24. december 1999
številka 15
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE,
V LETU 2000 PA VAM ŽELIM VELIKO POSLOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA, SREČE IN MIRU.
Ker smo sredstva, ki bi jih letos v Mestni občini Murska Sobota porabili za novoletne voščilnice, namenili očesnemu oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota za nakup laserja, naj bo to voščilnica VSEM OBČANKAM, OBČANOM MESTNE OBČINE, PREBIVALCEM POKRAJINE OB MURI, DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE.
Anton SLAVIC, župan
V Murski Soboti bo pričakovanje leta 2000 na prostem na parkirišču pred Pomursko banko in pri Galeriji Murska Sobota. Začelo se bo ob 20.00 in trajajalo do jutranjih ur, na dveh mestih in z dvojnim programom pa zato, da bi lahko imeli starejši someščani več miru, kot so ga na minulih silvestrovanjih na prostem zaradi petard. Tudi tokrat brez njih najbrž ne bodo mogli tisti, ki potrebujejo tak način izživljanja. Gotovo pa bo glasneje na prizorišču mladih, za katere je mestna občina rezervirala prostor med galerijo in tržnico ob Kocljevi ulici. Tam bosta nastopila ansambla Valter brani Sarajevo in Spoons, na Trgu zmage pa bo za razpoloženje poskrbel domači ansambel Arizona. Seveda bo tudi letos čas prehoda iz starega v novo leto popestril ognjemet, mestni župan Anton Slavic pa bo nagovoril občane. Vsi, ki bodo na pravem mestu ob pravem času, bodo lahko zastonj nazdravili s šampanjcem iz tristotih kozarcev.
Glasilo
SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA,
Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Anton Slavic, Ernest Ebenšpanger,
Draga Pertoči, Jožef Recek,
Darko Rudaš, Drago Šiftar,
Franc Weindorfer, Franc Zver in Vili Žižek.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografiranje Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, tisk Solidarnost, d.d.
Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič.
Naklada: 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Spoštovane bralke in bralci,
kako se je potrebno truditi za glasilo
Mestne občine Murska Sobota, dokazuje
vratolomno vzpenjanje njenega urednika
fotografije.
Odgovorna urednica tega javnega glasila se sicer ne vzpenja, s sodelavci pa trudi, da imajo Soboške novine praznično podobo in so izšle navkljub predpraznični gneči v tiskarni in na pošti, saj je čas voščil. Osrednja v petnajsti številki je županova voščilnica, pa tudi pojasnilo, zakaj jih letos z njegovega urada niso odpošiljali. V mestnem svetu pa so svetniki zasedali med predajo gradiva in izidom zadnje številke v tem letu ter tako na njenih vmesnih straneh tokrat ni poročila izdajatelja. So pa drugi članki in dobre želje podpisane, ki si želi čimveč vaših prispevkov in sodelovanja z vami v letu 2000.
Brigita BAVČAR
1
DRAGE OBČANKE IN OBČANI MESTNE OBČINE
MURSKA SOBOTA !
VES SVET NESTRPNO PRIČAKUJE TO TAKO POMEMBNO LETO 2000, DA NEKATERI CELO NAPOVEDUJEJO KONEC SVETA, DRUGI SPET RAVNO OBRATNO - PONOVEN ZAČETEK VSEGA, NOVO TISOČLETJE...
VZMEMIMO TO NOVO LETO KOT IZZIV, VZEMIMO GA V SVOJE ROKE, NAREDIMO GA USPEŠNEGA, PRIJAZNEGA, DOBREGA, POZITIVNEGA POVSOD TAM, KJER ZNAMO IN ZMOREMO PRISPEVATI SVOJ DELČEK. NE ČAKAJMO DRUGIH, SAJ IMAMO ZA SABO OTROKE IN VNUKE, KI ČAKAJO NAS. ZAČNIMO KAR Z DNEVI. NE ČAKAJMO NIKAKRŠNIH ČUDEŽNIH PREHODOV STOLETIJ ALI TISOČLETIJ; NISO NAMREČ POMEMBNE ŠTEVILKE, POMEMBNI SO LJUDJE. SPOŠTUJMO VSAKEGA, ENAKEGA IN DRUGAČNEGA, SPOŠTUJMO OKOLJE IN PROSTOR, ŠE POSEBNO SEDAJ, KO STA TAKO PRAZNIČNO OKRAŠENA, DA NAS RAZVESELJUJETA POVSOD, KAMOR POGLEDAMO. SPOŠTUJMO VSAK KORAK, KI GA KDO NAREDI ZA NAPREDEK POSAMEZNIKA ALI DRUŽBE. POMAGAJMO ŠIBKIM IN PODPRIMO MOČNE IN PRIHODNOST BO IZZIV ZA BOLJŠI JUTRI, LETO 2000 PA BO TAKO, KOT Sl GA VOŠČIMO VES ČAS: ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO. NJEGOV PRIHOD PRIČAKUJMO NAJPREJ OB PRAZNOVANJU BOŽIČA KOT NAJPOMEMBNEJŠEGA DRUŽINSKEGA PRAZNIKA, KO SE POSVETIMO PREDVSEM SVOJIM NAJBLIŽJIM, SE DUHOVNO UMIRIMO IN UTRDIMO PRIJATELJSTVA.
VSE TO IN ŠE KOŠČEK MIRU IN LJUBEZNI VSAK DAN V TEM PRIHAJAJOČEM LETU VAM ŽELIM TUDI SAM.
ANTON SLAVIC, ŽUPAN
HOTEL ZA STAREJŠE OBČANE V MURSKI SOBOTI
ANKETA
Spoštovane občanke in občani mestne občine Murska Sobota.
Že nekaj let je v naši občini, predvsem v mestu Murska Sobota, živa želja in potreba po gradnji stanovanjsko-hotelskega objekta. Po njem povprašujejo predvsem starejši občani, ki živijo sami v zasebnih stanovanjskih hišah ali v stanovanjih v bloku. Pri tem so odvisni sami od sebe tako zaradi priprave hrane kot pranja, likanja, vzdrževanja stanovanja itn. Čeprav ne gre za fizično nesposobne osebe, pa vendar ne želijo živeti v osami in opravljati vseh navedenih opravil izključno za sebe. Torej - želijo živeti v skupnem objektu z ljudmi, ki podobno razmišljajo in imajo materialne zmožnosti, da oskrbo, ki jo potrebujejo, raje plačajo. Pri tem je mišljeno prehranjevanje v skupni restavraciji, uporaba servisa za pranje, likanje, čiščenje itn. Ob tem pa je še vedno dana možnost individualne oskrbe v okviru lastnega apartmaja.
Ne gre torej za dom ostarelih ali celo onemoglih občanov, ampak za neke vrste hotel starejših občanov, ki ne želijo živeti sami, so pa še vedno pri moči, željni družbe in dobrega počutja.
V želji, da bi zasnovali objekt, ki bo čim bolj po meri teh občanov, vas vabim, da odgovorite na nekaj vprašanj tako, da obkrožite ustrezni odgovor.
1.	Ali ocenjujete, da je takšen objekt v Murski Soboti potreben?
a)	DA
b)	NE
2.	Kje naj bi bil objekt?
a)	čim bolj v centru mesta
b)	na obrobju mesta
3.	Kakšen finančni aranžma naj ima objekt? a) izključna možnost najema stanovanj d) možnost investiranja in pridobitve lastništva nad stanovanjsko enoto z možnostjo prodaje, dedovanja, izdajanja v najem
4.	Kakšen značaj naj ima objekt ?
a)	izključno namenjen stanovanjem
b)	ob stanovanjskih enotah tudi servis za pripravo hrane, pranje, likanje, čiščenje
5.	Ali ste zainteresirani za nakup oziroma najem stanovanjskega prostora kot:
a)	neposredni uporabnik
b)	za starše oziroma sorodnike
6.	Kakšen tip stanovanjske enote vas zanima?
a)	izključno bivalni prostor z možnostjo oskrbe prek servisa
b)	apartma z možnostjo samooskrbe
7.	Kakšna velikost stanovanjske enote vas zanima?
a)	za eno osebo
b)	za dve osebi
8.	V kakšnem času bi želeli pridobiti stanovanjsko enoto?
a)	v roku dveh let
b)	čez dve in več let (koliko?)
9.	Zapišite vaše osebne poglede in dajte predloge.
Spoštovani!
Postavili smo vam le nekaj najosnovnejših vprašanj. Ob pomoči vaših odgovorov bomo ugotovili, ali je in kakšen objekt te vrste je potreben. Ob ugotovitvi, da je zanj realna potreba, bomo začeli zbirati individualne prijave in potrebe.
Prosimo vas, da nam izpolnjeni anketni list vrnete do konca januarja 2000 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, URAD ŽUPANA
Lepo pozdravljeni.
Anton SLAVIC župan
2
TEMELJNI KAMEN VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA
V Stari ulici v Murski Soboti so pred dnevi položili temeljni kamen za večstanovanjski objekt z neprofitnimi stanovanji. Teh bo štirideset, 8 enosobnih z 41 kvadratnimi metri stanovanjske površine, 17 dvosobnih v povprečju s 67 kvadratnimi metri in 15 trisobnih na 87 kvadratnih metrih. Zgradba je podkletena, ima pritlično etažo in šest nadstropij ter mansardo.
Pogodbena vrednost naložbe je 340, celotna investicijska pa 352 milijonov tolarjev - vključno s projekti in stroški nadzora ter zavarovanji posojil. Republiški delež je 60, občinski pa 40 odstotkov sredstev stanovanjskega sklada in proračuna mestne občine. Projekt je izdelal Domus Ljutomer, odgovorni projektant je Štefan Baler, nadzor pa opravlja Invest, d.o.o., Gizele Makari Pucko. Izvajalec del je Pomgrad, rok izvedbe pa 11 mesecev, kar pomeni, da bodo stanovanja, za katera bo razpis sredi prihodnjega leta, vseljiva že pred njegovim iztekom.
Temeljni kamen sta položila prva moža Mestne občine Murska Sobota: župan Anton Slavic in direktor uprave Tibor Cigut
Pihalni orkester Murska Sobota je pripomogel k slovesnosti trenutka
Janko STREL, pomočnik direktorja stanovanjskega sklada RS
Tibor CIGUT, vršilec dolžnosti direktorja občinskega stanovanjskega sklada
Gradnja večstanovanjskega objekta v Stari ulici
3
UREJANJE MESTNE ČETRTI CENTER
Pri urejanju cestno-komunalne infrastrukture v središču mesta Murska Sobota kot dela mesta, ki sodi v MČ Center, je zastoj, so ugotovili na pogovoru med predstavniki MČ Center in županom Mestne občine Murska Sobota 9. decembra.
Predsednik MČ Center Vladimir Goldinskij je uvodoma predstavil razloge za zastoj. To so predvsem projekti za enosmerni promet v mestu Murska Sobota, za semaforizacijo križišča Gregorčičeve in ulice S. Rozmana ter za ureditev ulice Štefana Kovača, katerih izdelava občutno zamuja. Projekte izdeluje ZEU - družba za načrtovanje in inženiring Murska Sobota. Naročeni so bili že leta 1998, vendar vse do danes niso bili predani, zaradi tega pa tudi programa MČ Center ni bilo mogoče izvesti. Opozoril je še na problem križanj državnih cest z železniško progo, na neurejenost pločnika ob Slovenski ulici (od Lendavske do ulice S. Rozmana), neurejenost parkirišča ob Zvezni ter na nadaljnjo usodo ograje okrog soboškega parka.
Župan Mestne občine Murska Sobota je predstavnikom MČ zagotovil, da bo izdelavo projektov maksimalno pospešil, da bi bili (s sedanjim ali drugim izvajalcem) nared še pravočasno -pred novo gradbeno sezono, da bi lahko v prihodnjem letu začeli delati. Še posebej pa se župan trudi pri predvidenih rešitvah zunajnivojskih križanj državnih cest z železniško progo, za kar že izdelujejo določene strokovne presoje, ki bodo, kot je dejal, nared do 15. decembra tega leta.
V nadaljevanju so se predstavniki KS Center z županom pogovarjali o predvidenih naložbah v središču mesta v letu 2000. Govorili so o pričetku gradnje študijske knjižnice, garažne hiše v središču mesta, o gradnji novega objekta Slomškova 2 ob križišču Gregorčičeve in ulice arhitekta Novaka ter gradnji nove policijske postaje.
Strinjali so se, da je v prihodnjem letu potrebno urediti pločnik ob vzhodni strani Slovenske ulice s položitvijo vseh potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav ter da se ta ureditev izvede s takšnim standardom, ki bo ustrezen glede na lokacijo ožjega središča mesta.
Govorili so še o določevanju (izdelavi dokumentacije kot podlage) funkcionalnih zemljišč pri večstanovanjskih objektih v mestu ter o nadaljnji strategiji urejanja soboškega parka. Zavzeli so se, da se odločitve o ograditvi (da ali ne) ter v zvezi s parkom vsestransko pretehtajo, in to na strokovni ravni (ter tudi na kakšni okrogli mizi na to temo), ter prek drugih oblik, kjer bi imeli besedo tudi občani oziroma meščani Mestne občine Murska Sobota.
Bogomir ROLA
Tam kjer je bila ob Kocljevi ulici, do nedavna Hekličeva, bo predvidoma že v prvi polovici naslednjega leta zgrajena nova garažna hiša
Med Blagovnico Potrošnik in gostiščem Zvezda končujejo urejanje enosmerne kolesarske steze in pločnika. Naložba je vredna 13,5 milijona tolarjev, mestna občina je zanjo namenila devet milijonov proračunskh sredstev, lastniki trgovskih lokalov ob tem delu Slovenske ulice pa preostalih 4,5 milijona tolarjev
4
JUBILEJ IN PROSTORSKA STISKA
80 LET SOBOŠKE GIMNAZIJE
“Verjamem, da bo pri iskanju popolnejše podobe slovenske šole hotela dejavno tudi v prihodnje sodelovati naša slavljenka, vaša in moja soboška gimnazija. Zato naj njen in naš praznik pospremijo iskrene čestitke z željo, da bi še naprej bila središče kulturnega življenja sveta ob Muri, da bi skrbela za dobro, sodobno šolanje mladih ljudi, izobraženih in vzgojenih za samostojen in uspešen spopad z izzivi življenja. Več ko bo dobrih šol in dobrih učiteljev, in k sreči jih je veliko, laže bo ta cilj uresničiti. Njim, našim učiteljem vseh rodov dijakov soboške gimnazije, naj predvsem velja današnja praznična čestitka in naš spoštljiv in hvaležen spomin.”
Tako je sklenil svoj dolgi slavnostni nagovor ob 80-letnici soboške gimnazije njen dijak iz generacije 1958/59 Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Minister za šolstvo in šport, dr. Pavle Zgaga, je Murski Soboti obljubil visoko šolo, na prostorsko stisko soboške gimnazije pa sta ob njenem visokem jubileju opozorili tako predsednica sveta tega javnega zavoda kot ravnateljica.
Pouk na soboški gimnaziji se je pričel daljnega 15. oktobra 1919. Z veliko težavo so si priborili prvo učilnico in boi za popolno osemletno gimnazijo traja v Prekmurju celi dve desetletji. Maturo - veliko maturo, kot so to takrat rekli - sta opravili dve generaciji v šolskih letih 1928/29 in 1929/30 - vsakič po 11 maturantov. Zapletov z ukinjanjem oddelkov in vnovičnim odpiranjem zasebnih oddelkov je bilo veliko in preveč vse do leta 1939, ko na soboški gimnaziji znova maturira 27 maturantov in od takrat naprej vsako leto, 60-krat, vse do letošnjega šolskega leta, ko bo maturo 2000 opravljalo med 160 in 170 maturantov.
Še danes stari Sobočanci poslopju 2. osnovne šole pravijo stara gimnazija; v njej je potekal pouk vse do leta 1950. Po vojni tudi v učilnicah v starem Martinišču. Število dijakov je takoj po drugi svetovni vojni začelo naraščati, zato je takratni ravnatelj prof. Miroslav Kokolj začel razmišljati o dograditvi poslopja, ki so ga Sobočanci začeli graditi že pred vojno. Kljub velikemu pomanjkanju gradbenega materiala in sprva za marsikaterega
Prekmurca utopični zamisli prof. Kokolja je bila šola dograjena spomladi 1950 z veliko požrtvovalnostjo kolektiva in dijakov, ki so v svojo novo Gimnazijo vgradili več kot 20 000 prostovoljnih delovnih ur. Pouk v “naši gimnaziji” se je začel v šolskem letu 1950/51, otvoritev pa je bila junija 1950.
Nekdanji ravnatelj soboške gimnatije prof. Janko Liška je v izvestjih Petdeset let gimnazije v Murski Soboti zapisal:
“Podobo “gimnazije” sta dala dva moja prijatelja, zdaj že tragično pokojni arhitekt Feri Novak ter dolga leta v Prekmurju živeči šolnik in zgodovinar Miro Kokolj, oba vneta za napredek Prekmurja: prvi kot domačin, drugi kot “prišlek”, ki mu je deželica “med Muro in Rabo"  zrasla k srcu; oba ljubitelja lepe podobe del človeških rok in razuma; Feri, ki je postal tankočuten arhitekt iz zidarja, Miro, ki ga vprašanja lepe in razumne oblike razvnemajo na vsakem koraku; oba, vsak po svoje, pedagoga; Feri, ki ga vzgoja ni vnemala nič manj kot Mira arhitektura, in Miro, ki je za šolo živel pod Pohorjem, na Koroškem, v Lendavi, v Soboti, kjer je bil ravnatelj gimnazije, v Sevnici, kamor je moral, ko “je prerasel soboško okolje”...
Hvala za obsežen prostor krog gimnazije gre arhitektu Feriju. Koliko “mora biti prostora krog šole”, me je prepričeval,... Feri je gimnazijo projektiral kot del “vrtnega mesta", ki sva o njem neenkrat glasno sanjarila v letih blatne malovaroške, napol vaške Sobote”.
MALOVARAŠKE SOBOTE NI VEČ. ALI SI BOMO ZNALI V DRUGAČNEM ČASU, ČASU DRUGAČNIH RAZSEŽNOSTI POSTAVITI NOVO GIMNAZIJO? BOMO ZNALI PREPRIČATI IN LOBIRATI VSE ODLOČUJOČE DEJAVNIKE? SODOBNO ŠOLO POTREBUJE MLADI ROD, POTREBUJE JO NAŠA REGIJA, ČE SE ŽELI ENAKOPRAVNO VKLJUČITI V DELITEV DELA, ZNANJA IN KAPITALA V EVROPI?
Leta 1980 smo se preselili na današnjo lokacijo in 1981. začeli delovati kot Naravoslovno-matematična in pedagoška usmeritev SCTPU Murska Sobota. Z veliko napori smo obdržali kvaliteto izobraževanja in naši dijaki, predvsem naravoslovci, so bili najbolj zaželeni študentje obeh slovenskih univerz. Tudi oni so bili gimnazijci, pa čeprav usmerjeni.
Znaje je najpomebnejše za razvoj najmanj razvite slovenske regije - Prekmurja. Vsi kazalci v nastajajoči študiji za tako imenovano Evroregijo - Prekmurje-Železna županija-Štajerska-Gradiščanska - kažejo, da zaostajamo tudi za Madžari. Za njimi ne zaostajamo samo v bruto družbenem proizvodu na prebivalca, ki pa je v Prekmurju le 7400 dolarjev, v najrazvitejši slovenski centralni regiji pa 14000 dolarjev na prebivalca.
Zato mi dovolite, da Svetu Gimnazije Murska Sobota, predlagam sklepe:
1. V najkrajšem času je potrebno izdelati Projektno nalogo o potrebnosti gradje Gimnazije v Murski Soboti.
2.	Zaprositi Mestno občino Murska Sobota, da zagotovi komunalno opremljeno zemljišče za gradnjo Gimnazije v Murski Soboti.
3.	Imenovati iniciativni odbor za gradnjo nove gimnazije v Murski Soboti.
Predsednica Sveta Nadja IVANC MILOŠEVIČ
Sedanja soboška prva osemletka je nekdanja gimnazija, pod skupno streho spomeniško zaščitene stavbe ob ulici Štefana Kovača pa je bilo nekoč tudi učiteljišče.
5
GIMNAZIJE MURSKA SOBOTA
Spoštovani gostje, vsem in vsakemu posebej izrekam prisrčno dobrodošlico na slavnostni akademiji ob 80-letnici Gimnazije Murska Sobota, a vseeno dovolite, da med nami prav posebej pozdravim našega maturanta generacije 1958/59, predsednika države Slovenije, gospoda Milana KUČANA, ministra za šolstvo in šport gospoda dr. Pavla ZGAGO, podpredsednika državnega zbora, gospoda Andreja GERENČERJA, direktorja Zavoda za šolstvo RS gospoda Ivana LORENČIČA, župana MO, očeta našega mesta Murska Sobota, gospoda Antona SLAVICA, naše najstarejše maturante, posebej drago mi je, da lahko pozdravim naše prijatelje, ravnatelja in profesorje gimnazije v avstrijski Radgoni, donatorje in podpornike šole, vse nekdanje sodelavce šole, kolege ravnatelje in predstavnike medijev.
Dame in gospodje, smo v času praznikov in obdarovanj, zato naj mi bo dovoljeno, da Vam prenesem voščilo, primerno današnjemu trenutku, dobre želje in iskrena hotenja za našo gimnazijo v Murski Soboti.
Kot se je sukala zgodovinska usoda slovenskega naroda in slovenske države, tako državotvorno in narodno prebuditeljsko je delovala tudi Gimnazija Murska Sobota.
Namreč, leto 1919 pomeni za naš del Evrope prelomnico v zgodovini in ne najmanj pomembno je, da je hkrati s svobodo za Prekmurce uspel tudi boj za tako pomembno izobraževalno in kulturno inštitucijo, kot je gimnazija, Gimnazija Murska Sobota.
Prve maturante smo dobili leta 1929, šola se je nato levila iz nižje v višjo gimnazijo, nato zopet v popolno gimnazijo. Istočasno je doživljala veliko selitev in preseljevanj, zato je bilo leta 1980 tveganje, da bo po ukinitvi programa gimnazije izginila tudi njena tradicija, zelo veliko. A prav zaradi tradicije in zavedanja, da je gimnazija elitna šola v vsej žlahtnosti te besede, se je program uspešno ohranjal v naravoslovni in pedagoški šoli.
Leta 1990 je bil znova uveden gimnazijski program in 1. avgusta 1991 smo zopet postali samostojna šola s skupnimi prostori v nekdanjem SCTPU.
Vedno je bilo tako, da šole živijo in uspevajo v svoji rasti le z dobrimi in predanimi učitelji, le z zavzetimi in ukaželjnimi dijaki. V zgodovinskem spominu so nam še vedno 50. leta, ko je bila učiteljem naložena 57-urna tedenska učna obveza, kajti bila je velika kadrovska stiska, in samo z nadčloveškimi napori so takratni profesorji premagovali in uspešno opravili vse naloge.
Danes se lahko pohvalimo, da imamo popolno kadrovsko zasedbo, in ne zgolj to, med nami je veliko profesorjev, učiteljev, ki smo bili dijaki naše gimnazije. Saj je najlepši poklic prav učiteljski poklic. Mlada generacija, ki prešla prag naše šole, se je preštela že v 10.000 maturantov.
Prenovljena državna matura nas vse vedno bolj izenačuje v zahtevah, zato se moramo izenačevati in hkrati delovati nadpovprečno tudi po uspehih.
Vse to pa zahteva tudi potrebne razmere, ker smo kadrovske že rešili, nam ostanejo le še prostorski. Pri tem upamo in si prizadevamo, da bi nam pomagalo resorno ministrstvo in vsi, ki so z gimnazijo bili in so še povezani.
Dosežki na maturi, razvito raziskovalno področje in delovanje v RO, najvišja državna in mednarodna priznanja, rezultati v športu in tekmovanja v znanju so spričevala in izkazi, ki so zasluga vseh vključenih v proces učenja in vzgajanja.
Bili smo pionirji pri uvajanju moderne računalniške komunikacije, INTERNETA, vzpostavili smo kvalitetno sodelovanje z lokalno skupnostjo in mednarodno sodelovanje.
Danes obiskuje našo šolo 705 dijakov v 24 oddelkih, po dveletnih prizadevanjih nam je g. minister, prepričan v uspeh, odobril športni oddelek, tako je 23 oddelkov splošnih in 1 oddelek športni.
Dragi maturanti, dovolite, da Vas poimenujem tako, danes je velik praznik za našo šolo, dijake, učitelje, sodelavce, danes je poseben dan mesto Murska Sobota. Vabim vse, ki želite in morete v tem slovesnem trenutku biti poroki, da bomo vsi skupaj zmogli postaviti temelje novi gimnaziji v Murski Soboti.
Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali, da lahko potekajo prireditve v počastitev 80-letnice šole, hvala vsem sponzorjem, donatorjem. Dovolite mi, da Vam, dragi maturanti naše gimnazije, vsem čestitam ob tem visokem jubileju. Hvala.
Ravnateljica Regina CIPOT
Sedanja gimnazija Murska Sobota je pod skupno streho s Srednjo strojno in tekstilno šolo fer prostorsko utesnjena
6
SLOVESNA PREDAJA TELOVADNICE V BAKOVCIH
V petek, 10. decembra 1999, je bilo na osnovni šoli Bakovci nadvse slovesno. Po desetih letih obnove in dograditve šole so učenci in krajani končno dobili lepo in sodobno telovadnico. Tako je Mestna občina kot ustanoviteljica šole s sedanjim županom Antonom Slavicem izpolnila svoj dolg do učencev in krajanov tega primestnega naselja.
Na slovesnosti je prvi spregovoril predstavnik domačinov -predsednik Krajevne skupnosti Bakovci Štefan Vereš - in v imenu krajanov izrekel zadovoljstvo in zahvalo vsem nosilcem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej pomembni pridobitvi, tako za mladež kot za občane Bakovcev. Ravnatelj šole Janko ROŽMAN, ki je bil obenem v vlogi predsednika gradbenega odbora, je orisal potek
gradnje ter spregovoril kot profesor športne vzgoje o pomenu športne vzgoje in o skrbi družbe za zdrav telesni in duševni razvoj otrok. Svojevrsten pečat prireditvi sta vtisnila sekretar za šport Ministrstva za šolstvo in šport dr. Janko Strel, ki je ob svoji čestitki vsem, ki so kaj prispevali k naložbi, navedel podatek, da je “bakovska telovadnica” v slovenskem prostoru 114. Telovadnica, zgrajena v tem 5-letnem iztekajočem se obdobju. Župan Anton Slavic kot osrednji slavnostni govornik je posebej opozoril na pomen vzgoje in izobraževanja, vključno s pomenom srednješolskega izobraževalnega programa in prizadevanji za pridobitev višješolskega izobraževalnega programa, za katerega obstajajo vse možnosti, da se bodo lahko že naslednje šolsko leto prvič vpisali kandidati, ki se bodo odločili pridobiti višješolsko izobrazbo za ekonomsko-komercialno stroko. Spregovoril je o naporih pri gradnji manjkajočega šolskega prostora za devetletno osnovno šolanje. S kleno voljo in vztrajnostjo smo, kljub nekaterim spre-
menjenim načinom financiranja iz državnih virov, dokazali, da nam gre za razvoj, da nam gre za napredek in da je treba začeti pri mladini. Zastavljen petletni program naložb na področju osnovnega šolstva je tako v celoti uresničen.
Kako so s pridobljeno dobrino zadovoljni in nam hvaležni, pa znajo najbolje izraziti učenci. Izvirni kulturni program oziroma predstava, katere umetniški vodja je bil likovni pedagog na osnovni šoli Bakovci Anton Buzeti, je imela motiv: Iz utesnjenosti preiti v širino. Z improvizacijo v plesu, na temo Od včerajšnjega, današnjega, do jutrišnjega dne so ob glasbi iz risanke Levji kralj pokazali, da se da včasih z gibom telesa povedati več kot pa z besedo. Med plesom so simbolično odvili trak, ki so ga imeli čast prerezati župan, državni sekretar za šport in ravnatelj šole ter tako naznanili, da je telovadnica predana namenu. Ključe telovadnice iz rok župana Mestne občine Antona Slavica je prejel športni pedagog Silvo Pugelj, ki se je za pridobitev zahvalil in obljubil, da se bo o športnikih in športnih podvigih, sedaj, ko so možnosti za razvoj športa optimalne, iz Bakovcev še veliko slišalo. Posebno razpoloženje v dvorani pa je ob koncu programa ustvarila akrobatska skupina Žabe - kot gost iz Ljubljane, ki je z akrobatskimi vragolijami dokazala, da je telovadnica izredno funkcionalna, pa tudi koši za košarko so čvrsto pritrjeni, saj zdržijo tudi najbolj močne, živahne in razposajene “žabe”.
Površina skupnih prostorov telovadnice je 1.143 kvadratnih metrov, skupna vrednost po končnem finančnem obračunu pa bo okrog 170 milijonov tolarjev. V njej bodo imeli svoj prostor tudi malčki iz bližnjega vrtca, ki je s telovadnico povezan s hodnikom. Zgrajena je bila v rekordnem času, saj so začeli maja tega leta. Projekte so izdelali v projektni organizaciji PROJEKTIVNI BIRO M. Sobota, glavni izvajalec s podizvajalci je bilo gradbeno podjetje GOMBOC iz Beltincev, oprema je bila zaupana podjetju za dobavo športne opreme BOŽA iz Nove Gorice, nadzor je opravila služba investicijskega inženiringa ZEU iz Murske Sobote.
Telovadnica pri osnovni šoli Bakovci je tako zadnji objekt iz tega petletnega programa šolskih naložb. To obdobje je izrednega pomena za zgodovino šolstva v naši občini. Take dinamike gradnje v preteklosti ni bilo in je tudi v prihodnosti glede na padec natalitete tako hitro ne bo. Skupno je bilo zgrajenega 6100 kvadratnih pokritega šolskega prostora (večnamenska dvorana pri OŠ 1, telovadnica OŠ 2, nadzidava OŠ 3, prizidava vrtca pri podružnični osnovni šoli Krog, rekonstrukcija vrtca v Prešernovi ulici) in šolski atletski stadion pri OŠ 1 M. Sobota. Celotna vrednost “paketa” je 1 milijardo 45 milijonov tolarjev, od tega bo država zagotovila 260 milijonov tolarjev oziroma 25 odstotkov vrednosti objektov.
2
NAŠIH 35 LET
In kateri so bili razlogi za takšno intenzivnost pri gradnji šolskega prostora v tem obdobju?
1.	Ena osnovnih teženj pri načrtovanju razvoja šolstva na Slovenskem je, da smo dolžni vsem učencem in učenkam v državi zagotoviti čim bolj enotne razmere za izobraževanje (pri tem smo v naši občini močno zaostajali za razvitostjo drugod po Sloveniji).
2.	Prehod 8-letnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja na 9-letno izobraževanje zahteva odpravo dvoizmenskosti pouka. Obvezno šolanje je podaljšano navzdol, kar pomeni, da vstopajo v šolo leto dni mlajši otroci kot doslej. Vzgoj-no-izobraževalni proces v šoli je potrebno ustrezno časovno in prostorsko organizirati (upoštevaje tudi ergonomski vidik opremljanja prostorov za šestletne otroke).
3.	Velik poudarek je v programu šole dan športni vzgoji. Šola naj bi poskrbela tudi za varno in dejavno preživljanje preostalega časa, ki ga otroci prebijejo v njej (sem sodijo različne oblike varstva, sprostitvene športne in kulturne dejavnosti).
4.	Nadaljevati je potrebno z vključevanjem otrok z motnjami v razvoju (otroci s posebnimi potrebami) v redno osnovnošolsko izobraževanje, za kar so bili izdelani strokovni programi, ki zahtevajo ustrezne prostorske in kadrovske razmere.
Tem ciljem smo v naši občini dosledno sledili. Na program je bila naravnana tudi finančna konstrukcija, ki je pri vseh naložbah predvidevala 50-odstotni delež sofinanciranja na normativno velikost šolskih objektov (velikost nad normativno je moral plačati investitor sam). Ker pa je državni zbor Republike Slovenije avgusta 1998 sprejel nov Zakon o financiranju občin, se je delež sofinanciranja za našo občino zmanjšal s 50 na 10 odstotkov. Pri tem smo bili zlasti prizadeti pri zmanjšanem delu sofinanciranja telovadnice pri OŠ 2 in telovadnice pri OŠ Bakovci.
Ne glede na prizadetost je občini kot investitorju uspelo obsežen zalogaj naložb končati do konca tega obdobja. Izhajajoč iz osnovnega smotra, da moramo učencem in učenkam zagotoviti enakovredne možnosti, ne smemo pozabiti učencev na OŠ 1 in OŠ 3, kjer je potrebno z nekaterimi manjšimi dodatnimi gradbenimi posegi tudi zagotoviti ustrezne razmere, vendar bo to tako po obsegu kot po finančnem deležu veliko manj, kot je bilo vloženega v tem obdobju. Želimo, da bi nam do šolskega leta 2003-2004, ko bomo po vsej državi prešli na obvezno devetletno osnovnošolsko izobraževanje, tudi to uspelo.
Jože STVARNIK
Bila je posebna jesen in bil je poseben dan. Bilo je jutro, ko si se na šolskih hodnikih lahko dotaknil vznemirjenja. Učenci in učitelji smo skupaj pričakovali drage goste, ki so z nami praznovali 35. rojstni dan šole. Učenci so nestrpno pričakovali mamice in očete, učitelji predstavnike občine in širše družbene skupnosti. Pričakovali smo vse tiste ljudi, ki so nas v 35 letih opazili, spoznali in nam stali ob strani.
Morda je bilo tako polno pričakovanja in vznemirjenja tudi kakšno jutro pred petintridesetimi leti. Takrat, daljnega 1964. leta, so prvi učenci prestopili prag tako imenovane “posebne šole” v Murski Soboti. Dodeljeni so nam bili prostori v novozgrajeni OS 3.
V skromnih razmerah, s skromnimi izkušnjami, a z veliko ljubezni takratne pedagoške vodje Marije Gruškovnjak se je začelo izvajanje in usposabljanje otrok z lažjo in zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Prvo šolsko leto je deloval le pripravljalni razred z 18 učenci, naslednje leto že dva prva razreda in eden drugi razred, skupaj 32 učencev. Vsako leto je bilo vpisanih več učencev in zanje je skrbelo več strokovnega kadra. Učitelji, ki so prihajali na šolo, so se strokovno izpopolnjevali na šolah, ki so že dalj časa vključevale učence z motnjami v razvoju. Začetek je bil težak, tako kot vsak začetek. Toda leta 1971/72 smo bili že popolna, samostojna osemletka. Imeli smo učence, učitelje z ljubeznijo in znanjem, toda bili smo brez svojega pravega “doma”. Devet oddelkov je bilo v treh učilnicah OŠ 3, v treh izmenah, eden je gostoval v prostorih Delavske univerze, gospodinjski pouk smo izvajali v stari zdravstveni šoli,
8
športno vzgojo v TVD Partizan. Doma smo bili povsod in nikjer. Pa vendar smo v tako težavnih razmerah tudi rasli, študirali in dajali naši “deci” največ, kar se je dalo. Verjeli smo, da bo nekega dne boljše. In bilo je. Leta 1973/74 nam je Skupščina občine Murska Sobota dodelilo stavbo Zdravstvene šole, ki smo jo prenovili in prilagodili našim potrebam in normativom.
Takrat je šolo obiskovalo že 118 učencev in čeprav smo imeli lastno streho nad glavo, smo še vedno delali v treh izmenah. Imenovali smo jih dopoldanska, opoldanska in popoldanska. Leta 1975 smo učence na nižji stopnji preselili v staro Potrošnikovo barako. Tam je ves dan gorela luč, odpadal je omet, slišali smo vsak vlak na železniški postaji. Kljub temu smo se pridno učili in se imeli lepo.
V šolskem letu 1976/77smo se vse šole v mestu M. Soboti združile v enovit Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod. Naša OŠ se je preimenovala v OŠ Prekmurske brigade. V OVIZ smo nižjo stopnjo preselili na OŠ 1, kjer so nas lepo sprejeli in v gosteh smo ostali vse do leta 1986. Šola je živela svoje življenje, trudili smo se skupaj s starši učiti in vzgajati učence. Učitelji so si pridobivali defektološko izobrazbo (specialno pedagogiko na PA v Ljubljani).
Leta 1976 je začel delovati Oddelek delovnega usposabljanja -danes so to Oddelki vzgoje in izobraževanja, kajti praksa je pokazala, da je tudi zmerno prizadete otroke mogoče usposobiti za osnovno samoizobraževanje in jih socializirati. Ta proces se konča z relativno samostojnim delom v delavnicah pod posebnimi pogoji. Ob zahtevnem delu z učenci smo učitelji vedno našli čas za starše. Nemalokrat smo jim pomagali iskati odgovore na njihova vprašanja. ZAKAJ? Ta večni zakaj velikokrat nima odgovora - ne pri nas ne v medicini. Pa četudi bi vedeli, zakaj je tako, bi še vedno mame in očetje imeli to svoje najdražje bitje, tega svojega “večnega otroka”, takšnega, kot je. Morda bo kakšno jutro prineslo izboljšanje; kdo ve! Takšni kot so, so njihovi naši otroci in toplo je mamino srce, ko se vidi v otrokovih očeh. V teh otroških očeh se vidita vsaka mama in oče vedno, kadar ju njun “malček” uzre.
Najlepši trenutek v zgodovini šole je bil prav gotovo ob odprtju prizidka k obnovljeni šoli leta 1986. Že med gradnjo smo se pripravljali na otvoritev. Predolgo smo čakali, da bi lahko ostali mirni. Čistili in selili smo se skupaj s starši, delale so tudi majhne roke učencev, učiteljice so si nadele stare halje. Nepozabna je bila dolga “kača” otroških rok, ki so si previdno podajale knjige iz skromne šolske knjižnice. Danes imamo tudi zato na šoli prijetno in sodobno knjižnico. Otvoritvena proslava je simbolično prikazala dvanajst mesecev enega leta. To je bil prikaz težkih let ter napoved lepih in boljših časov za šolo.
Danes, ko imamo svoj prostor pod soncem, neizmerno radi hodimo v šolo. Osvajamo znanje, kolikor nam naše sposobnosti dovoljujejo; radi delamo v lepi učni kuhinji, tehnični delavnici, šivalnici, knjižnici
in od letošnjega septembra naprej tudi v sodobno opremljeni računalniški učilnici. Srečni smo v krogu svojih prijateljev, sošolcev in seveda pod skrbnim očesom naših učiteljev.
Tako bi nam povedali naši učenci. Presrečni so, ko vidijo sadove svojega dela, ko čutijo, da jih nekdo potrebuje. Ne potrebujejo velikih pohval. Dovolj je topel nasmeh, nežen stisk roke - in že vedo, da so sprejeti.
Danes obiskuje OŠ 4 67 učencev s prilagojenim programom in 18 otrok v Oddelkih vzgoje in izobraževanja. Razporejeni smo v 10 oddelkov in dva oddelka podaljšanega bivanja. Izobražuje jih in nad njimi bedi 18 specialnih pedagogov, delovna terapevtka, logopedinja in socialna delavka.
Na OŠ 4 je celoten program dela in učni načrti po posameznih predmetih prilagojen vsebinsko in metodično. Tudi dinamika in oblika dela je prilagojena sposobnostim učencev. Naš cilj je graditi na močnih področjih otroka, zgraditi njegovo pozitivno samopodobo in s potrpežljivostjo korak za korakom žanjemo uspehe. Učni uspeh je tem boljši, čim manj stresov je doživljal učenec na redni OŠ, čim manj agresivnosti in vase zaprtosti se je nakopičilo v njem. Vse te spremljevalne motnje v razvoju se velikokrat globoko zajedo v otroško dušo in takrat jih je skoraj nemogoče odpraviti. Čim prej je otrok strokovno in celostno obravnavan, tem lažja je pot do uspeha.
Tako je zapisala ravnateljica Marija Pavlič v priložnostnem biltenu NAŠIH MA VRIČNIH 35 LET.
Takšni smo mi, učenci na OŠ 4, in takšno je delo naših učiteljev. Že 35 let zvoni zvonec na naši šoli in skoraj čisto vsak dan nam je lepo. Zadnja leta nas druži pravljični, lepi obok MAVRICE, ki je postala naša prijateljica. In pod to pisano MAVRICO smo srečni.
Ob iztekajočem se letu 1999 se veselimo novega leta 2000 in dovolite nam, da vsem občanom Mestne občine M. Sobota in vsem drugim dobrim ljudem zapišemo tole čestitko naših učencev in delovnega kolektiva:
Naj bodo dnevni v letu, ki prihaja, polni sreče in miru...
Naj raste in zori, kar ste sejali...
Naj se odpro vsa vrata, na katera boste potrkali... Naj izgovorjene besede najdejo pot do srca... Naj bo sleherni dan nekaj posebnega...
Naj bo jutrišnji dan prijaznejši od včerajšnjega...
Milena ZOBARIČ Fotografije Ivo KURNJEK
9
POMURSKI TURISTIČNI FORUM
V kavarni hotela Diana v Murski Soboti je bila sredi tega meseca tretja volilna skupščina Pomurske turistične zveze. Njen stari (in novi) predsednik Štefan Dravec je v poročilu o delovanju v minulem štiriletnem mandatu med drugim nanizal številke novoustanovljenih društev. Iz poročila o poslovanju, ki ga je podala Anica Bugar, pa je bilo zaznati finančne težave, s katerimi se spopadajo v Pomurski turistični zvezi. Kaj pomeni vzporedna lokalna turistična organizacija Izvir, ki je bila pred kratkim ustanovljena in vključuje trinajst občin, bo pokazal čas, v razpravah, ki smo jih poslušali, pa ni bilo zaznati veliko novega. Pomurski turistični forum, kot so ga poimenovali organizatorji, pa je minil tudi v znamenju poslovnega srečanja turističnih ponudnikov iz Pomurja in pregledne razstave.
MURINO
POSLOVANJE
Na prednovoletnem pogovoru z novinarji v sejni sobi Mure, delniške družbe, je predsednik uprave Božo Kuharič predstavil izčrpne podatke o poslovanju v tem letu ter načrte za prihodnje ter leta v novem tisočletju. Poudarek bo na strateškem povezovanju s tujimi partnerji in firmama BOSS v Murski Soboti ter Escado v Murski Soboti, kratkoročno pa tudi na reorganizaciji marketinga in odgovornih za prodajo posameznih blagovnih znamk. Tudi kolekcij bluz in srajc, ki jih želijo osvežiti, združiti kolekcije za domači in tuji trg, posebej pa se posvetiti novi ženski modi, kar zahteva spremembo tehnologije. Naložbe bodo pomembne tako kot do zdaj, delavcev pa bo z leti v Muri manj. Povedano je bilo, da naj bi postopno prišli do 4700 zaposlenih.
Karel Sukič odhaja z iztekom leta v pokoj, stike z javnostmi in notranje informiranje v Muri pa bo z letom 2000 prevzela Gabika Cigut. V letu 2001 so pričakovane kadrovske spremembe tudi v upravi te največje delniške družbe pri nas.
KAJ Tl JE DEKLICA?
Tak je naslov socialne akcije, ki jo je med 15. novembrom in 15. decembrom izvajal Urad za žensko politiko pri Vladi republike Slovenije v sodelovanju z društvom SOS-telefon za ženske in otroke -žrtve nasilja, Društvom za nenasilno komunikacijo, Komisijo za politiko enakih možnosti pri Državnem zboru in Feminističnim informacijskim kulturnim središčem.
V	okviru akcije je izšla knjiga Dosje: nasilje nad ženskami, ki na 130 straneh prinaša pričanja o nasilju, največkrat za zidovi domov. Obenem pa publikacija, ki je izšla v nakladi 2.500 izvodov, seznanja z evropskimi ustanovami proti nasilju nad ženskami ter nevladnimi organizacijami. Ena takšnih je tudi v Murski Soboti Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je bilo soorganizator okrogle mize v konferenčni sobi hotela Diana, za katero smo pogrešali vabljene mestne svetnice, srečali pa zanimive sogovornice. Med njimi tudi Vero Kozmik, direktorico vladnega urada za žensko politiko, in druge aktivistke, ki si prizadevajo, da bi v moškem svetu tudi z velikimi “jumbo ’’ in malimi plakati ter razglednicami in vizitkami s telefonskimi številkami nevladnih organizacij opozorile na nasilje nad ženskami.
V	posebni številki Biltena regionalne mreže Urada za žensko politiko med predstavljenimi slovenskimi zatočišči ni soboškega in tako smo posebno pozorno
prisluhnili željam po tako imenovani varni hiši tudi v Murski Soboti. Predvsem pa tistemu, kar so povedali predstavniki Centrov za socialno delo v pokrajini ob Muri. V soboškem letno obravnavajo okoli trideset primerov nasilja nad ženskami, večina pa še vedno ostaja skrita za štirimi stenami. Nasilje največkrat prijavijo ženske, ki so, tako kot otroci, žrtve nasilja, včasih pa tudi sosedje, sorodniki ali pa šolske in druge ustanove. Podobno kot drugod po Sloveniji povzročajo nasilje alkoholizem, brezposelnost, bolezen in denarne stiske. Kar pa ne pomeni, da ga ni v navidezno zglednih in finančno neogroženih družinah, posebej razširjenih tam, kjer živijo mlajše in starejše generacije pod isto streho, ali tam, kjer se ločujejo in je veliko nestrpnosti v razveznem postopku.
Starši namreč pogosto izberejo otroka za predmet obračunavanj, ko se razhajajo, ženske pa trpijo tudi takrat, ko zaradi stanovanjske stiske ostajajo pod skupno streho z nekdanjim partnerjem in ne morejo zaščiti niti sebe niti svojih otrok.
Materinski dom v Mariboru je predaleč in zato bi v Murski Soboti nujno potrebovali vsaj zavetišče, kamor bi se lahko (tudi sredi noči oziroma takoj, ko ga potrebujejo) zatekle žrtve nasilja. Kajti vse dobronamerno izrečene besede in zapisano v številnih publikacijah ter opozarjano v občasnih akcijah je premalo za pravočasno pomoč.
10
TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V DIANI
Na tradicionalnem srečanju starejših občanov v Murski Soboti se jih je letos v kavami hotela Diana od 1709 vabljenih, starejših od 70 let, zbralo nekaj manj kot tristo. Najprej so prisluhnili pozdravnemu nagovoru župana mestne občine Murska Sobota Antona Slavica, v katerem jim je poleg dobrih želja v mednarodnem letu starejših, ki se izteka, govoril tudi o urejanju mesta, v katerem živijo, ter drugih aktivnostih. V programu, ki ga je povezoval Vlado Pejčič, so za starejše nastopih mah varovanci soboškega vrtca, pa tudi učenci prve osemletke. Za prijetno razpoloženje za omizji in na plesišču pa je tudi tokrat s svojo glasbo poskrbel Drago Jošar.
Slavnostni govornik tradicionalnega srečanja starejših občanov Mestne občine Murska Sobota je bil župan Anton Slavic, ki jim je ob voščilu izrekel tudi obilo zdravja
Tudi letos je bil odziv množičen in za obloženimi mizami prijetno med ljudmi, ki na jesen življenja uživajo zasluženi pokoj. Ta kasnejšim generacijam po novi zakonodaji ne bo dan
Zborček na sliki je ubrano zapel in navdušil, kot to znajo le otroci
Srečanje starejših je priložnost za klepet in izmenjavo izkušenj
n
Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92,13/93,42/94,1/99 in 41/99), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98,19/99 in 28/99) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 10. seji 16. novembra 1999 sprejel
ODLOK
o javni službi pomoč družini na domu in merilih za določanje plačil storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način in oblika izvajanja javne službe pomoč družini na domu. Z javno službo se zagotavlja socialna storitev za preprečevanje socialnih stisk in socialne problematike posameznikov in družin.
2.	člen
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo za upravičence v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ah v drugi organizirani obliki varstva.
3.	člen
Storitev pomoč na domu se prične izvajati na zahtevo upravičenca ah njegovega zakonitega zastopnika. Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ah družino. Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve pomoči na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Obseg in vrsta storitev se določita s pisnim dogovorom med upravičencem ah njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne službe, ki se praviloma sklepa za nedoločen čas.
II. VRSTA STORITEV
4.	člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
-	gospodinjsko pomoč,
-	pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
-	pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5.	člen
Gospodinjska pomoč obsega:
-	pripravo enega obroka hrane,
-	prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ah preskrbo živil,
-	pomivanje uporabljene posode,
-	osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti,
-	postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
6.	člen
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
-	pomoč pri oblačenju in slačenju,
-	pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
-	vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov.
7.	člen
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:
-	vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom,
-	spremljanje upravičenca pri opravjanju nujnih obveznosti,
-	informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo.
III. UPRAVIČENCI
8.	člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranijo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v domačem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ah v drugi organizirani obliki varstva.
9.	člen
Storitve javne službe so pod pogoji iz prejšnjega člena dostopne:
-	osebam, starim nad 65 let, ki so zaradi starosti in pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
-	osebam s statusom invalida po zakonu o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
-	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
-	kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
-	hudo bolni otrok ah otrok s težko motnjo v telesnem ah težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. IZVAJALCI, NORMATIV IN OBSEG STORITVE
10. člen
Prvi del storitve iz 3. člena tega odloka opravlja strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, s VI. ah VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom za področje socialnega varstva.
Drugi del storitve pod vodstvom strokovnega delavca opravljajo v enakem sorazmerju delavci z najmanj triletno poklicno izobrazbo in opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu ter delavci, ki so končali srednjo poklicno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo in nego.
11. člen
Normativ za izvajanje javne službe je:
-	največ 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca;
-	najmanj 1 izvajalka na 5 upravičencev za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca;
-	0,05 strokovnega delavca na 5 upravičencev za ugotavljanje upravičenosti, pripravo dogovora o izvajanju storitve, organizacijo ključnih članov okolja in
12
začetno srečanje, vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, za vodenje dokumentacije, za supervizijo;
-	0,015 finančno administrativnega delavca na 5 upravičencev za finančno realizacijo pogodbe in plačil za finančna in administrativna opravila.
12.	člen
Javna služba se izvaja v obsegu:
-	v letu 1999 za 45 upravičencev,
-	od leta 2000 do 2005 se povečuje z letno dinamiko 5 %.
V.	IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
13.	člen
Mestna občina Murska Sobota zagotavlja izvajanje javne službe v javnem socialnovarstvenem zavodu - Centru za socialno delo Murska Sobota.
Vl.	CENA IN PLAČILO STORITEV
14.	člen
Vrednost ume postavke znaša 1.029,00 SIT od 1. 1. 2000 in se usklajuje z rastjo vrednosti koeficienta za izračun plač v negospodarstvu.
15.	člen
Po sprejemu metodologije za oblikovanje cen storitev se storitve javne službe socialna oskrba na domu financirajo iz cene, ki se oblikuje na način, ki ga določa pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev in h kateri da mestni svet Mestne občine Murska Sobota svoje soglasje.
J 6. člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
Upravičenci ah drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi vlada Republike Slovenije, do sprejema meril pa na podlagi določil tega odloka.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve socialne oskrbe na domu odloča Center za socialno delo Murska Sobota.
17. člen
Če Mestna občina Murska Sobota v skladu s 100. a členom Zakona o socialnem varstvu določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov storitev pomoči na do-
mu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle, o teh oprostitvah odloča mestna uprava Mestne občine Murska Sobota.
VII.	OLAJŠAVE IN OPROSTTVE PLAČILA STORITEV
18.	člen
Pomoč na domu je v celoti brezplačna za naslednje skupine upravičencev, ki sklenejo dogovor o izvajanju storitve:
-	upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka kot edinega vira preživljanja in denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni lišt RS, št. 54/92, 56/92,13/93, 42/94, 1/99 in 41/99),
-	upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/83),
-	otroci, ki so upravičeni do dodatka za nego po Zakonu o družinskih prejemkih (Uradni hšt RS, št. 65/93, 71/94, 73/95 in 26/99).
19.	člen
Vsi drugi upravičenci do storitve pomoči na domu so plačila oproščeni v odvisnosti od njihovega materialnega stanja, ki ga določajo vsi dohodki, ugotovljeni na način, kot ga določa zakon za prejemnike denarnega dodatka, in to:
1.	Če ugotovljeni dohodki ne dosegajo 35 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 100 %.
2.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 35 do 50 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 80 %.
3.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 50 do 65 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 75 %.
4.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 65 do 80 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 65 %.
5.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 80 do 100 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 50 %.
6.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 100 do 125 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu -znaša % olajšave 35 %.
7.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 125 do 150 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu -znaša % olajšave 15 %.
8.	Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 150 % povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - znaša % olajšave 0 %.
20.	člen
Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo storitev socialne oskrbe na domu, nimajo niti premoženja niti zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Murska Sobota zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.
21.	člen
O delni ah celotni oprostitvi plačila storitev odloča Center za socialno delo Murska Sobota po postopku in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.
22.	člen
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki štejejo po Zakonu o socialnem varstvu (27. člen), ter vsak dodatek za tujo nego in pomoč.
Slabo zdravstveno stanje upravičencev se ugotavlja na podlagi predloženega sklepa, da so upravičenci upravičeni do dodatka za tujo nego in pomoč, na podlagi zdravniškega potrdila in presoje strokovne službe pri Centru za socialno delo Murska Sobota.
Center za socialno delo Murska Sobota lahko zaradi slabega zdravstvenega stanja, ugotovljenega na način, določen v drugem odstavku tega člena, upravičenca delno ali v celoti oprosti plačila storitve na podlagi strokovne presoje.
23.	člen
V dogovoru o socialni oskrbi na domu, ki ga pred izdajo ustrezne upravne odločbe o višini plačila skleneta Center za socialno delo Murska Sobota in upravičenec, je opredeljen tudi način plačila oziroma doplačila storitev.
Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je praviloma oproščen plačila storitve le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve. Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi Center za socialno delo Murska Sobota po pooblastilu župana Mestne občine Murska Sobota.
24.	člen
Oprostitev plačila ah doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev. Oprostitev plačila ah doplačila storitev se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način reševanja trenutnega položaja upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju.
13
25.	člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu:
-	če gre v institucionalno varstvo,
-	če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več opravičen.
26.	člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan Center za socialno delo Murska Sobota obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam - oziroma njegov zavezanec - vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VEH. DOKUMENTACIJA
27.	člen
Center za socialno delo Murska Sobota zbira in vodi osnovno dokumentacijo po postopku, določenem v navodilu ministra za delo, družino in socialne zadeve.
Osnovna dokumentacija za izvajanje socialne oskrbe na domu obsega:
1.	osebni karton uporabnika pomoči na domu,
2.	karton o podatkih o plačilu storitve,
3.	karton o podatkih o izvajalcu storitve,
4.	dnevnik izvajanja pomoči na domu,
5.	dogovor o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja pomoči na domu,
6.	katalog storitev in opravil s šiframi.
28.	člen
Center za socialno delo mora na zahtevo občine posredovati podatke za potrebe načrtovanja in spremljanja stanja izvajanja javne službe pomoč družini na domu.
Center za socialno delo, ki izvaja socialno oskrbo, mora hraniti osnovno dokumentacijo iz prejšnjega člena od točke ena do pet trajno.
IX. PREHODNE DOLOČBE
29.	člen
Izvajanje javne službe ter medsebojne pravice in obveznosti med občino in Centrom za socialno delo Murska Sobota se uredijo s pogodbo o izvajanju javne službe, ki jo v imenu občine sklene župan.
30. člen
Center za socialno delo je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca do storitev javne službe pomoč družini na domu, z njimi skleniti nove dogovore o izvajanju storitve ter izdati ustrezne upravne odločbe.
31. člen
Center za socialno delo je dolžan izvajati javno službo pomoč družini na domu strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi in normativi za to področje. O načinu in vsebini izvajanja javne službe pomoč družini na domu in o porabljenih finančnih sredstvih je Center za socialno delo Murska Sobota dolžan občini podati pisno poročilo najmanj dvakrat letno, na zahtevo župana pa tudi večkrat letno.
32.	člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe socialne oskrbe na domu opravlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
33.	člen
Če upravičenec iz 9. člena tega odloka potrebuje socialno oskrbo na domu več kot 4 ure dnevno oziroma več kot 20 ur tedensko, mora izvajalec takoj začeti postopek za vključitev v institucionalno varstvo.
Upravičencu iz prejšnjega odstavka se lahko storitve javne službe pomoč družini na domu dajejo največ 30 dni od ugotovljene potrebe po večjem obsegu storitve.
X. KONČNI DOLOČBI
34.	člen
Javna služba se začne izvajati s 1. 1. 2000. Center za socialno delo Murska Sobota s 1.1.2000 prevzame osem delavk, ki izvajajo program laične pomoči družini, štiri delavke, ki so začasno zaposlene pri Centru za socialno delo, in štiri delavke, ki so do navedenega datuma za izvajanje pomoči na domu družini vključene prek javnih del.
35.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 1. 1. 2000.
Številka: 15405-2/99 V Murski Soboti, dne 16. novembra 1999
Župan
Mestne Občine Murska Sobota Anton SLAVIC. I.r.
OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH SPREJET ODLOK O JAVNI SLUŽBI POMOČ DRUŽINI NA DOMU IN MERILIH ZA DOLOČANJE PLAČIL STORITEV
Mestna občina Murska Sobota si je v okviru aktivnosti ob mednarodnem letu starejših med drugimi aktivnostmi zadala tudi nalogo, da bo sprejela Odlok o javni službi pomoč družini na domu in s tem izvajanje te dejavnosti v okviru javnih del prenesla v redno dejavnost. Odlok je bil sprejet na mestnem svetu 16. novembra 1999. V prispevku podajamo obrazložitev odloka po poglavjih, da bodo z njegovo vsebino seznanjeni posamezniki in družine, ki bodo “pomoč družini na domu” potrebovale.
V skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o socialnem varstvu občina zagotavlja mrežo javne službe pomoč družini na domu.
Odlok o javni službi pomoč družini na domu in merilih za določanje plačil storitev v splošnih določbah opredeljuje način in obliko izvajanja in organiziranja javne službe, ki obsega socialno oskrbo za invalide, starejše in bolne ljudi z namenom, da oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki.
Pod vrsto storitev opredeljuje, da socialna oskrba na domu vključuje storitve, ki so:
-	gospodinjska pomoč,
-	pomoč pri vzdrževanju osebne
higiene
in
-	pomoč pri ohranjanju osebnih stikov.
Naslednji členi potem natančno določajo, kaj posamezna storitev obsega, to pa iz razloga, da se natančno ve, kaj spada v obseg javne službe, kaj pa se lahko opravlja kot servisna dejavnost na področju socialnega varstva.
14
Pod poglavjem upravičenci so določbe, ki določajo, kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu. To so osebe, ki z občasno organizirano pomočjo drugega lahko funkcionirajo v domačem bivalnem okolju in jim vsaj določen čas ni potrebno zavodsko ali drugo organizirano varstvo.
Upravičenci so torej:
-	občani, stari 65 let in več, ki so zaradi pojavov staranja nesposobni za samostojno življenje,
-	osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
-	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih potreb,
-	kronično bolne osebe, ki nimajo statusa invalida in so po oceni Centra za socialno delo potrebne občasne pomoči druge osebe in - hudo bolni otrok in otrok s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju.
V letu 1999 se je število upravičencev do storitve pomoči na domu gibalo od 40 do 45.
Odlok določa tudi izobrazbo izvajalcev, normativ in obseg storitev.
Izvajalci so strokovni delavci s 6. ali 7. stopnjo strokovne izobrazbe, ki opravljajo delo v skladu s 69. členom Zakona o socialnem varstvu, ter delavci z najmanj triletno poklicno izobrazbo in opravljenim dodatnih usposabljanjem za socialno oskrbo.
Normativ za izvajanje javne službe je:
-	največ 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko za izvajanje neposredne storitve na upravičenca,
-	najmanj 1 izvajalka za 5 upravičencev,
-	0,05 strokovnega delavca na upravičenca in
-	0,015 finančno administrativnega delavca.
Po teh normativih mora Mestna občina zagotoviti 8 neposrednih izvajalk, 0,40 strokovnega delavca in 0,12 finančno administrativnega delavca.
Izvajanje javne službe bo občina zagotovila v okviru Centra za socialno delo Murska Sobota, ki je pomoč družini na domu izvajal že od leta 1992 prek javnih del in je tudi trenutno edini zavod, ki ima usposobljen strokovni kader, prostore in strokovno izvaja storitev pomoč družini na domu. S prehodom izvajanja te storitve iz javnih del v opravljanje redne dejavnosti bo občanom, ki bodo to storitev potrebovali, omogočeno, da bodo imeli stalno eno negovalko, ki se
ne bo menjavala, saj bo stalno zaposlena.
Pod poglavjem cena in plačilo storitev
je določena uma postavka, ki bo s 1. 1. 2000 1.029,00 tolarjev. Pri izračunu cene se je upoštevalo določen normativ v 11. členu tega odloka in določila Ministrstva za finance za pripravo državnega proračuna za leto 2000, ki je določilo kriterije za zagotavljanje sredstev za delovanje Centra za socialno delo v letu 2000.
Po sprejemu Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev, ki ga bo sprejelo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, bo Mestni svet k ceni dajal le soglasje.
Storitve so po tem odloku in v skladu z Zakonom o socialnem varstvu dolžni plačevati upravičenci in dragi zavezanci, kot so otroci, pogodbeni zavezanci, ki so se s pogodbo ali z dogovorom o preživljanju zavezali za skrb in preživljanje upra- vičenca.
Sedmo poglavje določa olajšave in oprostitve plačila storitev.
18. člen najprej določa, za katere skupine upravičencev je storitev brezplačna, to so:
-	Prejemniki denarnega dodatka kot edinega vira preživljanja in denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu. V MO tačas te dodatke prejema 838 občanov.
-	Prejemniki nadomestil za invalidnosti po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. Nadomestilo za invalidnost tačas prejema 33 invalidov iz MO.
-	Otroci, ki so upravičeni do dodatka za nego in pomoč po Zakonu o družinskih prejemkih, v MO prejema tačas take dodatke 48 otrok.
Vsekakor vsi ti upravičenci ne bodo potrebovali storitve pomoči na domu.
Vsi dragi upravičenci pa bodo plačevali storitev glede na vse dohodke, ki jih določa Zakon o socialnem varstvu za prejemnike denarnega dodatka, po določeni lestvici. Storitve ne bodo plačevali upravičenci, katerih dohodek ne dosega 35 % neto plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo leto, to je trenutno dohodek v višini 34.971,65 tolaijev, dragi upravičenci pa bodo storitev plačevali glede na določen % od ume postavke in sicer:
Višina plačila posameznega upravičenca je torej odvisna od ugotovljenega dohodka in % cene storitve glede na ugo-
tovljeno ekonomsko ceno oziroma urno postavko storitve. Lestvica je usklajena z lestvicami, ki so jih že določile nekatere občine v okvira Upravne enote Murska Sobota, tako da ne bo odstopanj.
Vloge za oprostitev plačila bodo občani vlagali pri Centra za socialno delo Murska Sobota, ki bo na podlagi vloge in ugotovitev z upravičenci sklenil dogovor o socialni oskrbi. 23. člen odloka tudi določa, da je upravičenec, če je lastnik nepremičnega premoženja, praviloma oproščen plačila storitve, če pristane v zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine, kar je povzeto po 100. b členu Zakona o socialnem varstvu.
V VII. poglavju odlok določa dokumentacijo, ki jo mora voditi Center za socialno delo, ta pa je le dolžan občini posredovati podatke za potrebe načrtovanja in spremljanja javne službe pomoč družini na domu.
Prehodne določbe odloka vsebujejo določila o tem, kako mora Center za socialno delo izvajati javno službo, strokovno in racionalno in posredovati poročila občini o izvajanju. Medsebojne pravice in obveznosti med Centrom za socialno delo in občino se bodo uredile s pogodbo o izvajanju javne službe, ki jo sklene župan.
Končni določbi pa določata začetek izvajanja javne službe, to je 1. 1. 2000, ko prevzame Center za socialno delo osem neposrednih izvajalk storitev pomoči na domu, in da začne odlok veljati s 1. 1. 2000.
S prehodom storitve “pomoč družini na domu” izjavnih del v redno dejavnost v skladu s standardi in normativi, bodo imele občine, ki bodo to službo organizirale in zagotovile v okvira redne dejavnosti, še naprej možnost opravljanja te storitve v okviru javnih del, če se bodo izkazale večje potrebe po tej storitvi. Z izvajanjem v okvira javnih del pa bo dana tudi možnost, da se upravičencem, ki bodo storitev potrebovali več kot 4 ure dnevno, za določen čas zagotovi izvajanje, vendar le v izjemnih primerih. Z željo po res dobri informiranosti o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz Odloka pomoč družini na domu in merilih za določanje plačil storitev, odlok tudi v celoti objavljamo.
Rofina BERNJAK
15
SREČALI SE BOMO SPET V LETU 2000
To je želja večine zbranih na srečanju upokojencev nekdanje občine Murska Sobota, 1. decembra 1999, ki je bilo v Eurestu, nekdanje Družbeni prehrani v Murski Soboti. Čeprav se tega srečanju udeležujejo upokojenci, ki so se upokojili do 31.12.1994, v “stari” občini Murska Sobota, je sedanja mestna občina kot ena od dvanajstih novonastalih občin na območju prejšnje občine M. Sobota prevzela vlogo organizatorja srečanja (tudi financerja) in tega tradicionalnega srečanja ni prekinila. V pozdravnem nagovoru soboškega župana Antona SLAVICA, smo slišali, da se bodo ta srečanja nadaljevala.
Od 102 upokojencev se je srečanja udeležila dobra polovica. Po njihovih obrazih sodeč se teh srečanj zelo veselijo, saj je to priložnost, ko se zopet vidimo vsaj enkrat v letu. Razkropljeni smo po celotnem Pomurju in celo tja do Nove Gorice, en upokojenec pa se je preselil celo v Ameriko. Tudi z nami, nekaterimi iz mestne uprave, ki smo jih pričakali in se jim na srečanju pridružili, so radi pokramljali, mi pa smo jih z zanimanjem poslušali, kako je bilo nekoč delati na občini, na raznih SIS-ih, okrajih, inšpekcijah...
Na srečanju je bil najstarejši sedeminosemdeset letni upokojenec Franc PERTOCI iz Murske Sobote.
Vse, ki so opravičili svojo odsotnost, in tiste, ki se srečanju iz določenih razlogov niso mogli udeležiti, pa prek tega glasila lepo pozdravljamo in jim voščimo srečno in predvsem zdravo leto 2000.
Naj sklenem z uvodnimi besedami: srečamo se spet v letu 2000.
Ana SVETEC Fotografija Sonja ŠVENDA
ČAČINOVIČEVE ZGODBE MINULEGA SVETA
Predstavitev pete knjige upokojenega diplomata in publicista Rudija Čačinoviča Zgodbe minulega sveta je bila prijeten kulturni dogodek v prostorih Triglavovega Paca. Prijazno je bilo že vabilo, posebno iskrivi pa odgovori, v katerih smo zvedeli za zanimivo rodbinsko deblo Rakičanca, ki v toplih dneh prebiva na Paričjaku, od koder gleda svojo rojstno pokrajino, katere predsednik okraja je bil. Pozimi živi v Ljubljani, kjer je bil predsednik republiškega izvršnega sveta, pomembne dolžnosti pa je opravljal tudi po svetu. Bil je prvi veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pred tem diplomat v Švici in Argentini ter nazadnje v Španiji, kar je popisal v svoji najzajetnejši knjigi Poslanstva in poslaništva, napisal pa tudi zanimivo pričanje Med obema cerkvama in z zapisanim na belih listih pokril tudi belo liso iz drugih obdobij svojega življenja.
Knjigo Zgodbe minulega sveta je izdal v samozaložbi in posvetil ženi Gabi, na njeni predstavitvi v Murski Soboti pa je sodelovala tudi hčerka Gabi in odgovarjala na vprašanje o dveh medaljah in pomembnosti potrditve v družini. Rodbinsko deblo pa je bilo tisto, o katerem se je razgovoril avtor; če sodimo po slišanem, je njegovo zadnjo knjigo vredno tudi prebrati.
16
MONOGRAFIJA FRANC MESARIČ - SLIKAR
Klub PAC (Pomurski akademski center) in Pomurska založba sta na zadnji novembrski večer v do zadnjega kotička zapolnjeni Jakijevi dvorani predstavila Monografijo o slikarju Francu Mesariču. V pozdravnem nagovoru je direktor območne enote zavarovalnice Triglav v Murski Soboti Rudi Cipot izrekel zadovoljstvo, ker naša pokrajina premore ljudi, kot je Feri, ki ustvarja in vztraja ter se dokazuje v njej. Glavni in odgovorni urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič pa je kot povezovalec predstavitve posegel v leto 1940, ko se je oče akademskega slikarja Franca Mesariča z družino priselil v naše kraje in nam tako dal umetnika. Ta je predstavljen v (sklepnem avtobiografskem in uvodnem) zapisu o dečku, ki je hotel postati mornar, ter na dokumentarnih fotografijah, predvsem pa s svojimi likovnimi stvaritvami.
Monografija obsega 160 strani, na njih je 80 barvnih reprodukcij, izšla je v nakladi 550 izvodov, s podporo Ministrstva za kulturo in proračuna Mestne občine Murska Sobota in drugih pokroviteljev, njena cena pa je 7.390 tolarjev.
Franca Mesariča je Ludvik Sočič predstavil tudi kot dolgoletnega tehničnega urednika Pomurske založbe, ki je ilustriral številna literarna dela, avtor študije o Francu Mesariču - slikarju, Mitja Visočnik, pa je ob predstavitvi monografije podrobno pojasnil svojo odločitev o vsebini zajetne knjige. O njej je govoril tudi Janez Balažic, urednik zbirke Monumenta Panonika, v okviru katere je Monografija Franc Mesarič - slikar izšla. Ob tej priložnosti pa je opozoril tudi na likovno monografijo Štefan Galič (1944-1997), ki jo je pravtako založila domača založba.
Na odprtju priložnostne razstave v prostorih zavarovalničinega Paca v Lendavski 5a pa je umetnostni zgodovinar Mesaričeva izbrana dela označil za postaje na umetnikovi ustvarjalni poti.
Odmevno kulturno prireditev, ki je izzvenela v družabnem srečanju, je popestril nastop mlade violinistke Kristine Šuklar.
Predstavitev monografije Franc Mesarič - slikar v Jakijevi dvorani, v kateri je zmanjkalo sedežev za vse, ki so se odzvali vabilu in prišli na kulturno prireditev, potrjuje, da so med nami umetniki, ki jih sprejemamo in se zavedamo njihove ustvarjalne moči. Pa tudi človečnosti, ki je izzvenela iz besed ganjenega umetnika, ko se je zahvalil za izjemen obisk.
Naj ob tej priložnosti spomnim, da je Franc Mesarič dal tudi oblikovno zasnovo Soboških novinam in tako pripomogel, da to občinsko glasilo izhaja.
Milan Vincetič
Skupinski potrtet s pikadom, da o Francu Mesariču sploh ne govorimo
Slabih štirideset let po tistem, ko sva s slikarjem Francem Mesaričem prvič stopila pred pikado v Beerovih Križevcih, sem mu priznal, da je le moja železničarska družina kriva, da nisva ostala dosmrtna Pucončarja.
Seveda se ne spominjava skupnih puconskih let; jaz ne njega, ker se takrat nisem zavedal niti sebe, on pa ne mene, ker je raje posedal s svojim risalnim blokom na vzpetini proti Gorici in skušal zabeležiti - kot tudi danes - dvoje slik hkrati: tisto, po kateri so bežale njegove oči, in tisto, ki je prihajala od znotraj, iz blodnjakov možganov, ki rokam nikoli ne dovolijo, da bi jih upodobile.
Tudi sedaj ne, ko smo naročili tretji liter in ko stiskam pesti, da bi zadel čez povprečje. Se pravi: okoli petdeset.
Mesaričje namreč moj kompanjon prt pikadu. Na drugi strani sta Feri Lainšček in Franci Just. Če smo v takšni navezi, se raje odločim za Mesariča, saj bi v nasprotnem lahko kdo govoril o ‘literarni zaroti”.
Kakorkoli: Ferije odličen metalec. Če je treba, zadene tudi bikovo oko. Meni se bolj majejo kolena. Morebiti od nervoze ali želje, da bi zmagala. Kajti nasprotnika grizeta od zadaj. In ko sta že čisto blizu, se s kompanjonom spogledava. Takrat veva: da najino prijateljstvo traja že več kot dve desetletji. Da je s posebnim posluhom prebral vse moje pesmi in jih odlično opremil. Zbirko Zanna, ko sem še "  služil narodu"   v Sarajevu, platnice zbirke Arka, ki jih je naredil kar pred mano, pa čudovito novelistično zbirko Srebrni breg, ki sem jo izdal skupaj z Lainščkom in Rošem. Prav v tej zbirki, v kateri me je upodobil kot krležijanskega Goričanca, me je nabrž motril, kot zdajle jaz njega.
Ker preveč cinca. Ker mu je prva puščica zadela dvojko. Ker se najina naprotnika privoščljivo spogledujeta.
Pa ne dolgo. Ferija roka ni moja. Druga puščica nasprotnikoma zapre sapo.
Tako, si potihem mislim in dotočim čez mero vina v nasprotnikove kozarce, odploslala jih bova skozi predor goričke Mariške, v tisto grabljivo luknjo, ki sem se je bal celo v svojem romanu Goreči sneg. Ki ga je opremil s staro, originalno vozovnico, ki jo je še preluknjal moj oče. On to ve, zato rahlo zamiži in skoraj nagonsko vrže.
Avtomat zmagoslavno zaigra.
Ah, ja, fantje, to je sreča, skomigava, jaz pa vem, da Feri in Just že snujeta revanšo. Iz oči jima berem, kako naju mislita zmleti.
In gremo znova. Za Justom sem jaz na vrsti. Tokrat nimam časa razmišljati, pa vendar se mi v hipu odvrtijo že znane podobe: Mesaričev atelje, v katerem je obenem nekaj poganskega in svečanega, ljubek nered, kopica skic v debelem notesu, skladovnica monografij in likovnih revij, ob steno prislonjene nedokončane slike, kupi fotografij, pritajena, nevsiljiva resna glasba...
Jebemti, na glas prekolnem, ko “zasfaltiram”. Se pravi: ne zadenem niti kroga. Tudi druga puščica poleti namesto v devetnajstim v trojko. In še enkrat tako.
Nič ne pomaga. Lainšček nama ne pusti dihati. Pa ne zato, ker naročimo še en liter, temveč ker naju je dobesedno dotolkel.
Kot nas je dotolkel gostilničar. Dobesedno nas je vrgel skozi vrata.
“Pa kaj bi, ” de Mesarič, ko se ustavimo, seveda za tisočletje prepozno pri sebeborskem Antaliču, “najbolje bo, da zavijemo kar k meni. Tudi Jani Balažic najbrž že spi. ”
In res: čez slabe pol ure že stopicljamo v njegov atelje. Takole, na zadnji požirek, ki ga dolgo, dolgo mečkam. In se pritajeno smehljam: mimogrede sem namreč opazil na steni plutovinast hišni pikado.
“Ah, ja, ” mi je priznal čez nekaj dni, “vse dni pa ja ne morem držati v rokah čopiča. Poleg tega pa je to najino skrito orožje, ki ga bova še kako rabila, ko naju bosta spet izzvala, ” nadaljuje in mi potisne v desnico troje puščic, ki so me kot za stavo izdale.
17
PREDAVANJE IN RAZSTAVA V UTESNJENI KNJIŽNICI
Odprtje razstave ob 200. obletnici smrti prvega sombotelskega škofa Janosa Szilyja, ki je na ogled v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice, je priložnost, da spomnimo na njeno prostorsko utesnjenost. Na otvoritveni slovesnosti, ki so jo s kultur-
nim programom obogatili učenci Glasbene šole Murska Sobota, oplemenitilo pa predavanje pomožnega škofa Jožefa Smeja, smo stali po stopnišču in med vitrinami. V družbi z madžarskim veleposlanikom v Sloveniji Istvanom Öszijem in drugimi vabljenimi gosti ter stalnimi obiskovalci kulturnih prireditev v Murski Soboti smo se trudili, da izbrane besede kultiviranega predavatelja ne bi šle mimo nas. Toda podatkov polno in
zanimivo predavanje vitalnega cerkvenega dostojanstvenika bi bilo laže spremljati sede - in tudi glasbeni užitek ne bi smel biti stopnični. Tudi zato, ker je stopnišče v Hartneijevi vili leseno in škriplje, tako kot police pod težo knjig. Razstavljeno gradivo o škofu dobrotniku (1735-1799), ki je dal v dvaindvajsetih letih škofovanja v Sombotelu zgraditi stolnico, škofovsko palačo, seminar za bodoče duhovnike ter tiskamo in knjižnico, ki še danes krasi to mesto na Madžarskem, bi lahko bilo dodatna spodbuda, da o gradnji knjižnice v Murski Soboti ne bi le govorili, ampak bi se je končno lotili. In prepričali še vedno neprepričane, da gre zares za pokrajinsko ustanovo, na katere vhodu ne kaže preštevati občinske pripadnosti obiskovalcev, če njihovi župani nimajo posluha za novogradnjo in knjige ter ljudi, ki jih berejo.
Ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec se je uvodoma opravičil tako predavatelju kot obiskovalcem kulturne prireditve zaradi prostorske utesnjenosti v Hartnerjevi vili
Na koncu predavanja se je ravnatelj pomožnemu škofu Jožefu Smeju zahvalil s knjižnim darilom in izrekel dobre želje za leto, ki prihaja, ter voščilo ob božičnih praznikih.
Madžarski veleposlanik v Slovenji Istvan Oszi v pogovoru s pomožnim škofom Jožefom Smejem po predavanju in odprtju razstave ob 200. obletnici smrti prvega sombotelskega škofa JanoSa Szilyja
Fotografije Jožef PAPP
MIRKO RAJNAR RAZSTAVLJA V GALERIJI MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 26. januarja leta 2000 na ogled monografska razstava Mirka Rajnarja. Odprl jo je in na njej umetnika ter njegova dela predstavil (tako kot v katalogu s strokovnim in v angleščino prevedenim esejem) kustos Robert Inhof. Ravnatelj Franc Obal pa ob tej predstavil še druge razstave v soboški galeriji.Tiste, ki so se zvrstile v tem, in tiste, ki se bodo poleg letos izpadlega bienala male plastike v prihodnjem letu. V njem naj bi galerijo tudi nadgradili za potrebe stalne muzejske zbirke, tako da so pričakovanja pri naložbah v kulturo velika. Kakšen pa bo posluh za uresničitev želja v manj prazničnem obdobju, kot je pred božičem in novim letom, bomo videli. Nadejajmo se najboljšega in v središču mesta poleg nove Pokrajinske in študijske knjižnice sčasoma upajmo tudi na nadgrajeno Galerijo Murska Sobota, saj je likovna dejavnost pri nas zares bogata.
18
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
na podlagi 3. in 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
1.	ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA
PROGRAMA KULTURE V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA, KI BO V LETU 2000 FINANCIRAN IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti lahko prijavijo vsi pravni subjekti, ki so v Mestni občini Murska Sobota registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture, občinska društva ustvarjalcev in njihove zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci.
II.
Predlagatelji pošljejo en izvod predloga v skladu z razpisno dokumentacijo, ki jo dvignejo na Mestni občini Murska Sobota (pri Brigiti Perhavec),
bota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Ponudnik mora ponudbo poslati izključno s priporočeno pošto najpozneje do 31. 1. 2000 s pripisom: Razpis 2000-kultura.
2.	ZA PRIJAVO PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE LETNEGA
PROGRAMA MLADINSKIH PROJEKTOV V MESTNI OBČINI, KI BO V LETU 2000 FINANCIRAN IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.
Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti, namenjenih mladim do 27. leta starosti, predlagatelji pošljejo v skladu z razpisno dokumentacijo, ki jo dvignejo na Mestni občini Murska Sobota (pri Brigiti Perhavec).
II.
Ponudnik mora ponudbo poslati izključno s priporočeno pošto, najpozneje do 31. 1. 2000 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: “Razpis 2000-mladina”.
1999 - MEDNARODNO LETO STAREJŠIH
Združeni narodi so leto, ki se izteka, zaznamovali kot leto starejših oseb s temo K družbi za vse starosti. Ključno načelo je koncept zdravega staranja, ki spodbuja ljudi vseh starosti k zagotavljanju boljšega zdravja in počutja. Starostnikovo počutje je v veliki meri odvisno od tega, kako gleda na starost - ah kot pešanje moči in minevanje vsega lepega ali kot na izziv za povezovanje pridobljenih življenjskih izkušenj z novimi doživetji. Če človeka prizadene huda bolezen, če mu primanjkuje sredstev za življenje, če se boji, da bo obvisel, potem je razumljivo, da se starosti boji. Drugače pa je to del življenja kot vsak drug s svojimi svetlimi in temnimi stranmi.
Marsikateri gluhi, glugonemi ali naglušni starostnik si želi le družbe, pogovora v znakovnem jeziku gluhih zaradi svojih posebnih potreb. Vselej, ko se v sociali kaj premakne v dobro ljudi, je v ozadju človek, človek s posluhom za sočloveka in posebej za prijaznejšo starost.
Ob koncu vsem prijazno, strpno in spodbudno leto 2000.
Cvetka ŠKAFAR
Naglušni v skupini za samopomoč v društvenih prostorih
Pavla Kuhar iz Doma starejših v Rakičanu
Medgeneracijsko povezovanje z otroki iz rakičanskega vrtca
19
SOCIALNI POLOŽAJ ROMOV
V Mestni občini Murska Sobota živi približno 1000 Romov v 240 družinah. Od skupnega števila jih je okrog 60 zaposlenih. Njihove materialne in socialne razmere so slabe, kar je razvidno iz podatkov o prejemanju socialnih pomoči oziroma denarnih dodatkov in otroških dodatkov pri Centru za socialno delo Murska Sobota. V decembru 1999 so prejemke na področju socialnega varstva prejemali posamezniki in družine:
•	Denarni dodatek kot edini vir sredstev za preživljanje prejema 24 posameznikov v višini 23.988,50 tolarjev.
•	Denarni dodatek prejema 194 družin oziroma posameznikov. Višina dodatka je odvisna od višine ravni socialne varnosti na posameznika, vendar ni večja kot 23.988,50 tolarja na posameznika.
•	Otroške dodatke prejema 305 romskih otrok. Višina otroškega dodatka je za prvega otroka
15.000,00, za drugega otroka
16.500,00, za vse preostale otroke pa 18.000,00 tolarjev.
•	Do subvencije stanarine je upravičena 1 družina.
Mestna občina Murska Sobota je v letu 1999 opravila ogled stanovanjskih razmer pri 150 romskih družinah in zbrala podatke o potrebah ureditve stanovanjskih razmer, predvsem popravila kritin, priključitev elektrike in vode ter zamenjavo dotrajanih oken in vrat. V tem letu je naredila prednostno listo za ureditev stanovanjskih razmer in te popravila 24 družinam. Za izboljšanje stanovanjskih razmer je bilo porabljenih 979.532,90 tolarjev, za deratizacijo naselja Pušča zaradi preprečevanja Siljenja bolezni in izboljšanja sanitarnih razmer pa je namenila 434.850,00 tolarjev.
SREČANJE DRUŠTVA SONČEK
V času številnih predprazničnih srečanj so se sestali tudi člani društva Sonček. Pozdravila jih je predsednica Marija Bačič in uvodoma ugotovila, da seje družina povečala, pa tudi, da se izteka leto številnih društvenih dogodkov in potovanj.
V	svojem ne klasičnem nagovoru jih je tudi nanizala, vmes zaslužnim izrekla čestitke za doseženo, vsem pa dobre želje, predvsem zdravja v letu, ki prihaja. V programu so nastopili posamezni člani in članice društva, v predprazničnemu času pa je posebej navdušil nastop malih, ko se je predstavila “babica Mraz”.
V PRIČAKOVANJU LETA 2000
VESELI DECEMBER V SLIKAH
NOVO DRSALIŠČE ZA ZIMSKE RADOSTI
po pozdravnem nagovoru je župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic tudi prerezal trak. Za mikrofonom je bil tudi direktor poslovne enote BTC Janez Štotl, ki ima zasluge, da smo dobili ledeno ploskev v bližini nekdanjega Hidvega - drsališča Sobočancev na prostem pred leti. Takrat še ni bilo zelenega ribnika v soboškem parku, ki je bil kar nekaj zim soboško drsališče, pa tudi ne začasnega na teniškem igrišču, kot lani, ko je na njem drsalo veliko zimske rekreacije željni Sobočanov.
Na novo ledeno ploskev je ob slovesnosti poleg župana Antona Slavica in Janeza Štotla, direktorja BTC, poslovna enota v Nemčavcih, stopil tudi Mirko Šabjan, direktor Komunale Murska Sobota, ki je upravljalec nove, dobro osvetljene športne površine. Drsališče je namreč odprto vsak dan od 10. do 22. ure in drsalcev na njem gotovo ne bo manjkalo. Najvztrajnejši so ga že preskusili in kljub odjugi, kot pričajo fotografije, niso nadrsali, na drsalkah pa bodo lahko uživali še vse mrzle zimske dni.
Brigita BAVČAR Fotografije Jože POJBIČ
Novo soboško drsališče na dvorišču Blagovnotransportnega centra v Nemčavcih meri 60 krat 30 metrov in je opremljeno s sodobno hladilno tehniko, naložba pa je vredna 130 milijonov tolarjev. Ob drsališču, ki ga je po vseh političnih obljubah predvolilnih časov zdaj pospešil trgovski interes, je upravni objekt, načrtujejo pa tudi manjši gostinski lokal.
Čeprav je odjuga sredi decembra zmehčala ledeno ploskev, so se vneti drsalci kljub temu odpravili nanjo. Otvoritev drsališča je bila v sobotnem dopoldnevu in