441
velistov, je Štefan Žeromski, od katerega imajo Poljaki že roman z naslovom: ,,Ludzie bez-domni" ter zbirko novel z naslovom: ,,Pro-mieri." Poljaki so torej že poznali kolikor toliko talent mladega pisatelja, vendar pa je Žeromski v tem naznačenem delu prekosil vse pričakovanje občinstva. „PopioIy" se zelo razlikujejo od splošno sprejete šablone zgodovinskih povesti, vpeljane po Kraszevvskem in Rzewuskem, in so res nekaj novega v tej stroki, dasi ne tvorijo nikake arhitektonske, simetrične celote. — Ta roman  obstoji  iz  cele vrste  prizorov,
je storila Žeromskemu nenavadno uslugo. Tu preskakujemo s pisateljem z mesta na mesto, ogledamo si vsak hip druge ljudi, druge svetove, obširna prostranstva otožnosti in melanholije. Vidimo slike življenja, različne po dejanjih in značajih, vse pa povzete z nenavadno umetnostjo. Osnovna misel romana je usoda Poljske in njena zveza z zvezdo Napoleonovo. Hkrati pa kaže Poljakom, kje je rešitev njihovega vprašanja. Poljska kritika in čitajoče občinstvo sta z zadovoljstvom sprejela ta nenavadni roman.                                      i-\-a.
OTVORITEV BOHINJSKEGA PREDORA: PRIZOR MED SV. MAŠO.;
epizod, slik življenja in narave, ki se premi-čejo pred našimi očmi kot v nekaki čarodejski svetilnici, sedaj strašne, sedaj mične, razkošne, pa zopet obupne, ki pa vse predstavljajo veliko sliko duševnega stanja poljske družbe ob času velikih zgodovinskih dogodkov od 1796. do 1812. leta. Dasi slikam „Popiofow" nedo-staja vnanje spojitosti, se vidi v njih vendar notranja zgodovinsko-društvena zveza. Pisatelj hoče v tem romanu pokazati duha poljske družbe v njegovih prerazličnih pojavih v teh letih, polnih strahu in nadej, duševnega zanosa in strašne pobitosti   Ta epizodna metoda
IZ DRUGIH KNJIŽEVNOSTI.
Zur Kenntniss der slavisehen Elemente im italienisehen Wortschatze. Spisal dr. K. Strekelj, odtisk iz „Archivf. slav. Philologie". XXVI, 407-436.
Prof. Strekelj marljivo preiskuje, koliko so Slovenci od svojih sosedov v jeziku na posodo jemali, in narobe, kaj imajo oni od Slovencev. Zlasti veliko je razložil, kako imajo Nemci in Slovenci jezične prikazni med seboj. Tako je v letošnji majevi številki „Zeitschriftfurdeutsche Wortforschung" (279—286.   Strassburg)   pod