14. štev. V Kranju, dne 6. aprila 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po posti sa celo lato 4 K, za pol leta i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 1 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe r»n»t naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Sar. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni mrednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne I na era t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. I meniti se phčujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petil-vrsto 10 vin., će se tiska enkrat, z* večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in aovic--. — Dopisi naj s* izvohjo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vstajenje. Težak kamen so zavalili ljuti sovražniki Kristusovi pred duri groba in se oddahnili. Veselili so se tujci in domačini, pogani in farizeji, ker so mislili, da je s križanim Zveličarjem pokopan tudi njegov nauk o novem nravnem redu in da se bo moglo tedaj še naprej svobodno šopiriti kraljestvo strasti. Toda zmotili so se bridko! Iz groba je vstal neustrašeni oznanovavec resnice, obujevavec k novemu življenju in utemeljitelj kraljestva božjega na zemlji. Nehale so plakati pobožne žene, prestrašeni učenci so se pomirili ter se veselo pozdravljali: .Aleluja, vstal je Gospod I* Nervoze o se trudijo tudi sovražniki slovenskega ljudstva, tuji in domači, da bi vjeli v svoje zanjke ljudsko dušo. da bi pokončali njene ideale, da bi ji ubili katoliško in narodno zavest. Iz krščanskih ljudij bi radi napravili požrešnike, ki bi se nič ne brigali za nadnaravne resnice božje, ampak naj bi le uživali ta svet. Vsako sredstvo jim je dobro, da bi le osmešili krščanstvo, ugonobili njegovo moralo in utrdili v ljudeh vero v srečo golega materijalizma. Ako bi to dosegli, potem bi lahko tujec zavalil kamen na grob narodu, ki bi več ne vstal, kajti narod brez misli na Boga hira, propada in pogine. Neveri na ljubo žrtvujejo napredni farizeji pa tudi narodno čuvstvo, katero so nekdaj slavili kot sveto, kot nekak nadomestek vere. Odtod prihaja žalostna prikazen, .da se v naši domovini vedno ponavljajo zveze s tujcem na škodo slovenskemu ljudstvu. V Ljubljani in v celjski okolici so se žalibog zadnje dni zopet sklepale zveze z Nemci proti Slovencem. Tako so postali zaslepljeni ti absolutni narodnjaki v svoji strasti, da si še upajo zlorabljati besedo »narod", ko izdajajo tujcu interese naroda. In tujec se smeja, ko prihaja z lopato ... Ali se bodo posrečile sovražnikom njih nakane? Ne bojmo se! Kristus je prišel z božjo močjo obdan iz groba živ. Isto moč življenja imajo tudi njegovi božji nauki v duši našega ljudstva. Vsi napori trebušnikov bodo zaman! Vera v posmrtnost in plačilo na onem svetu še živi v srcih. Ta vera dviga naš rod in mu daje pogum v bojih in trpljenju. Teptati in preganjati se pusti, uničiti se ne da ta čvrsti rod. Dogodki zadnjega časa dokazujejo dviganje in utrditev krščanske misli na Slovenskem ter veselo pro-bujo ljudstva k novemu življenju. .Le vstani vborni narod moj . .. Tvoj je vstajenja dan!* Poročilo o županskem shodu v Kranju. (Konec) O občinskih taksah je poročal dr. Pegan. Potrjena bo postava o novih taksah, ki bodo do-našale občinam precej novih dohodkov. Takse se smejo pobirati le na podlagi sklepa občinskega odbora in ta sklep mora potrditi deželni odbor. Najbolje je, če se sklene, pobirati vse takse natanko po tarifu, pač pa najvišje, ki so dovoljene. Ako se sklene pasji davek, se samo naznani deželnemu odboru, da naj se ta sklep vzame na znanje. Vodi se posebni dnevnik o prejemanju taks in skupna vsota se prenese v občinski dnevnik. Vse takse se morajo stekati v občinsko blagajno. Po novi postavi se manjše takse lahko določijo kot nagrada tistemu, ki opravlja kakšno delo. Za stavbeni ogled se sme računati samo pristojbina 4 K, kar je več stroškov, kot za zdravnika i. t. d., plača občina iz svojega. Dovoljenje za plese sme dajati samo župan Žucan lahko* odreče dovoljenje, kadar hoče, nihče ga ne more siliti, da mora dovoliti ples. Orožnik nima tu nič govoriti. Najboljše je, če se dovolitev plesov kolikor mogoče odreka. Pritožba zoper županov sklep gre na deželni odbor. Če ples ni javen, kakor n. pr na ženitovanju, če plešejo samo svatje, se sme plesati brez licence. O samostojnem delokrogu občin je poročal dr. Rutar. Občinski odbor sam sklepa, kar občina lahko izvede s svojimi močmi. Sem spada: 1. občinsko gospodarstvo. Proračuni naj bodo natančni in pravi čas, vsaj do novega leta, predloženi deželnemu odboru. Doklade do 15% se lahko sklenejo brez vsakega dovoljenja, naznani se le sklep c. kr. okrajnemu glavarstvu. Naklade na užitnino do 50% dovoljuje deželni odbor; naklade nad 50% pa predloži deželni odbor v potrjenje deželni vladi. 2. Sprejem v občinsko zvezo. Ako je ta sprejem prostovoljno dovoljen, se plača taksa.; Če je pa kdo že 10 let v občini nepretrgoma bival, ne plača nič takse. Pritožba glede sprejema v občinsko zvezo gre na politično oblastvo. 3. Krajevna policija, ki se tiče osebne varnosti in varnosti lastnine. Odpravlja naj se, kar preti osebni varnosti. Nevarne brvi sme župan dati zapreti. Če se kdo poškoduje na ledeni poti, ki ni bila posuta, nosi posledice občina. Prepove naj se kopanje v nevarnih tolmuniii. Sem spada tudi skrb za nočne in poljske čuvaje, skrb za ceste in občinska pota. Županstvo sme pozvati tudi zasebnike, da skrbe za pota. Cestno-policijskega reda prestopke kaznuje občinski kazenski senat (župan in dva svetovavca), pritožbe gredo na glavarstvo, ker so vse te kazni iz prenesenega delokroga. Sem se prišteva tudi pregledovanje živine, če gre živina iz občine, nadalje nadzorstvo nad posli in delava* (poselski red). Dolžnosti poslov do gospodarja in gospodarja do poslov urejuje župan 4. Nravstveno policijo, da se ne dela pohujšanje, oskrbuje občinski odbor. Izpričevala 6 vedenju posameznikov (na kolek) izdaja županstvo. 5. Določbe glede beračenja in kroinjarjenja izdaja župan, ki je odgovoren, če berači preveč nadlegujejo občinstvo 6. Stavbena in požarna policija. Sem spadajo tudi požarne straže, katerim dajaj oočina podporo. 7. Zdravstvo. Za to se skrbi po okrožnih zdravnikih, katerim prispevajo ob- PODLISTEK. Janko Bajde Grajski lovec. V kotu med deročo Savo in štajersko mejo leže razvaline gamberškega (golobi škega) gradu. Le groblja debelega, obdelanega kamenja in tu-patam kak kos še neporušenega zidovja priča, da je tu stal nekdaj mogočen grad, čigar gra-Ščaku se ni bilo treba bati sovražnika, če je imel le peščico oboroženih hlapcev. Sezidan je bil grad, če je res, kar nam pripoveduje Valvasor, leta 1040. Devetsto let bo tedaj že preteklo od onega časa, ko se je grad zida), a grozovitosti, ki so se nekdaj tu dogajale, so ljudstvu še v živem spominu. Moj ded mi je pravil kot dečku, ko sva šla mimo razvalin: .Le poglej to močno zidovje in dobro si zapomni, kar ti bom sedaj povedal. Ko boš dorasel, boš lahko presodil, kakšni trpini so bili nekdaj naši ljudje. Grad se je tako-le sezidal: Pred davnim časom je prišel sem bogat gospod iz Hrvaške. Ogledal si je kraj, n ker mu je ugajal, ga je tudi kupil. Hotel si je namreč na tem griču sezidati grad Poklical je iz Hrvaške svoje podložnike, da so mu pri zidanju robotali. Pa tudi naši pradedje niso smeli rok držati križem, tlačaniti so morali, da je bilo groza. Gra-ščak sam jih jez bičem v roki priganjal k težav nemu delu. Gorje onemu, ki je nekoliko opeval! B č krutega graščaka mu je padal po hrbtu. S cer so 1'udje godrnjali in se jezili, ko gospodarja ni bilo blizo, a pomagati si niso mogli. Vlačiti so morali težko kamenje na strmi grič, kjer so zidarji nočindan gradili novo poslopje. Marsikateremu hrvaškemu kmetiču se je prigodilo, da je prignal s seboj na tlako lepo rejene voličke, domov pa je nesel samo njihove kože." Čudil sem se takrat tej pripovedki in se jezil nad budim graščakora, a pozneje sem izvedel iz raznih ljudskih virov še več. Ko je bil grad dovršen, preselil se je vanj novi gospodar Ortolf Ostrovrbar z vso svojo družino Jako krut in zloben je bil eden njegovih naslednikov. Vse se ga je balo in ga sovražilo. Zelo so pa ljudje radi imeli in spoštovali njegovo osemnajstletno, rahločutno hčerko Tamaro. Mnogokrat se je ona zgražala nad svojim očetom, da trpinči ubogo ljudstvo, mnogokrat je skrivaj pomagala nesrečnikom, ki jih je zadela trda očetova roka. Krasna je bila Tamara, kadar je jezdila med zelenimi travmki na svojem iskrem vrancu Dolgi kiti kostanjevih las sta ji viseli po vitk h pleč h, njene jasne modre oči pa so gledale v svet tako prijazno in vabljivo, da bi človek mislil: Vsemogočni je poslal v dolmo solz svojega angelja, da bi tolažil Adamove otroke v, njihovih nadlogah. B lo je krasno pomladansko jutro. Težka snežena odeja, ki je nad tri mesece pokrivala naravo, je izginila; le po zakotnih, dolinah je tu- intam ležala še kakšna lisa snega, ki se je lesketal v jutranjem solncu, poljubljajočem • svojimi prvimi žarki Jelenov rog in njegovo sestro Veliko planino. V grnberškem grada je bilo še vse tiho in mrtvo, kar se prikaže na dvorišču v lovski obleki — Tamara. V desni je držala ličen lok, čez ramo pa ji je visel košek, poln smrtonosnih puščic. Lahnih nog kakor srna odide v bližnji gozd. Na sicer polnih, a danes nekoliko bledih licih, te poznajo sledovi prečute noči. Kako bi bila mogla spati, saj je bila vsa razburjena, ker je sinoči oče do nezavesti pretepel hlapca, ki je po neprevidnosti stopil na rep njegovemu psu! V svoji zamišljenosti ni opazila, da je prišla že globoko v gozd. H potna jo predrami jezno renčane zveri. Plaho se ozre okoli in zapazi risa, ki se je pripravljal na skok. Urno kakor blisk potegne pu-ščeo, napne lok — a ta se ji prelomi na dvoje. Grozen strah jo izpreleti in bolesten krik se ji izvije iz prsi, nato se pa nezavestna zgrudi. Že je planil r»s na svojo žrtev. A dobro po-merjena puščica ga podere na tla, predno jo doseže ris z ostrimi kremplji. Na oni strani, odkoder je puš-ica priletela, se začujejo nagli koraki. Krepka postava mladeniča se pokaže izza grma pred katerim je ležala nezavestna Tamara. Ozre se mladenič na risa, ko pa vidi, da je že poginil, poklekne k gospodični, vzame iz svoje lovske torbe čutari.co in pomoči z njeno vsebino krasno čelo in. senci onesveščeoe. V malo tre- čine k plači. Babice nastavljajo zdaj še okrajni zastopi ali okrajne blagajne, pridejo pa le pravice na občino. Tudi umobolnih naj občina ne zanemarja. 8. Skrb za ubožce pripada občini po deželnem zakonu iz 1. 1883. Občina naj oskrbuje ubožnice, določuje preskrbo ubožcev po hišah, ali pa jim daje podpore v denarjih. 9. Ljudsko šolstvo. 10. Izdaja ženitovanjskih zglasnic, ki se ne sme odrekati nikomur, ki se hoče ženiti. 11. Posredovanje pri prostovoljnih dražbah premičnin in dajanja v zakup. Će županstvo ne posreduje, dražba ni veljavna. Sme se pobirati od dražb pristojbine. Za povišanje naklade je treba novega sklepa občinskega odbora. Od odpisanih davkov se naklade ne morejo pobirati. Kakšne davke pobira občina in kako naj jih pobira, je poročal dr. Pegan. Malo občin pobira dokladc k užitnini. Čudno je, kako morejo ob6ne to opuščati. Večkrat so vzroki oštirji, ki imajo prvo besedo v odboru. Če kdo predlaga v občinskem odboru užitninsko doklado, pa je ista odklonjena, se sme vsak občan pritožiti na deželni odbor, in ta ima nalog, da se doklada uvede. — Tlaka. V kmečkih občinah je tlaka večkrat umestna. Skleniti jo mora občinski odbor. Na tlako se sme poslati sposobnega namestnika, ali pa se od nje odkupiti. V slučaju sile (požara) sme župan vsakemu, četudi le slučajno v občini navzočemu, ukazati, da mora iti pomagat. — Za opojne pijače se sme skleniti pobiranje davščine za 10 let naprej s privoljenjem deželnega odbora. Mora pa biti proračun pred decembrom pri deželnem odboru. Za nazaj se doklade na užitnino ne smejo pobirati. Ne sme se uvesti davek na stvari, ki se morejo smatrati kot doklade, n. pr. vodovodna davščina, katero morata potrditi deželni odbor in cesar. Podobčinske potrebščiue urejujejo gospodarski odbori. Skrbi za pota pa nimajo ti odbori, ampak le župan. Odbori imajo le skrb za upravo premoženja dotične vasi. Glede vaških potov nimamo zakona, ki bi koga moral, skrbeti za vzdrževanje teh potov. Deželni odbor tu ne more pomagati; tožbe spadajo pred sodišče. Po novi cestni postavi bodo vsa ta pota javna pota in občinski odbor bo moral skrbeti tudi za gospodarska in gozdna pota; potem bo šla pritožba na deželni odbor. Ali se sme lovska zakupnina porabiti za ob6nske potrebe in dati v proračun ? Zakon pravi, da ne, jaz pravim : da! Po razmerju površine se mora po zakonu ta zakupnina porazdeliti med posestnike in, če se nihče ne pritoži, to drži. Govornik je omenjal tudi zakonskih določeb glede vran, maček, strupa in skobcev. Revizor Kristan je pojasnil zadnje okrožnice deželnega odbora. Svoj denar naj ima župan ločen od občinskega denarja. Kupi naj se železna občinska blagajna, ki se dobi za kakih 50 krom Kontrolacija blagajne mora biti dvakrat na leto! Ločen mora biti tudi občinski zaklad od ubožnega zaklada, kar naj izkazuje tudi blagajniški dnevnik. Vsak dohodek in izdatek naj se precej vpiše, da se ne pozabi. Primanjkljaja naj župan ne zalaga iz svojega, ampak naj izposluje posojilo. Vsak občan ima pravico, pregledati blagajniški dnevnik in priloge računa. Pregledovavci računov morajo znati brati in pisati. Občina imej natančen inventar, čegar prepis se pošlje deželnemu odboru. Tu morajo biti našteta tudi bremena občine. Gospodarski odbori naj se precej prepričajo po zemljiških knjigah, katere parcele so občinske in katere solastninske. Vodijo naj se o prejetih aktih zapisniki, kjer naj stoji zabeleženo tudi, kdaj so se odposlale rešitve aktov. Dopisi in koncepti se shranijo v arhivu. Tu morajo biti tudi matice, zapisniki tujcev v občini, zapisnik domovinskih listov i. t. d. Delitev občin. Včasih se občinske meje ne krijejo z mejami župnega in šolskega okoliša. Tu včasih kaže, izpremeniti mejo občine. Najboljše je, če se krijejo vse tri meje občine. A treba je, da ima nova občina toliko davčne moči, da se more upravljati. Če se priklopi kak del občine drugi, že obstoječi občini, sme to odrediti deželni odbor. Ce se pa ustanovi nova občina, mora napraviti deželni zbor sklep, katerega potrdi cesar. Natančno se mora pri tej delitvi urediti občinsko premoženje. Stavbene zadeve. Nobena stvar se ne sme zgraditi brez oblastvenega dovoljenja, tudi bistvene prezidave se brez tega ne smejo vršiti. Predloži se stavbeni načrt v dveh izvodih in prosi za stavbeni ogled. Neprizadet stavbeni izvedenec mora biti pri ogledu navzoč. Če gre stavba čez svet, čez katerega ima kdo pešpot, tedaj ta, ako je bil povabljen, pa ni prišel k ogledu, izgubi pravico do poti. Če iz javnopravnih ozirov ni pomisleka, mora župan dovoliti stavbo. Sodišče je za enako vredno pot, če ta gre čez svet, kjer kdo misli zidati. Če mejaš ugovarja zidavi, ga gospodar lahko toži. Javno-pravni ugovori spadajo pred občinski odbor in deželni odbor; za-sebno-pravni ugovori pa spadajo pred okrajno, deželno in upravno sodišče. Če kdo hoče zgraditi poslopje blizu hiše, kar bi bilo po mnenju zdravnika prebivavcem na zdravju škodljivo in gospodar hiše ugovarja, tedaj je to javno-pravni ugovor. Povabijo se k ogledu tudi mejaši. Za okrajno cesto je mejaš okrajno-cestni odbor. Zidati se mora od deželne ceste vsaj dva metra proč, od državne ceste pa štiri metre. Župan mora za to skrbeti, će tudi deželni odbor, oziroma državna oblast ne pošlje k ogledu nobenega zastopnika, in mora odkloniti tudi vsako prezidavo, ki bi se hotela napraviti bolj blizu ceste. Kranjsko-hrvaško-dalmatinska železnica. Dne 23. marca so v Novem Mestu zasadili prvo lopato za zgradbo dolenjske železnice. Ta železnica bo šla do Črnomlja, odondod do Metlike, od Metlike do kranjsko-hrvaške meje. Od te meje do Karlovca se bo tudi napravila železnica. Karlovec je že vezan po železnici z Ogulinom. Od Ogulina se bo gradila železnica do Knina v Dalmaciji. Od Knina je že železnica izpeljana do Splita, odtod do Gabele bo pa nova železnica. Poglejmo daljavo teh prog, ki so deloma že izvršene, deloma pa še ne. Od Ljubljane do Novega Mesta je 76 km, od Novega Mesta do Črnomlja približno 40 km, od Črnomlja do kranjsko-hrvaške meje ravno toliko, od hrvaške meje do Karlovca pa 20 km, od Karlovca do Ogulina je proga dolga 56 km, od Ogulina do Knina je 170 km daljave, od Knina do Splita je 132 km, od Splita do Gabele znaša daljava 120 km, od Gabele do Uskoplja že teče železnica ter je dolga 90 km, od Uskoplja do Zelenika (ob Kotorskem zalivu) je železnica dolga 76 km. — Od Ljubljane do Kotora bo tedaj proga dolga okoli 820 km. Velike važnosti bodo vse te železnice v vojaškem oziru, zlasti kadar bo vihar na morju in bi ne bilo mogoče čet po ladjah spraviti v Dalmacijo, ali pa, ko bi se sovražnik bližal z morske strani. Dolenjska, Hrvaško Primorje in Dalmacija bodo gmotno jako napredovale tako glede kupčije in obrta, kakor tudi v poljedelstvu in vinoreji. Ljubljana bo imela veliko korist od ptujcev, ki bodo prihajali z juga. Osebni in tovarni promet se bo na Rudolfovi in na dolenjski železnici izdatno pomnožil. Poglejmo na zemljevid Italije 1 Na vzhodni strani dežele je železnica tik ob morju izpeljana od Rimini do Otranta, torej od severa na jug — v obrambo dežele. Zakaj bi torej Avstrija ne imela železnice, ki naj veže Ljubljano s Kotorom preko hrvaškega Primorja in Dalmacije ? Ta železnica je potrebna v obrambo države. Pa še nekaj druzega je treba tu naglašati. Južna Dalmacija ima jako milo podnebje, ki ugaja onim, ki bolehajo na sopilih in na živcih. Gotovo si bodo oni krogi iz Nemčije, Rusije in severne Avstrije, ki zdaj hodijo pre-zimovat v Nico, v Opatijo in druge kraje, po-sihmal izvolili južno Dalmacijo za zimsko bivališče in ljudje bodo tja popotovali skozi Ljubljano. Gorenjska naj bo letovišče, Dalmacija pa prezi-mišče. Redkokje se dobi tako blizu oboje skupaj. Ko se bode napravila zveza Ljubljane s Kotorom, bodo utihnile tožbe Dalmatincev o zanemarjenju dežele od strani vlade in tedaj utegnemo šele na laž postaviti izrek Bismarkov, da je zgodovina Avstrije dolga vrsta zamud. nutkih odpre Tamara oči in izpregovori s komaj slišnim glasom: .Ab,kje sem? Kaj se je zgodilo?" .Umirite se, gospodična! Nevarnost, ki vam je pretila, je odstranjena. Sam angelj varuh mi je menda navdahnil misel, da sem se napotil danes malo na izprehod po gozdu in da sem vzel s seboj tudi lok. Kakor vidim, oboroženi ste bili tudi vi, a nesreča je hotela, da se vam je lok zlomil." Med tem govorom se je Tamara polagoma dvignila kvišku. S krasnimi očmi hvaležno pogleda lovca. Bilo je pa v tem pogledu nekaj tako prisrčnega, da je lovec zardel in pobesil oči. Tamara je zapazila lovčevo rdečico in spoznala takoj, da ima svojega rešitelja popolnoma v oblasti. Ugajala ji je njegova krepka postava, njegovo Skoro dekliškonežno, od solnca zarjavelo, ponosno obličje; radi tega ga nagovori s prijaznim glasom: .Blagi mladenič! Rešili ste mi s svojo pogumnostjo in mirno roko življenje. Ako bi ne bila vaša puščica tako izvrstno zadela risa, ležala bi jaz sedaj mrtva v svoji krvi na tem mestu. Vsprejmite v znak hvaležnosti to zapestnico. Sicer ni mnogo vredna, a če bi imeli kdaj kako prošnjo do mene, le pokažite mi zapestnico, vse vam bom storila prav rada. tudi kaj večjega, če bo le v moji moči. Toda v gradu me gotovo že pogrešajo, vrniti se moram, da ne bo oce v prevelikih skrbeh. Upam, da vas jutri dopoldne tamkaj vidim. Povedati hočem tudi očetu, kakšno uslugo ste mi storili, da vas tudi on nagradi. Na svidenje!" Po- dala mu je roko, katero je lovec spoštljivo poljubil, nato pa se je naglo oddaljila. Nepremično je stal mladenič na mestu in zrl za nto. Zdela se mu je kakor kak angelj, o katerih je v svoji mladosti od matere slišal pripovedovati, kako so lepi. Iz zamišljenosti ga prebudi s svojim tolčenjem žolna, ki si je na bližnji smreki iskala hrane. Pobere lok, vrže čez rame risa in se počasnih korakov odpravi proti domu. Narava, ki ga je poprej tako zanimala, mu je bila sedaj mrtva. Ni se zmenil za ljubko civkanje drobnih ptičev, ki so bili sicer njegovi ljubljenci, ne za pestre cvetlice okrog sebe. Neusmiljeno jim je stopal na nežne glavice. Gregor, tako je bilo mladeniču ime, je bil sin malega plemiča, ali bolje rečeno, prostega kmeta v prijazni vasici Zabrezniku. Nemila smrt mu je pokosila očeta že pred par leti; ostala mu je le še mati, katero je ljubil z vsem srcem. Ko prestopi Gregor prag domače hiše, pribiti mu mati naproti. Oko ji veselja zažari, ko vidi krepko postavo sinovo in njegov plen. .No, si pa že zopet enemu upihnil življenje! Te grdobe je pa že toliko v tem kraju, da bi si človek kmalu izpod strehe ne upal. Kje si ga H zalotil? V naših gozdih menda ne." .Res je, mati! Tega sem si poiskal drugje. Ko sem hodil zjutraj po gozdih, zaidem, sam ne vem kako, v graščinski log. Že sem se mislil vrniti kar zaslišim v svoji bližini klic na pomoč. Hitro storim še par korakov in zapazim prav tegale risa, kako se je pripravljal na skok na žensko, ki je ležala nezavestna pred njim. Urno vzamem lok, pomerim, in zver se je valjala v krvi. Pristopim k ženski, pomočim ji senca in čelo z vinom. Kmalu se gospodična predrami in upre vame svoje oči, ki jih ne pozabim nikdar. Uganite, draga mamica, kdo je bila ona. gospodična? Pa saj sem vam to že skoraj izdal sam." .Pa menda vendar ni bila Tamara, grašča-kova hči?" .Uganili ste, mamica, prav ona je bila. Naročila mi je, da naj pridem jutri v grad." .Sinko moj, ne hodil Ne pajdaši se z gra-ščakom! Iz tega ne more priti nič dobrega. Saj poznaš njegovo grozovitost." .Ne bojte se, on mi ne more ničesar; saj sem vendar svobodin, ne pa njegov podložnik 1" .Tudi tvoj oče je trdil isto, a vendar ga je celjski grof — Bog mu odpusti, saj je že tudi na onem svetu — zavratno napadel in umoril." .Mati, večkrat sem vas že prosil, da bi mi o očeta, kaj natančnejega povedali, vendar mi Se do danes niste izpolnili te prošnje; danes pa prosim, mamica, danes morate, čas imava oba in družine tudi še ne bo tako kmalu domov." .Naj bo! Enkrat ti tako moram vse raz odeti in zdi se mi, da je ravno danes pravi čas za tO." (Dalje puh) Priloga „Goren)cu" ttcv. 14 It I.1912. Iz rdečega tabora. Tako resnične pa že nismo dolgo časa brali, kakor jo je priobčilo nedavno dunajsko glasilo organiziranih socijalno - derpokraških zidarjev, .Maurer" po imenu. Ta list je zapisal 28 febru-varja 1912 sledeče: „Premnogi delavski krogi so bili tega neumnega mnenja, da bo, ako se sprejme splošna in enaka volivna pravca za državni zbor in na ta način zmaga veliko socija lističnih poslancev, ponehalo vse gorje in pomanjkanje. Vsi, ki so mislili, da se bo dopolnilo, kar so drža/nozborski (rdečkarski) kandidati obetali, se čutijo sedaj prevarane, toda prav jim je, ker je silno neumno, na take obljube kaj dati." Kadar bodo socijalisti zopet farbali delavce, tedaj jim pod nos pomolite to izjavo, katero so zapisali rdečkarji, ki svoje voditelje najbolj poznajo. — Tekoči mesec se vrše na Dunaju volitve v občinski zistop. Roko ob roki gredo rdečkarji z bogatimi židovskimi milijonarji in ve-lekapitalisti v boj zoper kršćanske socijalce. V tretjem in četrtem razredu so rdečkarji postavili kandidate, in glejte, delavci, med 25. kandidati je samo en delavec, vsi drugi so deloma časnikarji, deloma uradniki in državni poslanci, ki imajo že itak dobro plačane službe. Tako ljubezen poznajo rdeči voditelji do delavstva. — Socijalni demokratje imajo zopet čedno afero. Njihov državnozborski poslanec Silberer je nekega dne izginil z Dunaja. Rekli so, da je napravil izlet v gore in se ondi ponesrečil. Kmalu so se Čule govorice, da ni vse v redu pri blagajni, pri kateri je sodeloval. Njegovi rdeči tovariši so to tajili in trdili, da so Silbererja pokopali sneženi plazovi štajerskih gora. Toda. o smola! Sedaj se sluti, da je Silberer pobegnil v Ameriko in da ondi dobro živi z delavskimi groši. V kratkem že drugi slučaj. Lansko leto je odpeljal graški rdečkarski poslanec Jodlbauer ženo svojega sodruga in pobegnil ž njo v Ameriko. Lepi sodrugi so to! — Nečuveno predrznost si je dovolil v dunajskem državnem zboru socijalistični poslanec Breiter, ki se je hudoval nad presvetlim cesarjem, ker se hoče cesar udeležiti evharistič-sega shoda in tozadevne procesije in ker je dovolil, da se sme ta verska manifestacija izvršiti pred njegovim dvorom. Pa trdijo rdečkarji, da je vera zasebna stvar posameznika, a se vedno zaletavajo vanjo. Grdi hinavci so res »sodrugi". — Teden za tednom prinašajo časopisi poročila o socijalno-demokraškem terorizmu nasproti krščanskim delavcem. Tekoči teden sta bila na Dunaju zopet obsojena dva sodruga, ki sta nekega delavca do krvi pretepla, ker ni hotel štrajkati. — V Gradcu so minule dni napadli sodrugi nekega krščansko-socijalnega mizarja, ki ni maral pristopiti rdeči organizaciji. DOPISI. Iz Železnikov. Velikokrat smo že slišali in predzadnji .Slovenski Dom" je zopet povdarjal, da so naprednjaki veliko boljši kristijani in povrh katoličani, kakor pa vseh hudobij zmožni in polni .klerikalci" Ugibali smo, kje dobivajo moč za svoje vzor-katoličanstvo. K sv. zakramentom jih ni, molijo tudi neradi, ob nedeljah ostajajo za vrati. Torej odkod moč, odkod luč, da vse bolje vedo, nego škof ali naš g. župnik ? Dolgo smo si belili glavo s to težko uganko. No, uganka je sedaj rešena. Moč liberalne vere je v — golažu. Neki naprednjak se je celo izrazil o dveh možeh, ki sta pred volitvijo jedla pri Thalerju golaž, potem pa z nami volila, da sta po nevrednem prejela golaž, kakor bi bil golaž kak zakrament. Človek bi se smejal, če ne bi bila vsa stvar naravnost bogokletna. Ti, ljudstvo, pa še naprej verjemi naprednjaškerau vzor katoličanstvu, če hočeš in če te ni nič — groza! Pa o bojkotu se vedno in vedno sanja naprednjaku, češ, da k temu pozivlje naš g. župnik, ki ne privošči domačinom obstanka. Kolikor vemo, naš župnik kupuje vse v Železnikih in je dosedaj oddal vsako delo, bodisi pri cerkvi ali pri župnišču, izključno le domačinom. Tudi kakšen na prednjak je p-i našem g. župniku že kaj zaslužil, morda celo precej — to bi vedel povedati najbolj g. Škovinc. Kaj torej hočete ? Sploh pa mi nobenega poziva na bojkot ne potrebujemo. Obrtnikov imamo zadosti svoje stran: e in te bomo podpirali. Vi pa nikar ne pričakujte, da Vam bomo za vaše psovke, ki jih vedno mečete na nas, še groše nosili. Boste že morali postati malo bolj ponižn'. Iz ljubljanske okolice. Kroginkrog Ljubljane imajo liberalci in socijalni demokratje nastavljene plačane agitatorje, ki zlasti zadnji čas ag tirajo za liberalna društva in po- sebno mlade, komaj šoli odrasle dečke zapeljujejo v moralno pogubo. Kot sredstvo jim služIjo pred vsem umazane nenravne knjige, ki jih kupoma mečejo med mladino. Če je vlada vendar enkrat prišla do spoznanja, da nenravne razglednice silno kvarijo našo mladino in jih zato prepoveduje izpostavljati po izložbah in prodajati, naj vsaj nekaj pozornosti obrne tudi na liberalne in socijalnoder-.okraške knjigarne. — Za Spodnjo in Zgornjo Šiško se namerava ustanoviti samostojna župnija in postaviti nova velika cerkev; liberalci, ki s pomočjo socijalnih demokratov sedaj pašujejo po obeh Šiškah, so seveda zoper to; pa jih menda nihče ne bo vprašal, ker ne bodo niti vinarja prispevali za to prepotrebno napravo. Je pač povsod tako: pri cerkvenih stvareh hočejo prvo in zadnjo besedo imeti tisti, ki za cerkev in njene noinene še niso in ne bodo niti ficka žrtvovali. — Jarčevo hišo v Medvodah je kupil Feliks Urbane iz Ljubljane. — V Dr a v-1 j a h je znano Miheinovo gostilno poleg cerkve sv. Roka vzel v mjem Šenčurjan Janez Blagne, sin šenčurskega župana. Poleg te gostilne stoječe gospodarsko poslopje se pa ravnokar prezidava v veliko dvorano za draveljsko slov. katol. izobraževalno društvo Mnogoštevilni romarji k sv. Roku v Dravlje bodo to gotovo z veseljem pozdravili. — V Št. Vidu nad Ljubljano še sedaj niso imeli občinskih volitev; ondotni liberalci, ki jih vodijo ljubljanski liberalni advokatje in študentje, so vložili vse mogoče reklamacije in pritožbe na okrajno glavarstvo in volitev preprečili. Okrajno glavarstvo v Ljubljani ima pa do liberalcev 1000 ozirov in tako do volitev ne pride. Na Ogrskem trdijo Košutovci, da izvira vse pravo iz madjarskega naroda, tedaj tudi pravice, katere ima kralj Franc Jožef do ogrske krone. Kralj nima pravice sklicati nadomestne rezerviste, ako mu ne dovoli narod. Tu so se pa Ogri dobro urezali. Bamirali so se pred vsem svetom, ko so hoteli cesarju vzeti nekaj vladarskih pravic. Cesar je pogumno stopil na noge in Ogrom zagrozil, da odstopi, ako ne odnehajo. Pisal jim je tudi rezko pismo in nato so se Ogri udali. Ostalo je staro ministrstvo pod predsedstvom Khuena. Na Hrvaškem se uvede absolutizem. Ban Čuvaj je imenovan za kraljevskega komisarja. Orožništvo in vojaštvo je pripravljeno. Novi komisar bo smel omejiti sodno poslovanje, odpraviti zborovavni in društveni zakon in tako varovati hrvaški narod pred terorizmom Madjarom neudanih strank na Hrvaškem. Vedno lepše! Kraljevi komisar Čuvaj ima pri srcu, kakor je sam proglasil, .napredek in procvit mile mu domovine". V čem obstoja ta napredek? Vsaka tiskovina se mora poslati v cenzuro, ki je silno stroga. Od vsakega lista se mora položiti varščine več tisoč kron. Proti Čuvaju in njegovim odredbam se ne sme zapisati nobena beseda, sicer plačajo listi globe in se konfiscirajo. V 12. mestih se uvede državna policija in tajni špijoni. Shodi so prepovedani. Pisma se preiskujejo. Novih volitev ne bo. ker bo komisar vladal po svoji volji. Tako so kaznovani Madjarom na ljubo mirni Hrvatje, ki so I. 1848 v boju zoper upornike Madjare darovali za Avstrijo svojo kri! Z nasilstvi se pa ne bo napravila na Hrvaškem stranka, ki bi obnovila sedanjo krivično nagodbo z Ogrsko. Tega ne bo dosegel Čuvaj, pa tudi ne ogrski rabelj Belly. Izlet v Opatijo so napravili za velikonočne praznike štirje avstrijski ministri. Centrum na Nemškem. Poslanec Roeren je odložil mandat, ker se ne strinja s .kolinsko smerjo" v Centrumu. Roparska francoska vlada, ki je pograbila m prodala duhovnikom na Francoskem žup-nišča, je obljubila, župnikom plačevati letne plače po 300 do 600 frankov. A niti te beraške plače jim ne daje, ampak pravi, da za take stvari nima denarja. V Rimu je veliko francoskih pobožnih ustanov, katerih ima sedaj v oblasti francoska vlada. Dohodkov teh ustanov, ki znašajo na leto 400.0C0 frankov, pa vlada ne porablja za bogo-služne namene ali za vzdržavanje duhovnov, ampak večinoma po nasvetu francoskega ooslanika v Rimu za protikatoliško propagando. To so krivice ! Italijan ko-turška vojska. Turki so v Tri-politaniji prestrelili dva italijanska letalna stroja, ki sta padla na tla. Lahe stane vojska vsak dan 800.000 K- Turke pa 70 do 140.000 K. V Braganci na Portugalskem so imeli dijaki spopad z meščani. Ubitih je bilo 5, ranjenih pa 23 oseb. Revolucija v Mehiki. Republikanci so premagali četo zveznih vojakov, obkolili mesto Mehiko in proglasili komunistično državo. Odpravljena je ustava in vsi zakoni, kakor tudi zasebna last. Delavnice, tovarne in rudniki so last delavcev, plačevanja se ustavijo, najemniki postanejo lastniki, cerkve se zapro. — To je vzor vseh rdeč-karjev! dne Na 1 v Novičar. shodu „Kmečke zveze" v Kranju m. *o govorili trije državni poslanci: Jarc, Demšar in dr. Krek. Poslanec J are je govoril o razmerah v deželnem zboru. Omenjal je odstop pl. Šukljeja in njegovo delavnost Kmetje so dobili po zastopnikih S. L. S. veliko vezave. Omenjal je pa tudi, kaj ovira razvoj kmetijstva. Govoril je o uvozu živine iz Srbije, o uvozu tujih fabrikatov iz Nemčije in o slabem gospodarstvu vlade v Avstriji. Delavci so predragi, cena živine je padla, cena mesu pa ni padla. Kam vodi zanemarjenje živinoreje, se kaže sedaj na Angleškem, kjer stane liter mleka 40 do 50 vinarjev. Na korist vsakega državnega gospodarstva je, da se pomaga kmetijstvu. Našteval je nato govornik, kaj dela S. L. S. v deželi za vodovode, ceste, planine, izboljšanje hlevov in za izobrazbo. Kdo se je preje brigal za naša dekleta? Sedaj se je izvršilo pet gospodinjskih tečajev na Gorenjskem z jako dobrim uspehom. Treba je, da kmetje kranjske okolice dobro skupaj drže in se udeležujejo shodov, kakor to delajo socijalni demokraije. Velikonočni ponedeljek bo dopoldne shod v Smledniku, popoldne pa v Podbrezjah. — Poslanec Demšar je govoril o položaju v državnem zboru, ki je nejasen, kakor slabo vreme. Pri tem vrvenju moramo poslanci biti jako pozorni in paziti, da se kaj slabega ne zgodi. Oboroževanje drugih držav nas sili, da moramo skrbeti za dobro armado. Zato bomo skoro gotovo glasovali za nove vojaške postave. Za zgradbo kanalov v Galiciji moramo zahtevati odškodnino, h kateri bi se lahko prištevala tudi tretja železniška zveza s Trstom. Če se državni zbor premalo briga za kmeta, v tem oziru temveč stori deželni zbor, kar je govornik dokazal s številkami proračuna. Upanje je, da pride za nas vesela Velika noč - gospodarsko vstajenje. — Poslanec dr. Krek je izvajal: Splošna volivna pravica je dala ljudstvu veliko moči. Premagati bo treba še veliko ovir, kakor je: nemško misleče uradništvo in naša družica požidovljena Ogrska. Ako bi mi ne imeli splošne in enake volivne pravice, bi bili Ogri zadnje dni pri vojaškem vprašanju skoro gotovo zmagali. Mnogo napak ima še naš državni zbor, ti različni zastopniki ljudstva pa pripomorejo, da se napake lahko spoznavajo in odpravljajo. Slovenci delamo na to, da se ozdravi parlament. Te dni sem Poljakom povedal, kar jim je šlo. Da bi gališki zastopniki vladali državo, tega ne trpimo. Naša moč obstoja v zvezi s Hrvati enakega mišljenja. Prepričal sem se, ko sem zadnji čas potoval po Beli Krajini in Dalmaciji, da bo naš napredek slab, ako visoko ne dvignemo našega ženstva. Žene so z delom preobložene. Treba jih je razbremeniti in dati priložnost za izobrazbo in da dobijo veselje do kmetijstva. Dekleta gredo v mesta služit, ker se boje težkega dela na kmetih. Dekle je rado čedno oblečeno, naj bo! Zato mora tudi hlev biti čeden, da se ga ne bode bala. Ženska bodi izobražena ne samo v gospodinjskih, ampak sploh v kmečkih zadevah. Zato naj se napravi zveza naših kmečkih gospodinj. Brigajo naj se ženske bolj za perutninarstvo, vrtnarstvo in mlekarstvo, pa tudi za dobro kuho, ki veliko pripomore k dobri družinski zvezi. Imeti morajo ženske tudi ljubezen do domače zemlje. Dobiti morajo dekleta nekaj apostolskega duha, da razširjajo dobre nauke med ljudstvom. Ravno Kranj bi bil lahko središče take ženske zveze. Tudi učiteljice bi morale bolj pridno sodelovati, seveda se mora izboljšati njihova vzgoja v ljudskem smislu. Govornik se je nazadnje pečal tudi z veliko politiko in govoril o potrebi, da se preuredi naša ustava. Naš in ogrski državni zbor ne bo-deta prišla do dela, dokler se ne izpremeni državni ustroj v tem smislu, da bomo Jugoslovani reševali svoje zadeve zase, zadeve cele države pa na Dunaju. Potem bomo Slovenci pokazali, kaj znamo. Bojujeta se vedno na svetu moč in pravica. Zmaga pa nazadnje pravica. V velikem boju z liberalci bomo zmagali mi, ki se držimo pravice ! — Predsednik shoda, dekan Koblar, se je zahvalil govornikom za izvrstne govore in priporočil odboru .Kmečke zveze", da naj se nemudoma loti organizacije ženstva v kranjskem okraju ter čvrsto se oprime dela za stanovsko vzgojo ženstva. Posredovavni uradi so se po nekaterih občinah okoli Kranja že ustanovili, tako v Stra-žišču, Predosljih in v Naklem. V mestih, kjer so sedeži liberalnih advokatov, so liberalni občinski zastopi proti ustanovitvi posredovavnih uradov, n. pr. v Ljubljani in Kranju. V Ljubljani je dr. Triller pri občinski seji rekel, da so ti uradi dobri za kmečke, ne pa za mestne občine. V Kranju pa niso vsi tega mnenja in zato pojde prošnja na deželni odbor, da pride Kranj pod Stražišče. Preža ni m ive Številke. V državnem zboru so se minuli teden dogajali hudi kravali. V lase sta si skočila socijalni demokrat Seliger in nemški nacijonalec Lipka. Za časa državnozborskih volitev je Lipka razširjal po voh vnem okraju neki letak, ki je nosil silno zanimive številke o raznih kaznih, ki so jih v letu 1910. morali prenesti razni rdečkarji. Ne bi jih navajali, ako bi naši socijalisti ne porabili vsake'malenkosti in napake, katere napravi kdo naših somišljenikov. Toda v petdese'ih letih ni v naših vrstah toliko kazni, kolikor jih našteva Lipkov letak v enem samem le»u pri soc-jalnih demokratih. Ta letak pravi, da Zavžijte, ako ste nahodni. hripavi, zaslizeni in če težko dihate, Fellerjev fluid zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstoriea za poizkusnjo 5-— i znamko .Elsafluid*. Mi smo se 2 tucata K 8H0 iranko. Izdeluje sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd. o njegovem le lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 264 (Hrvatsko). 11148-6 je bilo v tem letu 2627 rdečkarjev obsojenih skupaj na 125 let radi tatvine in vlomov; 1413 v 33 letno ječo radi terorizma in nevarnega pretenja, 863 socijaltstov v 21 letno ječo radi posilstva, radi uboja in poizkušenega umora 16 rdečkarjev v 132letno ječo. Te številke govore cele knjige. Kadar bodo zopet prišli rdečkarji in na dolgo in široko po .Zarji" razkladali kake pogreške naših mož, jim bomo te številke poslanca Lipke pomolili pod nos. Zveza z Nemci V veliki občini celjske okolice so lani z velikim trudom zmagali Slovenci, tako da je dobila S L S. 13 odbornikov, naprednjaki 7 in Nemci 10. Sedaj bi bil naprednjak dr. Božič rad župan. Ker mu je izpodletelo, so se naprednjaki zvezali z Nemci in si mandate starešinstva med seboj razdelili. Dr. Benkovič jih je svaril, da naj tega nikar ne store, pa ni nič izdalo. Naprednjaki so glasovali z Nemci. V Celju izhaja napredni list, ki sliši na ime .Narodni (!) List". To je narodnj<štvo! Značaji? .Dan" je prinesel naznanilo, da je dr. Zaje odložil ljubljanski občinski mandat. Drugi dan je list povedal, da je le nalašč to naznani , ker je hotel svoje čitatelje narediti za aprila. Taka olika liberalnih učiteljev ne bo napravila značajev. Srečna Belokrajina! Črnomeljski okrajni glavar je razglasil po amerikanskih listih, da naj se Belokranjci vrnejo v domovino, ker jih najmanj tisoč lahko dobi delo pri zgradbi nove železnice. Na ta poziv pa odgovarja iz Amerike neki Ivan Molek v ljubljanski .Zarji", da, če se bodo Belokranjci vrnili v domovino, bodo prišli z novimi idejami, prišli bodo kot socijalisti, kot revolucionarji od pete do glave med železniške delavce na Belokranjsko. — Će so Belokranjci res postali v Ameriki sami revolucionarji, naj le tam ostanejo, pa še .Zarjani" naj gredo za njimi, ker se z revolucionarji nikjer ne delajo železnice, ampak z delavci. Sovražniki cerkve. V Spodnji Šiški, kjer je ljudij za eno veliko župnijo, hočejo katoličani ustanoviti samostojno župnijo, in sicer pod tako ugodnimi okoliščinami, da bi ta ustanovitev občini ne prizadejala nobenega bremena. Vkljub temu se sovražniki cerkve upirajo ustanovitvi samostojne župnije iz istih razlogov, kakor so se nekdaj Judje Kristusu upirali, ko je ustanavljal cerkev. Boje se liberalci in rdečkarji za svoje kraljestvo. Pritožili so se tedaj nekateri poganski kristijani na deželni odbor, pa so dobili nos. Sedaj glasilo liberalnih učiteljev hujska Šiškarje, da naj še nasprotujejo župniji. Kdo nas najbolj sovraži? .Enega sovražnika imamo Slovenci - piše .Novi Čask „ki našim težnjam po osamosvojitvi in po združenju s Hrvati najbolj nasprotuje. Ta sovražnik ni toliko Lah, tudi ne Nemec, ampak ta sovražnik je liberalizem v telesu slovenskega ljudstva. Slovenci smo združeni v eno telo potom velikih katoliških izobraževalnih, gospodarskih, mladinskih in političnih organizacij dema; a liberalec je tisti, ki to združenje neprestano napada in bi je najraje razbil. Slovenci so združeni s Hrvati na podlagi katoliških načel na Dunaju; liberalec je tisti, ki se te zveze ogiblje kakor hudič križa! Kako simo in močno bi bilo slovensko ljudstvo, dasi je po številu tako neznatno, če bi ne bilo liberalizma v njegovi sredi! Zato pa bodi prva in največja naša skrb, prvo in največje naše delo, da zamorimo liberalizem v slovenskem ljudstvu, liberalizem. Čegar nositelji in predstavitelji dobro slovensko ljudstvo sovražijo, kakor mrzijo hkrati ves razvoj naše Avstrije tudi tu ob meji Italije... Dijaško potovanje. V torek 2 t. m , se je odpeljalo 27 dijakov kranjske višje gimnazije pod vodstvom prof. dr. Capudra čez Trst v Benetke. To je drugo dijaško potovanje na naši gimnaziji. V Trstu so si pod strokovnim vodstvom uradnika skladišč ogledali skladišča, pristanišče in vse delo v njem. V pristanišču se je nahajala ravno velika 16.000 tonska ladja .Austro Američana", ki je nakladala blago za Južno in Vzhodno Azijo. Ogledali so si tudi .Argentinio", ladjo iste družbe, ki je odjadrala drugi dan potem v Buenos Aires. O polnoči od torka na sredo so se odpeljali na ladji .Amelissa" v Benetke. Tu so si ogledali dopoldne slike v doževi palači in notranje Markove cerkve, popoldne so se vozili po Kanal Grande, zvečer pa so opazovali življenje na Markovem trgu ob bajni razsvetljavi in slišali krasno petje cerkvenega zbora v Markovi cerkvi. O polnoči jih je nato po zelo razburjenem morju odpeljala ladja nazaj v Trst. Tu so si ogledali nekatere cerkve in znameniti akvarij c. kr. zoolo-gične štacije. Ob poldesetih jih je parnik .Mi-ramare" odpeljal v Miramar, kjei so hodih po krasnem parku. Pot jih je m\o peijsla po robu Krasa, odkoder se nudi krasni razgled po tržaškem zalivu, na Opčine. Tu so sedli na vlak in se vrnili ob polenajstih ponoči zdravi :n veueli v Kranj. Povprečno so znašali stroški vsega potovanja za osebo nekaj nad 30 kron. Naklada na žganje naj se uvede v vsaki občini na Kranjskem. Deželni odbor opozarja na to vsa županstva z okrožnico, v katen se omenja, da se labko sklene taka naklada za 10 let naprej, Znižajo se potem lahko doklade na direktne dzvKe. Ako občinski odbor te doklade kje ne bo -t rejci. labko vsak občan proti temu sklepu vloži pritožbo pri županu. Kip sv. Janeza Ne po muka, ki bi po volji pokojnega Majdiča imel stati v Kranju, je baje dobil v delo slovenski kipar Zaje. Sedaj se pa piše, da g. Zaje pojde iz domovine, ker tu nima dela in kruha. Dva klateža. Rudolf Pičman s Premsko-vega in Jožef Luskovec iz Gorenj sta hodila po preddvorski občini in izsiljevala iz ljudij jestvin ter včasih nevarno grozila. Pičman je dobil 10 mesecev, Luskovec pa 5 mesecev težke ječe. Predor nad Mostami, kjer se dela deželna elektrarna, je dokončan in je zadnjo nedeljo padla zadnja stena ob navzočnosti zastopnikov deželnega odbora Predor je 785 m dolg. Spodnji del Završnice bo imel 165 m padca, ki bo dajal pri srednji vodi 700 litrov na sekundo, najmanj 1050 konjskih sil. Zgornji padec bo pa dosegel 4500 konjskih sil. Moć tega padca se bo izrabila, ko se bo podjetje razširilo. •Slovenska Straža* je izdala in prodaja lepi sliki dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Vsaka slika stane 2 K, obe skupaj pa 3 K. Gorenjci, naročite hitro! V Krškem je zmagala pri občinskih volitvah S. L. S. z velikansko večino. Blejsko jezero se bo po novem vodnem zakonu dalo proglasiti za javno last. Nesreča na Stolu. Profesor dr. Cerk, su-plent na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, je šel dne 3. t. m. s sedmimi dijaki na Stol. Pametni ljudje so mu branili, pa jih ni poslušal. Pridrl je plaz in vse zasul. Dr. Cerka so mrtvega pripeljali v Žirovnico; vsi dijaki so se rešili. Na boj na rjavega hroSča! Pod tem naslovom prinaša zadnji* .Kmetovalec" prav primeren članek, katerega naj ne prezro naši župani. Soc. kurz S. K. S. Z. Dnevni red soc. kurza, ki se bo vršil v dneh od 9. do 13. aprila v Ljubljani v Ljudskem domu, bo sledeči: Torek: Od poldesete do polenajste ure: Zunanja politika. Dr Korošec. Od polenajste do poldvanajste ure: Centralizem in federalizem. Profesor Evg. Jarc. Od poldvanajste do polene ure: Gospodinjski kurzi. Minka Odlasek. Od tretje do četrte ure: Verska vzgoja. Od četrte do polšeste ure: Notranja kolonizacija Dr. J. Adlešič. Od polšeste do sedme ure: Orel in strelne orgap'-acije. Dr. Capuder ; urednik Terseglav. Od osme do desete ure: Seja Orlov: a) poslovnik; b) nastopi in c) .Mladost". Sreda: Od poldevete do poldesete ure: Agrarna politika. Poslanec Hladnik. Od polenajste do polene ure : Socijalna politika. Dr. Krek. Od tretje do četrte ure: Organizacija žensk. Dr. Hohnjec. Od četrte do polšeste ure: Igre in oder. Dr. Merhar: profesor Robida. Od polšeste do sedme ure: Skrb r.a bolnike. Dr. Dolšak. Od osme do desete ure: Dramatični poizkusi na odru (ali igra). Četrtek: Od poldevete do poldesete ure: Občinska politika. Dr. Lampe. Od polenajste do polene ure: .Slovenska Straža". Dr. Vrstovšek. Od tretje do četrte ure: Treznostna organizacija. Urednik J. Kalan. Od četrte do pete ure: .Čebelice". Kaplan J. Sedej. Od pete do šeste ure: Godba v izobraževalnih društvih. Kaplan Fr. Ko-gej. Od šeste do sedme ure: Petje v izobraževalnih društvih. A. Svetek. Od osme do desete ure: Občni zbor S. K. S. Z. Petek: Od poldevete do polenajste ure: Poučni kurzL Dr. L. Pogačnik. Od polenajste do polene ure: Jugoslovanska Strokovna Zveza. Dr. Zajec. Od tretje do četrte ure: Skrb za zdrava stanovanja. Dr.. J. Adlešič Od četrte do pete ure: Izseljevanje in preseljevanje. Dr. Pegan. Od pete do šeste ure: Skrb za otroke. Dr. J. Gruden. Od šeste do sedme ure: Skrb za vajence. Al. Stroj. Na tedenski semenj v Kranju dne 4. t. m. je bilo prignanih: 136 glav domače govedi, (za mesarja 43), 7 telet, 38 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 6 domačih prešičev ter 2 ovc;. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 96 v, za srednje pitane vole 88 do 90 v, za nepitane 84 do 86 v, za bosensko goved 86 v, za teleta 1 K 20 v, za pitane prešiče 1 K 26 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 22 K: ječmen 21 K; oves 22 K; koruza 22—24 K. ajda 24 K, proso 22 K, krompir 9 K fižol (rdeč) 40 K, koks 44 K. detelja 160 K, slanina 1 80 do 190 K. drva (trda) 17 K, drva (mehka) 10 K. maslo 2-80 K. 1 jajce 6 v, seno 7 K pšenična moka 36 v, kaša 32 v, ješprenj 32 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (7.) sv. Herman; ponedeljek (8) sv. Adalbert, škof; torek (9.) sv Kalist m.; sreda (10) sv. Rudolf m.; četrtek (11.) sv. Leon, pap ; petek (12.) sv. Zenon; sobota (13.) sv, Hermenegild. * » * Za češke narodne namene je zapustil Peter Houška.ki je umrl v Nici.več milijonov kron. Vreme. Ta teden so bili na Ogrskem hudi viharji. Pri Dunaju je zapadel sneg. Tudi Gorenjci smo dobili veter in hlad. Karol May, znani nemški pisatelj, ki je izdal t>0 zve'kov zanimivih potopisov, je zadnjo soboto umrl v Draždanih. Hud vihar je bil dne 30. marca v Beuo, Kolin na Renu, ki Vam rtde volje ds zastonj vsa pojasnila. 159 Dimnikarskega vajenca sprejme tako) Franc Verderber, dimnikarski moj-3-3 stor, Št. Vid ob Glini na Koroškem, no Učenca 153 2-1 poštenih staršev sprejme takoj Janez U dir, krojač v Drulovki it. 26 pri Kranju. proda 1G2 3-1 Marija Mayr v Kranja. Jakob Košmerlj edina slovenska tvrtka te vrste ulica St. Martici štev. 11. Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. poštne hranilnice štev. 121.805. Priporočam slavnemu občinstvu veliko *a-I#g © kava, daj a, južnega sadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. 113 3 la date!« pošiljam prosta »ožnje po povzetju pu železnici in v zavitkih po poitl. • Cenik izhaja štirikrat na leto. e K oblekce prav lepe, moderne, v veliki izberi prodaja po :::: najnižji ceni :::: I. PFEIFER manufakturna, modna in konfekcija trgovina „pri Fajfarju" v Kranju. 123 5 Pozor, kovači! Izvrstno oglje 81 12—u se dobi vsaki čas „pri Jelenu" v Kranju. Pod ceno! Vsakdo, ki se prepriča, da Z-klela na prašiče št. I. pospešuje hitro in izdatno rejo, št. II. izredno hitro debelost in ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za R 11*50 a BO kg z vrečo poštnine prosto na vsako železniško postajo. 7 109 Brata Taussky, generalno zastopstvo združenih tovarn za izdatno klajo, delniška družba Dunaj II., Praterstrasse 15|70. Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. Proda ae v Kranju (Kokriško predmestje) na prometnem kraju ■■■ ■ več stavbnih parcel Ako različne velikosti. . Gorenjca". Pojasnila daje upravništvo Kolesa štora in nova, cena starih 20 do 45 gld.. novih 65 do 85 gld. Kinta kolesa zelo hvalijo in so res fina m trpežna moja pa so ravno iz tiste tovarne, samo ime imajo drugo. Kdor želi dobro kolo. naj se obrne name. Na zahtevo pošljem tudi cenik. 136 3—3 P. Bizjak, Kranj 102 1 ne morete jesti ali ako se počutite slabo, odpoinorcjo vam zdravniško preizkušene 21 12 11 Kaiserjeve želodčne melisne karamele kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Kadi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri tura!; ::: Paket 20 In 40 vinarjev. Dobi se pri: K. SaVNIK, lekarna pri Trojici v Kranju. .:: FRANC 0MERSA naslednik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo kalj Iva semena, peso, pravo „Lncerno' in domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga želesnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland - cementa, oljnate !n snhe barve, lakov Id firneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 2ti-n žganje in deželni pridelki. Prodaja n« drobno in debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur te , trgovina z zlatnino in srebrnino__ Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur" Cenejše kakor po cenikih! Me kupujem od prekopeer! Sprejmem in izvršim vsa popravila natančno, aolldno in po najnižjih cenah. -Iatotako sprejmem vsakovrstno slatnlno in srebrnino v popravilo. — Posebno s< priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in znancem dt»jem tud na obroke. — Sprejmem opttčne stvari v popravilo. — Na zahtfc vanje izvršim tud vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup! 74 52_? Šivalni stroji najnooetfe orste, naiboljši in zeli ceno se dobe tudi na mesečne ob robe o oellkl izberi, nadalle osi potrebščine k siroiem in kolesom kakor tndl oozna kolesa pri do mači tordkt L Rebolj, Kranj KokriSko predmestje, o hiši, kiei le spodai frgoolna Feliks Urbane Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade R.VVOLF Dlagfdebur g - Bn ckau. Pođrnžuloa na Dunaju Dunaj, III., Am Heumerkt Stov. 21. Patentne 8 26— 13 vročeparne lokomobile z brezventilnlm SJ£S&» Originalno strejedelstvo Wolf . . . 10 — 800 V s. Obratni strofi z najvišjo popolnostjo in dobičkom m za industrijo in poljedelstvo. 1 Posedaj Izdelanih nad 800.000 k. s. Kranjska deželna banka o Ljubljani !ie?J5fSf! f -'-■-■---1----K Obrestnfe brasilne vloge po 4«/4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poiuletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje kcmnnelna posrjtia občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4 «/2 o/o komunalnih zadolžnicali. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 «/2%> 128 52 -1 Eakomptoje menice denarnih zavodov in daje lm-bardna posojila. Prodaja lastne pnpUarao vama ko mnnalae zadolžnice in za stavce litte S Banka je pupilarno varen zavod 3 ter jamči zanjo debela Kranjska. » Uradno ura za *t?*nka viak | dsla^niSc od p'»l 9. nre do | pi»Jdna dn 5. uro popoldne. 'jj NK