štev*
v Liiibijavtl, ponedeljek dne 16. Sebruarja 1914.
Leto m.
Posamerna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna j; toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže“.
-\,DAN“ izhaja vsaki »lan zjutraj i tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „liOi)EČ'A	NEŽA". Za ljubljanske	naročnike
stane	»Dan*	s	prilogo dostavjjan na	dom	celo-
letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike str ne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža‘‘.
Posamezna štev, „Dnevu“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskaina, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
¥ pomladi...
Minola razburjenja so dovedla malone vso javnost do tega, da je danes za bližnjo bodočnost ali popolnoma brezbrižna, ali pa, da ji posveča Ic delno, mimoidočo pozornost, to se pravi, iedva takrat, kadar prešinejo državno politično ozračje zopet kakšne nove razburjajoče vesti.
Le malo pa ic onih, ki se poglabljajo v reševanje dogodkov, ki naj jih prinese bližnja bodočnost. In . ti vsi vidijo že za bodočo pomlad velika krvolitja, vidijo komplikacije splošnega, evropskega značaja.
Kaj je istinitost, kje ie pravi izhod iz vseh teh labirintu podobnih zapleti ja je v?
Gotovo zanimiva je vsebina nekega pisma, k j je došlo od nekod onkraj črnožoltih kolov, izpod peresa osebe, ki se gotovo ve orientirati.
Bojno razpoloženje se očividno širi od dne do dne, čim bolj — tim bolje. Vendar vedo kljub teinu povedati nekateri, da ic to bojno razpoloženje le navidezno in. da razim
n" i<-otne(j ()nti0tnjmj državami ni pričakovati resnih zapletlja-tev. Zunanja politika naše države se gotovo kaže nekam sumljivo ekspanzivna, pripravljena v to, da Še enkrat vznemiri svoje, armade in se postavi v pozo grozečega gromovnika. Baje pa s tem nikakor ne soglaša zunanja politika naše nem-' Ške zaveznice. ... Tei je seveda čisto prav. da se le vsled nepremišljene naše vnanle politike ustanovila' samostojna Albanija in sicer zato. da v prvi vrsti služi nemštvu, a to ne le onim prodirajočim milijonom mas, ki stremijo tako očitno na vzhod in jug, kol celokupnim ;inter.esom, ki jih ima nemštvo kot država s; svojo Politiko v Mali Aziji.
Nemčija stremi za tein, da s pomočjo neoboroženega zavojevanja najde svoj gospodarski teritorij tudi v Mali Aziji, je pa proti temu. da bi pri bodočih morebitnih vojnih za-pietljajih na Balkanu poseglo vmes tudi avstrijsko orožje, komur si bodi v korist.
Pri tem vodi Nemčijo baje tudi le formalnost, da hodi roko v roki z Italijo. Baš v Italiji — če smemo teni izvajanjem verjeti-— vidi Nemčija že danes svojega nalnepriietnei-šega nasprotnika. Prvo stremljenje Nemčije gre za tem. da ie Italiia s pomočjo že zasedenih otokov pred maloazijskim obrežjem ne poštanc neprijetna. Skušala bo v tem oziru po možnosti ustreči zahtevam tako Grške, kot tudi Turčije, na vsak način pa namerava, se iznebiti italijanskega sosedstva. V drugo Nemčija
sama ne veruje v bodočnost Albanije. Le-ta bo morda obstojala nekaj let, morda par desetletij. S tem se računa. A razpadla bo. ker nima državnega obstanka, že radi plemen-skeg različja njenih prebivalcev. Ko bo pa prišlo do notranjega razpada, bode tudi zopet ostalo vprašanje, kdo bo dobil glavni delež.
Gotova stvar je danes, da je nastala Albanija, ker Avstrija Albanije ni privoščila niti Srbom — še manj pa Italiji. Čim pride do tega, bo ravno ta takorekoč od Avstrije ustvarjena Albanija povzročila oboroženi konflikt obeh zaveznic. Avstrije in Italije. Za ta slučaj pa ne bo merodajno morda vprašanje, li zmaga Avstrija nad Italijo, marveč, kdo vse bo napadel Avstrijo. In to za-more postati začetek konca, kajti Nemčija, čim se bo do takrat dovolj-no utrdila v Mali Aziji s pomočjo Turčije — in morda tudi ob Bosporu — ne bo morda mirno gledala vsega tega, pač pa bo — pripravljena, si tudi raz našega telesa odtrgati svoj kos . . . Dokler pa ni pozicija Nemčije v Mali Aziji sigurna, baje tudi ne bo trpela, da bi se monarhija kot njena zaveznica vmešavala v horna-tije notranjega Balkana.
Kar smo zgoraj povedali, jasno dovolj pričuje, da se v Nemčiji z gotovostjo računa na razpad Avstrije. Le vprašanje časa se Nemcem šc zdi, kdaj se ima dopustiti usodni tre-nritčk. Da je to pravo turško vero-loinstvo že danes, je jasno vsakomur.
_• Zanimivo bi bilo vedeti, kako sodi o tem vodstvo naše zunanje politike. odnosno, kaj vse sc bo bodoče poskusilo, da se temu pride v okom? Dvomimo, da bi se poseglo po edino pravem, skoro uverjeni pa smo, da se bo i v bodoče nadaljevalo in hitelo grešiti ter tirati samovoljno vse skupaj v grozeči prepad.
Mi. »veleizdajalci«, bomo pa imeli zadoščenje, da nismo ravno malo volje pokazali, svariti in opozarjati na. pretečo nevarnost.
Seveda pa til IrkljaCeiiO, da 01 ide
žc to pomlad do tega, kar smo že opetovano dejali
Tudi najboljše teorije — ostanejo teorije!	-~a-
Goriški dež. zbor.
Interpelacija poslanca Dominka na Njegovo Jasnost g. c. kr. namestnika princa Hohenlohe - Schillingfurst v Trstu v zadevi samolastne prepovedi g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiccoie v Gorici povodom
pogreba pok. Karla Uršiča.
Notorično dejstvo ie. da se nahaja na vodilnem mestu c. kr. policijskega urada v ulici Alvarez v Go-
dci mož, ki se ne »odlikuje« Ic po tem, da vpljub svojemu dolgoletnemu bivanju v Gorici še sedaj ne zna govoriti slovenskega, temveč tudi posebno v zadnjem času izdaja nared-bc, prepovedi in ukaze, ki morajo vplivati naravnost provokatorično na večino goriškega prebivalstva. Mož, ki posluje v svojem uradu v največjo nevoljo vseh Slovencev, je višli policijski komisar dr. Casapiccola.
Da pa ni ogorčenje goriških Slovencev in še posebej prebivalcev mesta Gorice brez podlage, kažejo najjasnejše prepovedi g. dr. Casapiccoie povodom pogreba g. pok. Karola Uršiča. Ker je bil pokojni Karol Uršič dolgoleten in marljiv član telovadnega društva »Sokol«, je naravno, da ni mogel goriški »Sokol« ukreniti ničesar drugega, kakor kar je že storil v mnogih drugih takih slučajih. da je sklenil spremiti svojega pokojnega brata korporativno k zad- ( njemu počitku. »Sokol« v Gorici je i že celo vrsto let smel javno nastopati in že dolgo ni doživel zaradi javnih nastopov svojih članov v kroju in z zastavo nobenih policijskih si-kan. Dejstvo je tudi. katero mora posvedotočiti tudi policijsko poročilo, da ni javen nastop »Sokola« nikdar povzročil najmanjše demonstracije. Spominjamo na veličasten pohod Sokolov iz Gorice v Št. Peter I. 1910. ko se je pomikalo nad 700 Sokolov po Corsu in ko vendar ni bilo nobene demonstracije. Lahko si torej mislimo ogorčenje, ki je zavladalo v vrstah goriškega »Sokola«, ko se jeti --vedelo, da je g. dr. Casnoiccola Pt izpovedal. da ne sme goriški »Sokol« izkazati zadnje časti svojemu zvestemu bratu Karlu Uršiču. Kajti kaj pomeni prepoved, dana telovadnemu* društvu, ki ima svoj kroj in zastavo, da ne sme skupno nastopiti, temveč je dovoljena udeležba pri pogiebu le, če gredo člani. ».Sokola« posamezno, drugega kakor prepoved nastopa sploh? Sicer je res. da je g. dr. Casapiccola sam spoznal neumestnost
svoje prepovedi in jo pozneje izprc-menil v toliko, da sme »SokoU pač skupno nastopiti, da pa ne sme iti v kroju za pogrebom več kot 30 članov in da ne sme biti zastava odkrita ut razvita. Manjka nam parlamentih nega izraza, da bi primerno označili to samolastno prepoved višjega policijskega komisarja dr. Casapiccoie. Pribijemo le sledeča dejstva:
Kakor vsako društvo, tako poda tudi »Sokol« vsako leto točen izkaz svojih članov slavni c. kr. poltem v Gorici. Iz tega izkaza bi dr. Casapiccola mogel povzeti, da ima »Sokol« dokaj več kot 30 elanov. Po katerih paragrafih in določilih pa misli dr. Casapiccola, da mu gre pravica, določevati, koliko članov »Sokola« sme izkazati svojemu bratu zadnjo
čast? Od kedaj pa predpisuje policijski urad, koliko članov kateregakoli društva je vezanih na določila pije-tete in kolikom je to prepovedano. Od kedaj si sme lastiti policijski komisar tako samostalno interpretacijo svoje uradne moči?!
Pogreb pokojnega Karla Uršiča se je vršil ob polu 9. uri dopoldne. Nikdar pa se še ni zgodilo, da bi se začele politične demonstracije že dopoldne ob polu 9. uri, ko so vsi pri svojem delu. Posebno še je to izključeno v Gorici, mestu, ki ima povečini prebivalstvo, ki je ta čas zaposleno. Povdariti je treba še to, da so se od leta 1910 narodna nasprot-stva omilila, in vendar ni bilo leta 1910, ko so korakale stotine Sokolstva popoldne v nedeljo po glavnih ulicah Gorice, nobene demonstracije. Toda dr. Casapiccola ne pozna, kakor smo že uvodoma povdarjali, tukajšnjih razmer, kar Je s svojo samolastno in neutemeljeno prepovedjo tudi najjasnejše dokazal.
Višji policijski komisar je pa tudi zapovedal, da sme iti goriški »Sokol« le z zavito zastavo. Bilo je že dokaj prilik, ko dr. Casapiccola tega ni zahteval. Bil si je takrat menda v svesti, da bi bila slična prepoved brez podlage, da bi bila le odiozna policijska šikana. Takrat se je menda zavedal, da nimajo društva zastav zato, da jih hranijo po omarah ali pa da jih kvečjemu skrbno zavite nosijo no mestu in radi tega tudi pred leti ni delal sličnih sitnosti. Zato se moramo tembolj začudeno vprašati, kje je vzrok temu novemu sa-molastuemu uradovanju. Te prepovedi si ne moremo razlagati drugače, kakor, da višji policijski komisar dr. Casapiccola namenoma nastopa proti Slovencem, da ni več objektiven uradnik, temveč da je njegovo uradovanje diktirano od strankarske strasti. Dobro.se. zave-,damp, da dolžimo .dr. Casapiccoto hudega pregreška, a prepričani smo,
Izpremembe klerikalnega poslanca.
Na shodu.
Pred vlado.
•"Mo
Mirno kljuse steza vrat, da mu nadeno komat, in potlej vleče, uboga para, noč in dan za vlado gara.
Pri koritu.
Ko pa kje kaj zadiši, se »poslanec« spremeni, kadar pride do korita, ni mrcina nikdar sita ..,
Doma.
LISTEK
M. ZEVAKO;
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine!
(Dalje.)
»Pred desetimi dnevi, gospa, so me aretirali in odpeljali v Bastiljo, zaradi pomote, ki vidite, da se je kmalu izkazala. No, in v trenotku, ko so napadli moje stanovanje, je pretila nevarnost tudi dvema damama, ki stanujeta pri vas, zakaj klicali sta me na pomoč. A doslej vem samo toliko, da sta bili ti dve dami odvedeni s silo na dan moje aretacije...«
»V istem hipu, kakor vi.«
»Tako je! Torej, gospa, ali mi lahko poveste kaj o tem ugrabljenju? Kako se je izvršilo?«
Pardajan je govoril z razburje-jiim glasom, kar je ganilo starko.
»Povem vam vse, kar vem,« je dejala. »Pravijo, da so aretirali črno damo in Lujzo, njeno hčer, ker sta Imeli zarotniške domenke z vami.«
»Z mano!«	,
»Toda očitno je, da sta nedolžni, ko ste nedolžni tudi vi...«
»A kdo jih je prišel aretirat, povejte! ...«
»Oficir z vojaki...«
»Kraljevski oficir?...«
»Mili Jezus, kako naj vem to., ako bi bili menihi, bi bila že spoznala njihovo obleko.«
»Ali vojvode etnžovinskega ni bilo med njimi?«
»Oh, ne!« je vzkliknila starka preplašena.
Pardajan je pomolčal. Videl je, da ne izve od te starke ničesar. Ne samo, da se skrivnost ni razjasnila — še težja je postala nje rešitev... Povzel je:
»Ali ne slutite prav ničesar, kam bi ju bili mogli odvesti?«
»Oh, kako! Saj si lahko mislite, kako sem bila zmedena.«
»Ampak.« je dejal vitez zdajci, »ko sem vstcpil, ste mi rekli, nekaj o nekem pismu. Ali sta nesrečnici morda kaj pisali?«
Starkine roke so se stisnile nad papirji, ki jih je bila spravila med raz govorom na rob mize, tako da so ji zdrknili v naročje.
»To sc pravi...« je zajecljala.
»Povejte, gospa, kakšni pa so ti papirji, ki jih umikate?«
»Oh, gospod, prisežem vam, da nisem odprla sama!« jc veknila starka.
S krčevito gesto je pomolila papirje Pardajanu, ki je segel željno po njih ... z naglim pogledom jc preletel pismo, ki je bilo naslovlicno nanj.
»Morala sem obljubiti dobri gospe, da vam izročim to pisanje,« jc nadaljevala gospa Magelona naglo-besedno, »toda ker so vas aretirali, sem ga mogla le shraniti fai čuvati kakor drag zaklad...«
Na shodu rjove kakor lev, da v ljudstvu sliši se odmev, »Mi sc le zato borimo, da pravice vam dobimo...« mmmmasammmmm m mmmmmmmmmmm
Če poslanec je doma, takrat se najbolj spozna, dobro je — in Boga hvali, da so mu glasove dali.
Blamaža — Flasko — Škandal.
Včasih tudi se zgodi, da mu kaj izpodleti, didel, didcl, didcl, dačka. gospod poslanec ima — mačka.
»Ali ga ni videl nihče?« je vprašal Pardajan z drhtečim glasom.
»Nihče, dragi gospod, živa duša ga ni videla, to vam prisežem pri bogorodici...«
»Kdo ga je potem odprl?...«
»Samo se je odprlo!« je odgovorila s sigurnostjo, ki jo daje človeku obup. »Bilo je slabo zapečateno ...«
»Toda vi ste ga čitali!«
»Samo ono. kar je bilo namenjeno vam, gospod, samo ono!«
»Pa ono drugo?«
»Pismo za maršala Monmoran-sijskega?«
»Da.«
»Gospa,« je dejal Pardajan in vstal, »odnesem si te papirje. Kakor vidite, mi jc naročeno snraviti to pismo v roke maršala Monmoran-siiskcga; nič na svetu mi ne bo moglo ubraniti, da izvršim voljo njeno, ki me jc počastila s svojim zaupanjem. Vi pa, gospa, ste ravnali prav grdo, ker ste odprli zaupane vam papirje. Odpustim vam to dejanje samo pod enim pogojem...«
»Kakšen je ta pogoj, dobri mladi mož?«
»Ta, da ne črhnete živi duši niti besedice o lej stvari.«
»Oh, bodite brez skrbi! Saj veste, da se bojiin kompromitiranja 1« je vzkliknila tercialka naivno.
»Dobro!« je menil Pardajan sam pri sebi: »To me pomirja bolj od vseh priseg na svetu.«
Vitez je pozdravil gospo Mage-lono in odšel. Zunaj je našel Pipoja, ki ga je čaka). Mirno jc prekoračil ulico in stopil v gostilno.
Mojster Landri, ki Je nesel gostom vrč vina, ga jc izpustil iz rok in zazijal od presenečenja.
»Dober dan, gospod Grcgoar,« je dejal Pardajan.
»Vitez!« jc iektiil krčmar ves poražen.
»Oh, ne razburjajte se preveč, dragi gospod! Saj razumem vašo radost, da me zopet vidite; a to še ni vzrok, da me ne bi prašali, ali sem lačen in žejen.«
Novo ječanje je bilo ves Landri-jev odgovor. Njegov pogled se je opotekel od gospodarja, ki je sedel za mizo, do psa, ki mu je kazal zobe.
Omahujoč od obupa, je zbežal nato v kuhinjo, zgrudil se na stolec in se udaril s pestmi po glavi. Videč to brezmejno potrtost, je zaslutila Hugeta takoj, da se je zgodila katastrofa; planila je v sobo, zagledala Pardajana in razumela vse.
A tudi če je čutila isti obup kakor njen soprog, sc je vendar izražalo to čuvstvo pri njej povsem drugače. Zardela je, približala se naglo vitezu in začela vneto pripravljati mizo, častitaje mu na vrnitvi.
»Ah, gospod vitez,« jc dejala prijazno, »koliko sem se tresla za vas! Jedva da sem zatisnila oči teh deset dni.«
»Uboga Hugeta!« le rekel Pat?
dajan sam pri sebi. «Kako je škoda, da sem se zaljubil v Lujizol...«
Kljub temu čudnemu obžalovanju pa so bile vitezove oči morebiti nežnejše, nego jih je bila vajena videti gospa Hugeta, zakaj zardela je še bolj. In vneto je nadaljevala svoje delo, da pripravi Pardajanu dostojno pojedino.
»Ubogi mladi mož, kako je shujšal,« je dejala mojstru Landriju.
»Samo, da bi se bil raztopi! kakor maslo v peči!«
»Oho, gospod Grcgoar! Vidi se mi, da ste zlobni!«
»Nisem, gospa Grcgoar jeva. Toda ta človek in njegov pes me spravita na kant po svojem desetdnevnem postu!«
»Pa naj te! prej!«
»Kako to?« veličastno.
»Ali si pozabil, da si pograbil ves denar, ki ga je bil pustil plemič v svoji sobi? In kaj porečeš ti, ako ga zahteva od tebe? Ubogaj me, Gregoar, in kaži svojemu gostu prijazno lice, ako sc bojiš, da te praša za račun.«
Landri Gregoar je začutil vso silo tega razloga.
Napravil si je nemudoma obraz, poln radosti in stekel sukati se okrog viteza, kateremu je gospa Hugeta že postregla z rezino neke paštete, ki Jo je čislal Pardajan kaj visoko.
(Dalje.)
Saj si plačan naje zategnil Landri
da mu ne delamo nobene krivice. 14 dni pred pogrebom Karla Uršiča se Je vršil pogreb nemškega železničarja Grubra. In takrat je smelo spremljati nemško društvo svojega 'člana z razvito zastavo. Dasi so ,se ti Nemci šele v zadnjem času priselili v Gorico, imajo vendar po mnenju dr, Casapiccole večje pravice ko ; domačini! Proti takemu umevanju gortškili razmer moramo najodločneje protestirati.
Končno še poudarjamo, da je poskusil uvesti dr. Casapiccola čisto nove običaje, ne da bi v tem oziru po dolžnosti vprašal najpreje svoje predstojnike za mnenje. A dr. Casapiccola ne misli na objektivnost, se ne briga za tukajšnje razmere in žvižga na svoje uradne dolžnosti ter se vede kakor šef in izdaja na svojo roko odredbe, s katerimi zasmehuje načelo narodne enakopravnosti.
Da se konča tako samolastno uradovanje dr. Casapiccole, da preneha ogorčenje večine prebivalstva naše obmejne dežele, zato si usoja-mo staviti podpisani poslanci na vašo jasnost sledeča vprašanja:
I. Ali se hoče Vaša jasnost poučiti na podlagi navedenega gradiva o delovanju dr. Casapiccole?
II. Ali hoče Vaša jasnost ukreniti potrebno, da se z odstranitvijo avktorja g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiccole z njegovega sedanjega mesta prepreči ponavljanje sličnih samolastnih neutemjeljc-nih odredb c. kr. policije v Gorici nasproti slovenskim društvom v Gorici?
Gorica, dne 12. febr. 1914.
Štajersko.
Kako se pomaga neinčurstvu. V
neštetih slučajih se je že zahtevalo, da se doslejšni občinski volilni sistem v naših renegatskih gnezdih preustroji na pravičnejši podlagi in uvede volitve ro proporcu. Doslej smo naleteli s takimi zahtevami vedno le na hluha ušesa in najbrže se bo to zgodilo tudi še dolgo celo vrsto let, dasi se bo proporca volilo že v najbHžnji bodočnosti na primer v Gradcu. Kar se je tam po dolgoletnem boju posameznih frakcij doseglo, se še pri nas dolgo ne bo, razun če se v dosego tega prične z obsežno in intenzivno akcijo, tako od strani Slovencev, kot one soc. demokracije. Slednja Je n. pr. že lani in predlanskem v Ptuju pričela s tako akcijo in v to nabrala po polah čez 600 gasov In še ve.č Splošno preseda današnji občinsko pravni volilni red vsem slojem in stanovom, ražun raznim klikam, ki bi jim proporc pomenil konec nekontroliranega gospodarstva in zapravljanja občin, davkov. Treba že v najbližnji bodočnosti misliti na paralelno tozadevno delo vseh, ki imajo od proporca upravičeno upati na zboljšanje njih narodnega in socialnega življenja. .Tudi naši klerikalci, ki so se izkazali ljubljanskim nemčurjem tako uslužne, bi imeli lepo in gotovo hvaležno priliko pokazati, koliko jim je za narodne interese.
Maribor. (Pokopališče). Pokopališko vprašanje dela modrim glavam našega občinskega sveta mnogo skrbi in težav. Odlok namestnije da se mora opustiti dosedanje pokopališče že z 31. marcem, jim je oči-vidno prišel zelo nepričakovano. Dasi se je sestavil nekov »Friedhofaus-sclmB«, vlada na vseh krajih in kou-cih popolna zmešnjava in tragikomičen nered. K vsemu pride šc, da je novi pokopališki prostor na Tezni še
docela neurejen, da, niti potrebne mrtvašnice še niso postavili, dasi je bilo v to časa dobro leto dni. Vrh vsega postaja med občinstvom vedno glasnejša zahteva, da se skrči doba za popolno opustitev doslejšnjega pokopališča od 10 na 25 let. Nekam čudno tudi dirne okolnost, da so v tem letu že minile dve seji občinskega sveta, a se je pokopališko vprašanje rešilo jedva v tretji, do-čirn je dobila občina vročen namest-nški sklep že nekako 14. ali 15. decembra lanskega leta. Pokazalo sc je v tem slučaju naše malomestno »špisarstvo« iz province v res lepi a ne posnemanja vredni luči.
Maribor. (Garnizijski prirastek.)
V nedeljo, dne 15. t. m. je dospel v Maribor bataljonski štab novega bataljona bosanskih pionirjev. S 1. marcem dospe tudi moštvo, koje bo začasno spravljeno v razne tukajšnje zasebne hiše, dokler erar ne zgradi potrebne vojašnice.
Maribor. (Sklep prvega šolskega polletja.) Prvo šolsko polletje je končalo v splošnem skoro na vseh zavodih, povoljno. V splošnem ie tudi dijaštvo zadovoljno z uspehi klasifikacij, razun onega na gimnaziji, koder je v višjih razredih mnogo pritožb proti prof. Z. V enem samem višjem razredu je padlo iz računstva, učni predmet omenjenega gospoda, od 39 dijakov in dijakinj — 21 do 24 dijakov in dijakinj...! (Op. ured. gorajšnje bilježiino na posebno prošnjo.)
Iz učiteljske službe. Na petraz-redni deški in štirirazredni dekliški, slovenski okoliški šoli v Ptuju, je razpisano mesto nadučitelja. Prošnje je vložiti do 15. marca.
Gradec. (Izpred sodišča.) V petek dne 13. t. m. se je vršila obravnava glav. urednika »Tagespošte« dr. Reichenauerja radi žaljenja na časti, proti dr. Bcrchtu. Obravnava je bila preložena na prihodnji teden, ker želita obe stranki časa za dopri-nesitev novega dokazilnega materiala.
Maribor. (P. Elpidij.) Pred dnevi je tu pridigal v stolni cerkvi frančiškan P. Elpidij. Mož je govornik prve vrste in učinkuje splošno na poslušalce. Pridigal je o veliki škodi alkohola tiapram človeštvu. Pridiga je imela ta uspeh, da je pristopilo čez 200 dijakov v protialkoholna društva. Vseh skupaj se je baje javilo okrog 600 ljudi, kar prvi večer. Stvar je tako narasla, da dvomimo, da bi to protialkoholno »navdušenje« za delj časa držalo, dasi pozdravljamo abstinenčno gibanje ... Tozadevno, pa je pred pridigo se zgodil tudi precej humorističen slučaj. Ko je P. Elpidij predaval dijakom, jim je pozneje dejal, da naj stavijo nanj h rez strahu tozadevno vprašanje, nakar se je oglasil nek gimnazijec: »Prosim prečastiti, zakaj pa ravno duhovni — najbolj pijejo?« Kaj mu je odgovoril, nam še ni znano.
Goriško.
Gorica. Imenovanje. Profesor na tukajšnjem ženskem učiteljišču g. Ivan Mercina je postal cesarski svetnik. Čestitamo!
Gorica. Kakor znano, ima veletrgovec Peter Majdič iz Celja svojo pisarno in podružnico v ulici Ascoli. Napis nad njegovo trgovino nima poleg priimka nobenega slovenskega imena. Mi sc čudimo tej pomanjkljivosti in brezbrižnosti. Celo Lahi so postavili zadnji čas dvo in celo trijezične napise. Upamo, da g. Majdič popravi imenovani pogrešek.
Gorica. Kolikokrat čitamo v naših listih o pomanjkljivih slovenskih napisih in razglasih. Zato bi bilo jio-trebno, da poskrbijo naši ljudje za pravilne natise v svojih oglasih. Tako n. pr. je več pogreškov na plakatih klerikalnega dijaškega društva, ki naznanja predavanje o koroških Slovencih. Treba je bolj paziti na tiskovine.
Gorica. Radi goljufjje so zaprli nekega Viljema Weiss, pristojnega v Brtick. Nedo Zitkovič iz Reke pa so zaprli radi tatvine. Zadnji čas je postala Gorica takorekoč nekako zavetišče goljufov in drugih hudodelcev. Vse pride sem Dobro, da ima naša policija dober nos! — Kakor pravijo, je poneveril neki uslužbenec Goriške zveze malo vsoto, da si pomore iz pomanjkanja. Pač žalostno!
Gorica. P o in a n j k a n j e. Policija je zaprla Frančiška Habjan iz Kamnika, ki je prišel sem iskat službe brez gmotnih sredstev.
Gorica. Neprevidnost. V soboto zvečer je vrgel nekdo — morda iz neprevidnosti — na vogalu ulice Dogana, tik pred municipi-jem, precej težek kamen na cesto, ki je zadel neko gospodično na glavo in jo ranil. Pred vrati municipija je stal mestni stražnik, a se za to niti ni zmenil. Mar njemu za red in varnost, zadosti, da stoji na straži in kaže svojo laško uniformo.
»Novi čas« je prinesel naravnost originalno novico o srbskih vojaških begunih. Morda ima v Srbiji lastnega dopisnika! V tem slučaju bi ga že davno spodili čez črno-ru-meno mejo. Mogoče pa se je g. urednik slučajno spozabil in prepisal, oziroma prestavil dotično notico iz kakega graškega lista ali pa celo iz hiperklerikalnc »Reichspošte«!? Le tam je mogoče take laži najti. Seveda klerikalec je že rojen, da trosi sovraštvo in laž med brati.
Sobotni »Piccolo« se prav po nepotrebnem jezi glede interpelacije poslanca Fona, ki zahteva, da se primorski uradni list »Oservatore trie-stino« tiska tudi v slovenskem jeziku. Med drugim se čudi, kako je sploh mogoče, da bi izhajal v »laškem« Trstu nelaški časopis. Nadalje pravi, da se isti list tiska že več kot sto let v laškem jeziku in zato se ne more spremeniti. Naši Lahi pa imajo res čudne možgane! Ali je mar treba, da se pustimo tlačiti še par stoletij zato, ker smo se pustili že sto? Naj ne misli gosiioda okoli »Piccola«. da smo tako zabiti, kakor pa si ona pred stavlja. Kot samostojen narod hočemo imeti tudi svoje pravice!
Nemški listi so že začeli prinašati razne opomttio In nasvete gorl-
škim Nemcem glede prihodnjih občinskih volitev. Pripovedujejo jim, da sc ne bodo vršile letošnje volitve tako mirno, kakor pa druga leta. So pa že zopet kaj zavohali.
Podgora. Včeraj se je vršil v Bvegantovi gostilni običajni ples. Menda je bil mednaroden. Saj tako smemo sklepati iz plakatov, ki so naznanjali ples v slovenskem in laškem jeziku. Tega pa ne smemo trpeti! Ce bo šlo tako naprej, bo jia res neobhodno potrebno., da se plesi počasi omejijo in končno odpravijo. Dosedaj so imeli naši plesi vsaj na videz slovenski značaj, kar je bilo v gotovem oziru še opravičljivo. Tako kakor včeraj pa je naravnost pogu-bonosno za našo mladino. Proč s takimi prireditvami!
Gorica. (Streljal.) V soboto je trgovec Franc Pahor streljal z revolverjem na neko žensko v mestnem parku. Ženska je še pravočasno ušla. Pahorja so zaprli. Pravi, da je hotel ustreliti dotično žensko zaradi katere je zabredel v velike dolgove.
Devin. Orožmštvo je aretiralo nekega človeka, ki se izdaja za Petra Petek. Sumijo, da ni to njegovo pravo ime; Najbrž je dunajski de-fravdant Franc Kuss, ki je poneveril večjo vsoto.
Velika vojaška in civilna smuška tekma v Bohinju.
Včeraj se je vršila v Bohinju nekako v dokaz, da je Bohinj res pravi snežni kot. velika vojaška in civilna smuška tekma, ki jo je tako po prireditvi kakor tudi no športnih uspehih prištevati med največje športne prireditve te vrste v Avstriji. In kar je najvažnejše pri tem, naši fantje, ki morajo služiti cesarja, so pri tem pokazali in dokazali, da jim na tem polju ni izleoa para v naši državi in da se jim ni treba bati resnih konkurentov. Dočim so n. pr. častniki pasirali cilj premočeni in vidno utrujeni, so vojaške patrulje, sestavljene iz naših regimentov, došle na cilj čile in veselili obrazov, kakor da bi imele za seboj kako plesno veselico, ne pa skoro enourno vožnjo, polno vsakovrstnih naporov, ki zahtevajo skrajne telesne žilavo-sti in duševne prisotnosti. Proga, ki je bila določena za tekmo, spada namreč med najtežavnejše, kar jih poznamo v Avstriji, kar so tudi vojaški krogi poudarjali in se je napor zvišal še s tem. da snežne razmere niso bile ravno najbriljantnejše in najvabljivejše za tekmo.
Tekme so se udeležili častniki in vojaštvo iz okrožja 3. vojaškega kora. civilne tekme pa cvet smučarjev iz Kranjske in Primorske.
Tekmovalna proga za civiliste je bila 5 in pol kilometrov dolga in je obsegala razne protistrmine ter zaureke. Tekmovalo je 11 tekmovalcev iz Ljubliaue, Jesenic. Mojstrane. Trsta in Reke. Prvo darilo si je priboril prvoboritelj tega športa med Slovenci g. Rudolf Badiura iz Ljubljane s časom 19 minut 53 in štiri petine sekund, dočim mu je sledil takoi za petami g. pravnik Ernest Fabič iz Moistrane, ki je dosegel čas 20:22 štiri petine. Tretie darilo si je priboril gostilničar in lovec Gregor Klančnik iz Moistrane s časom 24:49. četrto znani sankač Karel Mencinger z Jesenic s časom 25:43 štiri petine in peto pravnik Stanko Tominšek iz Liubiiane s časom 27:6 dve petini. Darila so^odnesli torej samo Slovenci, četudi so bili med tekmovalci priznani italijanski in nemški smučarji.
Volaška tekmovalna proga je bila 9 kilometrov dolga in razmeroma še mnogo naporneiša. K tekmi častnikov se je priglasilo 14 tekmovalcev in so si priborili darila sledeči gospodje:	Poročnik Šešerko
prvo s časom 40 minut 54 štiri petine sekund, poročnik VVcrrlein drugo s časom 41:47. praporščak Werr!ein trctic s časom 41:57 dve petini, poročnik Ringel četrto s časom 42:22 štiri petine in oeto poročnik Paull-ser s časom 45:29 dve petini. Zanimiva pri tem je okolnost. da vsi ti pripadajo našemu 27. domobranskemu pešpolku in da so sc prvi štiri gospod le odlikovali svoj čas pri rc šilili akciji orofesoria drja. Cerka Za športnike zanimivo ie pa tudi konštatirauie. da so ti gospodje prejšnjo nedeljo prav pošteno nabili pri enaki tekmi tiajbolišc vojaške častniške smučarje pri. tekmi v Stcinhausu pri Semmeringu.
Za gledalce kakor tudi športu« najzanimivejša točka je bila tekma vojaških patrulj, pri kateri so tekmovali po trije in trite vojaki skupaj in pri kateri je dosegla prvo mesto patrulja gorskega tapiiičarskega polka št. 3 iz Beljaka s časom 37 minut 44 štiri petine sekund, druga patrulja dombranskega polka št. 27 (1. bataljon) iz Ljubljane v času 43:38 tri petine, tretja patrulja istega polka (2. bataljon) iz Gorice v času 44:41 štiri petine iti četrta patrulja istega bataljona s časom 46:36 dve petini.
Te tekmovalce voziti gledati je bila res divota.
Tekma, katere se je udeležilo skupaj 62 tekmovalcev, je pričela ob pod 9. uri zjutraj in je končala vsled dobrega aparata funkcijonarjev že ob 1. popoldne.
Vodstvo tekme je bilo namreč v rokah g. stotnika Blaschkeja iz Gorice, v katerem je bil kot delegat 3. vojaškega zbora g. nadporočnik pl. Hennevogel, dočim sta opravljala nehvaležen posel štartarjev g. ing. Skaberne in dr. Zupanc iz Ljubljane, na cilju pa gospodcie dr. Souvan, dr. Vončina, dr. Munda in Alfonz Mencinger, v čigar rokah je bile merjenje časov.
Razdelitev daril se je vršila popoldne ob 4. uri v hotelu »Triglav«. Zmagovalci so dobili res krasna darila. Pri tej priliki je v imenu deželne zveze za tujski promet in turl-stiko na Kranjskem pozdravil navzoče g. dr. Papež, na kar je razdelil civilistom darila g. dr. Vončina, vojaštvu pa po krepkem nagovoru podpolkovnik g. pl. Vojnovič.
S prireditvijo te tekme, ki je končala brez vsake najmanjše nesreče, si je naš divni Bohinj pridobil zopet na svetovnem slovesu in nadejati se smemo, da bo v najkrajšem času eden najbolj zaželjenih zimskošportnih krajev, ako se bc vorakalo neustrašeno naprei po začrtani poti in ako se pri tem ne bodo strašili merodajni in prizadeti f»k' orji potrebnih investicij.
Dnevni pregled.
POŠAST SE PLAZI.
»Večetnik C. Slova« piše:	Za
(ulisami današnjega mednarodnega gledališča se jasno slišijo zamolkli koraki pošasti, okrašene z rožljajočim orožjem. PoSast prihaja vedno bližje in bližje, rožljanje njenega o-rožja je vedno strašnejše. Bliža sc strašna pošast — vojna! Odkod se v bilža in kam koraka, dokazuje cela vrsta zadnjih dogodkov. Proces proti ruskim kmetom na Ogrskem, proces proti gal iškim Rusom v Lvovu.. Proces proti bratom Gerovskim zopet Rusom v Bukovini. Znamenja, ki govore. Berlinski tisk primerja: Iredentistični procesi v Trstu ie v Tridcntu so se začeli vselej za časa liosebnega napetja nied Avstrijo iti Italijo. Zagrebški »veleizdainiški« proces se je vršil v dobi kritičnega razmerja med Avstrijo in Sibiio. po-vzročenega vsled bosanske aneksije. Ravnotako so se v kritičnih časih vršiti politični procesi na Češkem in Scdmograškem. Da, tudi na Nemce si je enkrat upala avstrijska vlada. Bilo je to leta 1897, ko je bil \ Petrogradu med Avstrijo in Rusijo sklenjen — balkanski sporazum. Takrat se je prvič upala ponižno nastopiti proti veleizdajniškim Vsenem-cem. Toda so še drugačna znamenja dobe, ki jasno oznanjajo bli žanje pošasti — vojne. Naštejmo jih kratko:
FRANCE ŠT A JER:
Vid in Kamila.
1.	dejanje.
Pozorišče: grajska dvorana v sta-ronemškem slogu blizu Berlina.
Vid je ravnokar prečital Šeks-pirjevo tragedijo: Romeo in Julija, ter Cankarjevo pravljico: Milan in Milena; in modruje sam pri sebi: »Cankarjeva junaka sta pravzaprav dandanes verjetnejša kot Romeo in Julija. Milan tava svojo pot in Milena tava svojo pot: nikdar se ne ugledata. Meni se trdno zdi. da sem jaz kakor Milan... Toda kje je Milena? Gotovo živi Milena na svetu, ampak drugače se zove. Bog ve, kje živi? Ah, Milena, kako neskončno je to žalostno, da se morebiti nikdar ne bosta srečala najina koraka... Vsaj za hipec bi ti pogledal v oko. ti poljubil lepe. mehke lase in nove sile bi črpa! iz spominov. Ali, Milena, ali se ne bova srečala nikoli in nikdar?
Janez, grajski oskrbnik, prištor-kJia v dvorano, vrti klobuk v rokah in prekine Vidov samogovor: »Visokosti Napreženo je!«
Vid: Čemu ste napregli? Izpre-žite! Danes ostanem tu! Jaz ostanem sploh zmeraj tu! Ne bom potoval v Rim. To je absurdno, da me silite, daj grem v Rim.
Janez: Tako ie. Visokosti Los
yon Rom! Mi smo možje. Ženske naj hodijo v Rim...
Vid: Jaz sem kakor Milan! Ampak Milena naj gre v Rim ... Bogve, kje živi Milena? Morebiti biva v Rimu. Morebiti bi se vendarle srečala. Toda jaz vem, da Milena ne živi v Rimu. Zato ostanem tu. Iz-prežitc! Tukaj bom ostal in sanjal o Mileni. Idlte! Peljita se vidva s ko-čijažem na izprehod. kajti jaz bi ostal rad sam in sanjal o Mileni...
Janez se prikloni in odide.
Vid: Ah. Milena, jaz slutim tvojo lepoto in duhovitost... kakor pomladna pesem v daljavi... Milena, jaz bi te rad iskal po vsem svetu, toda Milan ni našel Milene. Zaman bi te iskal, in če bi bila blizu, me morebiti ne bi marala... In tudi težko se ločim, tako neskončno težko se ločim od teh krajev. Človek se tako privadi krajev, kjer ie preživel dolgo vrsto let... Lepo je na jugu, lepo je v Rimu, ampak jaz se ne morem ločiti od tod! Toliko spominov je presejanih po teh krajih. 'I tikaj sem koval prve rime za deve, ki sem jih vroče liubil. Jaz sem bil zmeraj vroče zaljubljen v lepe dc-ve. ampak nobena me ni marala! Mene so brcale celo v sanjah! Vseeno jih ljubim, prav vse ljubim kot lepo sliko, kot umetnost, ki jo je vlila narava v njih obraze,, ude.... Dru-
ga deva izpopolnjuje drugo... Milena pa je najlepša in najduhovitejša.
Dva neznanca vstopita v dvorano. Zelo sta elegantna, v rokah nosita rumene advokatske torbice. Govorita ležerno: »Pardon. Vrata so bila priprta. Najbrže m nobenega doma. Pooblaščena sva. da izvršiva
preiskavo!«
Vid: Preiskavo? Prt meni preiskavo? To je absurdno! Kaj vtaga sem zagrešil? Tr ..
Prvi neznanec: Kamil a, pardon, povelje je povelje!
Drugi brska po Pismih m spravlja neke papirje v torbico; »Prave korespondence pravzaprav tu. ampak same terjatve od čevljarjev, krojačev, knjigotržcev. Metu je sicer neljubo, grozno neljubo, toda ... neka dama... poročala o veleizda-InfJoiH
Vid: Kako se zove tista dama
in kje biva?	.	,	,,, .
Drugi: Kami — pardon. lako čudno, nepoetično ime... I o ime služi za arcnije, za zdravila starim ljudem... Tega imena ne sineva razodeti. Zaupava vam pa lahko samo to. da odpotuje dotična dama najbrže v Rim... Pa brez zamere! Moj poklon! —
(Ooa odideta.)
Vid: Neka dama? Kami —? Odpotuje v Rim? ~ Kako se zove?
Odšla sta! — O Milena, ali si ti to? Kami — in zdaj gre v Rim... Tudi jaz grem v Rim, da jo dobim. Ženska je čudna zagonetka...
2.	dejanje.
Pozorišče: Ministrov salon v Rimu.
Vid: Torej več mi ne morete posoditi? To je bore malo. Ali mislite, da se bom zastonj igral maškore?
Minister: Visokosti Oprostite, ampak momentano ne moremo dati več! Zdaj imamo toliko izdatkov, ker podpiramo iredento in špijone. Morebiti se bodo ti izdatki kmalu rentlrali... Oprostite, Visokost, ampak momentano res ne utegnemo dati več! Na Dunaju se še niste oglasili. Visokost? Zdaj je še čas, napumpajte jih!
Vid: Na Dunaju bodo mene na-iiumpali. O. jaz poznam te tičke! Ampak katera cesta drži v Vatikan? Jaz bom napumpal svetega očeta!
Minister:	Nikarite, Visokost!
Papež vara bi dal škapulirjc. podobice, svetinjice, roženkrance. Toda tega ne bi podaril! Visokost bi morali prodajati tam pri Albancih in bi služili samo provizijo. Papež daje provizije komaj 2 od 1000.
Vid:	Gospod minister, vi ste
framazon. Vam ni nobena reč sveta, razun provizij, seveda. Ampak jaz ne odpotujem na Dunaj, marveč ostanem v Rimu, Jaz sem kakor Mi-
lan in iščem Mileno. Pravzaprav ne vem, če se zove Milena, ampak ime je egalno. Jaz ne razumem ljudi, ki jim je ime glavna stvar. Ampak to ne spada k stvari, da mi ne boste očitali osebnih in postranskih namenov ... Moj namen je momentano sledeč: Jaz bi rad stavil na odgovot neko babščino. Za površnega poslušalca je to oseben postranski nanien. Toda ženske so javna nadloga! Zato se pospešuje občno blaginjo in javen blagor, če se stavi na odgovor take babščine...
Janez potrka in vstopi ves vpe-han: »Visokost! Prihajam preko Dunaja. Tista Milena, ah. ne. saj se ne zove tako. ampak Kamila...
Vid: Kamila: O Kamila!!
Janez: Kamila je bila eno noč na gradu. Prav po domače je nastopala! Jaz sem ji točil brinovca in ji moral brati tragedijo: Romeo in Julija. Potem ine je začela objemati in rekla, da sem Romeo in bi šla rada z mano v Rim...
Vid: Kamila. o Kamila. Ali je to lepa ženska? O morebiti je lepa ženska. Kleopatra je bila lepa in bila je satan...
Janez: Tukaj imam njeno fotografijo.
Minister: Na fotografijo smo re» radovedni! Čujmo, glejmo!
Novi ruski poslanik Šebekov je predložil cesarju svoie dokumente in se vrnil v Petrograd in se od tu ni vrnil na Dunaj. Ravno tako dela av-stfijski poslanik v Petrogradu. Ruski diplomatični zastopnik knez Ku-dašev je pred kratkim nastopil v avstrijskem zunanjem ministrstvu proti poostreni kontrolni praksi, ki so jo zavedli avstrijski uradi na ruskih
mejah.	...
Pred nekoliko dnevi se je vršilo na Dunaju izredno vojaško posvetovanje. kjer je bilo sprejeto, da se u-stanovita dva daljša armadna zbora in da se eden namesti v Bukovini, drugi po v Ljubljani, od koder ni daleč od srbske in Črnogorske meje. Zadnja poročila iz Rusije o konferenci balkanskih diplomatov v Petrogradu, o zvišanju kontingenta armade v mirovni dobi za 1,300.000 mož. o mrzličnem izpopolnjevanju železniških prog iz strategičnih vzrokov itd. itd., vse to jasno dokazuje. da tudi v Rusiji z napetostjo poslušajo bližajoče se korake pošastne vojne. Toda znano je. da je izmed vsega vojnega orodja na'grozne jše in odločujoče orodje — denar. Ali je morda tudi za to orodje preskrbljeno? Da, preskrbljeno je, če smemo upati zadnjim poročilom iz angleškega vira. Da ima Rusija za vojno dovolj denarja doma in v Franciji, lo ie znano. Toda Avstrija? C) tem P® Pripovedujejo »Novoje Vremja«: *Prele se je mislilo, da povečanje lvstrijske armade naleti na strahovito Pomanjkanje denarja v državi. Toda po zadnjih poročilih je ta kritični položaj že prenehal, kajti s pomočjo angleškega Rotschilda bo kmalu izvedeno novo avstro-ogrsko Posojilo 500 miljonov kron. Jesenska cesta avstrijskega prestolonaslednika na Angleško je imela po-poten uspeh. Del avstro-ogrskega bo realiziran na Angleškem In trozveza dobi s pomočjo angleškega lorda Rotschilda imenitno podporo.« Ce je to posledno poročilo avtentično, ima strašna pošast vojne odprto pot ravno v sredo mednarodnega gledališča in presenečenim narodom Evrope ne preostaja ničesar druzega, kakor da kliče — izborni diplomaciji tripelentente, ki kakor je znano — reprezentira politiko popolne solidaritete Rusije. Francije in — possibile dieta — tudi Anglije.
Le počasi gre resnica na dan. Dosedaj se je mislilo, da je bil nc-siečnega izida balkanskih zadev
nanii ■ 111 b°vzročitelj le kralj Ferdinand in r.jegovi šepetavci Tndn vpH.
na BoIgarskem° tu drihaia na dan’ da n? ^ f i' enega državnika m bilo, ko bi ne bil pripomogel do vojne med Si bijo in Bolgarijo. Da-neva se je dosedaj smatralo za nedolžnega pri celi zadevi, sedaj se je pa Danev sam izdal. Na nekem volilnem shodu je 9. t. m. govoril o ciljih svoje politike sledeče: »Ugoden jzid razsodišča vam je bil zagotovil Labbo smo verovali, da dobi-no vse ozemlje, ki' jo potrebujemo za mejaštvo z Albanijo. (Niso bili ravno skromni.) Ko so Srbi nristo-
"aJazsod'šče, nismo imeli nobe-
KorS^Oalf Z ™i"“ BU™ Ao
Udrla v Bdgarito0	vojska
sodišče in če nL Zvrnemo raz-
Vsled teh okoEetanh10in«Srblii;
rim se je začela vojna, nisem vedel. Ko bi pa zanj vedel, bi bil storil vse mogoče, da bi se vojna preprečila. Jaz vendar nisem mogel lahkomiselno pretrgati vezi s Srbijo, ker
sem imel gotovo politiko. Ta politika ie bila: politika bolgarske hegemonije na Balkanu. Naša težnja bi bila imela vspeh, če bi ne bilo blaznega čina z 29. junija. Mi nikdar nismo bili tega nazora, da se naj razsodišče zavrne. Naš namen je bil predvsem urediti spor v Srbijo, zato, ker smo imeli z njo dogovor. V Solunu smo udrli skoro istočasno z Grki in zato smo imeli pravico zahtevati mesto za sebe. Ko je bila naša armada pri Čataldži so Grki poskusili zasesti ono ozemlje, ki ga je preje zasedla naša vojska. To je porodilo v meni misel, da bi jim to poplačal (!) Hotel sem vedeti, če bi mogli hitro dobiti Solun v svojo oblast. General Ivanov mi je rekel, da za to potrebuje 7 dni in še eno divizijo. Z ozirom na to, da bi zasedenje Soluna trajalo tako dolgo in bi to imelo značaj vojne, sem to misel opustil.« Praški »Čas«, list, ki je bil za čas vojne skrajno objektiven, pristavlja: Če je še kdo do danes dvomil o pravi balkanski politiki Srbije, tedaj danes po priznanju Daneva. da je Bolgarija s svojo politiko zasledovala proti-zvezne hegemonistične cilje, mora priznavati, da je bilo ravnanje Srbije naravnost življenska neobliodnost. Pri namenili, kakoršne je iinela bolgarska politika, balkanska zveza ni mogla biti ohranjena In je morala slei ali preje razpasti. Dosedaj so sc Bolgari v sporu s Srbijo sklicevali na zavezno pogodbo in še svojo korist sklicevali na narodnostne razmere. Danev je pa vse to zavrnil in govoril o hegemoniji in odplačilu. Danev ni druzega, kakor advokat z dežele, ki mu je vlada stopila v glavo.
Wied In Albanija. Princ, ali po zadnjih vesteh »kralj«. Wied se odpravlja v novo domovino. Zdaj se še mudi na Dunaju, sedi v dvorni loži in se zabava. Vsekakor hoče preludij, da bo znal postopati vsaj prvi čas. Seveda ie njegovo potovanje zvezano tudi z albanskim posojilom, ki ga bodo zložili avstrijski davkoplačevalci. Wied pa je obiskal poleg avstrijskih državnikov tudi nemške-na Dunaju. Kmalu se
sko jahto TSt' kier Sede na avstrii' sko jahto »Taurus«. »Taurus« je na-
SHLn Drač-.Spremlialo jo bo nekaj italijanskih in nemških vojnih
ladij, ki bodo ob prihodu v Drač oddale nekoliko strelov, in Wiedove slavnostne komedije bo konec. Potem pojde Wied v svoje kraljevsko urejeno poslonie. Tam bo podpisal naiprej »nekoliko« smrtnih obsodb nieeovih nauidaneiših podložnikov in obiskal morišče. Postopal bo povsod plemenito, posebno še v vprašanju albanskega posojila, ki znaša 75 ini-titonov. Uredil bo albanske davke v
Skadru. (Za te bi žrtvovala lahko vsaj nekoliko Halba, da ne bomo vsega plačevali mi!) Pristopil bo tudi v zvezo Turčiie in Bolgarske, ter iiina opomogel do nove balkanske tripelentente:	Turška-Bolcrarija-Al-
banija. To bo Wiedovo delo. Kaj bo sledilo, se sme pač upati, toda povedati — ne!
Nepoboljšljivi. Na Hrvatskenl imaio zakon, ki ga je sankcioniral vladar in po katerem se smejo krajevna imena na Hrvatskem imenovati samo tako. kakor jih imeniiie ljudstvo, t. j. v domačem jeziku. Po tem zakonu se ne smejo porabljati za kraje na Hrvatskem nemške in madžarske spakedranke in ogrski uradi ta zakon rešpektirajo. na železniških postajah ni več madžarskih spakedrank in ravnotako tudi ne na poštnih štampilijah. Samo ar-
mada. ta slavna c. in kr. armada, misli, da zanjo ne veljajo hrvatski zakoni in v zadnji številki »Verord-nungsblatt fiir das k. u. k. Heer« piše o raznih Agrarnih. Karlstadtih. Essegih. Petcnvardeinih itd. Armada ne samo. da je nemška, ona mora biti tudi germanizatorična. tako si mislijo odločilni krogi v c. in kr. armadi, ampak glede Hrvatske se bodo ti krogi še premislili, ker hrvatski sabor že najde način, da dobi zakon zadovoljščino, pri nas se pa za germanizatorične tendence v armadi takointako nihče ne briga in nekateri Slovenci so celo vsi srečni, ako kak general pri odhodu iz Ljubljane izjavi, da je preživel v Ljubljani par veselili let! Kakor bi sc drugi nemški uradniki tudi ne čutili — dobro v Ljubliani!
Iz Lesec. Poročila sta se dva brata z dvema sestričnama, namreč Miha Iskra z Johano Walland. ter brat Ivan Iskra s sestrično Marijo Vowk.
Izpit za zidarskega mojstra sta napravila pri deželni vladi Franc Brezigar iz Morskega pri Kanalu na
Goriškem in Leopold Oblak iz Ilirske Bistrice. Oba sta absolventa državne obrtne šole v Ljubljani.
Jules Werne na indeksu. Ni zadostoval Maeterlinck, tudi nad Ver-neja so se spravili in ga prokleli. Lepo je to. Spodobilo bi se sedai.^ da pridejo na indeks tudi — Lavtižar-jevi potopisi'.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina H!
Ljubljana,
— Napredno - politično delo
12. marca t. 1. se vrši nadomestna deželno - zborska volitev za notranjske kmečke občine. Klerikalc; so začeli na vsej črti delati za to volitev in določili že kandidata, ko je poslanec dr. Žitnik komaj zatisni oči. Na napredni strani — je vse tiho! Vselej, kjer in kadar je pred pragom kak političen boj, nas najde ta boj — nepripravljene! In vselej in povsod, kjer bi imela napredna ideja poslati v bolj- svoje bojevnike, se pokaže — pomanjkanje politične organizacije na deželi. Samo v Ljubljani jo imamo! In vendar nam na deželi ne manjka politično zrelih ljudi. Greh in napaka je le to.^ da manjka organizatorja in da so ti zavedni liudie — sami sebi prepuščeni!
Tu bo treba iti na dalo in prej ko
mogoče izvršiti organizacijo med naprednimi somišljeniki po deželi. Številke neodvisnih glasov ob zadnjih deželnozborskih volitvah so glasen opomin za vodstvo napredne stranke! Že dejstvo, da so klerikalci postavili za notranjske občine ljubljanskega pometača Gostinčarja, je izzivanje in zasmehovanje nas naprednjakov!	t	> R.
— Važnost organizacije se opaža danes povsod, u še važnejše so organizacije na narodni Podlagi. V prvi vrsti prihajata v poštev »Narodna socijalna zveza« in »Zveza ju-goslov. železničarjev«, katerim namen je vsestransko podpirati slovensko delavstvo. na potrebuje delavstvo v teh slabih časih tudi izrednih podpor, zato priredita N. S. Z. in Z. J. Ž. na pustno sobot velik ples narodnega delavstva. Z gotovostjo lahko računamo, da bode slo-
vensko narodno občinstvo uvaževa-lo to prireditev ter se radevoljno odzvalo povabilu narodnega delavstva in se mnogobroino udeležilo H. velikega plesa narodnega delavstva.
— Predprodajo vstopnic za III. veliki ples narodnega delavstva je
prevzela gdč. Jerica Dolenc, trafika Prešernovi ulici. Poleg tega so vstopnice v predprodaji pri članih veseličnega odbora in pri gdč. natakarici v Narodnem domu. Prosimo sl. občinstvo, da si po možnosti že poprej preskrbi vstopnice.
— Posredovalnica N. S. Z. za delo in službe. Službe išče: 1 strojnik, 1 kurjač. 2 slugi, 1 mizar, 1 ključavničar, 1 žagar in 1 pisarniški pomočnik. Službo dobi: 1 krojač za trajno delo na deželi, 1 hlapec. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu.
— Olepšava mesta. Občinski svet ljubljanski je svoj čas sklenil nezazidani prostor na trgu »Tabor« regulirati in olepšati. Olepšava bi bila mogoča seveda le na ta način, če se napravi na tem prostoru pri-mererr park; kakor hitro pa bi se Vrhovčcva ulica na to (južno) stran podaljšala z eno ali dvema stavbama, ki se sicer svet nekoliko reguliral. ampak za park bi potem zmanjkalo prostora, ki ga ta naprava potrebuje. V zadnji seji občinskega sveta je bil storjen sklep, da se regulacija tega trga — vkljub pritožbi ondotnih hišnih posestnikov — izvede tako. kakor je bila sklenjena meseca oktobra lanskega leta, t. j., da sc prostor deloma zazida. In zakaj? Zalo. ker bi vojaška oblast rada imela od občine prostor blizu vojašnice, na katerem bi zgradila poslopje za oddelek strojnih pušk in ob enem seveda tudi objekt (hleve) za mule. Ta stavbni prostor hoče imeti vojaški erar od občine, in sicer tak, ki leži med novo pehotno in šentpeter-sko vojašnico. Za ta vojaški objekt in event. hleve je prostora v obližju
Užitek je brezprimerno večji, če jioslušalec besedilo prebere in razume. zato priporočamo, naj si vsak omisli besedilo v interesu lastnega užitka.
— Brez domovine, krasna giti-ljiva drama v 6 dejanjih po slavnem romanu Hektor Malota. ki se predvaja jutri v torek v kinematografu »Ideal«, je iz vrste avtorskih filmov tvrdke Pathe. Dejanje je jako ganljivo in slika mojstrsko izdelana. Roman »Brez domovine« spada med najboljše in film je posrečena uprizoritev prave poezije. — Poleg tega predvaja se še velezabavna veseloigra v 2 delih »Čigava je žena« z Moric Princem v glavni vlogi. Te piedstave trajajo 2 uri in pričenjajo ob 3. 5. 7. in 10. Za 20 vinarjev zvišane cene. — Danes zadnji dan velikanske indijske drame »Nagnenje srca«, ki je imela najlepši uspeh.
Mestna
Trst.
Vau To ie ona? — Kamila? *0de.	prosim, milo prosim, vode!
bi ok?	ez’ ^az bi ne zamer}l« če
bulo ,epo dcvo* ampak tako
»omagaj, Skisan fris- 0 svcti Urh<
Jane^}l”^te.r:. Janez, Janez, ti si res mana, ki m'v° ob3emal? Tega tater-dostovah 1 ot strašilo v koruzi za-državo?	Ce*° deželo, za celo
Preobrnil? anez in želodec se ti ni
na drugo2' ',aAz sem mižal in mislil tei« se ie očw!?^a,c to 'd vse^ P°* ysled veleizdaj ? in me naznanila me dlan srbi in’k sern dejal, da kaj denarja. Besed-J01 dobd gotovo dejansko podlago 7»*	tvorila
, Minister: Ma ^^dajo. špas.	’ to ie i
Janez: To ni vse! Ned™
ie slab
gega gospoda je obtožilavDriKa Mustru za javna dela — vsled vete?1' 'daje. ker je napisal s tušem na rži mene piruhe: Prohaska!
Vid: Nehai, pri moji veri. nehaj, )o je neverjetno!
L Janez: Neverjetno, a resnično. Saj je ovadila celo predsednika kitajske republike vsled veleizdaje. Češ, da nima prave kite, ampak barako!!
. Minister: Ne stojte se špasat! n- ^anez: T° m’so špasi! Gola res-čftl Saj ie ovadila. . tudj nekega
zdravnika vsled veleizdaje, ker ji je zapisal zoper drisko »Serbisches Reisfleisch!«
Vid: O baba, o babe. baba je hudič. In jaz sem mislil, da biva na svetu Milena... O kako smo zmotljivi, mi ljudje!
3. dejanje.
Pozorišče: vinograd nekje v Albaniji.
Vid leži pod figovim drevesom in spi nemirno. Škoda je, da spi in ne opazuje pisanih metuljev ter ne posluša živahnih ptičev, ki lepo žvrgo-le in kavsaiA grozdje.
Janez pride od leve, prepodi ptičke, zoblje grozdje, trga marelice in cmoka z ustmi ter tako zbudi Vida: »Oprostite, Veličanstvo, ampak sem gledal marelice in grozdje. Spodobilo bi se. da bi poslali eno košarico na Dunaj, saj so nas takrat dobro pogostili. In kako so hvalili Vaše Veličanstvo, da ste fejst kavalir in športsman.
Vid; Ah. Dunaj, kaj bo Dunaj. Hvalili so me že in mi dali 1000 ob-Uub.
kal Janez: Zdaj bodo kmalu poslali csno darilo. Jaz sem prepričan,
dar bUn«zabiio ob|i‘ub- Sa* so ven‘ nnshli	do,°čno	rekli,	da bodo
selilo VelSS/?10 Ie|X“ga>,car bo ve' sehlo Veličanstvo in vse državljane!
Via. Jaz sem že pozabil! Jutri
gt.cva.na. lov.^da bodo puške snažne
in psi spočiti! Ampak, kaj praviš, Janez, se je zgodilo s tisto Kamilo?
Janez: Pravijo, da je perica? Zmeraj pere. nerodno pere . . . nekoč je baje izgubila svoje umazano perilo . . .
Vid: Ali si kaj bral, da zopet piše ovadbe glede veleizdaje?
Janez: So rekli, da bo romala v Rim, potem je šla v Ljubljano in odtod je šla v planine, nabirat zelišča ...
Vid: Jaz sem mislil, da živi na svetu Milena ... G zmotljivost človeška, kako si velika! Človek ne sme pričakovati od poezije kaj velikega . . . Ah, sanje . . . Enkrat govoriš z žensko in postaneš pesimist. Toda če ie ženska lepa, jo ljubimo vsaj kot sliko, kot umetnost... Ampak, Janez, ti si Janez in tvoja Kamila je Kamila! O trgovci z maskami: svetujem vam. da bi posneli njen obraz. To bi bila najboljša larfa!
Vojak pride v albanski narodni noši:	»Veličanstvo,	najpodložneiše
javljam, da so poslali iz Dunaja darilo. Velika kletka ali kurnik in v njej »Bauernšrek« — strah vseh kmetov . . . Divja opica zmeraj mrmra: Jaz sem Kamila . . . Ljudstvo se smeje.
Vid: Da haben wir’s!
pehotne vojašnice dovolj! občina ima travnik zadal za plinarno. ki ne bode nikoli zazidan, kupi lahko stavbišče nasproti parketni tovarni bratov Šiška v Metelkovi ulici ali pa tudi v obližju bolnice za silo Kakor hitro se pa zazida trg Tabor s tem vojaškim objektom, je ves prostor uničen in okolica oropana olep šave — razgleda In zraka, otroci vsega ondotnega prebivalstva pa Igrišča In zdravega zraka. Hišni po sestnikl In obrtniki bližnjih ulic se bodo pa kot davkoplačevalci občinskemu svetu za take sklepe tudi lepo zahvalili. Tu se pa tudi vidi. da imamo takozvani »olepševalni (!) odsek« samo na papirju, kajti da razume ta odsek svojo nalogo, bi bili morali člani tega odseka zoper prvotni sklep odločno protestirati. Upati je seveda, da se ta nepremišljeni sklep prekliče in stori — kak bolj umesten! — Eden v imenu več hišnih posestnikov.
— Št. Vid nad Ljubljano. Vdana prošnja na vse napredno misleče rodoljube, ki imajo plemenito srce, ki čutijo ter razumevajo sokolsko idejo, da darujejo po svojih močeh v plemenito in vzvišeno svrlio za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. — V namen, da je olaišano posameznikom z eno do-pošiljatvijo, otvoril je šentvidski Sokol pri c. kr. poštni hranilnici na Dunaju čekovni promet. Sokolski odbor torej razpošilja širom slovenske domovine okrožnice s priloženimi čeki. — Srčna hvala pa vsem onim, ki so nam že odposlali darove bratske »Sokolske« ljubezni!
— Koncert »Glasbene Matice« dne 19. februarja bo zopet nudil občinstvu nekaj izrednega v umetnosti in v krasoti poezije. Swdrdstro-mova predava svojo pesem v tako dovršeni idealizirani obliki, da poslušalec z njo vred doživi vsebino glasbene in pesniške poezije. Njene pesmi so genijalni, neizbrisni in ne-!>ozabni utisi. Gotovo sedania generacija v nad 30 letih v Ljubljani ni zadobila mogočnejšega utiša od svetovne pruske umetnosti, kakor v koncertih Svvtirdstrdmove, ki hodi po svetu živa pesem v dobesednem pomenu. Izvajala bo v tem koncertu zopet glasbene bisere Švedskega m norveškega naroda. Skladbe so že v svojem besedilu tako noeziie polne. da ima že globok utis, kdor jih je le prečital. Pesmi, kakor »Pomladni dan«. »Marjetica«, »Titania«, »Ples kozličkov«. »Breza pripoveduje«. »Ponesite me s pesmijo domov«, »V poznem poletju«, »Mladi voznik«. Kralj Heimer in sirota As-log«, »Zadovoljna mati Britta«, »Planinski soev norveški«, »Materino srce«, »Podoknica«. »Sporočilo štorkelj« itd. so svetovni biseri v poeziji. Da bi občinstvo moglo bolje razumeti In vživati. je dala »Glasbe na Matica« prevode teh pesmi natisniti. kar.Jo stane.mnogo denarja.
Raztelesenje in pogreb umorjenega inženirja. V petek zjutraj se je vršilo v bolnišnici raztelesenje trupla inženirja Pichlerja, kateri je bil ustreljen od delavca Zanierja. Raztelesenje se je izvršilo v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Albertija in njegovega avskultanta dr. Rochel-lija. Secirala sta psihiatra dr. Xydi-as in dr. Saunig. Oba zdravnika sta izjavila, da sta bili rani tako nevarni, da ne bi pomagala niti najhitrejša zdravniška pomoč. Ranjenih je bilo več notranjih organov, katerih zdravljenje je bilo nemogoče.
Pogreb pok. inženirja je bil določen za 4. uro pojx>ldne. V tem času je prihajalo vse polno ljudi v bolnišnico, kjer je ležala krsta na odru v kapelici. Mnogo je bilo ljudi, ki so želeli videti umorjenega mladega inženirja, toda videli so ga le tisti, ki so prišli prav zgodaj tjakaj, pozneje je bila, krsta zaprta. Ob krsti sta jokali neprestano dve mladi gospo« dičtii, a nihče ni vedel, kdo sta. Morda sta bili sorodnici, morda sestri. Pokojnikova mati še ničesar ne ve o smrti svojega sina, ona niti ne sluti o nesreči. Doma je in leži bolna, in pok. inženir je sam prosil, predno je izdihnil, naj ji nikar ne sporočijo o tem, kar se je zgodilo. — Ob 4. uri so naložili krsto na voz,, ob katerem so viseli krasni venci svežih in umetnih cvetlic. Za krsto je stppalo vsepoluo zastopnikov raznih tukajš-nih tvornic, med temi mnogo ravnateljev. Sprevod se je pomikal skoz;' mesto v cerkev sv. Antona novega , in od tam na postajo južne’železnice, kjer je bila prenesena krsta na vlak. ki jo je odpeljal na Dunaj, kjer se na.
baja družinska grobnica; Sprevod So vodili trije duhovniki.
Zaloga je zgorela. V ulici Felicc Venezian, 20, se nahaja zaloga oblek, katere lastnik je Karel Mazzoli ki ima trgovino v isti ulici, v hiši 14 V četrtek zjutraj je poslal lastni! dva svoja uslužbenca v omenjeno zalogo, da bi vzela tamkaj neka; blaga in ga pripeljala v trgovino. Vrnila sta se kmalu. Čez kake po' ure je bil obveščen lastnik, da gor1 v zalogi. Lastnik je takoj telefoniral po gasilce, ki so že po kratkem času prihiteli ter pričeli z gašenjem. JPo srečilo se jim je udušiti ogenj, ven dar pa je napravil ogenj že nad 10.000 K škode, ki pa bo krita z zavarovalnino, Ogenj sta povzročila najbržc delavca s kakim ogorkom.
Najnovejša telefonska in brzojavna
NF.MŠKI PRESTOLONASLEDNIK' ZBOLEL.
Berlin, 15. februarja. Prestolonaslednik ie težko obolet
NEMŠKO - FRANCOSKI SPORAZUM.
Berlin, 15. februarja. V zunanjem uradu je bil danes izdelan načrt za nemško-francosko pogodbo glede turških železnlčnih in finanč-1. nih vprašanj. Pogoj za pogodbo i^ pa sporazum obeh strank s turškoj vlado.
WIED JE ŽE DOMA.
Berlin. 15. februarja. Princ W!ed ie danes zvečer dospel v Ber4 lin.
KUPUJE MOTORNE ČOLNE.
Trst, 15. februarja. Princ Wied se pogaja v Trst glede nakupa nej katerih motornih čolnov (ki lih b(i nujno potreboval v Albaniji).
BOLGARSKO - TURŠKO RAZMERJE. POMAKL
Sofija, 15. februarja. Vprašanj« Pomakov je rešeno v turško zado-> voljstvo. (PomakLso..Bolgari moha-
medanske vere. Vlada ie izdala l>e-veSje, da nal se odpokličejo lz vseh potnaških vasi tako! vsi pravoslavni duhovniki.
Sofija, 15. februarja. Vlada demantira vse vesti o spopadih na bof-garsko-grški meji.
NEZADOVOLJNOST Z RUSKO DIPLOMACIJO.
Petrograd, 15. februarja. Danes |c bila oo nekem predavanju generala Pralianina sprezeta ostra resolucija proti neodločnosti ruske diplomacije glede Albanije. Skadra. Dri-nopoija in Silistrlje. V resoluciji se zahteva brezpogojno drugačen kurz ruske zunanje politike.
VELIKANSKI ŠKANDALI V RIMU.
Deklice v dekliškem penzljonatu spolno bolne.
Rim, 15. februarja. Tu se je pri-Žlo na sled nečuvenim škandalom, zagrešenih vsled brezvestnosti vzgojiteljic. Policija je zaprla neki dekliški penzijonat, ker se je dognalo, da ie več deklic težko spolno bolnih. Rimski postopaški bogatini so zahajali v penzijonat in okužili mlade žrtve.
Dva hlapca
trezna, poštena In zanesljiva za razvažanje pivi za Ljubljano in okolico. Ako so oženjeni, žene poseben zaslužek, sprejme takoj ali marca ANTON MAVER, Sp. ŠiSka 5t. 26.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 6. lebr. do 13. febr.
»..J
v*
A-.'.
kg govej. mesa I. vrste »	»	■	II- »
.	„	.	HI,.
, telečjega mesa	.	.	.
, prašič], mesa (sveež.)
.	.	(prek)
. kostrunovega mesa . , masla.	. .	.	,	.
, masla surovega.	.	.
, masti prašičje	.	.	.
, slanine Špeha (sveže) , slanine prekajene . . . sala.......
• Rajnega masla , margarls
1'jajce
i ir
argarlskega masla
liter mleka ’. ’ " 1 J .	.	posnetega
■	.	smetane sladke .
1 . »	Uiste .
1 kg medu .....
1 piščanec I golob ,
1 raca. .
1 gos . .
I puran .  ................
100 kg pšenične moke št. 0
100 100, 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 , 1 „
!:
i
i
3
4
5
6
> ■ , , 1
, koruzne moke . . , ajd. moke 1. vrste ,	.	.	H.	,	.
, ržene moke . . . fižola
gralia - - -”1 leče . kaše . ričeta
•,5s"
100 kg pšenice . . ; ,
100	„	rži . .	.	.	,
100 „ Ječmena. . .
100 „ ovsa ....
100 „ ajde .... 100 „ prosa belega . 100 „	„ navadnega
100	„	koruze	.	.	.
100 „ krompirja . . 100 „ činkvantina . . 100	„	sena .	.	.	.
100 „ slame .... 100 „ stelje .... 100	„	detelje	.	.	.
Cena trdemu lesu za m9 Cena mehkemu lesu za m9 Prašiči na klavnici ,
Cene v kronah	
od	do
1-60	1-80
1-10	1-60
1 20	1-40
1-80	2-—
1-60	2'-
1-90	2-20
1-40	1-50
260	2-80
1-80	2 —
1-52	1-80
1-90	2-
1-76	1-94
3-30	—■—
—•09	
—•20	
—•08	
—■		— 4..
—•90	m*.
, 1-40	
1-40	—V—.
—•40	.
3-10 7-—	,,•,#1 JM
37-	•m— »
36-50	^ .
35-70	
3470	
33 50	
32 50	—
31-40	
27-30		*	
16 —	
24-50		. j
52 —		. —
48 —		*	
—•24	
—•20		’	
-■38		
—•30	
-•26	
23-	— ’	
19--	
17-—	
18-50	
25-	—»
28-—		*	
18--	
16 —	
4 50		*	
21-—		*	
5-—	8*—
4’-	6*—
11 —	
V—	1*24
Za salidsljtarska in ptatai* dela
se sldvnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Cliiozza 59.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa .je za me!
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam !
Varujte se
ponaredb!
Pristni „F L O RIA N“ sc dobi edino od Rastlinske destilacije ,,F L O R IA N“ v Ljubljani.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevl jev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solpfoiikov.
Popravila sc izvršujejo točno in solidno.
Sladin! največji dobrotnik!
K"Rf ? dosežei°> dobc ki namesto kave, čaja, lrakava, sladne •Jrave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajulrkujejo, ju-TVf A f!t	to	je dr. pl. Trnk6czyja sla dni
ATJ- w ^	Prihrani	se	^	mleka	in	polovica sladkorja. Prihrani
7 TIR A WITt!f sc pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča v tz MJJ » se posebno vsakemu bolniku, reconvalescentoni, KA0!	"PR	TUR A	ATR A f	nervoznim, malokrvnitn itd. Pripo-
Ov o	mTvl\./Y .	roča sc dojenčkom in otrokom
NA IROT TQI V A ITRR? namesto dragih otroških
11\IV 1 mok, sploh namesto redilnih sredstev za otroke. Hranitba s sladnlrn čajem znamke Sladin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim dru«im redilnim sredstvom, za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena^za-hvalna pisma. Zavitki po ’/■* kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarpa Trnk6czy, zraven rotovža.	Zena	posestnika	te lekarne	je izgojila s Slqdinom svojih 8
zdravih	otrok.	Na stotine	mater so ji	hvaležne, ker slede tem zgledom:
na Dunaju v lekarnah Trnk<kzy: Vlil., JosefstJitfterstraCe‘25; m., Ra-detzkyplatz 4; V., SchOnbrurinerstrafie 109; v Gradcu: Sackstrafle 4.
Veliki pustni korso iftsi
pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela UNION"
V blagohotno uvaževanie!	Da	se	izosne vsem n.linhi«.	.	'
osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristno sološen 1 p i!!! Pomojanl> se letos vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnina ia člane InSelkroMO	pri	nakoPu
WMmmm
r < t (
Sedaj je zadnji čas, da se vaša kolesa temeljito presnažijo, če treba tudi emajliralo in ponikljajo, za kar se priporoča domača tvrdka, ki bo izgotovila v vsakem oziru dobro in solidno po primerno najnižji ceni.
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 10o i (Centrala: THST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za
p<	_______,	- .	-	- -
selitve in prevažanje pohištva v mostu in na vso strani z patentiranimi pohištvenimi voznii. Sliranjovanjo pohištvu in blaga v suliib posebnih skladiščih. Omotacijo itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,I)alinatic‘<’ delniško parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega I.loyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke".
Zmeniš cene,
Točna, postrežtoa.
Mizarstvo: f ¥> v «| Ljubljana 1 Zaloga polii»(vt In Marije Terezije cesta 1 j tapetniškega blaga <5 13-18 (Kolizej)	
Zaloga spalnih ter iedilnih sob	v Zaloga otomanov divanov, žimnic
v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo.	različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki.
	Velika izbira otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.	
i SANATORIUM ■ EMONA i
l^fCTHA^pU^^NE-BgL-EZhl
1L JUBLtJANA• KOMEMSKEGA UMCA
Si-:r ^R/\vf^:re-m'j FR .DERGANC ||
^Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in'jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-‘	.	'	. žanih cenah. .	’	.	'
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
v== Teleplion 132.
i
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnižje!