IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 28-01 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI'BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. Id DIN BI ZA GORENJSKO SREDA, 31. AVGUSTA 198« Tri leta Vodne skupnosti Gorenjske Od reševanja k preprečevanju NnujneiSi so vodovodi - šele potem bo prišla na vrsto osnovna deiavnost: regulaclla voda In hudournikov Tik ob cesti proti Jezerskem v Kokri je lepa hišica skoraj do ftrehe zasuta s prodom. Potniki ki se vozijo tam mimo in vidijo Prizor, se zgrozijo pred tako nesrečo. Pri tem gre za znani dogodek, ko je pre(j dobrim mesecem hudo j£Urie povzročilo tamkaj velike »kode. Toda škoda na hišici je ^'•nimalna. Ona je slučajno tik ?b cesti in kot prijeten domek, Rl je sedaj uničen, vzbuja celo Utirano sentimentalno čustvenost in zgražanje. Toda najhuj-Posledice tega neurja so malomu vidne. Neocenljivo veli-p količine gramoza, ki so ga ^rat hodourniki izprali iz str-grebenov Kočne, grozijo, da bodo v bližnji prihodnosti zasule m poplavile ne le posamezne hiše, marveč celotna polja in naselja na Jezerskem. Tako je marsikje. Številni hudourniki zmeraj bolj pospešujejo erozijo, rušijo gore in uničujejo gozdove, napolnjujejo jezove hidrocentral, poplavljajo polja in njive, ogrožajo kmetijstvo in celo naselja. O tem so pripovedovali ondan na sedežu Vodne skupnosti za Gorenjsko, kjer smo se zanimali za posamezne probleme iz te dejavnosti. Tri leta že posluje ta ustanova. Toda glavne dejavnosti se doslej še niso niti lotili. Namesto urejevanja voda in hudournikov, morajo reševati naj- 30 seminarjev v novi sezoni Kranj, 29. avgusta — Delavska J^iverza v Kranju je z včerajš-J^n dnem začela novo sezono V ensm letu so Podvojili dohodek *Kovinoservis« na Jesenicah Yft*V letošniem prvem polletju kot podvojil dohodek v pri-?***vi z lanskim. To jim je v j'ietju uspelo predvsem z zni- žan Jem proizvodnih stroškov, JjŠa organizacijo dela in z st7a«Jšanjem zalog. V prvih še-rnesecih letos so dosegli ne-1 nad 24 milijonov dinarjev j^meta ali skoraj 49% več kot niv v istem času. Zaradi tega so t°zili tudi veliko več sredstev fl £klade podjetja z namenom, m *l ustvarijo sredstva za mola n!ZacU<> in gradnjo novih de-Vn'c. Medlem, ko -so v lanskem like111 Polletju vložili v sklade JJJ5J00 din, so jih letos v istem °J«biu 4,916.000. •odjetje opravlja splošna In na ključavničarska dela. "■*<* Kijucavnicarsna uci», 6j*Darske in vodovodne instala-vrsto drugih uslug, -k izobraževalnega dela. Na vrst.i je seminar za kolektiv Gorenjske oblačilnice v Kranju. Največ kandidatov se letos javlja za seminarje o ekonomskem izpopolnjevanju. Mnogo je prosilcev pa tudi za adminstra-tivne tečaje in za tečajo o komercialnem poslovanju. Iz ekonomike so v pretekli sezoni imeli 6 seminarjev. Zaradi velikega števila kandidatov pa so morali za to sezono povečati število teh seminarjev na 30. Skupno bo skozi seminarje o ekonomiki, kot predvidevajo, šlo približno 1000 vodilnih ljudi in članov samoupravnih organov iz vseh večjih podjetij kranjske občine. Večina seminarjev bo v novem Delavskem domu. Seminarji bodo trajali dva do tri dni z 8 do 10 predavanji. Največje težave imajo še zmeraj zaradi pomanjkanja predavateljev. Zato v sedanji sezoni skušajo uveljaviti nov sistem stalnega predavateljskega kadra, za katerega bo skrbela posebna komisija. nujnejše težave asanacij in melioracij posameznih površin, napeljati vodovode in podobno. — Skupne investicije so že lani dosegle okroglo 700 milijonov dinarjev. Skoraj toliko bodo porabili za letošnja dela in bistvenih sprememb ni predvidenih niti v prihodnjih letih. Potrebe so v resnici še znatno večje, toda možnosti so omejene. IZVIR SAVE PRED SPREMEMBO Največja dela za melioracijo oziroma izsuševanje kmetijskih površin so v teku na Kmetijskem posestvu v Poljčah, v Zi-reh in okrog Bleda. Zelo potrebno delo, ki ga bodo skušali izvesti v prihodnjih letih je tudi urejevanje zemljišč na tako imenovanem igrišču za golf ob cesti med Lescami in Jesenicami, za tem urejevanje tako imenovanega Blejskega blata med Bledom in Gorjami in podobno. — Velike težave so tudi na Sorskem polju. Iz vlaka med postajama Zabnica in Skofja Loka čestokrat vidimo velika jezera, seveda ob deževnih dnevih. Nedaleč od tam pa se kmetje pritožujejo zaradi suše itd. Skratka, potrebna so obsežna dela za regulacijo in sistematično navodnjavanje teh polj, kar postavlja tamkajšnje kmetijske zadruge pred veliko nalogo v prihodnjih letih. Prav sedaj pripravljajo tudi obsežen program za ureditev Izvira Save. Sava Dolinka ima svoj izvir sredi zelene ravnic« tik ob cesti proti Planici. Toda daleč tam naokrog so zato neplodna zemljišča, kar nameravajo v prihodnjih letih odstraniti z veliko regulacijo tega izvira. Ob tem pa so zelo nujni vodovodi v določenih krajih. Med mesti našega okraja ima samo center Kranja preskrbljeno pitno vodo v zadostnih količinah. Na Jesenicah, v Tržiču in skorajda v vseh ostalih središčih so v prihodnjih letih nujna večja ali manjša dela, da bi zagotovili prebivalcem zadostno in zdravo pitno vodo. Sele čez tri ali štiri leta, ko bodo urejeni najnujnejši vodovodi, ko bodo rešili najnevarnejše ogrožene kraje pred zemeljskimi plazovi in hudourniki, bodo potem začeli urejevati vode. Seveda bo pri vsem tem potrebno obsežno raziskovalno, znanstveno delo o celotnem stanju padavin, o geolo-kem sestavu zemlje, o rastlinstvu, o kmetijskih površinah, o industrijskih središčih in perspektivah v prihodnosti. Sele potem bo dejavnost Vodne skupnosti lahko usmerjena k racionalnemu gospodarjenju in urejevanju naših voda, k varovanju naših turističnih in prirodnih lepot in končno k obrambi skupnih koristi pred grozečo nevarnostjo. -L c. Gradnja nove kinematografske dvorane v Kranju (na Zulariji) hitro napreduje. Predvidevajoča bo otvoritev za obč. praznik (1. avgust) 1961. leta. Dvorana bo ena najmodernejših pri nas. Imela bo moderne klima naprave. (Foto: Franc Perdan) Zapiski ob obisku v podjetju »Kurivo* Kranj Več premoga - manj drv Čeprav nam poletje še nakloni tu pa lam kakšen toplejši dan, je vsepovsod že čutiti priprave na zimo. Nemajhne skrbi nam pripravi tudi preskrba s kurivom, če ne drugače, vsaj denarne. No, in ko smo že v takem Času, bo verjetno marsikoga za- nimalo, kaj je v pogovoru povedal upravnik podjetja »-Kurivo-«, tovariš Ludvik Rančigaj. Podjetje Kurivo preskrbuje s premogom in drvmi Kranj z okolico pa tudi oddaljenejše kraje kot so Jezersko, Bela, Preddvor, Gorice, Selško in Poljansko do- ^orna... Beograd, 30. avgusta — Predsednik republike Josip ?r»z-Tito je prejel brzojav-*° Predsednika indonezijske ^Publike Sukarna. V njem se zahvaljuje za čestitke *b indonezijskem nar*dncm Drazniku. JJ°"?rad, 30. avgusta -I'rcdsedn>k Zvezne ljudske skipšfine Petar Stambolič je prejel dopoldne na poslovil-obisk japonskega velepo-j!,nika v Beogradu Kušikaze p*S(;ia, ki bo v kratkem za-Ustil Jugoslavijo. '"•in po svetu **heran, 30. avgusta -•ranski šali se je zavzel za y ekinit,.v parlamentarnih vo-r. v v nekaterih krnjih Per-n'JC' ker je zaradi volilnih !*Dp*vl]no«ti prišlo do nc- &ad Občni zbor DPD »Svoboda" -Javornlk-Koroika Bela *n'v, demonstracij in spo- A, vso bile pritožbe naro-jai ?* Potek volitev. Je de-y ,r"> ki šah. Dodal je, da teg Nekaterih krajih ni u?»00 dinarjev za m3 drv in to franco nakladalna postaja. Ce potem prištejemo še 400 dinartjev tovorni-ne, je naša cena 380D dinarjev za m3 je povsem upravičena. Sicer smo pa med najcenejšimi sličnimi podjetji. V Mariboru na primer plačujejo sedaj potrošniki meter po 45C0 dinarjev, v Ljubljani 4000 dinarjev itd. Cene so pač odvisne od zahtev dobavitelja. Zaradi velikega povpraševanja po lesu ni vedno mogoče izbirati le najcenejše dobavitelje «< Pri Kurivu imajo sedaj veliko zalogo drv, prav tako vseh vrst rjav h premogov. Trenutno pa primanjkuje velenjskega lignita, po katerem j« zelo veliko pov- praševanje. To je razumljivo, saj ima rudnik skozi vse mesec« enako zmogljivost, potrošniki pa bi najraje vsi kupili premog v juliju, avgustu in septembru, 6e-.sar pa trgovska mreža ne zmore. Najbolj ugoden čas za nakup lignita je spomladi in dobro bi bilo, če bi si ga dobršen del potrošnikov že takrat nabavljal. Sicer pa so bile zaradi velikih ugodnosti (kar 45 % regres) od 1. aprila do 1, avgusta prodane velike količine premoga in to za polovico več kot v lanskem letu, ko je bil regres manjši. Prav zanimivo je, da v zadnjem času velike količine lignila pokupij« tudi potrošniki s Selške in Poljanske doline, s predelov okrog Cerkelj, Preddvora, Jezorskega tn od drugod, kar pomeni, da so tudi sami lastniki gozdov ž« uvideli, kakšno vrednost ima lea in so ga za kurjenje raje zamenjali s cenejšim premogom. Vsekakor razveseljivo dejstvo. Zanimalo me je, kakšen dnev-ni promet to podjetje zmore. Tovar š upravnik mi je pojasnil, da prodajo včasih tudi do 200 ton premoga dnevno, vendar take količine zahtevajo velik napor delavcev, ki jih je sedaj le 5. Si-oar je pa vse.osebje nagrajevano po učinku in pravijo, da se jim to zelo obnese. Zanimivo je, da so v primerjavi z letom 1954 povečali storilnost za 450'%. preračunano na enega zaposlenega. Promet se jim stalno vsa, vendar že dolgo niso imeli tako malo zaposlenega osebja, kot sedaj. Poleg tega to podjetje dela v izredno neugodnih pogojih. Njegova skladišča zadovoljujejo komaj četrt'no potreb. V tolažbo jim je le to, da je že odobrena lokneija za nova skladišča in upravno poslopje za tovarn« ►•Iskro«. Tja bodo speljali tudi industrijski tir, ki bo v veliki meri poenostavil manipulacijo s kurivom in aev«da tudi pocenil uslu-E«. M. Itttfl Kratke z Jezerskega IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 31. AVGUSTA J NAŠ RAZGOVOR 'i /'' £ Kmetijsko posestvo na Jezerskem ima 92 ha gozdov. Letos bodo posekali in spravili v dolino 400 kub. metrov lesa. ^ Prvi krompir na Jezerskem je pokazal, da bo povprečni letošnji pridelek krompirja na Jezerskem 20 stotov na hektar — Kmetovalci so prvotno pričakovali še manjši pridelek, ker je krompirišča močno poškodovala julijska toča. qt Kljub temu, da so letos jabolka zelo dobro obrodila, jih na Jezerskem ne bo veliko. — Tudi sliv letos ne bo. Dovolj je le hrušk tepk in moštaric. © Zivinozdravnik s Kmetijskega posestva Šenčur je na kmetijskem obratu na Jezerskem pred dnevi uspešno operiral 16 mesecev starega bika »frizijske« pasme. Le-ta je imel na prsih velik, 1 kg težak čir. — Omenjeni bik je tod oplojeval živino. © Pred kratkim so na Jezerskem pričeli kositi travo, in sicer z ročno motorno kosilnico. Na kmetijskem posestvu so ob prvi košnji pospravili kar 80 ton sena, medtem ko bodo pokosili le 12 ton otave. Švedska rudarska delegacija pri nas Jesenice — Švedska mladinska rudarska delegacija si je- ogledala nekatera mesta v naši državi, med njimi tudi Jesenice. V spremstvu sekretarja zveznega •indikata rudarjev, Eša Tadiča, predsednika republiškega sindikata rudarjev in metalurgov, Joža Plevnika ter predstavnikov uprave in družbenega upravljanja jeseniške Železarne so si gostje ogledali nekatere obrate. Zatem so imeli v Kazini posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki železarske mladine ter tovarniškega in občinskega sindikata. Govorili so o socialnem Novi gostilni Kokra — Vse do letos ni bilo •d Preddvora do Kanoni rja na Jezerskem nobene gostilne, kar je precej motilo domače in tuje turiste. Pred kratkim pa so v dolini Kokre dobili kar dve novi gostilni. V Zgornji Kokri pri Povšnarju ima gostišče Planinsko društvo Križe, v Spodnji Kokri pa so odprli gostišče pri Arnežu v neposredni bližini glavne ceste. Nova lokala sta izredno lepa in okusno opremljena, -an oprašanju delavcev, o delavski zakonodaji, o proizvodnji in delavskem samoupravljanju pri nas. Švedski mladinski rudarski delegaciji so Jeseničani priredili izlet na Vršič, nato pa so gostje odšli na ogled Velenja. Uspeli tečaj Koper — V minulem tednu se Je iz Kopra vrnila zadnja 40-članska skupina mladink in pionirk, ki so bile na 14-dnevnem »kupnem treningu perspektivnih orodnih telovadk, ki ga je organizirala okrazna zveza Partizana za Gorenjsko. Tečajnice so pridobile precej strokovnega tnanja. SKORAJŠNJA DOGRADITEV Jezersko — Dela na novem poslopju za postajo LM Jezersko se bližajo koncu. Upajo, da se bodo preselili v svoje lastne prostore 1. oktobra.. Nova postaja stoj i na severni strani Zg. Jezerskega in bo to ena najlepših postajnih zgradb na Gorenjskem. Sedanje prostore postaje LM bo zasedlo gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem«, ki je tudi pravni lastnik te zgradbe. Največji problem na cesti še vedno Razgovor z ralličn koma rrotorlzlrane LM Le kdaj je že bilo to, ko ko otroci stekli na cesto ob vsakem šumu motorja in veselo klicali: »-Avto, avto, glej kakšen lep avto!« Kam bi le prišli, če bi si sedaj hoteli ogledati prav vsako motorno vozilo, ki pelje mimo nas, posebno če bi to želeli ob najbolj prometni cesti na Gorenjskem med Ljubljano in Jesenicami. Ta je tudi edina cesta I. reda, ki pelje skozi naše kraje. Ce smo se nekdaj čudili pripovedi, da je v velikih mestih zahodnoevropskih držav skoraj nemogoče priti čez cesto, to sedaj večkrat lahko občutimo tudi pri nas, ko oklevaje stojimo na pločniku in opazujemo skoraj strnjeno vrsto vozil, ki nam ne dovolijo prehoda čez cesto. Promet je prav posebno močan v tem času, ko je turistična sezona na višku in prihaja k nam z motornimi vozili tudi veliko tujih turistov. O problemih prometa in o težkočah prometne službe smo se pogovarjali s tovarišema Bizjak Alojzom in Semolič Alojzom, miličnikoma motorizirane Ljudske milice. Vozita na cesti med Jeper-co in Jesenicami. Kaj lahko na splošno povesta o službi na tej cesti? Ker je to cesta I. reda in v zelo dobrem stanju, večina voznikov misli, da lahko vozi tako hitro, kot jim to sam motor vozila dopušča. Lahko pa rečemo, da so naši vozniki še ne morejo ali ne znajo prilagoditi tako velikemu promilu, kot je danes pri nas in se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki se jim z neprevidno vožnjo izpostavljajo. Pri tem ne upoštevajo trenutnega stanja prometa, svoje sposobnosti kot upravljavca vozila in splošne sposobnosti vozila. Kdaj so naše ceste najmočneje obremenjene? Brez dvoma je to čas pred in po drugi uri popoldne, ko je na cesti posebno veliko kolesarjev, pešcev in avtobusov. Veliko avtomobilov je tudi sredi dopoldneva, najmanj vozil pa je v času opoldanskega kosila. Fravijo, da so prav domači vozniki najbolj nedisciplinirani. Ali lahko kaj pripomnite k temu? To do neke meje res drži, vendar pa imamo velike probleme tudi z nemškimi vozniki, ki na splošno vozijo zelo neprevidno in kar se da hitro, režejo ovinke, pri prehitevanjih prihajajo v škarje in slično. Prav tako pa ponoči zelo neradi zasenčijo reflektorje, kar pa je pogost pojav tudi pri ostalih koristnikih te ceste. V nedaljah, ko je promet posebno močan, ni zapetlja jev samo do tedaj, dokler vozniki vozijo lepo v koloni. Prava zmešnjava s kopico prekrškov pa se začne, če eden drugega začnejo prehitevati. Več nesreč se pripeti tudi zaradi tega, ker avtomo-bilisti vozijo pretesno ob stranskem robu, ki je namenjen kolesarjem in mopedi-stom. Le-te potem zračna struja za drvečim avtomobilom potegne na cesto in tako prihaja do trčenj. S kakšno brzino vozijo vozila na cesti med Ljubljano in Kranjem? Na nekaterih odsekih lahko izkoristijo vso zmogljivost svojega vozila, to je tudi od 120 do 140 km na uro, vendar je zaradi velikega števila ovinkov in vzpetin na pretežnem delu ceste nevarno voziti hitreje od 50 do 70 km na uro. Pri nas so bile sedaj organizirane velikopotezne akcije za vzgojo kolesarjev in voznikov motornih vozil. So uspehi vidni? Skoraj bi rekli, da so se nepravilnosti pri kolesarjih izboljšale kar za 90 %. Posebno kar se tiče predpisane opreme koles, pa tudi disciplina se je precej izboljšala. In največji problem na cesti? Največji problem na cesti pa še vedno predstavljajo vinjeni vozniki. Ce katerega od voznikov osumimo, ga preizkusimo s posebno pripravo, ki se imenuje alkostop. Vinjeni voznik pihne v ampulo, ki je napolnjena s posebno snovjo rumene barve in ta ozeleni in tako neizpodbitno dokaže zaužit alkohol. Takemu voznku potem odvzamemo vozniško dovoljenje, za nekaj ur, če je potrebno pa kar za ves dan. Pokazali so nam škatljo, polno zelenih ampul, ki so že opravile svojo dolžnost. Sosič Metka Mladina se pripravlja Jesenice — Tovarniški komite LMS v Železarni Jesenice pripravlja republiško posvetovanje mladih kovinarjev in metalurgov Slovenije. Posvetovanje bo predvidoma v oktobru. Na njem bodo razpravljali o vlogi mladih NOVI AVTOBUSI Škofjeloško transportno podjetje »Transturists ki je v zadnjih letih zelo razširilo svojo dejavnost po Gorenjski, je nabavilo še 4 nove avtobuse za prevoz potnikov. Novi avtobusi iz tovarne FAT so zelo udobni. delavcev v samoupravljanju, o vlogi Kluba mladih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah in o delu mladinske organizacije. Na nedavnem mladinskem sestanku so se pogovorili o desetem jubilejnem mladinskem festivalu, ki bo prihodnje leto, posvečen 20-letnici revolucije in Dnevu mladosti. Festival ne bo le občinskega, ampak tudi okr. merila. POMANJKANJE MOŠKE DELOVNE SILE Britof — Uprava tovarne olja »Oljarica« iz Britofa se že dalj časa ukvarja s problemom, kako zagotoviti tovarni zadostno število moške delovne sile. Le-te namreč primanjkuje. Temu je vzrok predvsem pomanjkanje stanovanj za delavce. Ker podjetje nalaga vsa razpoložljiva finančna sredstva za gradnjo novih tovarniških prostorov za ekstrakcijo, primanjkuje sredstev za gradnjo' stanovanj. Z dograditvijo omenjenih obratov bedo vsekakor vso pozornost po- svetili rešitvi stanovanjske** vprašanja. Moteno \i\ \% Mili Jezersko - Člani Avto-mo^ društva na Jezerskem so 00 ObLO v Kranju dobili pred dnr vi motorno kolo DKVV 350 ccifl-Potreben je le manjšega pop1"8^ vila. Jeseni bodo že pričeli drugim tečajem za šoferje atrii» terje. Prvega se je udeležilo Jezerjanov, ker pa se le-ti dok« hitro motorizirajo, je tudi drugi tečaj že sedaj veliko z* nimanje. S sodišča VEC KOT PREPIR L. 2. je bil 19. junija letos v neki hiši v Leskovici. Tam je prišlo do prepira, v katerem je L. 2. zgrabil za litrsko steklenico in z njo večkrat udaril po glavi in levi rami J. Z. ter ga tako lahko telesno poškodoval. Obdolženec je dejanje priznal, vendar se je zagovarjal, da je dejanje napravil delno iz razburjenosti, delno pa pod vplivom alkohola. Upoštevajoč, da obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan in da gre za razmeroma nekoliko starejšega človeka, ga je sodišče obsodilo na mesec dni aapora, pogojno za dobo enega leta. NEPREVIDNA VOŽNJA M. P. je 29. maja letos peljal z motornim kolesom skozi vas Hudi graben. Na ovinku je vozil po sredini ceste. V trenutku, ko je iz nasprotne strani ceste pravilno pripeljal P. Z., je zavil z motorjem še bolj na levo stran ceste, zaradi česar je prišlo do trčenja. Na osebnem avtomobilu je nastalo za približno 80.000 dinarjev škode. Obdolženec je krivdo priznal, a se je zagovarjal, da se je zaradi bližajočega se avtomobila preveč zmedel. Obsojen je bil na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta. KRAJA KOLESA M. G. je v večernih urah ne-keta dne v marcu letos iz vež« Zadružnega doma v Šenčurju ukradla žensko kolo v vrednosti 42.000 dinarjev. Kolo jevnaaled- -VI VPRAŠUJETE - Ml iDBJiARJ M0- TsIsvIzifJci prenosi olimpijskih iger Športniki in nešportniki, lahko bi rekli vse — mlado In staro, navdušeno spremlja odigravanje XVII. olimpijskih ircr v Rimu In z nestrpnostjo pričakuje rezultate športnih tekmovanj. Mnogi so odšli na ogled olimpiade prav v Rim, drugi pa se morajo pač zadovoljiti s spremljanjem vesti po časopisih, radiu in kar je najprivlačncjše — po televiziji. VPRAŠANJE Bralec A. D. iz Kranja nas sprašuje o današnjem televizijskem programu, razen tega pa se je na naše uredništvo obrnil ttuli z vprašanjem, kje v Kranju so možni ogledi televizijskih prenosov te velike športne prireditve. ODGOVOR O tem smo se pozanimali povsod tam, kjer imajo televizorje! Izvedeli smo, da .so možni ogledi televizijskih prenosov v hotelu Evropa in sicer po 17. uri dalje, ko odpn; restavracijo, v Domu JLA, kjer stane enkratni ogled 50 dinarjev, v gostilni »Pri Benediku« v Stražišču, v Klubu gospodarstvenikov na Prešernovi cesti in sicer v večernem času, nadalje v Delavskem domu za člane športnega društva Triglav, vsekakor pa lahko nezasedena mesta zavzamejo tudi drugi ljubitelji športa. Člani posameznih kolektivov v raznih gospodarskih in družbenih organi/arijah pa lahko povsod tam, kjer razpolagajo s televizorji, spremljajo olimpiado v Rimu. Se današnji program: Od 14.58 do 15.01 — filmski pregled. Direktni prenos. Reporter Milan Kovačevu'. Od 15.C0 do 18.30 — atletska tekmovanja z olimpijskega stadiona. Domači komentar. Od 22.15 do 23.00 plavanje: 400 m prsno in 100 m hrbtno — finale. Domači komentar. (KI 23.00 do 23.09 — filmski pregled. Direktni prenos. Reporter Hrvoje Macanova. Od 23.09 do 21.00 boks - prciltckm«. Domari komentar. Od 21.00 do 0.15 prenos dveh polfinalnih vvater-polo tekem. njih dneh skušala prodati v Ljubljani, Kranju in na Bledu, Končno se ji je le posrečilo, da ga je prodal« M. M. v Ljubljani za 10.0CO dinarjev. M. G. je tatvino kolesa priznala in je bila obsojena na 6 mesecev zapora. M. M., ki je kolo kupil, je zaradi nizke cene lahko vedel, da gre za ukradeno kolo, vendar je kaznivo dejanje prikrival, zaradi česar ga je sodišče obsodilo na denarno kazen — 10.000 dinarjev. PRVIČ GA NI IZUČILO F. Z. je letos v noči od 29. na 30. junij v bližini Nakla z nožem zabodel F. B. na levo stran hrbta ter mu pri tem prizadejal manjšo vbodno rano. Obdolženec se je pred sodiščem zagovarjal, da je bil delno izzvan. Obsojen je bil na mesec dni zapora, upoštevajoč zlasti obtežil-no okolnost, da je bil že prav zaradi takega dejanja kaznovan. BREZ ČUTA DOLŽNOSTI P. A. je hudo zanemarjal svoje zakonite družinske obveznosti in s tem puščal v težkem položaju svoje družinske člane, za katere je dolžan skrbeti. Zc več let se ni hotel nikjer redno zaposliti, čeprav bi se kot kvalificirani delavec lahko. Zapravljal je denar, ki ga je prislužil s kakšnim priložnostnim delom, prav tako pa je zapravljal tudi denar svoje žene, ki ga je sama zaslužila. V postopku so ugotovili, da obdolženec že mnogo let pijančuje. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora, razen tega pa izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov. goljufija SF. NI OBNESLA .1. G. je v maju lani prodal svoj osebni avto. V pogodbi, ki jo je sam predložil Upravi za dohodke ObLO Kranj je v prodajni ceni vpisal za približno 600.000 din manjši znesek. Na ta način se je izognil plačilu prometnega davka v višini 120.000 dinarjev. Zaradi kaznivega dejanja ga je sodišče v smislu obtožbe obsodilo na G0.00O din kazni. V teh dneh v Bohinju (Eolo: F. PC Nedelja nesreč D3vet v bilniSnica in trije mrtvi Na naših cestah v kranjskem okraju se vsak dan pojavlja vedno več motornih vozil. Gostota prometa se nedvomno najbolj poveča ob sobotah in nedeljah, ko pride na 1 kilometer celo 33 motornih vozil. Seveda z naraščanjem prometa pa so združene številne prometne nesreče. Najhuje je bilo s temi preteklo nedeljo, 28. avgusta. Bilanca je: trije mrtvi, devet pa so jih zdravi v bolnišnici. Kje so vzroki? Največ v tem, ker vozniki motom h vozil še niso donisli tako hitro naraščajočemu prometu, saj se je največ nesreč zgodilo prav zaradi prehitre vožnje, nepazljivosti na cesti, nepravilnega prehitevanja in seveda vinjenosti nekaterih šoferjev. Z MOPEDOM V AVTOMOBIL Zgodilo se je v nedeljo, 28. ftV-^usta, na križišču v Lescah. Mo-pedist M. G. se je zaletel v avtomobil, ki ga je upravljal T. II. Pri lem je dobil mopedist težje telesne po-kodbe In je bil takoj prepeljan v bolnišnico. Škode pa je na obeh volilih za približno 170.000 dinarjev. Štirje v bolnico Na e isti II. reda v vasi Britof pri Kranju je v nedeljo prav tako prišlo do težje nesreče, kjer so morali kar štirje v bolnico. Moped is t je prečkal cesto, ne da bi so prepričal, če jo prosta. V tem času je pripeljal nasproti motorist, ki je trčil v moped is ta. Tik za tem pa je pripeljal mimo še osebni avtomobil, ki se je hotel obema ponesrečencema umakniti, toda pri tem je podrl žensko, sam avtomobilist pa je bil tudi poškodovan. Škode je bilo na avtomobilu za približno 70.000 dinarjev. OCE IN SIN Z mopedom pqd lokomotivo Najtežja nesreča nedelje je bila prav gotovo v Žirovnici. Mopedist M ni prepričil, če je pro- ga prosta, ko jo je prečkal-zapornice iz neznanih v/r° j>, niso bile zaprte, je m<>Pe(,,sn,o-A. s sinom, ki ga je Imel n* 0J pedu, zapeljal naravnost ^ lokomotivo. Oba sla bila n* 11cy slu mrtva. Moped pa je Pop^ iKtina uničen. Z AVTOMOBILOM V l»ul ^ V Dovjem se je v nedeljo Hgl d la težja prometna x*e*r^ Voznik avtomobila M. A. ^ peljal skrajno desno in P1'1 ^ trčil v obcestno drevo. Pfl =jc so bili teže poškodovani v()'jjca avtomobila, mati, dva ""P^-jco in oče, ki je na poti v bol m* ^ podlegel poškodbam. o^'^ so vsi v bolnišnici, ŠKODE ZA 290.000 DlNAR ,ti;v Motorist A. B. in voz nik i <» Id tomobila T. J. Iz Škofje ^ ■I« v nedeljo 11 vila. Pri dobil motorist Užjc telo*"4' Ikodbe. Škode pa je bilo O* ^, torju za 120.000 dinarjev, tomobilu pa za 170.000. NOTRANJA POLITIKA IN GOSfOlAISfvO Gaspodarske vesti % Izvoz jugoslovanske pšenice. Specializirano podjetje za izvoz žita »Gran-eksporU J« letos prvič po vojni izvozilo pšenico. Po podatkih tega podjetja smo letos prvič Vozili v Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Nizozemsko, Vel. Britanijo in Izrael 140 tisoč ton visokorodne pšenice. Nedavno pa so sklenili tudi Pogodbo za izvoz 20.000 ton Pšenice na Madžarsko. Tako °omo letos izvozili skupno 160 "■Oč ton pšenice. © Proizvodnja kamionov v Tovarni avtomobilov Maribor. V tovarni avtomobilov v Mariboru bodo letos in naslednje leto proizvedli skupno 7.500 kamionov in avtobusov, od tega letos 3.200, naslednje leto pa 4.300. Večinoma bodo to sodobna vozila z dieslovimi Rotorji in zračnim hlajenjem. Proizvodni program tovarne Se je nedavno razširil še z lovim proizvodom tovarne, ™ i- z lahkim in hitrim kanonom domače konstrukcije »TAM 2000«. O Izvoz grozdja iz Makedonije. Podjetje »Loza« iz Skoplja je doslej izvozilo že več kot 381 ton namiznega grozdja letošnje letine. Grozd-Je izvažajo pretežno v Vzhod-no Nemčijo, Avstrijo in Zah. Nemčijo, letos pa so izvozili Precejšnje količine tudi na ^hoslovaško. Verjetno bodo "o konca sezone izvozili ne-*CaJ grozdja tudi v skandinav-*ke države, predvsem v Sved-s^o in Norveško. O Letošnja proizvodnja motornih vozil. Iz programov jugoslovanskih proizvajalcev rnotorjev in drugih motornih Vozil je razvidno, da bodo do konca letošnjega leta proiz-^dli skupno 6600 kamionov, 1670 avtobusov, 11.160 potJU-**ih avtomobilov, 60.700 motornih koles, 30 trolejbusov m 1220 prikolic. Čeprav bo *® to&nja proizvodnja potnikih avtomobilov mnogo več-Ja od lanske, pa je povpraševanja tolikšno, da ga kljub , ne bo mogoče zadovoljiti. Perspektivni načrt dela Zavoda za izobraževanje kadrov in poučevanje organizacije dela v Kranfu Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju je pri svojem delu doslej dosegel že precejšnje uspehe. Tudi v prihodnje bodo njegove naloge še iz leta v leto pomembnejše. Danes objavljamo nekaj podatkov iz perspektivnega programa dela Zavoda, c čemer bo razpravljal tudi Okrajni ljudski odbor Kranj. sti pri delu in ustanovitev me- rilu specializirati hanografskega centra v bližnji cijske probleme Perspektivni program dela Zaveda v celoti temelji na potrebah gospodarskih organizacij in drugih organizacij, ki se izražajo v naročilih ter v predvidevanjih potreb na osnovi analiz in razprav. Program dela upošteva v prvi vrsti potreba gospodarskih in drugih organizacij s področja Gorenjske. Pri tem pa že upošteva republiško koncepcijo o razvoju tovrstnih Zavodov, ki naj bi bili za svoje ožje — (okrajno) področje splošni organizatorji (zlasti na področju izobraževanja, razdeljevanja oseb- nih dohodkov, splošne industrijske organizacije podjetij itd.), na drugi strani pa bi se v določeni meri specializirali, da bi tako specializirani upravljali usluge za celotno področje Slovenije. Program predvideva v prvi vrsti nadaljnji razvoj dosedanjih področij dela: industrijska organizacija podjetja, organizacija administracije, industrijska psihologija, izobraževanje, nagrajevanje, kadrovska politika in organizacija kadrovsko-socialnih služb, višja kadrovsko socialna šola v Kranju, problemi varno- prihodnosti. Na področju industrijske organizacije podjetij bo Zavod še nadalje proučeval industrijsko organizacijo dela zlasti na prehodu iz obrtniškega načina proizvodnje v višje oblike industrijske organizacije, pomagal podjetjem organizirati pripravo dela in planiranje, jim pomagal uvajati obračun po ekonomskih enotah, prevzemal kompleksno organizacijo podjetja v sodelovanju s strokovnjaki iz drugih Zavodov, organiziral posebne seminarje s tega področja itd. — vsem v manjših in srednjih podjetjih nujno terjajo ojačanje te službe v Zavodu. — V dogovoru s tekstilno industrijo se namerava Zavod v republiškem me- Po vseh naših krajih lahko vidimo večje ali manjše lesne obrate in žage. O njihovi smotrnosti, o ekonomičnosti in racionalnosti, spričo sodobne tehnike, ki dandanes hitro spreminja tudi proces proizvodnje v lesni industriji in uporabo lesa sploh, je tukaj seveda težko govoriti. Zato bo OLO na enem izmed prvih zasedanj razpravljal tudi o tem problemu v celoti — (Na sliki: lesni obrat KZ Bohinj v Cešnjici ggj 1 Družbena prehrana - nerešen problem Nujno le prtrebno večje število novih obratov - Mlečne kuhinje so pomemben doprinos k boljšemu prehranjevanju otrok . družbena prehrana bi morala **e*i pri nas zelo vidno mesto, je v našem okraju zaposle-skoraj polovico žena. Ven-, ar> ko si stanje družbene pre-Mjlne v kranjskem okraju po- [/v ogledamo, vidimo, da je J*^] slabo, da ta ni dobila ti-ieG^a nit's,a' kot ji pripada, saj Jr nezadostna in zadovoljuje le aJ nuj ne j še potrebe. v V družinah, v katerih so tudi v omenjenih primerih gj^avlja zelo hitro, temu pa n ; (1;> je gospodinji skrajšan jo Jni počitek za obnovitev de-p,.Vn° sposobnosti, hrana ni pri-Vp*'ena OD pravem času, je v nec'n' primerov pomanjkljiva in tini?0re z&dovoljiti potreb dru-je S (*';inov. Priprava hrane 1ook° *e*Ja> imajo starši šo-DV(v.n(. otroke, katerih urnik Uj' ne "Jema z njihovim dclov-otr i fas()m- Za prehrano teh Is. t S° Velik° prispevale mleč-jj kuhinje. V našem okraju so lov., sn,'ll! 0(1 skupnih 105 de-dr>l rnl(:'np kuhinje, kjer je ^'v.iio malico skoraj 20.000 ]e £Cev. Vloga mlečnih kuhinj nit [°z dvorna zelo velika, zato Dj 'l^or ne bi smeli dovoliti, da «ed0r^an'/:"''-'|:' ndočnih kuhinj Več^ Nazadovala, ko ne bomo *io'- ^°°'vaH mednarodne po-bj tl v živilih. Se več, gledati 1*DOR0ran' m vs;,i otrokom •o !??»onm staršev in tistim, ki ali celodnevno oskrbo le 1381 mladih ljudi, od tega kar 1071 v kranjskih šolskih kuhinjah, dijaških domovih in internatih. Velik prispevek k izboljšanju prehrane mladine pa tudi odraslih so mlečne restavracije v večjih mestih, saj samo v Kranju izdajo dnevno 1300 do 1400 mlečnih obrokov. Kakor so za naše otroke nujno potrebne šolske kuhinje, tako je našemu delovnemu človeku v tovarnah, obratih in pisarnah potrebna malica za dobro delovno sposobnost. 70 odstotkov naših delavcev, uradnikov in otrok je v službi oziroma v šoli v dopoldanskem času. Ugotovljeno pa je, da velik del naših ljudi ne znjtrkuje, ali ima nezadosten zajtrk. Zaradi tega je tudi delovni učinek v zgodnjih jutranjih urah manjši in zanimivo je, da se po malici začne naglo dvigati. Za pomanjkljiv zajtrk je več razlogov. Veliko delavcev se vozi na svoja delovna mesta iz oddaljenih krajev in vstajajo že ob štirih zjutraj, tako da nimajo časa za pripravljanje in uživanje zajtrka, nekateri zjutraj ne morejo jesti, kar je pa zgolj slaba prehrambena navada. Dopoldanske malice so zaradi teh razlogov nujno potrebne, vendar z njimi še ni rešen pereč problem prezaposlenosti žena. Delo v gospodinjstvu in industriji je vsekakor prevelika obremenitev za naše žene, zato si te upravičeno želijo, da bi člani družine vsaj kosili v obratni ali javni menzi. Seveda pa bo morala biti hrana v teh obratih res kvalitetna, z zadostno biološko in hranljivo vrednostjo. V našem okraju je sedaj 26 menz, ki izdajo vsak dan skupno približno 1300 zajtrkov, 3B00 toni i h malic, 4400 kosil in 2200 večerij. Povsem razumljivo je, da taka kapaciteta naših prehrambenih obratov ne more ustrezati potrebam. Nujno potrebno bi bilo ustanavljanje novih in adaptiranje že obstoječih obratov, posebno važna pa bi bila mehanizacija naprav in ustrezno iz-šolanje zaposlenega osebja. na organiza-tekstilni industriji, in sicer na področju splošne organizacije tekstilnih podjetij, priprave dela in obračuna po ekonomskih enotah — medtem ko se bo Tekstilni institut v Mariboru usmeril na tehnično problematiko, na probleme merjenja produktivnosti, normiranja in študija dela ter tehnične kontrole. •Na področju organizacije administracije Zaved proučuje možnosti racionalizacije pisarniškega poslovanja — ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v bankah, v javni upravi, v družbenih organizacijah itd. Zavod dalje proučuje stimulativne sisteme nagrajevanja administrativnih uslužbencev ter probleme celotne organizacije administrativne prirode. Na tem področju izdeluje Zavod za razne organizacije razne elaborate, uvaja nove načine organizacije dela, instruira njihove uslužbence ter organizira seminarje s tega področja. Zavod vseh naročil na tem področju zdaj zaradi svojih kapacitet ne more prevzeti. Na področju organizacije administracije je kranjski Zavod prvi načel ledino in bi se lahko specializiral v republiškem merilu. Na področju industrijske psihologije Zavod proučuje s pomočjo anketiranja in drugih raziskovalnih metod probleme kadrovske in socialne politike gospodarskih in drugih organizacij ter s pomočjo psiholoških pregledov pomaga raznim organizacijam pri izbiri kadrov za vodilna in odgovornejša mesta. — Zlasti ankete in analize kadrovske politike se bodo s sodelovanjem drugih zavodov razširile po vsej Sloveniji in se ponavljale daljše število let. — Pričakujejo, da bedo razen praktičnih koristi za posamezne organizacije dale tudi dragoceno znanstveno gradivo. Zavod se obrača tudi na srednje in manjše gospodarske organizacije, da bi zanje stalno opravljal psihološko službo tudi pri izboru in profesionalni orientaciji njihovega kadra. Izobraževanje kot pomembno področje dela Zaveda je zlasti stopilo v ospredje z Resolucijo Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju. Zavod bo moral zlasti s stališča organizacije, ekonomike in tehnike podjetij spremljati, preučevati in pospešiti strokovno izobraževalno delo, da se bo to stalno in pravočasno prilagajalo tendencam družbenega in gospodarskega razvoja. Pri tem delu bo moral sodelovati z drugimi institucijami v republiki in okraju; v okraju predvsem s pre-svetno-pedagoško službo, ki bo probleme izobraževanja strokovnih kadrov proučevala zlasti ,? pedagoSke strani ter s službami za izbiro poklica, ki bodo te probleme proučevali s kadrovske strani. Pri tem bo težišče dela Zavoda na pomoči gospodarskim in drugim organizacijam, da sa- me "čimbolj uspešno razvijajo lastne izobraževalne službe in šele v drugi vrsti na organizaciji posameznih seminarjev, ki jih oedjetja zsradi pomanjkanja kadrov ne morejo sama organizirati. Taka usmerjenost dela Zavoda je potrebna, ker potrebe in težnje po izobrazbi tako naraščajo, da je nemogoče neposredno zadovoljevati vse ali večino potreb iz enega okrajnega centra. Pri tem taka koncepcija za-vodovega dela upošteva delavske univerze, ki naj tudi prevzamejo del strokovnega izobraževanja zlasti neposredno izobraževanje uslužbencev in delavcev kot izvrševalcev in upravljavcev. Na področju nagrajevanja Zavod proučuje sisteme nagrajevanja po učinku in pomaga gospodarskim organizacijam pri uvedbi stimulativnejših oblik nagrajevanja ter organizira seminarje s tega področja. Ker gospodarske organizacije prav na tem področju potrebujejo in zahtevajo največ pomoči, bo Zavod moral to dejavnost razširiti in okrepiti. Posvetiti se bo moral analizi in oceni delovnih mest, analizi nagrajevanja po učinku ter tudi problemom kompleksnih sistemov nagrajevanja. Zavod bo moral pomagati tudi manjšim in neindustrijskim gospodarskim organizacijam, ki so v tem oziru najbolj zanemarjene. Zavod nudi podjetjem tudi kompleksno pomoč na področju kadrovske politike. Tu gre zlasti za pomoč pri analizi in planiranju kadrovske politike podjetja, pri njeni formulaciji ter pri organizaciji kadrovsko-socialnih služb v podietiu. Na tem področju se je Zavod specializiral v republiškem merilu, zato bo v prihodnje potrebno to dejavnost samo še okrepiti. Vrsta dejavnosti (izobraževanje, nagrajevanje, sistematičen izbor in razporejanje delavcev, napredovanje, oblikovanje med-osebnih odnosov, informacijska služba, HTZ, skrb za standard, za presti čas delavcev itd.) se v gospodarskih organizacijah lahko razvijajo le, če imajo te strokovne uslužbence, ki so- specializirani na teh delovnih področjih. Glede na obstoječe potrebe bo Višja kadrovske-secialna šola v Kranju sprejemala redne slušatelje iz vse Slovenije. Sola bo izobraževala slušatelje za opravljanje raznih kadrovsko-socialnih služb. Imela bo 4 specializacije, in sicer: za kadrovike, za inštruktorje, za varnostne tehnike in za analitike. S tem bo izpolnjena velika praznina, ker obstoječa Višja šola za socialne delavce izobražuje svoje sluša-'elje samo za socialno delo. Zavod se bo moral v prihodnje v*koliko ukvarjati tudi z varno-stio pri delu. Zlasti pri manjših podjetjih na Gorenjskem, ki nimajo lastne varnostne službe, je potrebno, da bi varnostni tehnik Zaveda za več podjetij skup«j opravljal varnostno službo. Iz V. republiškega festivala kmetijskega strojnišva Lahko bi bilo bolje. če... Razvoj gradbeništva v Jugoslaviji V021'. 10 oddaljeni od Sole ali se 'ko'"' nudili pri šoli opoldnn-Vaij sil° Otroci bi tako dobl-**n» V rc"'*u kosilo, zaposlene tažL Pa bi bile v veliki meri -. " r°menjcne. - V kranjskem je imslo do sada j kesilo V tek« naslednjih prtih let bs realiziran obsežen načrt modernizacije gradbeništva v Jugoslaviji. Za vsako leto predvidevajo okoli 60 milijard din investicij, torej 300 milijard dinarjev v petih letih. Večina teh sredstev bs uporabljena za nabavo moderne (35 do 36 milijard dinarjev na lel:), dalje za industrijo gradbenega materiala okoli 20 mili-opreme za gradbeno operativo jard letno in 4 do 5 milijard dia za gradbeno obrt. — Uresničitev tega programa bo omogočila gradbeništvu uspešnejše obvladovanje ne samo povečanja ob-r,ega gra;lenj, predvidenega ■ jugoslovanskega gospodarstva v perspektivnim načrtom razvaja naslednjih petih letih, temveč bo gradbeništvo postavilo vso svojo dejavnost z investiranjem teh sredstev n* sodobne osnove, da bodo lahko kar najbolj pospešili, racionalizirali in »ocenili svoje usluge. Po predračunih bs obrseg gradenj v naslednjih petih letih porastel povprečno za 13 odstotkov na leto in bo taks v letu 1965 za 81 odstotkov večji od sedanjera. V tem času bs dograjenih mnogo novih industrijskih in drugih gospodarskih podjetij, preko 5I0.909 stanovanj, 5309 kilometrov cest. 3.900.«il kvadrat.ih metrov ssvik šolskih prsstsrsv itsi. V nedeljo, 28. avgusta zvečer, se je vrnila v Kranj 7-članška skupina traktoristov Gorenjske, ki je nastopila na letošnjem V. republiškem festivalu kmetijskega strojništva v Murski Soboti, ki ga je organiziral Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije s sodelovanjem Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo ljudske republike Slovenije in kmetijskih zadružnih organizacij. Po prihodu v Kranj smo zaprosili vodjo skupine Jožeta Za-gerja za krajši pomenek, ker nas je zanimalo, kako so se uveljavili na tekmovanju traktoristi, ki so zastopali Gorenjsko. »Kdo in kako so nastopili naši traktoristi?« »Naš okraj so zastopale dve tričlanski ekipi. V prvi pri članih so bili Janko Kranjc, Franc Strahan in Ivan Kohek. Pri mladih zadružnikih pa so tvorili ekipo brata Marjan in Andrej Fre-lih ter Ivan Tavčar. Iz Kranja smo šli v petek, 26. t. m. Iz Ljubljane smo se vsi traktoristi odpeljali z dvema avtobusoma v Mursko Soboto. Ker smo bili preveč utrujeni in ker se je tudi eri avtobus pokvaril, v petek zvečer ni bilo zborovanja traktoristov in otvoritev festivala,, temveč šele v soboto. Tega dne smo v vseh predvidenih disciplinah nastopili na kmetijskem posestvu Rakičan. V nedeljo so bili slovesno objavljeni rezultati, nato pa nas je predsednik OLO Murska Sobota povabil na kosilo.« »Kakšni so bili doseženi rezultati?« »Na splošno slabi, toda pod pogoji, ki so jih imeli naši traktoristi, moram reči, da so bili dobri. Mladi zadružniki so ekipno zasedli 4. mesto, kot posameznik pa je bil Marjan Frelih 3. Članska ekipa je zasedla šele predzadnje, to je 7. mesto. Naš letošnji okrajni prvak Janko Kranjc pa je kot posameznik zasedel 7. mesto.« »In nagrade?« »Frelih je dobil denarno nagrado, Kranjc pa je prejel za uspeh in pa zaradi dolgoletnega dela v kmetijskem strojništvu pismeno diplomo« in zapestno uro. Jaz sam pa sem dobil pismeno pohvalo za dolgoletno delo v kmetijskem strojništvu.« »Kakšni so bili vzroki, da ni bilo boljšega uspeha?« »vth js vec. Slabe priprava pa so poglavitna ovira, ki naše traktoriste že vsa leta nazaj tarejo in zavirajo, da ne pridejo do boljšega mesta. Vsi naši traktoristi so vajeni dvobrazdnih plugov, toda tekmovalo se je z enobrazdni-mi. V tem kraju je zemlja vss drugačna kakor pri nas. Mi na primer orjemo do 22 cm globoko, na tekmovanju pa smo oz. ao orali 30 cm globoko, ker je v teh krajih tak običaj. Ce bi prišli v Mursko Soboto že nekaj dni prej kakor drugi, na primer Celjani, in če bi tudi naši lahko pred tekmovanjem preizkusili traktorje in zemljo, bi bil uspeh nedvomno boljii in rsa-veseljivejši.c ASFALTIRANJE CESTE Bohinjska Bela — Delavci Uprave za ceste LRS so konec minulega tedna pričeli z asfaltiranjem novih preložitvenih odcepov republiške ceste pred Bohinjsko Belo proti Bohinju, ts je na cesti, ki so jo že lani pričeli konstruirati. Računajo, da bodo z asfaltiranjem končali čse 7 dni. Zaslužena kazen za ropanje in vlomne tatvine Mestni avtobus«! promet nepogrešljiva potreba Ko je v nedeljo, 26. junija letos, J. R., iz Kranja, odšel z ženo po vstopnice za cirkus, pač ni slutil, da bo v tem času v njegovo stanovanje vdrl tat. — Le-ta se je namreč splazil kar skozi odprto kuhinjsko okno, s katerega je bilo treba odstraniti le ionec z juho. Tat je bil že vajen takih poslov in že je bil v njegovih rokah res dober plen: 60.000 dinarjev gotovine, ročna moška ura in sončna očala. Vse to je našel v nezaklenjeni omari oziroma kuhinjski kredenci. V tem pa je bil J. R. spet doma. Tat je bil tako presenečen, da se je prvi hip skušal skriti kar pod posteljo. Ta pa je bila prenizka in tako se je moral z J. R. pogledati iz oči v oči. J. R. ga je brez strahu povprašal, kaj vendar išče pri njem in kako je prišel v sobo, ko so bila vrata zaklenjena. Slednji seveda ni vedel pametnega odgovora. Stanovalec je tedaj poklical ženo, da bi stopda po miličnika. Tatinskki gost, v katerem je J. R. prepoznal zidarja M. P., je tedaj pobegnil izza pasu odprt žepni nož, z njim zagrozil J. R. ter ga prisilil, da se je umaknil. To je tat izkoristil, se pognal s plenom na dvorišče, od-tam pa proč iz mesta. M. P. se ni dolgo skrival po okolici. Njegovo srečanje z J. R. je bilo zanj usodno. Ujeli so ga in moral je priznati, da ni okra-del le J. R., temveč da je nepošteno živel ves čas njegove zaposlitve pri Kranjskem gradbenem podjetju. Tudi na obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani spričo trdnih dokazov svojih dejanj ni tajil. Tako je sodišče ugotovilo, da je že konec januarja letos iz čuvajnice KGP vzel pištolo, kal. 6,50 mm z nekaj naboji, iz skladišča KGP pa v noči od 1. na 2. april dežni plašč, kmalu nato še 4 volnene odeje, 3 rjuhe in nekaj električnega kabla, v marcu letos pa še dva dežna plašča. S temi tatvinami je KGP oškodoval za približno 50.000 din. — V skladišče je prišel tako, da je razbil v spodnjih prostorih okensko steklo, iz pritličja pa potem splezal še v podstrešno skladišče obutve in obleke, kjer je vrata s silo odprl. M. P. je razmeroma dobro zaslužil, kot samec ni imel nobenih preživninskih dolžnosti, vendar se je vdal pijančevanju in kvartopirstvu in mu zato delovni zaslužek ni zadoščal. Tudi večji del sedaj ukradenih predmetov je zapravil. Zaradi roparske tatvine proti J. R. in vlomne tatvine pri KGP mu je -Obveščevalec- mali oglasi V nedeljo 4. septembra priredi gasilsko društvo Bitnje veliko vrtno veselico s pričetkom ob 14. uri. Za ples in razvedrilo bo igral Kvintet bratov Avsenik s sodelovanjem solistov Danice Fi-Hpič in Franca Korena. K oblni udeležbi vabijo gasilci -3222 PRODAM Prodam italijanski moped na 3 prestave, znamke Marini Fran-co. Miro Belehar, Voklo 73, Šenčur -3234 Prodam motorno kolo »Jawa-, 250 ccm. Predoslje 5, Kranj -3235 Prodam Vespo ali zamenjam za italijanski moped. Nartnikova št, 5, Kranj Prodam 12 tednov brejo svinjo. Brezovica 3 pri Kropi -3277 Prodam kravo, ki bo tretjič te-letila 20. septembra. Podbrezje 95 -3278 Prodam novo gumo 400X15 za Topolino in vetrobran za motor DKW ali Puch. Breg 20 pri Komendi -3279 Prodam moped Colibri s prevoženimi 500 km. Jenko Janez, Srednja vas 39, Šenčur -3280 Prodam 15 tednov brejo belo svinjo. Breg ob Savi 9 -3281 Prodam parcelo za stavbeni svet, na lepem kraju, okrog 600 kvadrata h metrov, pri Pristavi. Naslov v oglasnem oddelku 3282 Prodam hišo ali zamenjam za enakovredno. Drulovka 35, Kranj 3283 Motorno kolo Tomos Galeb kot nov že registriran prodam. Ogled v Opremi Kranj 3284 Poceni prodam 2 okna z mrc- ko v Kranju ali okolici. Ponudbe Save bo vpisovanje na osnovni oddati v oglasni oddelek pod šoli Lucijan Seljak v Stražišču. -Starejša« 3245 Prijavljenci z območja osnov- Sprejmem takoj ključavničar- nih šol Duplje in Predoslje se skega vajenca. Gasilska 1, Kranj vpisujejo na področnih osnovnih 3271 Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v Prešernovo ulico 9, Kranj. Izdelujem in po- šolah. OBJAVA TRGOVSKO PODJETJE »AGRARI A« KRANJ razpisuje pravljam vse vrste moških klo- naslednja delovna mesta: bukov. Priporoča Janez Jane se klobučar 3251 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici in Glasu Gorenjske Kranj za izplačano zavarovalnino kot naročniku tega časopisa. Glas Gorenjske vsakomur toplo priporo- 1. KVALIFICIRANEGA DELAVCA trgovske stroke za prodajo sadja in zelenjave v prodajalnah in na debelo na terenu; 2. USLUŽBENKE s srednjo strokovno izobrazbo z znanjem strojepisja za razna dela v pisarni; št. 39. Šenčur Izgubila sem žensko 3281 jopico -3276 °^ ^s do Bašlja. Prosim posto- čam. Jenko Janez, Srednja vas 3. ŠOFERJE - avtomehanike za Kranj in Jesenice; 4. KURIRJA oz. kurirke; 5. POSLOVODJE predelovalnega obrata (konzerviranje zelja). Osebni dohodki se določajo po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanje ni preskrbljeno! Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev je poslati Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju. nega najditelja, da jo proti nagradi vrne v trgovino na Zgornji Beli 3290 Iščem prazno sobo ali bi za protiuslugo pazila na hišo. Ambrož Marija, Titov trg 2, Kranj 3291 Šofer D kategorije želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Stanovanje« oddati v oglasni oddelek 3292 Gospodinjsko pomočnico iščem k 2-članski družini. Dr. Vela Turna, zdravnica, Kranj, Cesta 1. maja 7 3293 Dne 5. julija sem našel aktovko v avtobusu SAP-a na relaciji Ljubljana—Kranj. Lastnik jo dobi pri vratarju Iskre, Kranj. Frelih Franc 3294 Sobarica išče zaposlitev. Perfektno obvlada nemščino in angleščino. Naslov v oglasnem oddelku 3295 Iščem žensko za varstvo dveh žami (gavtri) vel kosti 1,40 X.0,90 majhnih o(rok v dopoldanskem metra ter cea 1 m3 rabljenih desk primernih za beton ranje. Naslov v oglasnem oddelku 3285 Težko, mlado kravo, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3286 Prodam kuhinjsko kredenco. Smid, Zagorice 111 3287 Osebni avto v krasnem stanju prodam. Ogled v nedeljo, 4. septembra 1960 od 8. do 12. ure na park rnem 1 prostoru pred Železarno Jesenice 3288 Prodam NSU Primo, 150 ccm, novo še neregistrirano. Tavčarjeva 25, Kranj času na domu. Plačam po dogovoru. Informacije dobite vsak dan od 14. do 16. ure pri Breznik, Suha — blok 1, Skofja Loka 3296 Iščem sobico, prazno aH opremljeno. Dam 20.000 din n i-grade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Mirna in čista« 3297 Novo žensko kolo -Diamant« zamenjam za garažna vrata in okno ali prodam. Škofjeloška c. št. 56, Kranj 3298 o b j a v e KUPIM Kupim kravo, ki bo v septembru teletila. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 3283 VPISOVANJE V OSEMLETKE ZA ODRASLE v občini Kranj v šolskem letu 1960 61 RAZNO v Kranju. Dupljah in Pre- Gradbeni tehnik z desetletno dosljah bo vpisovanje v osemletke prakso v nizki in v soki gradnji za odrasle od 1. do 10. septembra s pooblastilom, želi spremeniti 1960 dnevno od 8. do 16. ure. s'užbo. Ponudbe oddati v oglas- V Kranju bo vpisovanje za vse ni oddelek pod -Družbeno sta- prijavljence, ki stanujejo na lc- OBVESTILO Vpisovanje na Glasbeno šolo Vpisovanje gojencev — starih in novih — se vrši od 1. do 3. septembra 1960 od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni Glasbene šole (poslopje gimnazije, I. nadstropje desno). Stari gojenci naj prinesejo s seboj zadnje spričevalo Glasbene šole oziroma kontrolno knjižico, novi pa morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo matične šole (osnovne šole, gimnazije, strokovne šole i. p.). Vse podrobnosti so razvidne na oglasni deski v šolski veži poleg pisarna. Ravnateljstvo Glasbene šole na Jesenicah kino Jesenice -Radio«: 1. in 2. septembra angleški film OPERACI-/A AMSTERDAM Jesenice -PLAVZ«: 1. in 2. septembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI GA NI BILO Bled: 1. septembra ameriški 'ilm POTEMNELI ANGELI, 2. septembra ameriški barvni film OBRAČUN PRI OK KORALU, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 2. septembra italijanski barvni film BENETKE, MESEČINA IN TI, predstava ob 20. uri Kropa: 1. septembra nemški film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI, mladinska predstava ob 16. in 20. ur. Tržič: 1. in 2. septembra nem-*k*i film PRFOKS Kranj -STORZlC«: 1. septembra ameriški barvni film AVTO- novanje« 3272 Stanovanje za dva upokojenca Iščem. Dam 50.000 nagrade, lah- vem bregu Save na osnovni šoli BUS NA STRANSKIH POTEH, Stine Žagar (gimnazija), zt\ tiste, predstave ob 16., 18. in 20. uri, ki pa stanujejo na desnem brejru matineja istega filma ob 10. uri Letni kino -PARTIZAN«: 1. sodišče, čeprav še mlademu in doslej še nekaznovanemu, odmerilo kazen — 2 leti strogega zapora. Vso nastalo škodo, ki jo je prizadejal, bo moral seveda še poravnati. M. P. ni imel lepe mladosti. Brez potrebne vzgoje je moral slabo pripravljen v svet za kruhom. Kazenski poboljševalni dom bo moral pač pri njem dopolniti s tršimi ukrepi, kar je bilo doma zamujeno. Obsojeni, doma iz Fermina pri Mariboru, na zagovoru ni bil zakrknjen in bo verjetno še našel pravo pot v življenje. Menda ni Jeseničana, ki bi bil za to, da se ukine sedanji mestni avtobusni promet. Sicer o tem tudi nihče ne razmišlja, nasprotno, razmišljajo o tem, da bi ga še izpopolnili. V podjetju so nam povedali, da ga nameravajo preko zime še razširiti tako, da bo zveza vsake četrt ure namesto vsake pol ure kot doslej. Pred dnevi so dobili nov avtobus, v kratkem pa dobijo še dva in tako s te strani ne bo ovir za razširitev. Septembra letos bodo začeli graditi tudi lastne upravnogospodarske prostore. — Sedanje delavnice namreč ne ustrezajo rastočim potrebam, pa tudi prostorov za garaže nimajo dovolj. Dva krat več Iz posebne analize o samoupravnih organih v kranjskih podjetjih, ki jo je pred dnevi izdelal Občinski sindikalni svet v Kranju je razvidno, da je v organih delavskega samoupravljanja zmeraj več delavcev. Tako se je število članov delavskih svetov povečalo od 357, kolikor jih je bilo po volitvah v OKREPČEVALNICA NA JEZERSKEM VRHU Na Jezerskem vrhu so na oni strani meje postavili v vznožju skalnate stene lično okrepčevalnico in prijeten prostor za od-počitek. V gostišču, ki ga upravlja Franc Lopar iz Železne Kaplje, je izvrstna postrežba. Številni izletniki, ki se radi zadržujejo v tem gorskem miru, uživajo tudi nad prekrasnim razgledom. r samoupravne organe 1957 leta, na 789 članov, kolikor jih je bilo izvoljenih ob zadnjih letošnjih volitvah. Hkrati se je povečalo število članov upravnih odborov od 101 na 225 delavcev in delavk. Prav tako je iz analize razvidno, da je ob vsakih volitvah več mladine in delavk v samoupravnih organih. Tako je bilo pred tremi leti samo 87 mladincev in mladink v samoupravnih organih, medtem ko jih je po letošnjih volitvah še enkrai več — 165. Dobra paša Šenčur — S Kmetijskega posestva v Šenčurju je na Jezerskem na Ancelnovi planini na paši 51 glav živine. Letos je trava tod dobro porasla, ker so pašnike spomladi pognojili z umetnimi gnojili. Živina, ki bo ostala na paši do konca septembra, se kar dobro počuti in dobro napreduje. _I_ Čeprav so nekateri nekaj časa dvomili o uspešnem razvoju podjetja, kažejo podatki zadnjih let, da je podjetje opravičilo svoj obstoj. Lani je imelo za 44 milijonov dinarjev prometa, 1«" tos pa je že v prvem polletju doseglo nad 53 milijonov din. m To pomeni, da bodo do konca leta dosegli za preko 100 mili" jonov dinarjev prometa. S takim prometom se da tudi solidno gospodariti in kot kažejo dosedanji rezultati, ni kaj oporekati. Od 28 milijonov dinarjev čistega dohodka, ki so ga ustvarili v prvem polletju, so vložili v sklade podjetja 18 milijonov dinarjev. Z lastnimi sredstvi nameravajo predvsem i*" polniti vozni park ter sodelovati pri gradnji novih prostorov. Stroške gradnje cenijo na okoli 208 milijonov dinarjev. " Lokacija je že odobrena in tudi načrti so pripravljeni. V podjetju je z vajenci vred zaposlenih 48 ljudi. -k Usodna vožnja s čelnom Vožnja s čolnom po jezeru Cr-njava pri Preddvoru, ki sta sf jo v nedelje- popoldne privoščila Boštjan in Franc Zadnikar, se je kaj žalostno končala. Čoln, ▼ katerem sta bila oba brata 6e je nenadoma prevrnil. Marja° Andclšek iz Tupalič, ki je to videl, je takoj z brega skočil v vodo in potegnil na suho Franca. Ko ga je potem spravil k zavesti, mu je Franc povedal, da j€ v vodo padel tudi brat Boštjan. Andolšek je takoj nato še enkrat skočil v jezero in potegnil iz vode tudi Boštjana. Z umetnim dihanjem so ga skušali rešiti, vendar jim to ni uspelo, ■* Poklicali so zdravnika in rešil"1 avto. Med prevozom v Ljubljano pa je Boštjan umrl. Robert BrO.ler Nenadoma nas je zapustil niš ljubi mož, o5e, brat in stric M Pogreb dragega Golnika v Križe. ALI PETER pokojnika bo v četrtek ob 15. url z Žalujoči: mati, žena Marija, sinovi Peter in Franci, hčerka Marija, brata Tone, Vinko in sestre Zofija in Albina septembra premiera jugoslovanskega filma VOJNA, predstava ob 19.30 uri Stnaž.šče -SVOBODA«: 1. septembra ameriški film OSAMLJENI ČLOVEK, predstave ob 18. in 20. uri S^ofja Loka: 2. septembra ameriški film VELIKA ZEMLJA, predstave ob 18. in 20.30 uri Duplica: 1. septembra ameriški barvni film KRALJ IN JAZ, predstava ob 20. uri v. Noben zakon ni popoln — niti moj. Tea, tako je ime moji ženi — ni igrala šaha. To sicer ne bi bilo hudo, toda ker razen tega v stanovanju ni trpela ne cigaretnega dima, je moj položaj postajal vedno bolj kritičen. Igranje 'šaha brez modrega dima je menda še težje, kakor kegljati brez piva. Moral sem hoditi drugam — in vprašam.^ kje in katera zakonska družina je zvečer rada sama? Magnetofon je bil na prvem mestu med najinimi, v božiču prejetimi darili. Podarila sva sj ga drug drugemu, da si olepšava večere. Žena ga je podarila meni s skrito željo, da bi ostajal doma in da bi se tako odpovedal šahu, jaz pa sem ga podaril njei, da ob večerih ne bi samevala. Magnetofon je postal najin konjiček. Skupaj, ali pa vsak za sebe, sva lovila iz etra glasbo in jo snemala na trak. Do sem je bilo vse lepo in v redu. Toda magnetofoni te . 10 uP0tal>ljati še na sto drugih načinov . . . Tako je bilo. »Ljubica, tako dolgo že nisem igral šaha, kaj ti ne bo dolgčas, če bi nocoj odšel na eno partijo v naš klub?* »Ce že ne moreš drugače, pa pojdi. Nisem malenkostna, saj me poznaš, ne bilo bi mi po volji, če bi imel občutek, da si zaprt v kletko. Tak po idi že.'* je odgovorila in naredila z roko patetično kretnjo. »Pa kravate ne pozabi, dragi, nočem, da bi bil podoben ciganu. In ne pozabi, odigraj samo eno partijo, nato pa pridi domov!« Samo eno partijo — kako je vendar to mogoče? Nasprotniku je vendar treba ponuditi priliko, da izravna svoj poraz. Po vsaki revanži je potrebna odločitev in pri tem, kakor je običaj, navadno mine pol noči. Brez skrbi, Tea ima globok spanec in lahko se priplazim v sobo, tiho kot mačka. „ Pri zadnji igri — bila je četrta po vrsti — sem bil izgubil trdnjavo in dva konja, sem se posvetoval s svojim soigralcem o strateški plati vrnitve domov. »Nimam lahkega položaja,« je menil soigralec, dvigalo v hiši ropota in ženo navadno zbudi, tal moram zato peš in to v četrto nadstropje. In raj veste, kako grozno je škripanje parketa! Zadnji trije koraki do postelje so običajno najtežji. »To vendar ne more biti problem, saj tla tudi pri meni škripljejo,« sem ga potolažil, poleg tega pa sem se tudi trudil, da bi umaknil trdnjavo iz nevarne bližine tekača. »Veste, običajno se slečem že v kopalnici in vstopim v spalnico ritenski, kakor rak. Če tedaj slučajno zaškripVejo tla in se žena zbudi — prižge luč — me zagleda z obrazom, obrnjenim proti vratom kopalnice in tako niti ne vpraša od kod prihajam, temveč kam grem. Odgovor imam že pripravi en, rečem ji, da grem v kuhinjo pogledat, ali je plinski ventil zaprt ali pa, da me muči žeja.« »Res, ni slaba ideja s to rakovo hoio,« je pritrdil soigralec, »toda z naslednjo potezo boste matirani.« Pred vrati svojega stanovanja sem tiho sezttl čevlje in vstopil v predsobo. Vrata so sicer glasno zaškripala, toda, ker je bilo do spalnice le dvoje vrat, se nisem preveč bal. Bil sem brez skrbi. Po stari in dobro preizkušeni metodi rakove hoje sem srečno prišel do postelje in zlezel med rjuhe. Imel sem popolnoma čist j vest. Drugo jutro. »Kdaj pa se je vrnil moj gospod in varuh? Nocoj ali zjutraj,« je pri zajtrku zago-stolcla ženkica. Okoli ust ji je poigral tisti značilni nevarno sladki nasmeh, ki mi je vedno sproži! mravljince po hrbtu. »Zakaj pa zjutraj, mar misliš, da je bilo tako pozno,« sem jo skušal prepričati s svojim najslajiim nasmehom in prijaznostjo. »Kako dolgo te ni bilo?« je vprašala ponovno in sladki nasmeh ie pričel ugašati. »O ljubi bog, tako dolgo vendar, kakor pač traja igra. Saj vendar veš, da takrat navadu') pozabim na čas.« »Pol treh zjutraj je bilo, če dovoliš, da ti povem.« »Toda ljubica, kako moreš trditi kaj tako nemogočega, saj si vendar trdno spala, ko sem se vrnil.« »Seveda sem spala, toda — magnetofon ni spal. Ponoči sem se zbudila in. tebe še vedno ni bilo. Vzela sem magnetofon in ga postavila na omarico v predsobi, ga naravnala na »snemanje« in odšla nazaj v posteljo.« »In kaj si posnela?« »Poldrugo uro ničesar. Samo tišino najinega stanovanja. Toda na koncu, ko se je trak že skoraj ves odvil, je mikrofon zaznamoval zvok — poslušaj ga!« Vključila je »reprodukcijo« in pol minute — vlekla se je silno dolgo — ni bilo slišati ničesar. Tedaj pa sem zaslišal značilni zvok — bilo je škripanje vhodnih vrat od stanovanja. »S števcem lahko vsak pr-vošolček izračuna uro, ko $' prišel domov,« je ugotovila žena in kot velik grešnik sem povesil glavo. Nekaj dni sem ves pobit taval po stanovanju in magnetofona niti pogledal nisem. Tedaj me je prešinila rešilna misel. Maščevanje je moje in kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje! »Ljubica«, sem čez nekaj dni dejal svoji ženi, »zelo veliko dela imam, mislim, da te moj pUalnt stroj ne bo motil, zamaši si ušesa, da boš laže spala .« »Veseli me, da imaš .oliko dtua. Stroj me niti malo ne bo moti! Nasprotno, tako lepo ;e, ko bom vedela, da si v moji bl./ini — pa čeprav ne bos pri meni.« Magnetofon ic bil moi glavni pomočniki Že nekaj dni fttit ga vključil, ko sem pisal na stroj. Na traku ie posneto z<* polni dvakrat dve uri tipkanja! Tea je odšla spat, sam pa sem se odpravljal na moje pTM kinjeno igranje šaha v klubu-Ob vratih sem si mel roke W poslušal veselo tipkanje, ki >e prihajalo iz zvočnika na mag' ne to fonu. Tehnika je pa res sijajna! Ko sem že zaklepal vrata, sem ujel še glas svojega kašl:anja, ki je bil prav tako wct na trak. Ta večer je bil zame srečen-Dobil sem tri partije in se vrnil domov šele ob policijski uri. Res je, da mora čiovek imeti pri Sabiranju mirne in spočite živce. J 10 BWA KLIN AR ŽARA S PEPELOM »Morda,« de zamišljeno Židinja. Angela pa ne sliši njunega pogovora. Zanjo ni več dolgih r*f> Podobnih krstam. Daleč proč je od tega nečloveškega in ©žičnega morišča, v katerem so ljudje obsojeni na počasno in P'jenja polno umiranje. Ničesar se ne zaveda, niti tega, da bo ^"da vsak hip ugasnila. Poslednji trenutki ji vračajo življenje, ea je živela. Še enkrat ga živi in zanjo je ta utvara bolj satena od življenja samega... Daleč je, kakor da za Ausch-*^ sploh ne ve, kakor da še nikoli ni bila v njem. Le včasih jj^ttisli na taborišče. Pomisli na Buchenvvald, kamor so zaprli . 0za- Mnogokrat pa niti nanj ne utegne pomisliti. Preveč dela • ; dan dela kot natakarica v kavarni, v prostem času pa 1 na tajne sestanke in organizira upor proti zavojevalcem, ki ugrabiij moža. Opazuje gestapovce, ki se šopirijo v kavarni, in jsluškuje njihovim pogovorom. Naslednji dan ali pa še prej za te pogovore partizani... Angela dela; ne utegne misliti "* ^noževo trplje nje, ne utegne misliti, da bi mo^li gestapovci ae- Za n,'eno' delo. Niti trenutek nima oddiha. Ne misli več in da ^!Da> *e °° *iC1L mesec vojne konec. Ze zdavnaj je pozabila, * Je kdaj tako naivno mislila. Misli samo na eno: na boj preti tr J-*-*0*^11' *' P°ma5a partizanom s hrano, s sanitetnimi po-Slinami in s papirjem za osvobodilni tisk, ki ga s pomočjo Dnih tovarišic tajno razširja... R k ^° J' mineva čas vse od dne, ko so odpeljali Slavka v clleilwald. Prvi streli odjeknejo v Tacnu pod Šmarno goro. Ie? ^amn*škem področju vre. Cestni mostovi gore, betonirani e e 7 zrak. Ogenj upepeljuje zaplenjeno žetev na posestvih iz-^ ndi Slovencev... V noči na prvi avgust minirajo jeseni-iPar^izani cestni most v Mostah pri Žirovnici, čez dan pa »tir"0'^rvo °^Pr*° partizansko bilko v Sloveniji. Bi jejo jo je-^ls'ki partizani-delavci pod vodstvom Jožeta Gregorčiča. Cez en dni se razvname boj na Jelovici. .. Jet ^*!5e'a ^e^a v nekdanji Novakovi kavarni, ki jo je prevzela ne \ *ens*a' Je D'la včasih socialistka, zdaj pa je postala "ilirka. Pri njej dela Angela. Mora delati, mora jesti, mora 81 služiti za navpični vzlet in pristanek Od prvih začetkov letalstva pa do danes je bil človek bolj ali manj zadovoljen, da so ga nosila krila ali pa helikopterski motorji. Konvencionalni krilni profil je danes še vedno edini izvor vzgona v vsakdanji uporabi. V preteklih letih pa je postajalo vedno bolj očitno, da bo plinska turbina omogočila gradnjo letal prav posebne vrste. V mislih imamo letala, ki zmorejo velike vodoravne hitrosti — ka- terih helikopter ne obvlada — obenem pa lahko vzletajo in pristajajo navpično. Pri hitrem vodoravnem letu krila teh letal še vedno dajejo potrebni vzgon, kot je to običajno. Pri navpičnem vzletu in pristanku pa nosijo letalo le reakcijske sile turboreakcijskih motorjev. Prednosti takega letala pred običajnimi današnjimi letali skoraj ni potrebno posebej poudarjati: za vzlet in pristanek praktično ne potrebuje dolge betonske steze, zato lahko deluje na skoraj poljubnem zemljišču. Problem takega letala danes seveda še ni dokončno rešen. — Vendar pa Angleži pri raziskovalnih delih prednjačijo pred ostalimi. Eksperimentalni prototip takega letala so zgradili že leta 1956. Tedaj je SC-1 pričel s prvimi poskusnimi poleti. — Najprej pa so prehajali vse bolj na vertikalno dviganje in spu- življenje, če hoče delati za partizane v dolini. Saj ^ notela v hribe, pa so ji zapovedali, da mora ostati na Jesenicah eIati na terenu. Zato dela v tej kavarni, zato streže gesta-cern, ki zahajajo vanjo. Tako marsikaj izve, kar partizane **&nna. _ - Das ist eine Schvveinerci, prisluškuje Zwicku, ko se pogo-«'* s plavolasim kolegom Linkejcm o novem položaju, ki se ga "•renjskem Nemci niso nadejali, jj "~ Ba. Uporniško gibanje mora biti peklensko dobro organi-I- * ~~ Pripoveduje Linke ... — Menda si bral poročilo okrož-&a *rožniškega komandanta v Kamniku ... Ne, nisem ga še dobil v roke,"— pravi Zwick. j^v.'" Prav danes sem ga prinesel z Bleda. Na kamniškem pod-dilo SC ^e za,-e^c' <*0Dro pripravljeno uporniško gibanje. Začu-•kih *znenadilo nas Je zaradi tukajšnjih nekdanjih strankar-hi ~" |WJ»wauian in ---«-------- •Ho«? D|.0s* na cesti Doe»<>V'n V Homcu in Radomljah, o poškodovanih telefonskih n- o požganih kozolcih z zaplenjenim žitom... Če se bo Po nadaljevalo, se bo prekleto nevarno voziti z avtomobilom 'knu • n 'zven ve-.i'h krajev. Na napad na naš avto med Rep-'n Vodicami si slišal? V Da> Pritrdi Zwick. Z, S~ ^n nič manj nevarno nI to gibanje na našem področju. U*Hj ."^om na upornike na Mežaklji nismo dosegli ničesar. NI iu; v i"!1 uspelo uničiti. Banditi so imeli samo dva mrtva in !r'' da. ranjencev niti ne omenjam. — Imeli pa bi jih še 1*^1 Se msmo umaknili. Ko smo preganjali bandite po Me-feteSfc 80 nam nenadoma drugI vpadli v hrbet. Kaže, da imajo *l'seno vojaško vodstvo ... ^»tser ^"'to1' — pritrjuje Zwick. — Prav te dni nas je obvestil Jov P^°nfident, der Jiiger Koritnik aus Jauerburg o bandiUskem "miku. Neki Jo^ef Gregorčič ie . .. ~~ Alter sQdslawischer Ofizier? — vprašuje Linke. Ein reter Kiunpfer aus Spanien . .. ^ Rdeči bojevnik iz Španije? — se čudi Lnke. t\' ^t tri Paar ga d^bro pozna... " »cr Hotelir aus Veldes? jyein" Stari hotelir Paar. Diescr Rotc je bil kot mladenič pri z* hlapca . .. JaVorn.re'a prisluškuje. Dobro si zapomni vse. Ne pozabi imena ^"•škega izdajalca .. . '^Ph«^rav t° dni sem za šefa zl Oni ipp^ — • o*-... ~~ ..bral podatke o njem. Pohvalo za 'JU'? lM>ro,^^° J'' seveda dobil šef, ki je poročal na Bledu, »na-J '"'«di. kako je uspelo gestapovcu zbrati tako Izčrpne Opat;..p Gregorčiču. Vse je vedel. Od njegovega rojstva v ^fUjii 'n 0 revnih razmerah, v katerih je živela Gregorčičeva trt a' njegovem prebegi! po prvi svetovni vojni v Avstrijo c*h i *'*In v Jugoslavijo. Potem za njegovo delovanje na Jeseni- -. \T prv<>m ponesrečenem poizkusu prebega v Španijo, ker ,.r . k.'e blizu Splita naj bi jih čakala ladja, pa je ni bilo, •ev< r\i , pozaprli ne vem koliko sto prootovolj" ^...V't ni bila kos protifašističnemu razpoloženju ljudstva... ^ "di mi mu nismo kos, — pripomni Linke. S(> V" M> P°' nekaj tetinih izpustili, — pripoveduje Z\vick,— Prebijali v Španijo po manjših skupinah. Neko tako sku- Raziskovanja morskega dna so še posebej v zadnjih letih zelo napredovala. Pri tem seveda ne gre le za to, da so nam globine morja znane, kot denimo površina lune in da je za razumevanje ter popolno sliko geologije našega planeta poznavanje zgradbe in sestave morskega dna odločilnega pomena. Znanstveniki namreč zasledujejo v nekaterih primerih tudi povsem praktične cilje. Usedline na morskem dnu na priliko predstavljajo velikansko zalogo najrazličnejših rudnin in surovin, ki bi jih morda lahko izkoriščali. Nabiranje in raziskovanje vzorcev s sondiranjem morskega dna je samo ena plat proučevanja morskih globin, ki je obenem precej nezanesljiva in težavna. Z batiskafi so se znanstveniki resda potapljali tudi do največjih globin, vendar je ba-tiskaf vsaj zaenkrat še razmeroma zelo okorno podmorsko plovilo, ki pod morjem nikakor ne more prepotovati velikih razdalj. Nov poskus v tej smeri pa predstavlja gradnja posebnega podmorskega vozila nekakšnega traktorja na gosenJ.ce, ki so ga izdelali tehniki ameriškega Urada za podmorska raziskovanja. Poročajo, da so vozilo meseca maja tudi že praktično in z velikim uspehom preizkusili in da ga menijo v bližnji bodočnosti uporabljati za znanstvena raziskovanja merskega dna, katerim je namenjeno. Vozilo se po morskem dnu lahko premika z največjo hitrostjo 6 km na uro, pri tem pa more doseči globino do 6000 m. Nanj so namestili televizijsko snemalno kamero in vrsto merilnih naprav, upravljajo pa ga na daljavo, da ga lahko po opravljenem raziskovalnem pohodu spet pripeljejo na obalo. Znanstveniki menijo, da jim bo vozilo predvsem uspešno služilo za podmorska proučevanja rastlinskega in živalskega sveta, ki živi v velikih oceanskih globinah, nadalje za nabiranje uscdlinskih vzorcev ter še za nameščanje in vzdrževanje najrazličnejših aparatov, ki jih raziskovalci zaradi znanstvenih namenov nameščajo na morsko dno. V Braziliji je prišlo v mestu Palmital do neobičajnega zapleta. Gre za to: pet naslednikov So _ IV() so jih po ncl< ' « vodil tudi on. Je -2°*° 2 zanimanje po jem posluša Zwieka, ko pripoveduje, da so mnogih zapletljajih naposled le prebila do 'n tam je kmalu postal rdeči komisar bataljona Dimitrov P> kako se mu je posvei i'o prebiti se iz Francije, kamor Prannnni Informirali n«» rMira/.u rotMiblikanske Španije? — meli zastražene . jj^ .m- mu je posrecuo pre **">n\a Ul,'"''i internirali po porazu republikam 't (ja ''inkeja, saj je vedel, da so jih Francozi i ^ ^ Po okupaciji Francije Izročili vse španske borce Nemcem. ^*t*Ov 1)1 "''d našo okupacijo se mu je posrečilo pritihotapili se «, 7 Oeko ladjo, — pripoveduje Zwick. ^ *') Ra ni.so zaprli? ^ ^'V<'1 je pollegalno... ^'hov " "k 1 i ";l llis<> prijeli Italijani? Bil je vendar ubežnik ^ (> države ... Jj Ka '"iani niso zaprli skoro nikogar. In četudi bi ga iskali, *iv| 110 O&šli. Ze od prvih dni okupacije ni vedel nihče, kje vemo, — se skoro cinično posmehne Linke. — In ven-^a*jv "u>,'enio do njega. V času, ko doživljamo na v/.hmlu s, Unago, so bile naše enote od njega žc dvakrat tepenc. v tem pogledu še posebno uspešno. Tri prva, 5 drugih in 6 tretjih mest je bilanca s tekmovanj v Celju In Ljubljani, kjer so Kranjčani napravili prav dober vtis in dokazati, da ob boljših pogojih lahko kvalitetno še precej napredujejo. Najuspešnejši Triglavan na le- tošnjem prvenstvu je bil državni reprezentant Blenkuš, ki je zmagal v metu krogle z rezultatom 15,55 m, v disku je bil drugi s 44,79, v metu kladiva pa tretji. Med mladinkami sta osvojili prvo mesto Pravstova na 60 m z rezultatom 8,3 in Beleharjeva v skoku v daljino s 4,27 m. Odličen rezultat 2:35,1 na 1000 m je postavil Marko Hafner, ki je dosegel drugo mesto in skoro za 4 sekunde izboljšal klubski in gorenjski rekord. Grašič je bil drugi v teku na 800 m z 2:04,6, Bra-tuša na 400 m zapreke z 61,4 in Roos v skoku v daljino z rezul- Prvo resno vznemirjanje iger peljskem zalivu. V prvi regatlj tatom 5,83. Tretje mesto pa so smo prestali včerajšnji ponede- jadrnicami razreda Star (25 ter mimo štafete 4 krat 100 m, ki je ijek ob košarkarskem dvoboju movalcev) je Fafangel zased" dosegla čas 47,0, osvojili še Ko- med CSR in nami brez zadošče- 7. mesto. - Progo je prevozil * ren v troskoku - 12,09 m, Cvirn nja. Šest točk bi morali pri- 2:48,09 urah. V tej regati je zm«' na 3000 m — 9:47,6, Miha Hafner igrati, pa nismo nobene, ampak gal sovjetski jadralec Pinjegi" na 2000 m - 6:01,1 ter Štokova smo jih namesto tega zapravili v 2:45 05 urah. še enkrat toliko in zaradi tega V razredu Fin (32 tekmovw" v višini — 130 cm. Zaključek priprav naših maratonskih tekačev v Kranjski gori M hal ć in Škrinjar v odlični formi KRANJSKA GORA, 30. avgu- nastop na XVII. olimpijskih ig- oziru lahka naloga. Po mnenju sta — V Kranjski gori so se vče- rah v Rimu, razen Leskovča- trenerja Langa imata oba naša raj končale tritedenske priprave na Stojanoviča, ki je posvetil svoj predstavnika z ozinom na bogate goslovanska atletska ekipa in naših najboljših maratonskih te- trening bližnjim Balkanskim ig- izkušnje znatno prednost, vendar popoldne že odšla na prvi tre- skoraj zapravili zadnjo šanso za plasma v polfinale tega turnirja. Ker je Francija premagala v košarkarski tekmi na Olimpiadi Bolgarijo s 73:72, se je Jugoslavija plasirala skupaj s CSR iz tretje skupine v finale. Včeraj je prispela v Rim ju- kačev Mihaliča, Škrinjarja in Stojanoviča, ki so se pod strokovnim vodstvom zveznega trenerja Lea Langa pripravljali za cev) je Jugoslovan Tonko P*v' čević zasedel 4. mesto s časoj" 1:49,00. V njegovem razredu J8 zmagal Šved Elverston s časol" 1:46,53. NOGOMET Jugoslavija : Turč ija 4:0 (1* Italija : Anglija 2:2 (Id) KAJAKAŠI IZLOČENI Jugoslovanski kajakaš Al**" sander Kerčov je bil danes i^0* železni* tr@ tn B] [pa m®m rO KONFERENCI ARABSKIH ZUN. MINISTROV Predstavnik ZAR Mahmud Favzi je o konferenci zunanjih vladi osnutek resolucije. Obsodil je vmešavanje ZDA v pripravljanje resolucije konference ministrov v San Joseju ter ministrov arabskih držav, ki je je opozoril na to, da je ameri- bila končana preteklo nedeljo v Bejrutu, izjavil, da je na tem srečanju vladalo vzdušje -popolne odkritosti in pripravljenosti na pogajanja«. Minister Favzi je tudi dejal, da bodo imeli zunanji ministri arabskih držav po zasedanju Generalne skupščine OZN še eno konferenco. Dotlej bo odbor za Palestino pripravil novo poročilo. Jordanski zunanji minister Jusa Naser je zlasti poudaril, da so bile enodušno sprejete vse resolucije. Dejal je, da je bilo to značilno za uspeh konference. Zadovoljstvo z delom in rezultati konference so izrazili tudi ška vlada izvajala pritisk na nekatere zunanje ministre, ho-teč jih prisiliti, da bi se postavili zoper Kubo. Raul Roa je povedal, da Kuba ne bo imela zaupanja v Organizacijo ameriških držav, dokler ne bo pokazala pripravljenosti, da uveljavi sankcije, ne samo proti majhnim, ampak tudi proti velikim državam kot so ZDA. Povedal je, da bo Kuba predložila obtožbe proti ZDA Varnostnemu svetu OZN. BOMBNI ATENTAT V AMANU Amanski radio je objavil, da ministri Iraka, Sudana, Maro- je bil jordanski ministrski pred- ka in Libije. TO ODSTOPU IRANSKEGA PREMIERA EGBALA Iranski šah je pretekli ponedeljek poveril mandat za sesta- sednik Haza Madjali ubit ob eksploziji bombe v poslopju zunanjega ministrstva v Amanu. Prišlo je tudi do druge eksplozije v poslopju zunanjega ministrstva, kjer so tudi nekateri ram v Atenah, ker žal na osred- to še nikakor ne predstavlja me nji preizkušnji v Zagrebu ni iz- ri,0> s katerim bi lahko napove- Med ostalimi Jugoslovani so v čen v tekmovanju enose polnil predpisane norme, ter se dali že vrstni ved na cilju. V tej teku dneva morali v areno sa- kajakov na 1000 metrov, ^er.^ tako ni uvrstil v našo izbrano disciplini bodo nastopili še Alži- mo nekateri rokoborci, med ka- prispel v svoji polfinalni s^uPJ rec Alain Mimoun, sicer fran- terimi se je Vukov še bolj pri- na cilj šele peti s časom 3:5« coska medalja iz Melbourna, bližal morda največjemu uspe- V polfinalu z dvosedežnimi * Norris (Velika Britanija),Vata- hu v življenju. Dobro si lahko Jaki sta jugoslovanska tekm°^" nake in Hirošima, odlična japon- obeta tudi še Horvat in niti ca Radmanovič in Boži izpafl* ska predstavnika, ter Viskari, Karkonen (Finska) in Čeh dr. Kantorek. Oba naša maratonca, nerja Langa ni bistveno vplivala «... * - . . ... ... .... i5 ki sta se ze srečala s četrtim elito, ki nas bo zastopala v klasični disciplini na letošnjih olimpijskih igrah v Rimu. Vreme v začetku priprav našim maratoncem ni bilo posebno naklonjeno, vendar ta ovira po mnenju tre- Dora in Martinovič še nista ne- ker sta priveslala na cilj SCi hala. četrta. Nov olimpijski rekord si je Iz nadaljnjega tekmovanja J priplavala Američanka Schuler bil izločen tudi naš rokobor v P8* na njihovo razpoloženje, zlasti. križem se ravno letos nahajata na 100 m z metuljčkom v času GoloŠin, ki je izgubil boj ker sta se oba naša zastopnika v odiicni formi kar velja pose- 1:09,8. resni kategoriji z olimpij^' Mihalič in Škrinjar z vso res- bej u M z^re'DČana škrinjarja, nostjo lotila težkih vsakdanjih treningov, saj sta morala poleg obveznega teka na dolžini okrog Važnejši izidi dneva KOŠARKA CSR : Jugoslavija 76:64 (40:35) ZDA : Madžarska 107:63 (48:34) Urugvaj : Filipini 80:76 (38:37) Poljska : Španija 75:63 ki je v.življenski formi. Odlična izida Mihaliča — 2;23:11,0 in Škrinjarja — 2;20 :26,0, sodita 35 km, prehoditi dnevno še okrog med najboljše dosežke na svetu, 10 km, kar ni tako lahko, kakor posebno slednji, dosežen v Tuni-si morda kdo zamišlja. Naša sre- su. vzlic izredno močni konku-brna medalja iz Melbourna, Fra- renči v Rimu lahko pričakujemo njo Mihalič se nahaja ravno na ugodne vesti, saj sta Mihalič in letošnjih olimpijskih igrah pred škrinjar na vrhuncu svojih mo-izredno zahtevno nalogo — kljub či, ter bi bila sleherna radostna izredni konkurenci 75 tekmoval- novica iz italijmske metropole o cev iz vseh delov sveta, braniti obeh naših maratoncih ob njiho- Naša jadralca sta dobro začela pridobljeno srebro iz daljne Av- vem zaključku tekmovalne kari-stralije, kar pa ni v nobenem ere razveseljiva. I. Virnik zmagovalcem iz Melbourna torijem (SZ). ROKOMET MLADOST : KOVINA* 21 (11 : 12) 22 ZDA VVATERPOLO SZ : Brazilija 8:2 Belgija 5:2 (3:2) Smučarji se že pripravljalo V nedeljo sta se na igrišču sti srečala v četrtfinalni telclBJ za pokal LR Slovenije maribo^ ski Kovinar in domača Mlado* Ker je Mladost nastopila pr^J oslabljena (manjkali so 3 n*£ boljši igralci), so bili gostje & V ponedeljek popoldne so se gure nfavorit. Prednost 4 g<>10i začele olimpijske regate v Nea- ki so jo imeli še 10 minut Pre/ koncem tekme, pa niso znali o držati, največ zaradi prav za1 Za letošnjo sezono so se naši člani zbrali na skupnem trenin- vo vlade dosedanjemu ministru oddelki predsedstva vlade. industrijo in rudarstvo Sari-fiu Emamimju. Iranski premier Egbal je v nedeljo odstopil zaradi zelo osrtrih kritik na račun njegove nacionalistične stranke zaradi potvorb pri nedavnih splošnih Po zadnjih vesteh amanskega radia je prva bomba, ki je bila podtaknjena v pisarni predsednika vlade Haze Al Madjalija, eksplodirala ob pol dvanajstih. Premier Madjali, kot tudi njegovi najbližji sodelavci so tako volitvah. Iranska vojska je ostali zakopani pod ruševinami, pred 12 dnevi streljala na sku- Po še nepopolnih uradnih ve- pino demonstrantov, ki so zaradi »grobih potvorb« in nezakonitosti zahtevali razveljavljeni je volitev. V spopadu je bilo fcuje ranjenih nad 200 ljudi. KUBA SE BO PRITOŽILA VARNOSTNEMU SVETU Kakor poroča Reuter. je kubanski zunanji minister Raul Roa izjavil, da je ena izmed potrjenih določb -deklaracije iz steh so izpod ruševin potegnili deset mrtvih in okoli 50 hudo ranjenih. h-RB-47« SPET NA »IZVID-NIŠKIH POLETIH« Londonski -Daily Ekspress« trdi, da so ameriška letala -RB—47«, razporejena v Veliki Britaniji, spet začela odhajati na -izvidniške polete« okrog San Joseja« neposredno naper- meje vzhodno evropskih držav. Jena proti usodi Kube ter je zapustil zasedanje konference zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav. Kakor poroča Prensa Latina, je minister Roa povzel besedo, potem ko je predložil kubanski -Dallv Ekspress« prav tako trdi, da podobne polete sedaj opravljajo tudi britanske letalske sile z letali -Canberra«. — Ameriška in britanska letala so opremljena z elektronskimi napravami za snemanje. najboljši smučarji pričeli pripravljati že kar poleti. V četrtek je bilo namreč 12 članov in 6 članic: Jenko, Jamnik, Ra-kovič, Medja, Rutarjeva, Jam-nikova in Ankeletova iz Kranja, Detiček, Klofutarjeva in Zdovčeva iz Kr. gore, brat in sestra Fanedl z Raven, Jeseničan Klinar, Tržičan Stritih, Ljubljančan Guček, Celjan Ca-ter, Mariborčan Vogrinc ter Frantar z Jezerskega, poklicanih na prvi zvezni -suhi« trening, ki sta ga vodila Jeločnik in Rotar. Osnovni namen prvih priprav je bilo seznanjanje tekmovalcev z vajami za moč, hitrost in spretnost. V ponedeljek pa so smučarji odšli k Češki koči nad Jezerskim, kjer bodo svoje priprave nadaljevali na snegu. Sedaj se jim je pridružil še Kranjčan Šumi, tako da so zbrani vsi najboljši z izjemo bolnega Lakote in Slavice Zupančič. Pod vodstvom Magušarja bodo ostali na snegu do sobote. gu tudi mladinci, ki so z vadbo že zaključili. 0 Pravočasne načrtne priprave že v -mrtvi« sezoni so za poznejše uspehe na tekmovanjih odločilnega pomena. Kaže, da se naši smučarski funkcionarji tega letos posebno zavedajo, saj so pri čeli s pripravami dovolj zgodaj. Podoben skupen trening imajo v načrtu vsak mesec do zime, število najboljših pa se bo postopoma zmanjševalo. L. s. čet- niških napak v zadnjih min11**"! igre. Mladost je igrala precej pod povprečjem, posebno obrambi. Zadovoljivo igro so <^ še mači pokazali le v zadnjih m'" nutah. ko so že izgubljeno tekm odločili v svojo korist. k Strelci - za Mladost: Soteljf«* II 9, Juvan 8; za Kovinar: lepl 7, UrlepII 5 golov. Pojg je sodil Mihajlovič iz Ljubli^n Republiško prvenstvo v plavanju Plavalci Triglava že četrtič republiški prvaki V soboto in nedeljo je bilo v tu Vladu, je tokrat zmagal na krat 200 m prosto In 4 krat J* Krškem republiško člansko pr- obeh daljših progah v cravvlu metrov mešano. Zelo dobro J venstvo v^ plavanju, na katerem ter v metuljčku. Na 100 m je v tokrat zaplavala Bogatajev* n odsotnosti Kocmurja zmagal Sa je nastopilo rekordno število 400 m-prosto, kjer se je z osef- čez 200 tekmovalcev. Organiza- ša Košnik. Triglavani so bili pr- nim rekordom 5:54,5 uvrstila cija letošnjega prvenstva ni bi la najboljša, saj je med drugim prišlo do tega, da so morali plavati že v temi, vendar brez luči. Precej čudno je bilo delo sod-nikega zbora, ki je često spreminjal svoje odločitve in po svo- vi še v obeh mokih tafetah 4 3. mesto. Kopalna sezona na Bledu u Medtem, ko jo bilo volk del jezerska voda, ki se je 9e&Ll Prav tako pa so se še pred je »delil« točke. Doseženi rezul- julija in prve polovice avgusta do 26 stopinj, privabila šie^i j. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ tati so bili kar dobri, postavijo- vreme precej neugodno za kopa- kopalce. Največ se jih je zbr*\ nih pa je bilo tudi nekaj novih nje, je letošnja kopalna sezona v v Grajskem kopališču. Tamkaj j? LJUDJE //V DOGODKI Prvi pogoj: UMIK republiških rekordov. zadnjih dneh avgusta dosegla v nedeljo prodali 2300 vstol Kranjčani so to-krat nastopili svoj vrhunec. Malo pa je bilo do- To število je v letošnjem brez »olimpijcev« Kocmurja in slej nedelj — pravzaprav v turi- rekordno. Kapaciteta kopa letu foložaj v Kongu še vedno ni delj je kongoški premier Lu- uarroali/iran. Večji del krivde ta to nosijo kolonialistične sile, ki na ta ali oni način — največ pa preko belgijskih čet, ki so še vedno ▼ deželi — skušajo riba-tfti ▼ kalnem. Separatističnemu nrfbanju v Katangi, ki je ie zdavnaj pokazalo avoje pravo proknlonialistično lice, se je v zadnjem času pridružil še poiz-%ma odcepitve pokrajine Kasai. Kdo je iniciator teh akcij je teč kot očitno. Balade afriške države stopajo ga pot svoje nacionalne neod-viaaaati narodnostno popolnoma geforavrane. Afrika ima okoli C5 bbn**..onov prebivalcev, ki so Kaadeijeni v preko 1000 plemen m flovorijo okoli 600 do 800 je-•fkov. V Času koloniallstičnega farvnrišAanja s« evropski kolo-■totarjl igrali predvsem na kzrt« »Izmenske raznorodnosti. PtgiaMjali so prrpad med posa-■lemeni. jih hnjskali Siroti drugemu, da so »ovladali položaj. 8 tega Je tndl razumljiv razpad tederaci.!- *..«! it-,' U. .Iin-ii. laKvadjIvo je tudi, zakaj lahko ksrtwnllMi igrajo na te karte ▼ fgjiffu. Plemenska razdelitev je tcataJ* močna ovira v sedanjem r»w«ja afriških držav. Zalega-- mumba pretekli ponedeljek v Stanleyvillu najavil politično reorganizacijo v deželi, tako da bodo zmanjšali tradicionalno oblast plemenskih poglavarjev in ustanovili občine. ►»Narodi in vlada Jugoslavije,« je v svoji izjavi, ki jo jo v ponedeljek dal direktorju Tanjuga, poudaril tov. Tito, >*so z največjim zanimanjem in vsem razumevanjem spremljali in spremljajo napore, ki jih prispeva vlada kongoške republike, da bi okrepila neodvisnost in enotnost Konga, sodeč, da ima ta vlada zakonito pravico vzpostaviti oblast na vsem področju svojn dežele«. — Povsem jasno je, da o nadaljnjem razvoju dežele lahko odloča le ljudstvo samo. Zato jc treba nemudoma odstranili vse tiste elemente, ki posredno ali neposredno lahko vplivajo na drugačen razvoj dogodkov. Prisotnost belgijskih čet je materialna osnova za separatistična gibanja, zato je jasno, da je prvi pogoj za normalizacijo stanja v Kongu, da se te čete umaknejo Iz dežele. Včeraj, v torek. 30. avgusta, je potekel rok. do katerega bi se morale umakniti iz Konga vse belgijske čete. Po podatkih, ki so doslej na razpolago, pa jc še vedno v deželi nekaj sto belgijskih vojaških strokovnjakov. — Zavlačevanje umika jc razumljivo. Po odhodu belgijskih čet bodo uplahnela separatistična gibanja in nihče več ne bo mogel ribariti v kalnem. Belgijske čete se bodo umaknile lc v sosednjo belgijsko kolonijo ltuan-do Urundi, ker je po mnenju njihovega komandanta -potrebna budnost« da bi bila zagotovljena varnost živlienja in imetja evropskih državljanov. Verjetno bodo tudi od tod skušale vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov v deželi, predvsem v Katangi Brinovca, kljub temu pa so osvo- stični sezoni na Bledu še nobene pa se je 6 preureditvijo * . «| jili 6 naslovov republiških prva- — da bi se ob bregovih jezera in povečala, da bi lahko sprejeli kov in že četrtič zapored postali v kopališčih kopalo toliko ljudi precej več gostov, saj niso P1^ ekipni zmagovalec. Peter Brino- kot minulo nedeljo. Vročina je dali niti vseh omaric. Veliko* vec, ki lepo sledi svojemu bra- bila resda tolikšna, da je topla palcev jo bilo tudi na kopali*^ pri hotelu Toplice, mnogo pa jih je kopalo kar ob jezeru *■ 10* Spet nekaj dobrih rezultatov primernejših mestih, kakor w ki, ob campingu, pri veslaški V sredo so imeli brigadirji kranjskega mladinskega naselja Franc Vodopivec v gosteh mla- Priora ve odboikar-iev Liubliane na Blatili pi, na Mlinem in drugod. T0*6. no veliko nedeljskih «biskoVvUn ti uspehom domačink proxi nu zvezne košarkarske bf6.