Haročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna........Z —
četrtletna.......1 —
Posamezna štev.	O 10
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g
St. 30.
V Ljubljani, dne 25. julija 1913.
Leto VI.
Delovanje obrtnih sodišč v Avstriji.
Obrtna sodišča so zelo velike važnosti tako za delodajalce kakor za pomožne delavce. Saj oha po stanovskih zastopnikih razsojajo o spornih zadevah, ki nastajajo iz medsebojnega delavnega razmerja delavcev in delodajalcev, ki ga določa obrtni zakon in medsebojne pogodbe.
V Avstriji imamo dvajset obrtnih sodišč, pri katerih je bilo v letu 1912 vloženih 30.218 tožb (od teh ,419 iz leta 1911.) ot tožitelji so nastopili: 1854 delodajalcev, 27.159 pomočnikov ali delavcev in 786 vajqncev.
Vzroki tožb so bili:
12.000 slučajev zaradi plač, 15.230 slučajev o nastopu, nadalejvanju in prekinjenju delavskega razmerja, 612 tožb je bilo zaradi učnega razmerja, zaradi raznih del in zahtev po odškodninah (odtrgavanje plač in kazni iz delavskega razmerja je bilo 5.758 slučajev, iz učnega razmerja pa 149.) Zaradi delavske knjižice in spričeval 3361 tožb. Iz razmerja penzijskih ali podpornih blagajn se je tožilo 38krat. Zaradi odpovedi, izpraznenja ali najemnine o stanovanjih v delavskih hišah 526 tožnih slučajev. Med delavci istega podjetja je bilo zaradi zahtev na podlagi skupno prevzetega dela 12 tožb. Poleg teh je bilo. tudi osem slučajev, v katerih se je tožilo proti odločitvi razsodišča neke obrtne zadruge.
Rešilo se, je 29.748 spornih slučajev. V 3234 slučajih se je tožnikom popolnoma in v 1131 slučajih deloma ugodilo, v 3498 slučajih pa so bile tožbe popolnoma zavrnjene. Proti razsodbam obrtnega sodišča vloženim prizivom se je v 23 slučajjh ugodilo, v 93 slučajih se je pa razsodba (obsodba) spremenila.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
RAZMERJE DELAVSTVA V PREDILNICAH.
Stara resnica je, da je tekstilno delavstvo splošno v slabih razmerah. To pa ne le pri nas, temveč skoro po-vsodi. Delo v predilnicah je zaradi prahu nezdravo, zato so tudi delavci bolehni in izgledajo navadno slabo. Delavna doba je navadno enajsturna, kar brezdvojbe provzroča slabe zdravstvene razmere delavstva. Cenjenim bralcem podajamo nekaj podatkov iz predilnic v naših krajih. Iz tega je razvidno, koliko splošno delavstvo zasluži in kake so sicer druge razmere. Zna-
čilno je, da se v eni teh predilnic dela 12 ur dnevno, ko je vendar zakonita delavska doba nižja. Zakaj je to? Kdo je temu kriv? Poročila tožijo tudi, da so takozvani mojstri ali paaniki navadno zelo strogi, to se pravi, da šikanirajo čez mero delavstvo. Za kopališča
in druge higienične naprave se bom-bažnasti gospodje malo brigajo. O kakih plačanih dopustih ni nobenega sledu. Delavci so v zmislu zakona zavarovani proti nezgodam in za slučaje bolezni. Kolikor se tiče delavske organizacije, je minimalna, zato so pa raz-
mere čez mero slabe. Vidi se, da je to delavstv tako ponižano, da niti ne sanja o možnosti zboljšanja. Premalo zavesti in preveč suženjskih nazorov. Kdaj bo bolje? Zadnji čas je, da se tudi predilniško delavstvo zbudi in organizira v Jugoslovansko Strokovno Zvezo.
Jesenice—Fužine. Skupina »Sava« J. S. Z. priredi dne 10. avgusta t. 1. veselico in tombolo na dvorišču konsum-nega društva. Vse člane prosi, da bi vsak po svoji moči daroval kak (dar) dobitek, bodisi v blagu ali denarju. Dobitki naj se prinesejo pravočasno v Delavski Dom.
Delavstvo vevške papirnice vljudno vabi k ljudski veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 27. julija, ob po 4. uri popoldne pri g. županu Dimniku v korist Katol. slov. izobraževalnega društva pri D. M. v Polju. Spored: Petje domačega pevskega zbora. Koncert
godbe »Orel«. Prijetna in koristna zabava: Šaljiva pošta, šaljivi srečolov, alkoholna in .brezalkoholna pijača, turška kava, slaščice itd. Vstopnina k veselici 20 vinarjev za osebo. Ob skrajno neugodnem vremenu se veselica preloži na 10. avgusta.
Iz Tržiča. Tudi pri nas se dobe delodajalci, in sicer nižje vrste, ki znajo delavstvo prav po judovsko izžemati. Ti mojstri so dostikrat hujši kot judje. Oni zahtevajo od delavca toliko, da ubogi delavec ne more vsega zmagovati, posebno ko ga začnejo zapuščati boljša leta. Te nikdar site hijene bi
najraje videle, da bi jim delavec noč in dan delal, sami bi pa stregli svojim velikanskim trebuhom noč in dan. Če se razmere ne izboljšajo, bomo primorani prihodnjič kaj več pisati o tem. — Izlepa ne najdeš tako živahnega vrvenja, kakor je pri nas v takozvenem Pu-terhofu, poldrugo uro dolga električna železnica bo kmalu dogotovljena. Po gozdih pa kar mrgoli delavcev. To je življenje, kjer je denarja dosti.
Iz Tržiča. Naša skupina J. S. Z. bo priredila v nedeljo, dne 3. avgusta, veliko ljudsko veselico v Bistrici pri g. L. Aljančiču. Ker bode veselica spojena
J. Jörgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
(Konec.)
Nad velikim, še golim bukovim gozdom je ležala moreča otožnost. Bilo ie, kakor da se narava žalosti, ker bo jkorala vnovič zeleneti in cveteti, ka-5°r bi bila trudna do smrti in vendar ne sme umreti; in njena bolest je ^la Hermanu do duše„ tiho in počasi ^akor oblak. Čutil je, da bi bila ta ^težnost narave otožnost njegovega lastnega srca, ako bi se ga ne bil usmili Bog in ga poklical iz teme in peljal > kraljestvo svojega ljubljenega Sina. ^dtil je, da je to še ura, ki ga druži s pejšnjo dobo, dan, ki mu pokaže živ-l^hje, ki ga je rešen, temo, ki se ji jq dpovedal in se obrnil k luči. Spom-se je tudi besed slovečega pisatelja: Ubogi mislijo, da se vsled čednosti ^°ramo ogibati sreče, ker je sreča ne-pUha. Resnica je, da se vsled čednosti °ramo varovati nesreče.« a,. Kajti jedro krščanstva je bilo — 01 hočeš postati srečen? Ali hočeš JhaJi v' svoji temi, svoji nevednosti, v v°jem grehu, svojem studu do dobre-jP’ svoji obupnosti, svojem peklu — ali žfv se boš odpovedal vsemu, da dose-s svetlobo, vero, moč, mir, veselje in
nebesa? Kristus sam je prišel, da je stavil to vprašanje svetu in svet je raje ostal v temi svoje nesreče. Grozno in čudno je to, da je mlada, moderna gospa pred kratkim rekla:	»Pravza-
prav bi bilo v resnici mnogo bolj kratkočasno, ko bi bil človek vedno nesrečen.« Ko bi taki ljudje poznali veselje psalmista, ki pravi:
»Koprneče sem pričakoval Gospoda In sem gledal po njem.« In uslišal je mojo molitev in me je rešil iz jame revščine in me postavil na kamenita tla, da varno hodim.«
Herman Rouge se je odločil, da se bo njegova poroka vršila v tisti mali katoliški cerkvici, kjer je bil prvič pri sveti maši; tu je prvič segel prst božji v njegovo življenje. Tu naj konča tudi njegova mladost in se začne moška doba. Ko se je vračal, je ravno šel mimo kapelice in stopil je notri, da se zahvali Bogu za vse prejete dobrote in izroči vso svojo prihodnjost njemu in njegovi sveti Materi . . .
Tisto noč je imel Herman Rouge grozne sanje.
Zdelo se mu je kakor tisto božično noč, ko je dospel v Monakovo. Ob njegovi strani je šla tuja ženska. Zvonovi so zazvonili kakor takrat, toda on se ni zmenil za njih zvonjenje. Pijan je stopal za mlado deklico in šel z njo na
stanovanje ...
Potem se mu je zazdelo, da je preteklo že mnogo let, a on je bival še vedno istotam. Ni bila noč, temveč siv neznosen dan, ki se je svetil z umazanega dvorišča, skozi umazana okna brez zastorov. Stene so bile razpraskane, pohištvo luknjasto, stoli brez nog, sedeži so bili raztrgani. In on je vedno bival skupaj z ono tujo žensko; nepočesana, neumita, grda in pol oblečena je stala pri peči in pripravljala smrdečo jed in kroginkrog so ležali po tleh razcapani umazani otroci, ki so kričali in kleli; njih mati je bila ona in oče — on. Vstal je od okna, kjer se je bil zamislil v umazano knjigo, in hotel kaznovati otroke, toda žena mu je jezno prepovedala, da bi se jih le dotaknil. Toda on je ni hotel ubogati, temveč ji je ostro odgovoril in globoko sovraštvo, že dolgo težko zadržano, je nenadoma vzplamtelo. Zaničljivo sta pljuvala drug v drugega, zmerjala sta se na najbolj sirove in ostudne načine, navsezadnje se je ona spustila vanj in ga udarila v obraz in on ji je divje poplačal udarce. Otroci so kričali in vpili še bolj in zunaj pred umazanimi okni je zagledal škodoželjne sosede, ki so tiščali obraze prav v steklo, da bi se bolj veselili njunega pretepavanja . . .
Obenem je vnovič začul zvonove
sv. Bonifacija, močno, doneče in dolgo, ih takoj je vedel, da ga tam v cerkvi pričakuje Elza Wigg, toda zastonj čaka s poročnim vencem na glavi in s strahom in grenkimi solzami. Hitel je proti vratom, toda ženska se je postavila prednje in se mu je zasmehljivo zakro-hotala v obraz ter ga ozmerjala ... In on sam je vedel, da bo moral za vedno ostati pri nji, da se on in Elza Wigg ne bota nikoli več v življenju srečala. Ječa j e se je vrgel na tla in je preklel svojo usodo . . .
Oči so mu bile polne solz, duša polna bolesti, ko se je Herman Rouge prebudil. Za trenutek je bil zmeden in je začudeno gledal po sobi, nato pogledal v modro pomladansko nebo, ki se je smehljalo v sobo.
Tedaj ga je prevzelo veselje, močno kot ogenj. Spoznal je, da ona grozna usoda ni njegova, da so bile to le podobe v sanjah in da bo danes njegova •poroka in da so bili to zvonovi njegove sreče, ki so zvonili . . .
Toda spoznal je tudi, kdo mu je poslal te podobe in sanje in sredi svojega veselja je strepetal v misli na črva teme in ječo prepada. Ves prevzet božje dobrote in milosti se je še enkrat ozrl proti solnčnim višavam: »Ti si me dvignil iz prepada in me postavil na kamenit temelj^!«
tudi s srečolovom, se bodo v ta namen v nedeljo, dne 27. julija, pobirali dobitki. Zato vas tem potom prosimo, cenjeni prijatelji katoliškega delavstva, da bi nam po svojih močeh pomagali, da bi veselica prav dobro uspela. — V čevljarski tovarni g. Mallyja je neki mojster, ki je baje izrazil, da kar delavec več zasluži, kakor 15 kron na teden, je vse preveč. Radovedni smo le, če bi njemu tovarna dela vsaj pol leta tedensko po 15 kron, kako bi potem govoril. Dotični mojster pa naj si zapomni izrek: Če ne moreš svojemu bližnjemu pomagati, mu še nikar ne škoduj!
Šaleška dolina. Pretečeno nedeljo je zborovala J. S. Z. v teh-le krajih: v nedeljo, dne 13. julija se je ustanovila J. S. Z. v Grižah pri Žalcu, kjer sta govorila g. dr. Veble iz Celja in g. Vekoslav Zajc; v nedeljo», dne 20. j u 1 i j a, je zborovala J. S. Z. zjutraj ob pol 8. uri v Šdštanju, ob pol 12. uri v Skalah in ob 3. uri popoldne v Velenju. Na vseh shodih so govorili gg. dr. Veble iz Celja, Ivo Zupan iz Trbovelj in Vekoslav Zajc. Shodi so se tukaj tako lepo obnesli, kakor še nikdar poprej. V nedeljo, dne 27. julija, pa se vrši velik izlet j. S. Z. na Oljsko goro k sv. Križu. Vsa zavedna mladina in delavci iz Šaleške in savinjske doline pridite! Izlet je združen s cerkvenim sv. opravilom, s petjem in zborovanjem zunaj pred cerkvijo.
Delavski spori.
V	letu 1911 je bilo» v Italiji zaznamovanih 1255 stavk s 385.611 stavku-jočimi osebami. Od teh odpade na industrijo 1107 stavk z 252.853 stavkov-ci, na kmetijstvo pa 148 stavk s 132.758 stavkovci.
Večina stavk je bila pri sledečih industrijskih strokah:
Stavbarstvo 95 stavk z 20.000 stavkovci; cestne in vodne stavbe 87 stavk z 9.500 stavkovci; dobava žvepla 53 stavk z 15.000 stavkovci; svila 49 stavk z 5700 stavkovci; bombaževina 47 stavk z 11.000 stavkovci; kamnolomi 14 stavk z 12.000 stavkovci; strojna industrija 35 stavk z 10.000 stavkovci; fužinarji 32 stavk z 7.500 stavkovci; tramvaji 15 stavk z 11.000 stavkovci.
Stavke so trajale od enega do 57 čfcni, nekatere tudi več, o katerih ni natančnih poročil.
Stavkovci so stavili 2037 raznih zahtev, in sicer je bilo 1157 zahtev po višji plači, 210 za ureditev delavnega časa in 670 za razne druge zadeve. 19 odstotkov stavk se je končalo s popolnim, 45'7 odstotka z delnim uspehom za delavstvo. Brez uspeha je bilo 32’2 odstotka stavk, pri 3T odstotka je uspeh neznan.
Poljedelske stavke so trajale od 1 do 50 dni (9'5% tudi nad 50 dni.) Stavkujoči so stavili 235 različnih zahtev; od teh jih je bilo 163 zaradi plač, 30 zaradi delavnega časa in 132 drugačnih zahtev. Uspehi so bili sledeči:
14'5% vseh stavk je doseglo popolni uspeh, 71-4% delni uspeh, 4-3% je bilo brezuspešnih; za 9-8% vseh stavk uspehi niso znani.
V	Belgiji pa je bilo v 1. 1912 skupno 215 stavk, od katerih se je pričelo 6 še v prejšnjem letu. Število stavkov-cev je zfiašalo 61.654, prisiljenih je bilo 13.846. Največ stavk je bilo pri tekstilni industriji, namreč 52, z 5856 delavci. Najvišje.število stavkujočih pa izkazuje rudarstvo, in sicer 36.880 pri 25 stav-
kah. Najkrajše stavke so trajale en dan, in teh je bilo dvanajst. Nad 30 dni je trajalo pa 32 stavk.
25 stavk z 27.056 stavku j očimi se je končalo popolnoma v korist delavcev, 100 stavk z 14.220 delavci je bilo končanih v korist podjetnikov (so delavci popolnoma podlegli), 73 stavk z 18.404 delavci je bilo končanih potom poravnave. Ena stavka (45 ljudi) se je pričela po pomoti, ena stavka je prešla v izključeni e delavcev in pri dveh kolektivnih stavkah se ni doseglo enotnih
Izključenj (Aussperrungen) je bilo pet, katerih dve sta se pričeli že prejšnje leto. Izključenih delavcev je bilo 3332. V letu 1912 so bila štiri izključe-nja z 3202 prizadetimi delavci končana; število prizadetih podjetij je bilo 39 z 3501 delavcem. Dve izključenji sta imeli namen, v iste vrste obratih prisiliti delavce, da opuste stavko. Izključenje je trajalo v dveh slučajih (3104 del.) 21 dni, v drugih dveh slučajih pa 45 in 89 dni. Pri dveh izključenjih so delodajalci deloma dosegli zahteve, dva pa sta se končali za podjetnike neugodno.
Iz predstoječih podatkov si delavci lahko nekoliko ogledajo način socialnih bojev med delom in kapitalom.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Tobak razkuževalno sredstvo. Sovražniki tobaka plemeniti rastlini najmanjše vrline ne pripisujejo; častilci tobaka mu pa pripisujejo take vrline, ki res z okusom niso v nikaki zvezi. Hvalospevi na tobak se ne omejujejo zgolj na to, da pomirjevalno vpliva na živce in na človekovo razpoloženje, marveč ga tudi hvalijo, da je zelo zdravo zelišče. Če ti kdo pravi, da tobak kvari zobe, ti takoj drugi odgovori, da tobakov dim v ustih uniči bakterije in da nasprotno na zobe dobro učinkuje, ker usmrti zobovju škddljive: glivice. Res so z brezdvomtiimi poizkusi dognali in dokazali, da tobak v gotovi meri razkužuje in desinficira, kakor pravijo učeni možje. Amebe, neznatna živalica, ki jo vidiš le z drobnogledom, ki je v sorodu s povzročiteljem .strašne bolezni malerije, promine, če se le enkrat vanjo puhne tobakov dim, ki učinkuje na njo ravno tako, kakor učinkuje eter ali kloroform. Sodi se zato, da tobakov dim razkuži usta in pospeši slinjenje, kar slednje ni v vsakem oziru dobro. Obtožbo tobakovo, češ da povzroči v ustali vnetje in otekline posebno na jeziku, so nekateri učenjaki razveljavili, dasi nihče noče trditi, da tobakov dim koristi, če so se ustnice že vnele ali otekle. Bacili kolere, ki so jih umetno spojili s slino in jih nato skozi pet minut prekadili s tobakovim dimom, so v tem času prominuli. Poizkusi profesorja Wenckeja so natančno dokazali, da se tobakarjem kolere ni potreba tako bati kakor se je morajo nekadilci bati.
X X X
VPRAŠANJE DRŽAVNEGA DELAVSTVA,
Zdaj se zelo veliko piše in čita o izboljšanju položaja državnega delavstva, uslužbencev in uradnikov. Vnela se je cela vojska glede na to vprašanje. Stavijo se vprašanja, spletkari se tako, da se že zelo težko sodi nepristransko v tem velevažnem vprašanju. Poslanci, časopisje in drugi vodilni činitelji
naravnost tekmujejo, kako da naj bi pisali za in proti izboljšanju. Prav je, da celo vprašanje, v kolikor- tiče državnega delavstva, natančno premo-trimo.
Finančni minister vitez Zaleski je 24. junija v odseku državnih nastav-Ijencev natančno poročal, koliko da izplača; država državnemu delavstvu;, uradnikom in uslužbencem. Ni sicer povedal, zakaj da je to storil, a težko ni uganiti, da je hotel vplivati, da naj bi se nameravana ali zahtevana zvišanja plač preprečila. Če si predočujemo, da v velikih ljudskih plasteh prevladuje mnenje, s katerim se strinja veliko poslancev, da žive državni uslužbenci v najsijajnejših razmerah, lahko uganemo, kam da je Zaleski hotel svojo vodo napeljati. Poročilo slove:
Državni uslužbenci.
Število
1.	Državni uradniki ....	58.203
2.	Državno učiteljstvo . . .	12.332
3.	Poduradniki. sluge, državna policija............ 49.337
4.	Pogodbeni nastavljenci 63.344
5.	Stalni državni delavci . 54.370
Plača v K
214,697.000
57,045.192
90,208.461
80,623.288
48,749.639
Skupaj . . . 237.568	491,323.670
Uslužbenci državnih železnic.
1.	Uradniki državnih že-
leznic.................. 15.212
2.	Železniški oficianti, poduradniki, sluge............ 96.278
3.	Pogodbeni	nastavljenci 6.134
4.	Stalni delavci državnih
železnic................ 48.141
Skupaj . . . 165.765
Plača v K
64,250.790
160,446.830
7,206.500
54,563.970
286,468.090
Državni in uslužbenci državnih železnic (403.351)................... 777,791.760
Zboljšanja železničarjem 1913 . . .	3,000.000
Penzije........................... 116,018 983
Prispevek za preskrbninski zavod
oficiantom........................... 400.000
Prispevki za pokojninski zavod in za dobrodelne naprave železničarjev ............................. 46,951.250
Nagrade in podpore................... 17,692.441
Potni stroški in diete............... 47,238.612
Večji izdatek radi uvrstitve v višje
krajne razrede....................... 900.000
Večji izdatki radi imenovanj za ofi-ciante in sluge........................ 422.000
Vsota . . . 1,010.415.046
Te velike številke brez dvoma osu-pijo poslušalce in bravce. A Zaleski se ni samo omejil'na to, da poda te številke, marveč jih je tudi primerjal z državnimi dohodki. Ti pa znašajo za leto 1913. brez tistih 130 milijonov K, ki jih je vzel na posodo, 3.01(3,481.539 K. Od te vsote odpade na davke in na pristojbine okroglo 1,200.000 kron. Za državne uslužbence se torej izda nekoliko nad eno tretjino vseh državnih dohodkov ali skoraj vsi davki. Vsak, kdor zna misliti, bo pripoznal, da to> ni.zdravo in da se mora nekaj preosnovati. Med vsemi evropskimi kulturnimi državami, tudi v tistih, ki so večje in bogatejše, kot naša država, plačamo mi za državne uslužbence največ. To dejstvo res lahko neugodno vpliva tudi na izboljšanje plač državnega delavstva, ker odločujoči činitelji stvar preveč splošno predstavljajo in zadrgnejo mošnjiček tudi tistim, ki so res potrebni. Pred vsem se mora pribiti, da se visoki izdatki za državne uslužbence ne smejo pripisati na račun državnih uslužbencev. Ne gre, da se delajo odgovorne, ker narašča število nastav-Ijencev in da bi jih zato celo kaznovali. Neprimerno visoki izdatki temelje v posebnostih avstrijske uprave. Narodne razmere silijo, da se marsikje več uslužbencev nastavi, tudi politika mnogokdaj stori, da se nastavi več uradnikov, kolikor jih pravzaprav po-
XXI.
Prvi dan majnika dvajsetega stoletja je — prvega maja 190i.
Socialna demokracija praznuje kakor navadno svoj izhod iz egiptovske sužnosti in vse delo v Kopenhagnu počiva.
Na zelenem prostoru, ki je ograjen in leži malo vstran od mesta, na zelenem holmu, kjer se prosto igrata spomladansko solnce in veter, je zbrana mala družba. To so J. F. Rouge, Herman Rouge in njegova žena, nekaj duhovnov, mala gruča delavcev in končno dvoje časnikarskih poročevalcev.
To, kar naj se danes izvrši, je bla-goslovljenje temelja za samostan »Naše ljube Gospe Danske« in delavsko naselbino istega imena. Herman Rouge je skupaj z Vieli Wiegau, ki se zdaj mudi na Angleškem, kjer je stopil v benediktinski red, sklenil ta načrt. Poleg samostana in cerkve, katere ime ima .namen tudi zdaj kakor v prejšnjih časih, postaviti Dansko pod milo varstvo-Matere Božje, bo zidano nešteto tovarniških poslopij in delavskih stanovanj. Načela Manningova se bodo tu uporabila; vsak delavec bo prejel plačilo, ki bo dovolj veliko, da preživi pošteno sebe in svojo družino in po preteku gotovih let prejme delež pri tovarniškem dobičku. Nedeljski počitek se bo stro-
go varoval in navadni delovni čas bo natančno odmerjen. Vstop v tovarno ima vsak delavec; za katoličane, katerih si je Herman Rouge nabral lepo število v podporo, pa bodo v dušnem oziru skrbeli samostanski očetje. Za odškodnino jim bo dajala tovarna redno miloščino.
Herman Rouge je to pojasnjeval domačima časnikarjema, ju vodil po stavbnem prostoru in jima razkazoval vse. Prišli so zopet na mesto, kjer bo stala cerkev.
»Moje upanje je,« je dejal, »da bom pregovoril benediktince, da bodo sprejeli samostan. Benediktinci so bili, ki so nekdanje dansko poganstvo izpre-menili v rodovitno zemljo, in mislim, da. se bo z vrnitvijo tega starega reda vrnila v ljudstvo tudi stara vera in ljubezen. Upam tudi, da bo s časom mogel prevzeti to malo redovno občino kak domačin in voditi delavce kot opat pri Naši ljubi Gospej Danski.«
Poročevalca sta se začudeno ozrla v Hermana in rada bi bila izvedela, koga misli. Toda on se je nasmehljal in obžaloval, da ne more več povedati. Njegova žena mu je molče stisnila roko . . .
Sredi zelenega stavbišča stoji velik zakrit križ. In predno se blagoslovi te-
melj, stopi Herman Rouge pod križ in govori:
»Prosim samo par trenotkov pozornosti! Naš duhovni oče, naj višji pastir katoliške Cerkve, papež Leon XIII. je na slovesen način posvetil stoletje, ki ga začenjamo in novoletno noč smo bili navzoči pri genljivih obredih v naših cerkvah, ko se je izvršilo to posvečenje. Devetnajsto stoletje je bilo Antikristovo, je živelo v duhu nevere in upora in posvetnosti. Upajmo, da bo dvajseto stoletje stoletje izpreobrnjenja, da obleče spokorno obleko, ki se tako lepo sklada z delavsko, da po vseh najrazličnejših zmotah svojega prednika prizna, da je resnica ena in da brez resnice ni življenja, ni luči, ni sreče, temveč tema, obupnost in smrt.
Zato bomo blagoslovili kraj, kjer bo stanovalo toliko ljudi in kjer naj se ustvari velik del prihodnjosti — Kristusu, večnemu kralju vseh vekov, da bom odkril križ, katerega napis priča, da Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, živi in je gospod in vladar naš in celega človeštva na vse veke.«
Herman Rouge umolkne. Zavesa pade, mogočen križ se zablesti in zlat napis se zablišči proti jasnfemu nebu:
Jezus Kristus. Bog, človek, živi, vlada, zapoveduje!
Iv. Koblar.
trebujemo. Naša uprava je pa tudi strašno okorna. Zato pa potrebuje veliko ljudi. Kar bi lahko en sam rešil, jih rešuje včasih po deset. Eden nekaj v pisarni zapiše, višji, da se postavi, popravi nekaj vejic, in tako gre tako nepotrebno delo naprej.
Tega ni krivo državno delavstvo, pri katerem menda nameravajo pričeti varčevati. Ne sme se pa prezreti in vedno in vedno se mora naglašati, da ne zahteva državno delavstvo, da naj se upravičene izboljšave plačajo iz žepov davkoplačevalcev, marveč plačajo naj se iz dobičkov, ki ga žuljave delavske roke napravijo državi. Res sicer razven tobačnega monopola državna podjetja državi ne prinašajo velikih dobičkov, a to povzroči sila slabo gospodarstvo okorele in nerodne naše birokracije, kar se posebno kaže pri državnih železnicah. Rudniki in državni plavži so izkazali približno pribitek 4 milijonov, gozdi in posestva 6 milijonov, tobačni monopol pa 231 milijonov kron. Če tudi odračunamo obrestovani e naložene glavnice, dobimo le še vedno jako lep prebitek. Če bi bilo le nekoliko dobre volje, bi lahko ustregli željam državnega delavstva. Kar pa tiče zahtev tobač. delavstva, se mora tudi upoštevati, da ko so leta 1911. prav znatno zvišali cene tobaku in tobačnim izdelkom, se je naglašalo, da se mora to izvesti, ker nameravajo plače in delavno razmerje izboljšati. A kar so več dobili, so le malo porabili za izboljšanje tobačnemu delavstvu. Regulacija plač, ki se je zvedla leta 1911., pa tudi ni zadovoljila.
Poročilo finančnega ministra izgleda tako, kakor da bi državno delavstvo požrlo ubogega davkoplačevalca. Temu se moramo odločno upreti osobito še zato, ker delajo gotovi krogi v tem zmislu. Največja krivica bi bila, če bi se morali nižji pokoriti za grehe višjih.
Zanimiva razsodba obrtnega razsodišča v Ljubljani
z dne 3. februarja 1912, br. I. 1912.
Neki tovarniški delavec, ki je bil sprejet v delo proti 24 urni odpovedi ter je delal v dotičnem podjetju več mesecev, je izostal dne 29. jan. 1912 (ponedeljek) neopravičeno z dela. Ko je prišel drugi dan na delo, mu je naznanil poslovodja, da z ozirom na to, da je izostal dne 29. jan. iz dela, gre 30. jan. na dopust in je 31. odpuščen od dela. Ker mu pa dan dopusta ni bil plačan, je dotični zahteval tudi za ta dan plačilo.
Toženi tovarnar je izjavil, da je bil poslovodja opravičen tožitelja nekako za kazen poslati za en (lan ■ domu na dopust, ker je ostal neopravičeno iz dela.
Tožbi se je iz sledečih razlogov ugodilo:
Gotovo je, da je bil toženi v zmislu § 82., lit. f. obrtnega reda upravičen tožitelja takoj odpustiti, ker je izostal neopravičeno en dan iz dela. Toženi se te pravice ni poslužil. Ker je dobil to-žitelj en dan dopusta, je s tem jasno izrečeno, da toženec smatra tožitelja še en dan kot svojega uslužbenca. Da je bil tožitelj z nezaprošenim dopustom zadovoljen, toženec niti ne trdi. Pač pa kaže tukajšnja tožba za plačilo dopustnega dneva, da je bil dopust vsiljen. Ker je bil tožitelj voljan dne 30. jan. izvrševati službo, pa je bil po tožencu zavrnjen, je toženec dolžan plačati za ta dan plačo. Za kazen bi smel toženec tožitelja poslati na neplačan dopust, ako bi se bila nasprotnika o tem preje pogodila ali ap ako bi bil tožitelj s tako kaznijo zadovoljen. Ker se ne trdi ne eno ne drugo in je bila tužitelju delavska knjižica izročena šele 31. jan., se tožbi ugodi.
S to razsodbo je izrečena obsodba tako priljubljenega kazenskega dopusta, ki se brez vsake pogodbe poljudno izvršuje nad delavci.
Kako se z rudarji postopa!
Naši listi so v najnovejšem času opisali ostudno gonjo za vred. pisarja Kanduča, in ker je to postopanje za naše nasprotnike značilho, zasluži, da ga vsestransko osvetlimo. Lansko leto je izšlo nekaj dopisov v »Naši Moči«, ki so idrijske liberalce tako v živo zadelh da jim še danes ne dajo miru; in takoj so obdolžili gori imenovanega pisarja, samo zato, ker so dopisi imeli šifro K-Uredništvo je slovesno izjavilo, da on ni dopisnik, toda še pred nekaj tedni se je ponavljala ista obdolžitev, sah10 da bi jim neljubo osebo uničili. Dobnn je še vsem v spominu, kaj so počenjali radi znane notice v »Notralijcu«. Takrat je bil naše liberalce njih lasten pristaš potegnil, ker se liberalci sami
ftied sabo ne morejo in samo slišati je ^reba, kako v jami in po gostilnah proti »Narodovim« dopisnikom zabavljajo. Pozneje je prišla zadeva nasvetnika SPirma na vrsto. Ta mož je (od libe-ralcev zapeljan) kar pismeno obdolžil Cel čipkarski komite j spletkarjenja, a J® dobil na predlog našega pristaša tak Pismen, od d v o r n. svetnika podpisan odgovor, da ga bo imel za vse ča-Se v spominu na Idrijo. Enako je bilo Peka j let prej z »Weltblattom« in lan-sko leto z »Wienerjournalom« glede °gnjegascev. Vselej so ti prikriti obrekovalci napadali naše ljudi, dolžili Jim neljube osebe in ker marsikdo ni Smatral za vredno, da bi jim odgovar-ial, so s še večjo vnemo po njem udri-hali. Primerjali so pisave in ker imamo v Idriji par oseb, ki se v tem »izborno« blamirajo, kadar kako pisavo zasledujejo, so se tudi največje laži in obreko-Vahja brezskrbno pisala. »Slov. Narod« je celo tako drzen, da piše, čemu se ne toži? Na to odgovarjamo*, da se ravna-^ho po nasvetu našesfa notarja, ki je v °bč. seji justico tako drastično obsodil, njegovega izreka niti ne napišemo;
0 tem bi vedeli naši pristaši mnogo govoriti, posebno v slučajih, kjer se sod-Pik in tožitelj tako lepo tičeta, kakor bi sedela v delikatesi pred poličem vika. Vsi ti dopisi pa pohajajo od ljudi, ki so dandanes v Idriji prave ničle, ka samo naše tuje uradništvo, ki po-Pajveč ne pozna n e ljudstva n e jezika, jim sede na lim in pa oni obiskovalci pri Kavčiču, ki vsako popoldne v kavarni skozi okna svoje pleše kažejo. Podobno je z gerentom! Pregovor pravi: če psu na rep stopiš, zacvili, in da je gerent liberalcem dobro na rep stopil, najbolj sami dokazujejo, ker še sedaj, po štirih letih, v svojih glasilih cvilijo. Vse bi radi v nič spravili, kar je ž njim v zvezi in vsa sumničenja njemu prisodijo, samo da bi svoje last-n e blamaže z vpitjem zakrili. V zadevi Strosove hiše mu ve d orna podtikajo zvezo z Ljudsko hraniltnico, kar je gola in ostudna laž; da se je cenitev slabo izvršila, pa le zato trde, ker so njih lastni zavodi nekaj takih posojil dovolili, da bi dandanes niti 2ls za posestvo ne dobili. Naj le opisuje svojo Sokolsko župo in sokolski »dom«, mestno hiralnico, stavbeno zadrugo itd.; razmere, kakoršne so imeli pri cestah in v občini ter v ognjegasnem društvu: vse to bo javnost bolj zanimalo kakor 1 a-ži o naših ljudeh. Tudi to ni res, da gori omenjena hiša ni, bila zrela za podreti; res je, da je v Idriji še okoli 200 lesenih hiš (kakor »Narod« trdi), toda tako slaba, kakor št. 121, je dandanes samo Še Vidmarjeva šnopsarija v Rožnih ulicah, in zato »Narod« tako vpije! Tudi »Vaterland« se omenja! O tem pa le to povemo, da bi bilo jako koristno, ako bi vsako leto nekaj takih člankov izšlo, potem bi gotovi krogi, posebno naše liberalno, pravzaprav socialno-demokratično pobarvano uradništvo sPoznalo, kako jih v Idriji gotova klika v uradu in izven urada vleče, tako
vleče, da nas je sram, kadar o tem kaj izvemo.	B-
Okno v svet.
300 delavcev pri zgradbi telefonov
je odpustila z dela avstrijska poštna uprava. Med njimi je veliko rodbinskih očetov, ki so leta in leta bili pri telefonskih delih zaposleni. Največji škandal pri tem pa je, ker na tisoče in tisoče strank zaman čaka, da dobi že zdavnaj naročene telefone. Res, tak škandal je samo v preljubeznjivi naši nazadnjaški Avstriji mogoč.
Delavske nezgodte v Rusiji 1. 1911. V letu 1911 se je prijavilo nadzornikom tovarn v Rusiji 86.745 slučajev delavskih nezgod, med temi 485 smrtpih slučajev. Za tekoče penzije ponesrečencev se je priznalo' v tem letu 123.556 rubljev; za enkratne odškodnine pa 1,810.885 rubljev.
Kako je bil Tisza zopet izvoljen. Ko
je bil Tisza imenovan za ogrskega ministrskega predsednika, je po stari ogrski navadi kot poslanec odstopil in zopet kandidiral. Tisza je pri volitvi dobil 2470, njegov protikandidat j Szeche-ny pa 1563 glasov. Za Tiszo se je delalo pri volitvah v znamenju šnopsarskega frakeljna. V Rab, kjer so volili, so od vseh strani vojake in orožnike pozvali. Vladni poslanci so šli od volilca do vo-lilca. Kako so agitirali, si lahko predstavljamo: prosili so, grozili in tu in tam kakemu volilcu nekaj stotakov v pest stisnili. Volilca, ki so ga za Tiszo pridobili, je pa nato stražil orožnik pred hišo, da ga kdo ne pregovori. Tisza se ni niti v Rab upal priti, dasi je bilo v mestu, ki niti 60.000 prebivalcev ne šteje, zbranih do 7400 policistov in vojakov. Za Tiszo je v Rabu agitiralo 64 vladnih posancev. Shodov niso kaj prirejali, pač pa so točili volilcem pivo, vino in med nje delili nakaznice za gu-Ijaž, tople klobase ali za žganje. Da so tudi nekaj opozicionalcev zaprli, je nekaj, kar se na Mažarskem samoobsebi umeje!
Pametno postopanje čeških socialnih demokratov. Nemška judovska socialna demokracija toči zopet krokodilove solze. Zgodilo se je pa tudi res nekaj, za kar judovskih voditeljev nemške socialne demokracije nihče ^za svet vprašal ni. V novoizvoljenem češkem moravskem deželnem zboru so* namreč češki socialno-demokraški poslanci glasovali za začasen deželni proračun. Ker so češki socialni demokrat-je glasovali za začasen proračun zato, da ne bodo mogli Nemci delati na Moravskem sile Čehom, jih pa zdaj j udje zmerjajo z izdajalci. Z judovsko bando, ki bi najrajši v žlici vode vse Shrvah,e potopila, pa seveda hodi čez drn in strn naša preljubezniva slavna jugoslovanska socialna demokracija. Sram jih bodi!
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. - Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
StežepoMRovos
Funcbovo perl-ržjo, znaniba Mo:?
isto osoja tom brez zmote Im.

Solidno izdelane
dežnike m
solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch, !Ä»
	
	Koroško! OELOVFP.T Koroško!	
	Edino slovensko narodno podjet e! Hotel TRH1ES11GE1 v Celovcn Velikovška cesta št. 5. Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. Slovenci, ustavljajte se samo v edino	
	slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin-	
	ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro po-	
	streženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Leon Alojzija.	
		
	ji	n	n n	
	Tovarne za asbestškrili „ČEHU“ družba z om. zav. Alor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši hrouski materijal Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73	
[□11 Pozor, slovenska delavska društva!		0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
IfSlI	Postrežba poštena in zanesljiva.	|1D|		
i. am s
„7
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: natega Izdelka ::
Kazšinajle il leMtom Vaše glasilo
,Našo Moč‘.
— 120 —
c. kr. dvorni naslov (dvorlni založnik), katerega podeljuje c. kr. naj-višji dvorniški urad.
§ 59.
Iskanje naročil za blago po obrtnikih ali trgovskih potovalcih.
Imetniki obrtov imajo pravico, okoli potujoč zunaj stojališča sami ali po pooblaščencih (trgovskih potovalcih), ki so v njih službi in imajo uradno poverilnico, iskati naročil za blago pri trgovdih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo v svojem obrtovanju blago tako, kakoršno se ponuja; pri tem ne smeje, razen na semnjih, seboj imeti nikakoršnega blaga na prodaj, ampak samo vzorce.
Iskati naročila za blago pri osebah, pri katerih se dotično blago ne uporablja v obrtovanju, je obrtnim imetnikom ali njih pooblaščencem glede kolonialnega, špecerijskega in materialnega blaga znotraj in zunaj stojališča nepogojno prepovedano; glede drugega blaga je iskanje naročil zunaj stojališča pri omenjenih osebah dovoljeno samo v posameznih primerih po izrečnem, pismenem, na določeno blage slovečem, na imetnika obrta naperjenem pozivu.
Vendar je trgovski minister pooblaščen, v ozira vrednih primerih poslušavši trgovinsko in obrtno zbornico in udeležene zadruge za določeno blago ali določene okraje ali za posamezne obrte ukazoma pripustiti iskanje naročil za blago pri osebah, omenjenih v odstavku 2., tudi brez tega poziva.
Obrtnik sme iskati naročila za svoje izdelke tudi izven kraja, kjer se nahaja stajališče njegovemu obrtu. Naročila išče lahko sam ali pa se poslužuje pri tem kakega pooblaščenca ali trgovinskega po-tovalca, ki mora biti v njegovi službi in imeti za iskanje naročil posebno uradno izkaznico (legitimacijo). V takem slučaju sme imeti obrtnik, oziroma njegov pooblaščenec s seboj samo vzorce svojih izdelkov, blaga samega pa ne sme prodajati, razun na semnjih. Na-daljna izjema je omenjena v naslednjem § 59. b) o. r.
Izkaznice za trgovinske potovalce, omenjene v § 59. in 59. b), izdaje obidno oblastvo prve stopnje, v katerega okraju se nahaja stajališče obrtu. Te izkaznice se izdajajo na pismeno ali ustmeno prošnjo lastnika obrta, v katerega službi je trgovinski potovalec; Prošnje za take izkaznice so proste kolka. — Prosilec mora povedati ime in priimek, rojstno leto, rojstni kraj in domovinstvo potovalčevo in navesti podatke za popis njegove osebe. Razun tega mora prosilec povedati obrt, za katerega se želi izkaznica in plačati 2 K kolkovine za izkaznico. (§ 2. min. naredbe z dne 27. decembra 1902, drž. zakonik št. 242.)
— H? —
§ 56.
Prehod obrtov.
Po obrtnikovi smrti mora dedič ali legatar, ako hoče obrt nadaljevati, zglasiti ga vnovič na svoje ime.
Istotako je trteba nove zglasitve, ako se kak obrtni zavod po pravnih dejanjih med živimi izroči kaki drugi osebi.
Ako je obrt koncesijoniran, potreba je v obeh primerih nove koncesije.
Vendar se sme po smrti obrtnika koncesij oniran ali rokodelski obrt ali tak trgovinski obrt, pri katerem je treba izkazati usposobljenost (§ 13a, ozir. § 28., odst. 3. in 4.) nadaljevati proti enostavni zglasitvi pri. obrtnem oblastvu na račun vdove ali novoletnih potomcev, ki imajo pravico do dedščihe, ako vdova ni bila vsled lastne krivde ločena, dokler ostane vdova, oziroma do polnoltetnosti potomcev, in sicer na podlagi koncesijskega odloka ali obrtnega lista, ki se glasi na ime umrlega obrtnika.	„
Ako obrtnik zapusti vdovo, ki ni od njega sodno ločena vsled lastne krivde in ki hoče nadaljevati obrt, kakor tudi nedoletne potomce, imajo te osebe skupno v prejšnjem odstavku omenjeno pravico, ako obrtnik o tem ni drugače ukrenil. Posamezne na ta način upravičene osebe se morejo odreči tej pravici za svojo osebo.
Za nadaljevanje obrta na račun mase med konkurzno. ali zapuščinsko obravnavo je potreba tudi samo zglasitve pri obrtnem oblastvu.
V zgoraj navedenih primerih je po § 55. nastaviti sposobnega namestnika (poslovodjo), ako to zahteva kakovost obrta.
Obrtna pravica karšnekoli vrste se ne more kot taka n i k o 1 i p r o d a t i ali kako drugače preiti na drugo osebo. Prodati, darovati, kot dedščina zapustiti itd. s,e more le obrtovališče (tovarna, delavnica i. dr.).
Ker torej obrtna pravica kot taka ne more preiti na kakšno drugo osebo, zato zahteva dalje zakon, da mora polnoletni dedič umrlega obrtnika, kupec obrtovališča in sploh oni, ki si je obrtovališče pridobil po pravnih dejanjih med živimi (kup, podaritev, mena i. dr.), obrt prijaviti na svoje ime v zmislu §§ 11—14 kot nov obrt. Če je obrt koncesioniran, treba je v vsakemu takem slučaju nove koncesije.
Vdova umrlega obrtnika in njegovi nedoletni potomci morejo kak rokodelski ali koncesioniran obrt nadaljevati na podlagi starega obrtnega lista, oziroma koncesije. Vendar to ni izjema od go-
Gričar i Mejač
Ljubljana, Prešerna va ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti u konfekciji za dame.
Sladnl čaj-zajtrk!
|Jf*jl 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mfirl vec*n0 bolj priljubljen. Povsod 74 kg zavoj 60 vin. lllUlii Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7flY*3?FiDl käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUl uVJK 2 Josefstädterstrasse štev.Z5, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
&opußtl ** 'Jkm&riJco P&t&ri toeiijo dvbrV' poševni in -mnuslftiMrpotovali na/ so oVmo/o
^Sünon^i/ünetetXa
feffiiAffipi» Zftbločvors&e .u/ic0j2&, ySaktwsöiu!ftytusnila Aj/oseloBpladhO.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana
Stari trg št. 9.
Izprašani optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo 1 n at a n -čno po naročilu j inzdravni-I ških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V:'a popravila izvršujem v s\oji lastni po mj novejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cen j. odjemalcem vsak čas dovoljen. Sogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lekarna „Pri kroni“ Mr. Pl. a. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni pražek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
tiiiiiiiimmimiimmtiiiiiiiiiiiiimiimitimiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiitumiiiinm = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: Š
I	BIOGLOBIN	I
“ "
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | = V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki | I	lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
J M= E. Sušnik |
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. niiiiiiiiiimiiiiiiiininiiiiHniininiiiiiiniiniiiiitiMüHiimiiiüiimiiiiiiiimFÜ
Edina in najkrapa iini|a d Hmerško! Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za |.ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
jasMK ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVJIHI/IXiKSIHyU*»!-
---	- ■	. - Dunajska testa 17
priporoča svojo bogäfo zalogo raznovrstnih
voznih koles In šivalnih strojev
= za rodbino £n obrt. =
Haiholiša, naisifliirneiša prilika za štedenie!
\
Ljudska Posojilnice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

— 118 —
renjega pravila, da obrtna pravica ne m'ore preiti na drugo osebo. Kajti zakon smatra v tem slučaju obrtovanje za tako, kakor da bi umrli obrtnik še živel (t. zv. pravna fikcija).
Na podlagi starega obrtnega lista, oziroma koncesije sme vdova umrlega obrtnika obrt nadaljevati samo toliko časa, dokler ostane vdova, in nedoletni potomci dotlej da postanejo polnoletni. To velja pa le za rokodelske in koncesionirane obrte in za one trgovske obrte, za katerih nastop se zahteva dokaz sposobnosti. Pri svobodnih obrtih morajo potomci in vdova, ako hočejo obrt nadaljevati, prijaviti ga kot nov obrt po določilih §§ 11—14 o. r.
To polajšanje izgubi vdova, ako se zopet omoži, nedoletni potomci pa s tem, da postanejo polnoletni. V obeh slučajih je treba potem za nadaljevanje nove prijave, oziroma nove koncesije.
Nadaljevanje obrta po obrtnikovi smrti se vrši skupno na račun vdove in nedoletnih potomcev, razun ako je umrli obrtnik v svoji poslednji volji ukrenil kako drugače. Ako dosežejo dediči pol-nolejnost, ali ako njihov zakoniti zastopnik in pristojna variška sodnija ne dovoli, da bi se med njih nedoletnostjo vršil obrt na njihov račun, potem se obrt nadaljuje samo na račun vdove. Nasprotno se po morebitni omožitvi vdove sme obrt izvrševati samo na račun nedoletnih potomcev.
S tem, da sme vdova nadaljevati obrt svojega moža, ni tudi rečeno, da doseže zasebnopravno pravico na predmetih, ki spadajo k obrtu (delavnica, orodje i. dr.). Te stvari pripadajo zapuščini, in pravica do njih se ravna po zakonih dednega prava.
Ker pristoja to polajšanje vdovi in nedoletnim potomcem že po zakonu, zato obrtnik ne more imenovanim osebam v poslednji volji te pravice odvzeti in tudi sploh ne more razpolagati z njo za slučaj smrti.
Istotako se sme obrt na podlagi starega obrtnega lista, oziroma koncesije, nadaljevati med konkurzno obravnavo na račun kon-kurzne mase in na račun zapuščine med zapuščinsko obravnavo.
Kadar se obrt nadaljuje na račun vdove in nedoraslih potomcev ali na račun mase med konkurzno ali zapuščinsko obravnavo, treba je nastaviti sposobnega namestnika pri onih obrtih, za katerih izvrševanje je potreba posebne sposobnosti, torej pri rokodelskih obrtih, pri onih, ki so omenjeni v § 23. o. r., odst. 1., in pri nekaterih trgovinskih obrtih (§ 38.).
Ako nadaljujejo vdova ali nedoletni dediči kak rokodelski ali koncesioniran obrt na podlagi starega lista, oziroma stare koncesije, mora se to naznaniti obrtnemu oblastvu. Dotična vloga se kolkuje s kolkom za 1 krono.
— 119 —
Rok za priziv proti razsodbam obrtnih oblastev prve in druge stopnje glede obrtnih stvari § 56. o. r., odstavki 1. do 5., znaša šest tednov. Glej § 146. o. r.
§ 57.
Odvzetje obrtne pravice.
Ako se pri obrtniku pozneje pokaže, da mu je že od početka manjkala in mu še manjka kakšna zakonita potrebščina za samostojno obrtovanje, sme obrtno oblastvo, pri katerem se zglašajo obrti, oziroma katero podeljuje koncesije, prepovedati nadalje obrtovanje in odvzeti obrtni list, oziroma koncesijo.
Pri obrtih, navedenih v § 15., točka 1., 2., 4., 5., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 16., 22. in 23., se sme koncesija tudi tedaj odvzeti, ako se obrt ne prične tekom šestih mesecev, in pri obrtu, navedenem v § 15., točka 3., ako se ne prične tekom dveh mesecev po podelitvi ali ako se pozneje prav toliko časa obratovanje ustavi.
Ako je obrt po § 24. vezan na koncesijo, se more ukazoma odrediti, da sme oblastvo, ki je koncesijo podelilo, odvzeti jo, ako se pozneje za prav toliko časa obratovanje ustavi.
Obrtno pravico sme odvzeti tisto obrtao oblastvo, ki jo je podelilo. To pa se sme zgoditi le pod pogojem, da je obrtnik dobil obrtno pravico, dasiravno ni imel zakonito zahtevanih lastnosti in da nima teh lastnosti tudi tedaj ne, ko se je odkril ta pogrešek. Ako je pogrešek odpravljen, še predno je bil odkrit, se obrtna pravica ne sme odvzeti.
Obrtno oblastvo sme v takem slučaju in v slučajih § 57. obrt. r., odstavek 2., odvzeti obrtno pravico, ni pa dolžno to storiti.
Obrtna pravica ne preneha nikoli sama ob sebi, razun s smrtjo obrtnikovo, in zlasti tudi ne preneha s tem, da obrtnik ne izvršuje svojega obrta več časa. Prenehanje nastopi le vsled odločbe obrtnega oblastva. O tem glej § 138. o. r. Ako se obrtnik ne bavi s svojim opravilom, odvzeti se mu sme obrtna pravica samo pri onih obrtih, ki so omenjeni v § 57. o. r., odstavek 2.
Priziv proti odvzetju obrtne pravice se lahko vloži tekom šestih tednov (§ 146. o. r.).
§ 58.
Odlikovanje.
Obrtna podjetja morejo dobiti to odlikovanje, da smejo imeti cesarskega orla v izvesku in pečatu.
Dovoljenje, da sme obrtnik na napisih imeti cesarskega orla, daje politično deželno oblastvo (§ 142. o. r.). Drugo odlikovanje je