Tehnični opis: KARANFIL - jugozapadna stena - južnega vrha (Maja Keč) - smer mimo zljalke. Vstop nekaj deset metrov levo niže od Ropojan­ skih vrat. Skozi kamine stalno navzgor brez po­ sebnih problemov (mestoma zagvozdeni bolvani). Po šestih raztežajih se na levo odpira široka, rahlo nagnjena travnata greda, na vrhu katere je vhod v veliko zijalko. Desno ob vhodu v zijalko nav­ zgor (eksponirano in krušljivo), skozi plitve žle­ bove (kk) in po dveh raztežajih malo na desno okoli pomola do police (bivak). Odtod naravnost navzgor, spočetka po neizrazitem stebričku, zatem po odprti steni (zelo eksponirano in krušljivo pro­ sto plezanje). Po štltih raztežajih (kk) po bolj raz­ členjenem terenu malo na levo, po izraziti polici proti robu stene. Izstop na stranski greben, kjer se vleče na jugovzhod od južnega vrha Karanfila, neposredno pri zadnjem vrhu nad škrbino Ropo­ janskih vrat. Višina stene okoli 500 metrov. Do zijalke IV, d o konca več detajlov v. Vzpon je težko narediti v enem dnevu, ker pristop od koče do vstopa (gl. PV 8/64) normalno traja 4h, vzpon čez steno zah­ teva 6 ur, sestop pa vsaj 5 ur. S e s t o p : Z vrha proti severozapadu na škrbino, potem lahko na okoli 50 metrov visoki kucelj, z njega na sledečo škrbino in po razčlenjenem oste­ nju na sledeči špik enake višine (levo od karak­ terističnega žandarja). z vrha iskati sestop naprej in nekoliko na desno po travnatem žlebu na se­ delce. Preko naslednjega špika (lahko pa zelo krušljivo) levo navzdol in na glavni greben, ne daleč od južnega vrha Karanfila. Po glavnem gre­ benu desno (gl. opis PV st. 81 64) do severnega vrha In po planinski stezi skozi Krošnjo v dolino. Plezali: Zivojin Gradišar, Dušan Močilnik, Ale­ ksander Rogulic i Vellbor Stanišic (vsi Beograd), 5.-6. VII. 1964. Štirje v • v• srcm mozJe II. (Nadaljevanje) Franc Ceklin Zob časa je z lesene plošče, (čeprav pokrite s strešico), izlizal že skoraj vso barvo. Ustno izročilo ve povedati, da se je na tem mestu ponesrečil »an jagr, k'je biv ta prvi na Trg­ vavu«. Na spolzkem mestu se mu je spodrs­ nilo, omahnil je vznak in se nasadil na ostri, kvišku štrleči rogelj odlomljene veje na podr­ tini (t. j. smreki, ki jo je podrl vihar). 318 Okoli leta 1920 sem - kot drobcen fantič - še videl omenjeno »znamenje« na mogočni bukvi. Danes je ni več. Richterjevo omembo: »Dieser brave Steiger hat sich in der Folge am einer minder ge­ fahrlichen Stelle durch einem ungli.icklichen Fall erschlagen«, sem skušal povezati s pone­ srečenim lovcem na Blatarju, vendar ključa te uganke nisem našel. Bohinjske mrliške matrike ne poznajo tega »primusa«. V razdobju od 1792 do 1820, v katerem se je drzni nočni obiskovalec Triglava ponesrečil, je v župniji Srednja vas umrlo 18 oseb z ime­ nom Primož, a so vsi, razen Primoža Arha, p. d. »Šoštarja« iz Stare Fužine, ki ga je ustre­ lil nek vojak, umrli naravne smrti. Prav tako tudi vsi Primoži v župniji Bisti-ica, razen Primoža Jensko, ki je zmrznil. Omenim naj, da je bila v jožefinskih časih dodana v mrli­ ške matrike tudi rubrika »vzrok smrti«, česar te prej niso imele. Zatorej smemo reči, da neznani Richterjev »Primus N.« - sodobnik Matevža Kosa - ni bil Bohinjec. Najbrž je bil doma kje v radov­ ljiški Deželi. 5 Matevžu Kosu je žena Mina umrla, stara šele 50 let, prav tisto leto, ko je izpod peresa Zoisovega znanca, geologa Fichtla iz Sibinja na Erdeljskem izšla na Dunaju knjiga o vul­ kanskem poreklu neskladovitega apnenca, iz katerega se - po njegovem - sestojita rog Triglava (Terglou) in glava Vršaca (Wer­ schatz). Prvih pet poglavij te knjige (Mine­ ralogische Aufsiitzen, Wien, 1794) govori o okameninah, ki jih je Fichtel prejel iz Ljub­ ljane od Zoisa. Te okamenine so bile iz Bo­ hinja; iz Zajezerske doline in z Velega polja, torej z leg v vznožju Vršaca in Triglava. Z omenjeno knjigo je stopil Triglav v ospredje znanstvenega zanimanja prirodoslovcev širom po Evropi. Mnogi izmed njih so se obrnili do Zoisa s prošnjo, da jim postreže z okameni­ nami, ki jih navaja Fichtel. 6 Zoisu so od je- • Po mnenju Evgena Lovšina (»Gorski vodniki v Julijskih Alpah«, str. 263) naj bi bil neznani tri­ glavski •Primus N.• - Pri mož Hud o verni k iz Rad o v I j i c e, h . št. 121 45, (rojen 1772, umrl 1845). Kakor nam je blizu ta, nadvse zanimiva, delno pod­ prta ugotovitev, pa bo treba še globljih dognanj, da nam bo postala docela sprejemljiva. Zakaj Rich­ terjevo omembo (29 let po tem t,iglavskem vzponu), da se je omenjeni •Primus N.« •kasneje ubil na nekem manj nevarnem mestu«, ne moremo kratko­ malo negirati z navedbo, da •so to mogle biti samo kake bohinjske govorice«, pa čeprav je ra­ dovljiški Primož za celih 24 let preživel to Richter­ jevo novico. • v 15. leUh je Zois razposlal po svetu čez 5700 ko­ sov rudnin in okamenin. Lepota 11ajbllt}e okolice Ljubljane - zapadnl greben s Polhovgrajske Grmade (898 m) Foto A. SUŠnik seni 1793 noge že toliko oslabele, da ni več mogel osebno v Bohinj. Zato se je v želji, da dobi od tam petrefaktov, obračal tudi na Va­ lentina Vodnika, ki se je pod njegovim vpli­ vom začel zanimati tudi za prirodoslovne vede. (Dr. Jože Rus: »Triglav v herojski dobi geološke vede.«) Okamenine po Zajezerski dolini in na poboč­ jih Triglava so Zoisu iskali njegovi rudarji­ Bohinjci: naš Matevž Kos; Lovrenc Arh, p. d. »S'tagnar« v Češnjici št. 71 ; Jurij Petras, p. d. »Klemenc na Kočnar'ci« v Jereki št. 25, in Martin Petras, p. d. »Klemenc« v Jereki št. 4. Lovrenc Arh, sin Antona, p. d. ►►Primožovca« v Češnjici št. 51, je bil rojen 30. 7. 1744. Lovrenc se je prvič oženil z Marijo Stare, p. d. »Stagnarjevo« v Češnjici. Iz prvega zakona je imel sina Janeza, rojenega 1772. Ko mu je žena po letu dni skupnega življenja umrla, se je Lovrenc 25. januarja 1773 vnovič poročil. Njegova druga žena je bila Marjeta Kos, sestra kasnejšega triglavskega vodnika Ma­ tevža Kosa. Z njo je imel 9 otrok - pet fantov in štiri dekleta. Lovrenc je nekaj časa stanoval v Češnjici pri »Stagnarju«. Leta 1778 se je z družino preselil na Bistrico , kjer je bil zaposlen v Zoisovem železarskem obratu. čez pet let ga ponovno najdemo v Češnjici, leta 1788 pa že pri Staii Fužini. Tu je s šte­ vilno družino stanoval zraven znane »Cajna­ rice-« na Ledjni - v eni izmed Zoisovih hiš v Logu (Stara Fužina, št. 69). Lovrenc je s svakom Matevžem Kosom več­ krat potoval v Ljubljano k ohromelemu »bi­ striškemu gospodu«. V avgustu 1795 je Lovrenc s Kosom in Le­ gatom spremljal Valentina Vodnika, grofa Hohenwarta in Ljubljančana Pinhacka po Za­ jezerski dolini na Vršac, se z njimi povzpel v pečevje Malega Triglava, naslednji dan pa 319 z vso družbo prebil šest ur na vrhu Tosca. Lovrenc Arh se je kmalu zatem preselil na Kamnje, kjer je 3. decembra 1797 umrl. 2ena Meta ga je preživela za osem let. Lovrenčev sin Anton se je 1806, dotlej bivajoč na Kamnjah, preselil nazaj v Cešnjico, k »Stagna1iu«. Njegov sin Janez, (rojen na Kamnjah 1805, umrl v Cešnjici 1878) bi bil morda oni »Janez Arh z Bistrice«, ki ga kot svojega nosača omenja Rosthorn v opisu vzpona na Triglav 1828? Lovrenc Arh - Zoisov »Arh« - v svojih številnih potomcih (v petem in šestem poko­ lenju) še živi. Mai-tin Petras, roj. 11. 11. 1739, in njegov brat Jurij, roj. 8. 4. 1750, sta bila drugo- in peto­ rojenec Jakoba Petrnsa, ki se je leta 1736 iz Cešnjice (št. 62) p1 ;ženil v Jere ko št. 4 in vzel »domiša1;co« Jero Klemenc. Martin, ki je bil oženjen na domu, je umrl natanko na isti dan, ko je preminul fužinarski padar Lovrenc Willomitzer. Juriju - poročil se je 1779 - je izmed šestih otrok ostala edinole hči Helena'. Z njeno možitvijo l. 1826 je priimek Petras v Jereki izginil; v Cešnjici pa, kjer so se Pe­ trasi obdriali vse do 1914, je po njih ostalo hišno fme (na št. 74). Jurij Petras - Zois ga omenja v pismih Vod­ niku 4. 8. in 5. 9. 1795 - je v Koncu Zaje­ zerske doline pod Zelnarico odkril veliko skalnato ploščo s kremenastimi okameninami. Ploščo je v septembru istega leta Matevž kos po Zoisovem nalogu razdrobil, Vodnik pa potem nekaj njenih kosov z izrazitejšimi pe­ trefakti poslal Zoisu v Ljubljano. Iz Zoisovih pisem Vodniku v letu 1795 se da povzeti, kolikšno težaško delo so v tem letu opravili Matevž Kos in njegovi pomagači pri iskanju petrefaktov v Triglavskem pogorju {celo na Ledini pod samim vrhom) in pri naporni nošnji teh okamenin v dolino. Te so potem v zabojih bistriškega oskrbnika Kol­ lerja romale v Zoisov prirodoslovni kabinet. Toplina, s katero je v teh pismih orisal Ma­ tevža Kosa in njegov značaj, kaže, da je bil preprosti Jerekar Zoisu posebno pri srcu. Zoisovo pero nam je v teh pismih približalo tud i Matevžev človeški lik. Navajenega trdega dela v rudnih jamah Gor­ juš, utrjenega s kdove kolikimi centi triglav­ skih okamenin na plečih, so vprav skrajno naporni in hkrati življenje tvegani vzponi na Triglav Matevža ojeklenili do izredne vzdrž­ ljivosti. 320 Ko nam v pismu Valentinu Vodniku (4. okto­ bra 1795) omeni naglico, ki je bila lastna Matevžu: »Danes sem želel na Vaše zadnje pismo od 4. septembra obširno odgovoriti, vendar mi nagli (eilferlige) Kos, ki je davi prišel z Brda, in hoče še nocoj spet dospeti tja, ne pusti časa . . . ", nam Zois hkrati pove, da je Matevž tega dne (bila je nedelja) pre­ hodil nič manj kot 60 kilometrov, se pravi 10 do 12 ur hoda. Upoštevajoč, da je prejšnji dan preromal pot od doma do Zoisove g1·a­ ščine na Brdu pri Kranju, in da jo je nasled­ nji dan na povratku spet premeril, vidimo, da je bil triglavski Kos tudi v dolini »doma«. Približno 150 km dolgo pot iz Bohinja v Ljub­ ljano pa nazaj je prehodil v treh dneh. In ne samo tedaj. Z enega teh potovanj je s knjigami vred pri­ nesel Vodniku na Koprivnik Zoisovo žalostno novico: »Linharta ni več!« (Vodnikov spome­ nik, Zoisova pisma, str. 51., 1859). z Lovrencem Arhom je (4. 8. 1795) prinesel Zoisu tri Vodnikova pisma, in se z njim do­ menil, da bosta z Ai·hom očistila botanične koče na Velem polju in v Zajezerski dolini, jih preskrbela s svežim senom, ter popravila okna in vrata. Nazaj grede je Matevž nosil s seboj dragoceni dokument o zgodnji planinski zgodovini Triglava: Zoisov načrt in navodila za izvedoo velikega potovanja po Triglavskih gorah. Zreli sad tega je bil znameniti vzpon: pesnik Vodnik in Ljubljančan Pinhack sta se ob Matevževi varni roki z Legatom vred po­ vzpela na vrh Malega Triglava; grof Hohen­ wart pa je v spremstvu Lovrenca Arha do­ segel ravni hrbet nižjega Triglavskega Vogla. Ni še konca Matevževih potovanj in gorskih vzponov. 5. septembra je spet v Ljubljani. Zois dokon­ čuje pismo: »Polnoč je prišla, zaradi utruje­ nih oči ne morem več dalje vzdržali. Kos hoče jutri zjutraj zgodaj odpotovati.« Nasled­ nje jutro je v pismu, ki v Matevževih rokah roma na Kop1;vnik, napisana znamenita iz­ poved velikega prosvetljenca: »Gore, narava, p1·ijateljstvo - so mogočne, velike stvari!«. In dalje: »Pogrešam samo še sledove okamc­ nin Ledine ob Triglavu. Zaradi tega sem se z iskalcem Kosom dogovoril, da bo še letos, in sicer v bližnjih dneh, Ledino znova pre­ iskal. Drugo leto ga mislim poslati na Velo polje in mu dodeliti štiri može, da bodo od tam hodili na Vršac in Triglav, ter na izbra­ nih mestih odkopavali petrefakte oziroma lomili sveže pole skalovja«. Devet dni zatem, v torek, 15. septembra, je ob pomoči obeh Kosov Valentin Vodnik znova dosegel vrh Malega Triglava. Matevž je s 16- letnim sinom Antonom vodil pesnika čez »steno, ki jo poznajo le lovci.« Z Malega Triglava so preplezali ostro rez _ med obema vrhovoma in z nje zavili v južno ostenje Velikega Triglava, kjer so pod previsnimi skladi pri nekem odlomu nabrali vzorce kamenin. Mladi Anton je ob izkušeni očetovi roki, ob mojstrskih storitvah nad triglavskimi prepadi, rastel in dozoreval v vrh slovenskega gorskega vodništva. Pičla tri leta kasneje so se Matevžu Kosu iztekle ure - p1·vemu izmed štirih triglavskih zmagovalcev. Utrujen po tolikih naporih je legel poleg svojih dedov, počivajočih na raz­ glednih Ravnjah nad Srednjo vasjo. Na po­ zabljenem grobu ne leži kamen spominske plošče. Niže doli, ob šumljajoči Ribnici, še stoji spo­ minski kamen: zapis ostarelega srenjskega župnika Aniona Sliberja: »12. junij 1798. Ma­ tevž Kos, Jereka št. 17, star 50 let.•< (Pravilno 54 let. - Mrliška matrika za razdobje 1784- -1812, stran 92. Srednja vas v Bohinju). »Kosovo« domačijo s starodavnim mlinom vred je za umrlim očetom prevzel 19-letni sin Anton. čez dve leti si je izbral življenjsko družico - 25-letno Špelo, hčer Valentina Ravnika z Raven nad Bistrico, h. št. 7. Sta­ rejša izmed njunih hčera, Marija, se je pri­ možila v Podjelje, mlajša, Marjeta pa k »Zgornjemu Sokliču« v Jereki, št. 22. Pri njej je na stara leta stanoval kot »gostač« njen brat, Antonov sin Janez, in tam tudi umrl, stat· 74 let. Tretji Antonov sin, Jožef, je umrl v 19. letu starosti, drugorojenec, Martin, pa ni dočakal leto dni. Jakob, najstarejši Antonov sin, rojen 11. ju­ lija 1801, je tretji triglavski vodnik, ki ga je dala »Kosova« hiša. Pred sto leti je zaključil sklenjeno vrsto treh triglavskih Kosov, ki so celih 85 let klesali svoja imena v stene Tri­ glava (1777-1862). Jakob se je tri leta po očetovi smrti poročil z »Odarjevo-<• Meto, hčerjo Primoža Zupanca izpod Studora, h. št. 14. Zanimivo je - sliši se skoraj neverjetno - da 111ajstarejši izmed Jz kronike župnije Srednja vas v Bohinju. Tu se opisuje nesreča dveh vojakov nad Nomeiijem leta 1721 321 njunih petih otrok, Jernej, ki je ostal na domu, pri »Kosu«, nikoli ni bil na T1iglavu. 89-letni Jakob, tretji izmed štirih Jernejevih otrok, je umrl lani. Ceprav očeta Jerneja, kot kaže ," gore niso kaj prida mikale, so mladega Jakoba že zgodaj zvabile k sebi. Ko je pomagal majariti (= planšariti) na Ve­ Jem polju, je že kot 13-leten deček (leta 1886) prvič splezal na Triglav, kar v coklicah. Kislo vreme se je med njegovim vzponom poslab­ šalo. V nižjih legah, na Velem polju, je lilo - kot so mu kasneje pravili. Zgoraj, nad vzburkanim meglenim morjem, v katerem so se prekopicevale temne oblačne gmote, pa je kipel v čisto modlino neba rog Velikega Tri­ glava in se sončil s fantičem vred. Jakobu je v 18 letih skupnega življenja dala žena Franca (rojena Arh v Cešnjici, št. 56) enega samega dekliča, sinov pa kar - deset. Štirje so pomrli že v otroških letih . Pet Jakobovih sinov se je borilo v vrstah NOB. Dva sta padla. Enega - nosil je oče­ tovo ime - so domobranci zaklali (na Crnem kalu nad Farjim potokom pod Blegašem). V grebenih Kočne Franc Eka r Izrazite oblike zasneženih Grintavcev mo­ remo videti že iz bele Ljubljane. V zapadnem delu pozna večji del alpinistov le smer, ki spada k celotnemu prečenju Kamniških Alp. V tej verigi pa se nahaja mnogo lepih in skri­ tih smeri, ki morejo v zimi zadovoljiti še tako izbirčnega alpinista. JUZNI GREBEN KOč:NE Končno je prispel urni kazalec do štirinajste ure in zaključil sobotni delavnik. Kar pohi­ teti bo treba, da pridem še danes do bivaka v Kočni. S sabo vzamem še Tatjano, da ji s tem izpolnim željo spoznati zaledenele gore. Vožnja po lepi cesti do Zg. Kokre kaj hitro mine. Motor pustiva pri Povšnarju. V pol ure prideva do velike kmetije Suhadolnik. 322 Nadaljujeva po stezi, ki drži do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Ker je še dosti svetlo, se še dobro vidi trikotna pečina sredi Kočne, za katero se skriva bivak. Na videz niti ni tako daleč, v resnici je dobre tri ure hoda. Pri macesnih zavijeva z gazi v celec. Udira se, ker je kloža še premalo zmrznjena. Na jasi iznad hoste je bolje. V prvih skokih na­ letiva na požled. Ko prideva čez skoke, do podnožja južne stene, je popolna tema. Za­ vijeva pod njo, čez dve g rapi na strma snežna pobočja, kjer sneg komaj še visi. Vendar je toliko zmrznjeno, da se plazov ni za bati. Smer bolj slutim, kot pa odkrivam z očmi. Same zvezde dajejo prešibko svetlobo, me­ sec pa je zatajil. Tatjana m isli, da sva zašla. Izza strehe Grin­ tovca se končno le prikaže mesec. Ob tem za­ gledava, tik pred sabo, obrise grebena in skale, ki zakriva bivak. še par metrov in od­ pro se vrata v majhno vežico, kuhinjo in ko­ tiček, kjer je miza in pograd. Kristalno jutro, brez oblačka. Ne mudi se nama nikamor. Imava časa, da opazujeva ču­ doviti razgled. Na strehi Grintovca so se ja­ vile pike - prvi zgodnji obiskovalci. Pred bi­ vakom se naveževa. Otvezem si še dereze, ker je dosti kdo in ledeno. Z lahkoto greva po trdem grebenu, z vrvjo v zankah. Nobenih težav, a že prvi raztežaji so dosti pisani. Pod nama je bivak, malo dlje Kokrsko sedlo, na zapadnem obzorju se ble­ stijo Julijci z mogočnim Triglavom. Ob takem razgledovanju prideva do Vratc. Tu je meja med Jezersko in Kokrsko Kočno. Skozi ta vratca uhaja jezerski sever. Vse na­ okoli je v ledenih svečah in rožah. T u je prvi ledeni raztežaj po gi-ebenu proti Jezerski Kočni. S pomočjo »grivelk« in cepina ga pre­ magam. Tatjana gleda malo bolj postrani, a mi zaupa. Doseževa rezino grebena; zelo raz­ členjeni greben ima vse polno škrbin, po ka­ terih moraš gor in dol. Greben postaja vedno ožji in ostrejši, zračnejši. Na severni strani dolina Jezersko, na drugi Kalška gora, K1·va­ vec ... Vrh Kočne. Rdečkast krušljiv stolp, skoraj ves zasnežen. Le ena stran ga izdaja, da do­ stop n i dosti trden. Greben se še bolj zoži. Edini in zanesljivi način je jahanje. Težja mesta tako varno preideva. Vzpneva se še na vrh, na cilj najine ture, z vrha pa po žlebu v Dolce, do bivaka, z bivaka pa po isti smeri nazaj proti lepi Kokri.