m' mmm mmmmiimtm. mmmmmm Dušan Semolič, predsednik ekonomsko-socialnega sveta Predsednik državnega zbora sindikatom ne bo zaprl vrat mirne,MMM,2SSS [^3 Na današnji seji je ekonomsko-socialni svet (ESS) dobil novega predsednika Dušana Semoliča. Po treh mesecih ga bo zamenjal predsednik KNSS, za njim pride na vrsto Pergam, nazadnje pa še Konfederacija 90. Seje seje udeležil tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik, kije sindikalistom obljubil izboljšanje medsebojnega sodelovanja. To naj bi potekalo zlasti prek delovnih teles državnega zbora, predsednica odbora za delo pa naj bi sodelovala tudi na sejah ESS. Kaj več pa bi lahko uredil zakon o ESS in dopolnjen poslovnik državnega zbora. V osrednji točki dnevnega reda je ESS obravnaval >n podprl strategijo povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije. Kot je povedal Vlado Dimovski, državni sekretar za industrijo, niso glavni razlog premajhne konkurenčnosti visoke plače, ampak materialni stroški. V posodobitev industrije naj bi bilo v prihodnjih letih vloženih več kot 200 milijard tolarjev. Obravnavali in potrdili SO tudi analizo uresničevanja Ime"ov""je, r,uS°na Semoliča je bilo le navidez brez spotikanj, saj so % er.«:«! , , _ _ , . J predsedniki sindikalnih central pred začetkom seje še enkrat umaknili na socialnega sporazuma za leto 1 996, njen sestavni del posvet. Tudi po imenovanju je France Tomšič skušal nagajati, saj je menil, je tudi zapisnik današnje seje. odlom*™"* ESS sedi tam kotje prei'Semoličje rekel le’,la se bo 0 ,em Izplačevanje regresa za letni dopust Ekonomsko-socialni svet je dobil več vprašanj o izplačevanju regresa v podjetjih, ki imajo blokiran žiro račun in izplačujejo zajamčene plače. Vprašanje o možnosti izplačevanja regresa je v državnem svetu postavil tudi državni svetnikAlbertVodovnik. Minister Anton Rop je odgovoril, da bi to vprašanje lahko najučinkoniteje uredili v spremenjeni zakonodaji. Enakega mnenja je tudi strokovna skupina ESS. Ko bo svoje mnenje povedala še vladna služba za zakonodajo, bo ESS o tem vprašanju zavzel dokončno stališče. V sedanji ureditvi lahko delodajalec vloži nalog za izplačilo regresa, vendar mora la počakati, da pride na vrsto, skladno z zakonom o Vrstnem redu izplačil. Druga možnost je knjiženje regresa kot obveznosti do delavca ali kapitalski vložek v družbo. ___ ^a bi bil izplačan šele potem, ko bi to dopuščalo illW transi ljub lanske ga območja: »Uspešni smo zlasti zaradi naše pravne službe« Plus za Ravne je za Štore minus Gregor Miklič: Na pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo bo treba znati trgovati Albert Vodovnik Zboljšano finančno Stanje nodietia. lniVt!Ja"ja ?ocJ?l?f.ga sP°razum!l> njen povzetek objavljamo na strani 8, kaže zlasti nedoseganje cilja zmanjšati nezaposlenost. Na fotografiji so J J r J J delavke Pletenine iz Ljubljane, ki so večinoma se vedno na zavodu za zaposlovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo ponudil konkurenčnejše pogoje za prostovoljno Zavarovanje Kot smo izvedeli, bo ZZZS v prihodnjih dneh začel preurejati prostovoljno zavajanje za doplačilo na podlagi krovnih pogodb. Krovna pogodba z Zvezo svobodah sindikatov je po številu polic na prvem mestu. ZZZS bo vsem zavarovancem po->1 konkurenčnejše pogoje od dosedanjih. To mu bodo omogočili novi zavaroval- 1 Pogoji, nova poslovna politika in tudi nova računalniška podpora. —.. Nova sindikalna lista Sindikalisti ne smejo popustiti, Padošek, predsednik sindikata Tovarne stavbnega pohištva Radlje ob Dravi 6. februarja 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Ni še dolgo, ko so kandidati za poslance državnega zbora na predvolilnih shodih in podobnih srečanjih volilcem zelo odločno, že skoraj odrezavo, odgovarjali in zagotavljali, da ko bodo oni in njihove stranke na oblasti, ne bodo dopustili, da bi se nekdanjim veleposestnikom vrnilo eno samo drevo oziroma kvadratni meter zemlje, kaj šele hektarji gozdov, tega neprecenljivega bogastva vsakega naroda - še posebej slovenskega, saj so nas že od mladega učili, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Na vprašanje radovednih volilcev, kako pa boste to zagotovili, so preprosto in zaupanja vredno odgovorili, da so to programi »naše« stranke in »naša« stranka se že vseskozi zavzema, da to bogastvo ostane v lasti države, ker je tako tudi v večini evropskih držav. In »naša« stranka bo storila vse, da bo spremenila zakonodajo, ki to ureja. Na veselje volilcev ni bilo niti ene stranke, ki bi odgovarjala drugače, recimo tako, da bo vrnila to bogastvo veleposestnikom. Se posebej ta volilna obljuba velja za Koroško, kjer so kandidati strank opozarjali, da bi ti procesi vračanja gozdov in zemlje prizadeli obmejna in demografsko najbolj ogrožena območja. Zagotovo so imeli prav, in za te odgovore so poželi dolge in glasne aplavze. Ali so bili na teh predvolilnih shodih iskreni, se bo pokazalo s tem, kako bodo reagirali na pobudo mag. Janeza Černača. Ta je v parlament vložil pobudo, na podlagi katere se bo začelo zbiranje 40.000 podpisov za uvedbo referenduma “ZAVARUJMO NAŠE GOZDOVE: Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakon, s katerim bo uredil, da se nekdanjim veleposestnikom ne vrne gozdov, ki so večji od dvesto hektarjev in so zdaj državni gozdovi, ter da se sedanje državne gozdove zavaruje za javne naloge in naravne parke.” Še enkrat, kako so bile stranke iskrene na volilnih shodih, kako pa so se želele prikupiti volilcem na Martinovo nedeljo, ko so bile volitve poslancev v državni zbor, se bo pokazalo ob pobudi mag. Janeza Černača. Pravi, da je po prvih odzivih veliko zanimanja za omenjeni predlog referenduma, zato bo vsem strankam, parlamentarnim in neparlamentarnim, predlagal, naj ustanovijo koordinacijo, ki bo organizirala zbiranje 40.000 podpisov za uvedbo referenduma Zavarujmo naše gozdove. Morda pa so takrat kandidati strank na volilnih shodih imeli v mislih, da bodo takoj po konstituiranju oblasti zavihali rokave ter zbrali 30 podpisov poslancev in vložili referendumsko pobudo s podobnim namenom kot predlagatelj ali storili, kar so obljubili. No, pa sem res preveč naiven. Za kakšen drug referendum je res možno organizirati zbiranje podpisov, za tega skoraj ne verjamem. Prej nasprotno. Ne glede na odnos strank in bodoče politizacije te pobude, je to prav gotovo tema za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in njene sindikate dejavnosti. Naj samo spomnim, koliko delovnih mest in podjetij v gozdarski in kmetijski panogi je šlo po vodi in koliko jih še bo ob takem nadaljevanju. Naj tudi spomnim na številne proteste in pobude Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob zakonu o denacionalizaciji. Akcijo Zavarujmo naše gozdove je dobro podpreti v vsebinskem in organizacijskem smislu. Mag. Janezu Černaču pa klobuk dol -pokončen mož, ni kaj. IN VENDAR SE PREMIKA i ■ a Razprava o življenjskih in delovnih razmerah predvsem tistih naših šoferjev, ki vozijo po prostranstvih nekdanje Sovjetske zveze, ter poziv vladi in njenim pristojnim ministrstvom, naj vendar kaj ukrenejo za njihovo varnost - to je bila gotovo najbolj odmevna tema zadnje skupščine Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), na kateri so za novo sekretarko SDPZ izvolili višjo upravno delavko Cvetko Gliha. Od tistega dne (15.11.1996) sicer še ni minilo sto dni, kolikor naj bi jih po nepisanem pravilu novinarji dali novopečenim funkcionarjem za »miren prevzem oblasti«, vendar smo zavoljo aktualnosti uvodoma omenjene teme Cvetko Gliha »morali« zmotiti že po dobrih 80 dneh. »Čeprav je šlo v vseh teh nesrečnih primerih pravzaprav za samostojne prevoznike, ki niti niso vključeni v naš sindikat, smo se hočeš nočeš morali lotiti tudi tega oreha, saj se prej ko slej lahko v podobnem položaju znajdejo tudi ,naši’ šoferji,« se je sekretarka najprej vrnila na začetek uvodoma omenjene teme skupščine SDPZ, nato pa kratko ponovila ugotovitve pristojnih ministrstev, naj bodo »vozniki v prevozu blaga« pač bolj previdni in disciplinirani pri upoštevanju napotkov, ki jim jih je dala država. »Ker je šlo pri obravnavi te problematike na ravni pristojnih državnih organov torej bolj za utrjevanje načela ,pomagaj si sam in bog ti bo pomagal’ kot pa za poglobljeno analizo nedvomne psihosocialne stiske teh ljudi in njihovih družin, v SDPZ zdaj razmišljamo, da bi poskusili vzpostaviti stike s sorodnimi sindikati iz teh držav in se pozanimali, ali bi nam bili pripravljeni pomagati pri (raz)-reševanju vseh mogočih težav naših prevoznikov. Ce z drugim stranišč niti umivalnic, skratka ničesar za kakršno koli minimalno opravljanje normalnih človekovih potreb. Zdaj je to urejeno,« pravi Cvetka Gliha, v isti sapi pa opozarja, da bistvenega problema - skrajšanja dolgih čakalnih dob, še vedno niso odpravili. »Po radiu sicer slišite, daje za prehod meje potrebno čakati ,samo’ toliko in toliko minut, vendar je to zato tako, ker tovornjake ustavljajo že v Gornji Radgoni, če ne še prej...« V nadaljevanju pogovora o delovanju Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije smo se s cest preselili v »višje sfere« in se pri tem najprej dotaknili položaja pri našem letalskem prevoznikuAdrii Airways, ki se zdi sekretarki »trenutno najbolj problematičen«. Podjetje namreč še ni olastninjeno, zato je pred »GREMO NAPREJ« - Cvetka Gliha, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. preoblikovanjem bitka za čim ugodnejše izhodiščne položaje posameznih struktur v podjetju še toliko bolj ognjevita. »V prvem planu kajpak nastopajo piloti (ki niso vključeni v SDPZ, ne, vsaj s svetovanji, katere poti po teh prostranstvih bi bile najbolj varne pred cestnimi razbojniki. Naloga je trša, kot se zdi na prvi pogled, saj so se med družbenimi spremembami v teh državah potrgale tudi domala vse vezi med nekdanjimi sindikati. Dokler jih ne bomo spet vzpostavili, pa tudi meni ne preostane nič drugega kot zgolj nasvet šoferjem, naj bodo previdni...« In kako je »počiščeno« pred domačim pragom - konkretno v Dolgi vasi, kije pred usodnimi »ruskimi dogodki« veljala za eno najbolj nevralgičnih točk pred začetkom ali koncem večine šoferskih odisejad in kije »ho-češ-nočeš-moraš« zelo zaposlovala tudi »ničesar kriv« Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije? »Protesti in upori voznikov so bili upravičeni, saj v Dolgi vasi sprva ni bilo niti Izračun izhodiščnih plač po KP za špedicij sko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost Razred RR MII 96 IV-VI96 VII-IX 96 X-XII96 I-HI97 I. 1,00 50.669 51.986 53.026 53.503 54.359 II. 1,10 55.736 57.185 58.329 58.853 59.795 III. 1,23 62.323 63.943 65.222 65.809 66.862 IV. 1,37 69.416 71.221 72.646 73.299 74.472 V. 1,55 78.537 80.578 82.190 82.930 84.256 VI. 1,85 93.738 96.174 98.098 98.981 100.564 VII. 2,10 106.405 109.171 111.355 112.356 114.154 VIII. 2,50 126.673 129.965 132.565 133.757 135.897 Izračun izhodiščnih plač po KP za cestno gospodarstvo Razred RR MII 96 IV-VI96 VIMX96 X-XII96 MII 97 I. 1,00 45.382 46.562 47.493 47.920 48.687 II. 1,10 49.920 51.218 52.242 52.712 53.556 III. 1,23 55.820 57.271 58.416 58.942 59.885 IV 1,37 62.173 63.790 65.065 65.650 66.701 V. 1,55 70.342 72.171 73.614 74.276 75.465 VI. 1,85 83.956 86.140 87.862 88.652 90.071 VII. 2,10 95.302 97.780 99.735 100.632 102.243 VIII. 2,50 113.455 116.405 118.732 119.800 121.718 IX. 3,00 136.146 139.686 142.479 143.760 146.061 op. a.), pri čemer, tako se zdi, prav nič ne mislijo na druge kadre, brez katerih pa lejalske dejavnosti praktično ni. Že primer, da imajo piloti eno kilometrino za obračun prevoza na delo, drugi pa drugo, zgovorno priča, v kako privilegiranem položaju so. S takimi razlikami, ki med ljudmi upravičeno povzročajo slabo voljo, se seveda ne moremo strinjati,« pravi in napoveduje, da bo vAA zato še precej vroče. »Ko smo že pri ,aviaciji’, ne morem mimo usode delavcev Letališča Maribor, ki že od osamosvojitve sem z mesečnim zaslužkom med 30 in 40 tisočaki životarijo iz dneva v dan in potrpežljivo čakajo na boljše čase,« nadaljuje. »O tem smo se pogovarjali tudi z mariborskim županom, ki nas je prosil, naj prav zaradi teh delavcev tudi mi kaj ukrenemo. In ker smo zvedeli, da naj bi mariborsko letališče uporabljala tudi slovenska vojska, smo se že obrnili na obrambno ministrstvo. O kakšnem uspehu našega posredovanja je za zdaj še prezgodaj govoriti, lahko pa rečem, da se je ,ena lučka’ le prižgala...« Na relacijiTelekom-sindikatt vse te »lučke« lepo svetijo. »Saj ne rečem, da občasno ne prihaja do kakšnih kratkih stikov, vendar jih znamo, po zaslugi dobrega vodstva sindikata, v stipnem dialogu vselej odpraviti,« počasi presedlamo tudi na »zveze«. »S Pošto je žal drugače. Včasih je bila ta ustanova pojem za socialno varnost zaposlenih, zdaj je pa daleč od tega. Zaradi nemogočih norm, na katere niti nimajo vpliva, se zaposleni nikakor ne morejo dokopati do stoodstotnih nagrad, kar seveda povzroča precejšnja nezadovoljstvo. Če ljudje na pišejo toliko, kot so nekoč, pao niso krivi. No, pred časom so se na Pošti spet lotili meritev, ki naj bi bile zdaj že končane in obdelane. Pa jih še nisem videla... Sicer pa v teh dneh poleg omenjenih »tekočih zadev« v Sindikatu delavcev prometa in zveZ posvečajo osrednjo pozornost predvsem kolektivnemu dogo' varjanju s svojimi partnerji-»Odpovedim kolektivnih pogodb smo seveda oporekali, saj so vse naše dejavnosti dobro poslova- a le; nenazadnje pa tudi zato, kef nam po odpovedih niso dali pre' dlogov novih kolektivnih pogodb kar bi bili dolžni storiti. Zd^J gremo naprej,« pravi Cvetkf Gliha in dodaja, da so prav zdhl »v postopku podpisa« aneksa h kolektivni pogodbi zašpedicijsk0, skladiščno in pomorsko age11' cijsko dejavnost, ki naj bi pob' Ijšal njeno veljavnost do kon*-’*1 letošnjega leta. »Moram reči, uf je to ena najboljših panožn':1 kolektivnih pogodb,« se potiva'1' »Sicer pa si bomo prizadevali $ podpise aneksov k prav vsej1’ kolektivnim pogodbam naŠ^ dejavnosti. Že ta petek bomo n;l daljevali pogajanja za kolekti'' no pogodbo za cestni potniški prijj met, pri čemer si bomo prizadeva1 doseči vsaj to, kar smo v koR14 tivni pogodbi za špediterje.« Smeli načrti, če ponovhfljJ daje to »ena najboljših panožu1 kolektivnih pogodb«... ^ t 1 I r r i i ( r t r i < c p r r ti P k P n P 1 1; P S ti v 0 X P it IT p (1 Sl p' ta la ns to Ve 6. februarja 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH SINDIKATOM NE BO ZAPRL VRAT Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je prejšnji teden pogovarjal z delegacijo ^SSS, v kateri so bili Dušan Semolič, Milan Utroša in Tone Rozman. Zanimali so ga zlasti .riPartitni odnosi in sindikalno mnenje o novi delovnopravni in pokojninski zakonodaji. Pre-sednik državnega zbora meni, da morajo sindikati imeti možnost sodelovanja pri pripra-■ 'Ijanju za delavce pomembnih zakonov. Državni zbor bo skušal odpreti civilni družbi, ka-tior prišteva tudi sindikate. Janez Podobnik jc za pozdrav povedal, da ga l” Več sindikatov prosilo za pogovor. Skušal jim 0 Ustreči, saj želi imeti korektne odnose prav z Sc,rii. Prejel je vabilo za sejo ekonomsko-social-n^Sa sveta, ki seje bo skušal udeležiti. Državni -bor pa želi odpreti civilni družbi, h kateri prišteva tudi sindikate. Dušan Semolič je ZSSS predstavil kot politično Pluralno organizacijo. »Tako je poslanec SLS Josip baje tudi predsednik Sindikata državnih in družbenih organov. Obe funkciji sta združljivi, podobno prakticirajo tudi v nemških sindikatih. v .p°govor smo želeli, ker ima državni zbor zelo c|ik vpliv na položaj zaposlenih in tudi drugih ljudi. .Cr imajo stranke zelo različne interese, želi ZSSS 'niveč možnosti, da sama zastopa legitimne inte-se svojega članstva. Svobodni sindikati so veseli sakega zaveznika. Strank pa ne bodo napadali, tudi ^°sedaj jih niso, kritizirali bodo le predlagatelje slabih nak°nov in odločitev. Kritike pa ne bodo same sebi i.??611’ ampak naj bi vodile k dialogu. Možnosti Jksnega sodelovanja daje ekonomsko-socialni svet, Irav bi bilo, da se seje udeležite, saj so tako pred-8aIi prav predstavniki sindikatov. Svobodni sindikati bi radi utrdili pravno varnost zaposlenih. Taje odvisna zlasti od kakovostne zakonodaje. Sedanja pot delavcev do pravice traja več let in je zanje hudo krivična.« Zatem je Semolič omenil še socialne stiske prebivalcev Zasavja, kjer je propadlo veliko industrijskih podjetij, zdaj pa zapirajo še rudnike. Država bi temu območju, ki ima zelo visoko nezaposlenost, morala posvetiti vsaj tolikšno pozornost, kot jo je lani Mariboru. Menil je še, da bi težave posameznih območij lahko zmanjšal tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, kije že v državnozborski proceduri. ZSSS je po njegovih besedah najbolj zainteresirana za tele zakone: o varstvu pri delu, kolektivnih pogodbah, jamstvenem skladu za zaposlene v insolventnih podjetjih in o delovnih razmerjih. Glede zakona o sindikalni lastnini je Podobniku predlagal, naj državni zbor omogoči nadaljevanje pogajanj med sindikati, ki so se o delitvi sposobni sami dogovoriti, državni zbor naj bi njihov dogovor le uzakonil. Pri vladah drugih držav v tranziciji, ki so se v to vmešale, so mednarodne sindikalne centrale ostro protestirale. Med sindikati v Sloveniji je bilo pred leti veliko sporov, ki so bili tudi ideološki. Razmere so po Semoličevem mnenju zdaj boljše, tudi pogovarjati seje mogoče. Tudi pogajanja o delitvi sindikalnega premoženja so stekla, zastala so le zaradi KNSS, ki je v nekem trenutku ugotovila, da ji zakon lahko da več. ZSSS je pristala na preverjanje članstva (kot enega od kriterijev za delitev premoženja), KNSS pa je to zavrnila. Predsednik ZSSS je omenil še zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi bil narejen kot medgeneracijska pogodba. Zakon o eko-nomsko-socialnem svetu pa je po njegovih besedah potreben zlasti zaradi umestitve tripartitnih dogovorov v državnozborsko proceduro. Glede zakona o skladnejšem regionalnem razvoju je Janez Podobnik dejal, daje bilo nanj toliko pripomb in dodatnih sklepov, da parlamentarne procedure ni prestal in do bo treba pripraviti novega. Eno od osrednjih vprašanj je biološko usihanje, ki razvoj objektivno onemogoča. Zakon o varstvu pri delu pa je po njegovih besedah zastal zaradi nerazčiščenih strokovnih vprašanj. Zakon o jamstvenem skladu naj bi obravnavali na prvi redni seji državnega zbora. Podobnika so najbolj zanimali sindikalni pogledi na vsebino novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po Semoličevem mnenju ta zakon najbolj zadeva zaposlene, manj pa upokojence, ki so pri njem zdaj najglasnejši. Nemški model, ki temelji na medgeneracijski pogodbi, je preživel dve vojni, dve družbeni ureditvi, tri države. Zdaj ga skušajo le dopolniti, vendar njegovih temeljev ne bodo spremenili. Noben kapitalski sklad ne bi preživel tako dolgo. Janezu Podobniku bo ZSSS mnenja o tem zakonu še pisno obrazložila. Po Podobnikovem mnenju bo treba pri tem zakonu združiti vse znanje. V SLS so razmišljali o nacionalnih pokojninah, vendar ideje niso mogli izpeljati. O sindikalnem premoženju bi se po Podobnikovem mnenju sindikati morali sami dogovoriti, saj bi morebitna obravnava v državnem zboru dobila prevelik politični naboj. Tone Rozman, predsednik sindikata tekstilne in usnjarskoprcdelovalnc industrije, je Podobnika spomnil na zakon o odkupu terjatev za premoženje, ki so ga podjetja izgubila v republikah bivše zvezne države. Čevljarska industrija je tam izgubila 112 milijonov mark. ZaPeko izTržiča, kjer Rozman dela, so se bankirji in ministrstva odločili za sanacijo.Taje tudi edino sprejemljiva, saj bi Pekov potop v tržiški občini povzročil rekordno 70-odstotno nezaposlenost. Potop Peka bi temeljito pokvaril tudi položaj v nerazviti občini Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, je med drugim povedal, da Delavsko enotnost bere že osem let. Svobodnim sindikatom pa bi lahko bolj pomagal, če bi bil iz stranke vladne koalicije. Turnišču, kjer ima to podjetje večji obrat. Zaradi slabih plač pa večina delavcev v obutveni in tekstilni industriji razmišlja le o tem, kako preživeti. Obutveno panogo je treba ohraniti tudi zato, ker v njej zaposlene ženske nimajo nobenih možnosti za drugo zaposlitev. Janez Podobnik je k temu dodal, da tudi on dobiva veliko pošte, posamezniki mu ne pošiljajo le prošenj, ampak tudi položnice. Stiske so res velike, seje strinjal Podobnik. Milan Utroša je menil, da se delo sindikatov v precejšnji meri prekriva z delom državnega zbora. V prejšnjem mandatu so Svobodni sindikati lahko sodelovali v nekaterih delovnih telesih, še posebej v odboru za delo. »Kar smo tam povedali, je v državnem zboru zbledelo, zato želimo sodelovati tudi na plenarnih zasedanjih. Radi bi se oglasili ob zakonu o delovnih razmerjih in še nekaterih,« jc menil Utroša. Podobnik sc za ta predlog ni ogrel, češ da bi potem v državnem zboru hoteli nastopati vsi in upočasnili odločanje. »Boljše bi bilo, daste prisotni pri pripravi zakonov, tudi vlado morate prisili, da se civilni družbi odpre. Del vaših težav bi lahko rešil tudi zakon o ekonomsko-socialnem svetu. Bolj kot boste sindikati enotni, močnejši boste,« je zaključil. Pred koncem pogovora je Podobnik sogovornike vprašal še, zakaj so se odnosi z delodajalci izboljšali. Povedali so mu, da so delodajalci očitno popustili zlasti zaradi njihovega pritiska. Uspeh pogajanj o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo pa je po Semoličevih besedah odvisen od sposobnosti popuščanja. Če bodo delodajalci vztrajali pri 60-odstotnem nadomestilu za bolezensko odsotnost, ZSSS pogodbe ne bo podpisala. V tem primeru bo maja velika stavka. Franček Kavčič J"0Sovor z Majo ' ^avec, sekretarko 4$SS ljubljanskega °bbiočja »USPEŠNI SMO ZLASTI ZARADI NAŠE PRAVNE SLUŽBE« cij akijnaie območna organiza-Prcj vprS: dciVJe’ snK) j0 naJ- a * »v 0^mocni oranih ^ ^ela se ki 80 se Pred leti določili za konkurenčne sin-aJn>ci in dve finančni delavki v dikate- °d drugih se ločimo zlasti po tem, da se težavam resnično posvetimo, pravi Kavčeva, ki je tudi sekretarka območnih odborov KNG in Sinlesa. S predsedniki sindikatov podjetij ima vsakodnevne stike, nič nenavadnega ni, če jo kličejo tudi domov. pisai kfiar!i1a*1 v Litiji in Kočevju sta “ordinatori^ ki skrblt;ii da člani Hal e^° do Pravn'ka al* profesio- Hal p*uviins.a an piuicaiu-nega sekretarja, ki jim pomaga KarIe5>evarUu težav. Pisarno v |ankn'ku Pa smo zaprli, saj je tam 'skalo pomoč le osem članov. p0, Začetku leta si izdelam načrt, $kii?aterem obiskujem podjetja. Za ani 'd tudi tja, kjer še ne gori. rn°rai težav pri lastninjenju bi vkri a k'1' povsod. V podjetjih deni Sern vscskozi zraven. Vo-zlgjj6 območne organizacije jc Vi-hu Za Poslovanje in finance. "tiamke 0 članstvu in članarini m0 v (ačunalniku in jih ureja- dfeki hodijo na Phnske komisije tudi na disciplinske komisije. Mogoče je prav to naša prednost pred konkurenčnimi sindikati.To bomo skušali ohraniti še naprej. Gospodarimo racionalno, novih zaposlitev pri nas ni. V Liku in Stolu ima KNSS vedno zelo malo. Podobno je tudi v drugih sindikatih. StVu 'ja skrb so tudi usluge član- PotH^Ldim zlasti na pravno !akši nas je ta še vedno ■ahkjf kot Pred desetimi leti. Član He (j., Pride do našega pravnika, to od,,k !a/ ab drugi funkcionar vedn.l i Kdood Pravnikov je dosegljiv. Pravniki hodijo Največ dela mi povzročajo stečaji, lani jih je bilo 20, letos pa so bili uvedeni že trije. Ena večjih težav je članarina, ki jo prejemamo in obračunavamo po 10 variantah. Ker imamo red, to zmoremo, lažje pa bi nam bilo, če bi sindikati v ZSSS sprejeli enotnejša pravila. Finančne tokove s sindikati imamo urejene, mogoče se članarina prav zato povečuje. Mislim, da članstva o višini in delitvi članarine ni treba veliko spraševati, zanje je bistveno, da jih dobro servisiramo. Pri nas imajo člani vseh sindikatov enake pravice, ne glede na različno višino članarine. Tako mora biti že zaradi medsindikalne solidarnosti.« Kavčevo smo zatem vprašali še, kakšen je položaj podjetij sindikatov dejavnosti, za katere opravlja sekretarska dela. Začela je z lesarstvom, ki ima več težav. Večina podjetij se po njenih besedah bori za preživetje. Pozitivno izstopa le Hoja Galanterija Podpeč, ki izdeluje obešalnike za izvoz. Stol iz Kamnika seje razdelilna 15 podjetij s holdingom. Namesto prej enotne sindikalne organizacije, imajo zdaj 15 sindikatov podjetij in konferenco naravni holdinga. V podjetju Kli iz Logatca poteka sanacija, ki bo po mnenju vodstva verjetno uspešna. Klije največje lesarsko podjetje, ima 750 zaposlenih, od tega jih je 500 v Sin-lesu. Zaradi tridnevne zamude plače še ne stavkamo Mizarstvo Vič je šlo decembra v stečaj, na zavod je moralo 60 mizarjev. Območna organizacija bo zanje pripravila vse zahtevke in terjatve. Od junija niso dobili plač, podjetjejim dolguje tudi dva regresa in še nekatera druga povračila. Med boljšimi podjetji je tudi Lesna industrija iz Litije, saj delavci prejemajo plače v rednem roku. Večina drugih podjetij pajih izplačuje z manjšo ali večjo zamudo. Delavci delajo pridno kot mravlje, norme so zelo visoke, delo je dobro organizirano. Če podjetje vseeno propade, so krivi le šefi, meni Kavčeva. Številni zasebniki, ki zaposlujejo tudi po 30 in več delavcev, dokazujejo, da se da delati donosno, saj imajo proizvodnjo prodano za leto naprej. Položaj v kemičnih podjetjih je boljši. Težave imajo le z lastninjenjem, denacionalizacijo in izvolitvijo svetov delavcev. Co-lor iz Medvod ima zaradi denacionalizacije šele prvo soglasje k lastninskemu programu. Kar 95-odstotni lastniški delež Ilirije je Maja Kavec pravi, da prevzem se-kretarstva za Mirom Podbevškom ni bil težaven. Za Mirove tekstilce zdaj skrbi Dušan Bajde, ki je prišel iz Ribnice. dobil denacionalizacijski upravičenec. Večina podjetij kemične industrije je problem presežnih delavcev že rešila. Podjetja so danes očiščena in novih presežnih delavcev ne bodo imela, saj imajo delavcev toliko, kotjih potrebujejo, pravi Kavčeva. Res paje več podjetij še na meji. Če ne bodo dobro vodena, jih lahko doleti tudi najhujše. Delavci pa znajo delati, njihove sposobnosti v svetu cenijo. Če podjetja ne bodo prišla na zeleno vejo, bodo krivi le slabi šefi, je prepričana Kavčeva. Kako svetuje sindikalistom, če plače zamujajo, smo še vprašali Majo Kavec. »Če je zamuda le dan, dva ali tri, to je kar pogosto, ni nobenega problema. Pogoj je seveda, da šefi delavcem to povedo. Kjer je zamuda večja, teh primerov paje manj, moram posredovati. Običajno imamo skupen sestanek, na katerem zagrozimo s stavko. Če je le možno, potem najdejo denar. Če pa ni kje vzeti, tudi grožnja ali stavka ne pomaga.« Za zaključek pogovora smo sogovornico vprašali še, kakšni so predsedniki sindikatov podjetij. Povedala je, da se jih je večina pred dvema letoma zamenjala. »Novi predsedniki so večinoma odlični. Vedno me pravočasno pokličejo in obvestijo. Kličejo me tudi domov. Moramo jih še izobraziti, zlasti zaradi soupravljanja. Največ nejasnosti je prav o odnosih med sindikatom in svetom delavcev. Ko smo jih pred dvema letoma o tem učili, je bilo še prezgodaj. Vprašanja so začeli postavljati šele zdaj, ko so sveti izvoljeni in ko naj bi delovali. Za predsednike sindikatov podjetij organiziramo vsako leto enega ali celo dva seminarja. Tega ni nikoli dovolj. Seminarje za člane izvršnih odborov sindikatov bomo skušali organizirati tudi v večjih podjetjih. Ugotavljamo namreč, daje udeležba tam lažja, ne nazadnjeje tam tudi cenejše.« Maji Kavec, novi sekretarki ZSSS ljubljanskega območje, smo ob odhodu zaželeli le, naj njena organizacija ostane takšna še na- prej. Franček Kavčič 6. februarja 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Izvršni odbor Skei koncema Slovenskih železarn (SZ) je prejšijji teden obravnaval ravnanje vodstva podružnice Skei lokacije Ravne na Koroškem. Menili so, da sta predsednik in sekretar ravenske podružnice prekoračila pooblastila, ko sta javno govorila o rušenju koncema. Oba naj bi ravnala tudi v nasprotju z dogovorom o pogojih za delo sindikata v koncernu. Ker naj bi kršila tudi statut Skei, so njegovemu vodstvu predlagali, naj pospeši obravnavo njune odgovornosti. Janko Dežman, sekretar podružnice Skei ravenske lokacije, je zanikal, da bi novinarju Mim Petku izjavil tisto, kar je Večer objavil 11. decembra. Razprava seje razvnela že ob zapisnikih prejšnjih sej, saj je Dežman menil, da vodstvo koncerna sploh ne pripravlja kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala PLUS ZA RAVNE JE ZA STORE MINUS za koncern. Zaradi tega je vodstvo Skei ravenske lokacije pristalo na pogajanja o kolektivni pogodbi, ki bo veljala le za Metal, odvisno družbo koncema SZ. Ker je bilo vodstvo ravenske podružnice nezadovoljno tudi z vodenjem koncerna, so zahtevali sejo skupščine SZ. Ker so se pred tem sestali s predsednikom uprave, so od zahteve odstopili. Ugotavljajo namreč, daje ravenska lokacija oškodovana. Metalurški obrati v Štorah, ki so bili proti volji Ravenčanov združeni z Metalom, naj bi delali z velikansko izgubo. Kot je povedal Dežman, so ravenski sindikalisti delali sami, vendar so bili uspešni. Preprečili so odpuščanje presežnih delavcev Jeklo-livarne. Zaradi njihove akcije je družba STO dobila svež kapital. Tone Motoh, predsednik izvršnega odbora Skei koncema SZ in predsednik Skei štorske lokacije, je temu ugovarjal. Ravenski obrati naj bi vseskozi delali, za zagon proizvodnje v Štorah pa denaijani bilo. Sindikalisti zRaven naj bi skušali uničiti 600 delovnih mest v Štorah. Škodovali naj bi tudiAcronom z Jesenic. Dežmanu in njegovim kolegom je še očital, da se hočejo od koncerna odcepiti. Vse to naj bi sindikalisti z Raven počeli za nekoga, ki se za njimi skriva. Menil je tudi, da se spuščajo v poslovno politiko, ki ni v njihovi pristojnosti. Z izjavami, ki so bile objavljene v Večeru in nekaterih drugih medijih, “češ da bodo koncern, ki večno ne bo obstajal, kar mšili”, so Štoram zelo škodovali. Ui-UtUliJ: Aktivisti in člani izvršnega odbora SKEI (iružb Slovenskih železarn na Ravnah pravijo: 'Koncern Slovenske železarne se je zainvestiral " V SINDIKATU NA RAVNAH SO PREPRIČANI, DA SO KAVNE V SISTEMU SLOVENSKIH ŽELEZARN SPET OŠKODOVANE - ZAKAJ NIMA METAL KAVNE PROFITNIH CENTROV ZA RAVENSKI IN ŠTORSKI DEL? - Sindikalni aktivisti lu člam.izvrlnega odbora najpomembnejših druib Slovenskih železarn na Ravnali so včeraj predstavili svoje poglede na dogajanja v tem sistemu, zlasti v družbah STO in Jcklolivarna, kjer so že izdelali spiske trajnih presežkov. Veliko govora je bilo tudi o privatizaciji in pomenu koncerna. Janko Dežman, sekretar Sindikata kovinske in elck-tto Industrije (SKEI) v železarskih dražbah na Ravnali,. aa;*« je 'M««* •f-taLlr SrfeiiPn sindikat zagovarja svoj način privatizacije, na ravni posameznih družb, in da bodo v podporo svojemu predlogu zbirali tudi podpise. “V koncernu Slovenske železarne nenehno ponavljajo zgodbo o uspehu Slovenskih žele- zarn. Morda je za koga to res uspeh, vendar nikakor P i dodaja SEZNAMI PRESEŽNIH tako konec." Dežman. Sindikalne aktiviste iž predelovalnih dražb na Ravnah seveda najbolj skrbijo trajni presežki, saj so spiski v dveh predelovalnih-družbah že izdelani. V družbi STO je na spisku presežnih delavcev I1S ljudi, po nekaterih na-povedih naj bi jih bilo v prihodnje še več. V Jekioiivarni naj b; brez dela ostalo 155 ljudi. Jože Kolar, sindikalni zaupnik iz družbe STO. je dejal, da koncern v tem letu razen za Airani in Siorski del Metala ni nameni! večjih investicijskih sredstev. Stro- jegradnja pa ima na Ravnah naročii do avgusta prihodnjega leta, nima pa de-natja, da fci te projekte izpeljala. Jaroš Kodrun iz Je-kloiivarnc se je čudil nekaterim odločitvam vodstva, ki na cesto pošilja tudi tako strokoven kader, kot so modelarji. Kcdrun je dejal, da so v JekloUvami svojčas de-ialt po 120 ton na mesec, sedaj od 50 do 60 ton, kljub temu pa po, njegovih besedah vodstvo do junija prihodnjega leta ne sprejema novih naročil. Sandija Pungartnik.! iz muških Armatur skrbi JekioUvarna. s katero so tesno poslovno povezani. Armature Muta se že približujejo pozitivnemu poslo-vattju. Vendar iahko razmere v Jekiolivarni ogrozijo tudi Muto. Pungartnik meni. da bi moral lastnik dobro premisliti, predeta sprejme sanacijski program enega direktorja. Sindikalista Adi Zib in Janko Bajec iz družbe STO pa sta se vprašala, koliko neuresničenih projektov dr. Dušana Vodeba bodo na Ravnah še morali doživeti. Bajec je prepričan, da je do združevanja v STO prišlo samo zaso. da so lahko prešteii presežke. Skupna točka razprav sindikalistov je bila, ua iastnik tacenski predelavi zavestno noče pomagati. O metalurškim delu. Meta-lu, je bilo nekoliko tatmj besed. Janez Klančnik iz Metala je podčrtal, da niso nasprotniki racionalizacije, vendar si želijo čistih računov Sindikati se čudijo vztrajanju vodstva Slovenskih železarn, da za Metal ne dopustijo niti dveh profitnih centrov, posebej za ravenski in štor-skt del. v drugih dražbah, denimo v STO. pa so vendarle organizirani. Janko Dežman 'je prepričan, da pač zato. da iahko skrivajo in prekrivajo podatke. Mir« Petek Tone Motoh, predsednik Skei SŽ štorske lokacije, je predsedniku in sekretarju ravenske lokacije očital, da sta prekoračila pooblastila. Janku Dežmanu je očital tudi kršenje dogovora o pogojih za delo sindikata v koncernu in poslovnika konference Skei na ravni SZ. Janko Dežman in Dušan Posedi, sekretar in predsednik Skei ravenske lokacije, naj bi ravnala v nasprotju z dogovori o medsebojni strpnosti in spoštovanju, za kar so se dogovorili v konferenci Skei koncerna SZ. O teh obtožbah je najprej razpravljal Albert Vodovnik, predsednik Skei. Povedal je, daje predsednik nadzornega sveta SZ od njega zahteval, naj disciplinira ravenske kolege. Predsednik uprave mu je dejal, da upa, da Ravenčani ne izvajajo uradne politike Skei. Konferenca Skei pa je dvakrat sklenila, daje pomembna le ohranitev čimveč delovnih mest, ne pa lokacija kapitala. Tendence ravenskih sindikalistov lahko razume. Vodovnik pa ne ve, zakaj Švedi niso mogli kupiti štorske železarne, ki bi ravenski danes zelo konkurirala. Če Skei lokacije Ravne nc bo spoštoval statuta, pa bo Vo-dovnik predlagal izključitev posameznikov iz sindikata, ki mu Janko Dežman, sekretar Skei ravenske lokacije, je zanikal, da bi izjavil, kar je bilo objavljeno v Večeru (gW faksimile). predseduje. Spotaknil seje tudi ob ravnanja predsednika nadzornega sveta ŠŽ, saj naj bi ta posegal v pristojnosti uprave. Podprl paje Motohovo mnenje, naj sindikat ne bi delal tistega, kar ni v njegovi pristojnosti. Janko Dežman je najprej izjavil, da o Acronih ni izjavil ničesar. KogajeJanezVilman, predsednik Skei Acronov, vprašal, zakaj objavljenih izjav ni demantiral, je povedal, da so poslovodni delavci, ne Skei, ugotovili, da seje koncern na Jesenicah zainvestiral. Stojan Stojanovič, sindikalist iz Štorje menil, da so Ravenčani preprečiji investicijo v njegovem kraju. Če bi Švedi prevzeli lastništvo in v Štore tudi investirali, bi koncern SŽ porušiji. Povedal je še, da si tudi v Štorah niso želeli združitve z Ravnami. “Z vami bi se strinjal, vendar le, če tega ne delate na moji koži,” je razložil bistvo medsebojnih odnosov. Menil je tudi, da so vodstvu koncerna stvari ušle iz rok. Janko Dežman je še dodal, daje koncern SŽ edina firma v Sloveniji, ki ima verigo popol- noma odvisnih družb, za katere uprava prikazuje lažne podatke-Zahteval je, naj uprava SŽ objav'[ točne podatke o poslovanju vseh družb. Jože Kolar, sindikalist z Ra; ven, je pojasnil, da so reagirali zaradi tega, ker so jim zaprli možnost nabave repromateria; la in veliko jeklolivarjev razglasili za presežne. Na Ravnah so prepričani, da njihov denar odteka na druge lokacije. Do »ribarij« znotraj Skei pa po njegovem mneju prihaja zaradi zaostrenega položaja predelovalnih podjetij; Bogo Košnik, sekretar Skei Gorenjske, paje menil, da pre-delovalna podjetja ne spadajov Koncern SŽ. Veriga in Plamen na) bi bila pred propadom. Kolegom je predlagal, naj zakopljejo boj' ne sekire. Če tega ne bodo naredili, Gorenjcev ne bo več zraven-Sindikalisti bi morali stopiti skupaj in nastopiti proti upravi. Sklepom, ki smo jih navedi1 v uvodu, sta nasprotovala le ravenska sindikalista. Kakšni bod° rezultati, sedaj še ni mogoče napovedati. ( Franček Kavči1 NA POGAJANJIH 0 NOVI SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSTVO BO TREBA ZNATI TRGOVATI Kot nam je povedal Gregor Miklič, ki vodi pogajalsko skupino sindikatov, pooblaščeno za pogajanja o delovnopravnem delu nove pogodbe, so dosedaj obravnavali le uvodne določbe in prvih deset členov dosedanje pogodbe. Ker hočejo delodajalci bistveno zmanjšati vlogo in pomen sindikatov, veliko členov še niso uskladili. Odločnost delodajalcev pri tej zahtevi bo v nadaljevanju pogajanj verjetno največji kamen spotike. Po Mikličevem mnenju to sporno vprašanje presega vsebino običajnih tarifnih pogajanj. Delodajalci namreč načenjajo vprašanje organiziranosti in razvoja sindikata. Tudi razvoj soupravljanja je težko vprašanje, saj delodajalci načenjajo njegovo vsebino in način izvajanja. Miklič je prepričan, da delodajalci delovanja sindikata ne smejo omejevati. Ker ustava sindikatom zagotavlja svobodo delovanja in organiziranja, jih ne more omejeveti ne zakon, ne kolektivna pogodba, še manj pa akti delodajalcev. Za delovanje, ki ga dopušča ustava, pa sc morajo si n-dikati dobro postaviti, tako organizacijsko kot kadrovsko. Miklič se ne zavzema za delitev dela med sindikatom in sveti delavcev. Meni namreč, da sindikati ne smejo biti v ničemer omejeni. V primeru, če svet de- lavcev interesov zaposlenih ne bi uspel uveljaviti, mora sindikatu ostati možnost uporabe sindikalnih metod, tudi najostrejšega boja. Sveti delavcev sindikalnih metod namreč ne smejo uporabljati. O tem vprašanju se morajo po njegovem mnenju opredeliti vse sindikalne centrale, sicer pogajanja zanje ne bodo uspešna. Neenotnost v sindikalnih vrstah bi po Mikličevem mnenju lahko privedla celo do ukinitve soupravljanja. Ker se večina sindikatov zavzema za soupravljanje, Miklič upa, da se bodo o tem poenotili. Na delovnopravnem področju ni velikih in nepremostljivih razhajanj med delodajalci in sindikati. »Večino njihovih predlogov lahko sprejmemo, vendar moramo zanje tudi kaj vnovčiti. Gre za trgovino, nekaj popustiš, da bi nekaj drugega dobil. Verjetno bi lahko sprejeli predlog o uki- nitvi skupne delovne dobe, ki bi jo nadomestili z delovno dobo pri delodajalcu. Gre za dodatek za stalnost, kije nastal v obdobju združenega dela, ko smo govorili, da tako plačujemo minulo delo. Prej smo imeli le dodatek na stalnost v podjetju, kjer smo delali,« je povedal Miklič. Različna mnenja so tudi o tem, za koga naj kolektivna pogodba velja. Predstavniki sindikatov želijo, da bi veljala za čimveč zaposlenih, izvzeti naj bi bili le člani uprav. Po kolektivni pogodbi naj bi bili plačani številni šefi, ki zdaj uživajo velike pravice po individualnih pogodbah. Miklič misli, da bodo delodajalci na to zahtevo pristali. Sindikalni pogajalci so načeli tudi vprašanje podpisnikov kolektivne pogodbe iz njihovih vrst. Pravico do podpisa naj bi dobile le sindikalne centrale, reprezentativne na državni ravni: ZSSS, KNSS, Pergam in Konfederacija 90. Miklič meni, da so razlogi za takšno odločitev zelo tehtni, saj splošna pogodba ureja le najnižjo možno raven pravic zaposlenih. Nobene potrebe torej ni, da bi splošno Gregor Miklič verjame, da hi delodajalci radi zmanjšali zlasti vlogo sindikatov pogodbo podpisovali tisti, ki v v pogodbah dejavnosti uvelja-njej nc bi mogli uveljaviti po- vili višjo raven pravic, sebnosti delovnih mest v svojih Po Mikličevem mnenju hoče-dejavnostih. Prav tako je nesmi- jo sindikati ohraniti sedanjo selno podpisovanje tistih, ki so raven pravic zaposlenih.To bodo dosegli, čeprav bodo nekatefe pravice povečane, druge zm*1' njšane, nekatere pa črtane. Veliko sprememb bo tudiv pogodbah dejavnosti, kjer bod° delodajalci predlagali zmanj' Sanje razlik. Načenjali bodo tua| vprašanje stroškov dela, ki n^J ne bi omejevali razvoja. Na znižanje stroškov delasiij' dikalisti seveda ne bodo mog'1 pristati, saj to ni skladno z na' rodnogospodarskimi interes1, Ker naše gospodarstvo z izvO' zom ustvari kar dve tretjini bru11’ družbenega proizvoda, bi orn^ jevanje stroškov delovne si|e državi škodovalo, saj bi ogi't’ žilo njen proračun. < Pogajanja bodo potekala v ^ etapah. Člene, o katerih se 111 morejo sporazumeti, odlagaj1’] O njih bodo znova govorili drugem krogu. DelodajalcD. sindikalisti skušali bodo skuša vsa razhajanja uskladiti san j’ podrobnejšo opredelitev tarifn1 razredov so že zaupali zunanja strokovnjakom. Prav to ra/.vP Čanje paje pomembno tako delovnopravni kot za norma* vni del kolektivne pogodbe- < Franček IB 6. februarja 1997 ■1 SKEI - nove finančne listine Izvršni odbor SKEIje ta ponedeljek Novifinančni red ho članstvu omo- sprejel več aktov, ki urejajo višino gočil ohranitev prav vseh pravic in članarine, njeno razporejanje in razpo- izboljšal kakovost dela strokovne laganje z njo. Vse objavljamo, saj gre službe, še posebej pravne pomoči, za res velike spremembe, ki jih bodo r, - . lahko izpeljali vsi aktivisti SKEI. Tudi P ‘ 6 AlbertVodovnik, članstvo mora vedeti, za kaj gre. predsednik SKEI iiliii I . : ZAKAJ SKEI SPREMINJA VIŠINO ČLANARINE? SKEI je in bo: - močan sindikat, ki te bo lahko zaščitil, ka-^ar bodo kršene tvoje pravice -sklepal in se boril za kolektivno pogodbo, ^ li bo zagotavljala pravice na delovnem mestu -sindikat, ki bo uporabil za zaščito obstoječih Pravic vsa sredstva sindikalnega boja v ^oblikoval sklad, iz katerega boš prejel pomoč, Ce jo boš potreboval -sindikat, ki ti bo zagotavljal dodatno socialno varnost, hitro in brezplačno pravno pomoč, dobro obveščenost, neprenehno strokovno in sin- 111 OBMOČNIM ORGANIZACIJAM SKEI SLOVENIJE V skladu s sklepi IO in RO SKEI Slovenije v Pologi pošiljam zahtevana dodatna gradiva za ureditev plačevanja in nakazovanja članarine SKEI. Na več sejah IO SKEI in RO SKEI Slovenije v letu 1995 in 1996je bilo obravnavano finančno-materialno poslovanje SKEI Slovenije, s posebnim Poudarkom na zbiranju, delitvi in porabi sindikalne clanarine. . Na podlagi razpoložljivih podatkov o zbiranju 'n odvajanju članarine v letu 1995 in 1996 so bile Izgotovljene pogoste in hude kršitve 32. člena ,atuta SKEI Slovenije in Pravilnika o finančno-111aterialnem poslovanju SKEI Slovenije. Najpogostejše ugotovljene kršitve so: predolgo ^drževanjc dela članarine, namenjenega višjim oblikam sindikalne organiziranosti; obračunavanje £ anarine od neto plač; samovolja in nespoštovanje Juča delitve članarine; nenamenska uporaba clanarine itd. ^o kršitev prihaja tako v posameznih sindikatih ružb kot pri odvajanju dogovorjenega dela čla-narine iz posameznih območnih organizacij. Nespoštovanje dogovorjenega vsekakor povzroča ^gativnc posledice pri izvajanju finančnega pro-®rama jn programa dela SKEI Slovenije ter po-članstvo SKEI pri zagotavljanju njihovih kalnih pravic v neenak položaj. Zato je prišlo do odločitve za novi način I acuyanja in tudi za dvig članarine, saj želimo oseči tako finančno disciplino, ki bo onemogočala Senje dokumentov SKEI Slovenije in omogočila oblikovanje sindikalnih skladov za izvajanje programa dela SKEI Slovenije. Predvidene prednosti obračunavanja in nakazovanja članarine so: - uvede se avtomatizem nakazovanja članarine, - uveljavi se statutarno določilo, daje članarina last sindikata dejavnosti (SKEI), ne pa sindikata družbe oz. posameznih “močnih” sindikalistov, - prilivi članarine na višje nivoje sindikalne organiziranosti so takojšnji in ažurni ter omogočajo boljše obračanje in plemenitenje zbranih sredstev za različne dogovorjene sklade, - redna nakazila omogočajo bistveno natančnejše in racionalnejše planiranje in namensko porabo zbranih sredstev, - uspešno zbiranje in pravilno razporejanje članarine je osnova finančne in materialne krepitve sindikata. Z upoštevanjem “Utemeljitve predloga za povišanje članarine” z dne 20. 8. 1996, posreduj priložene dopise in poziv “Zakaj SKEI spreminja višino članarine?” po običajni poti predsednikom sindikalnih podružnic oziroma jih predhodno obravnavajte na sestanku 00 SKEI. Navodila obravnavajte in jih pošljite vsem obračunskim službam družb (podjetij) dejavnosti na območju. Vladimir Bizovičar, sekretar RO SKEI „ OBRAČUNSKIM SLUŽBAM -RAČUNOVODSTVA PODJETIJ (DRUŽB) vPfejnemba obračuna in odvajanje Larine sindikata ^Poštovani, ni j J1}?!‘kot kovinske in elektroindustrije Slove-SKpi^Oje na 22. seji Republiškega odbora Iq. Slovenije, dne 20. I. 1997, v skladu z do-en0 SKEI Slovenije sprejel naslednje SKLEPE: % ' Članarina SKEI se s 1.1. 1997 poviša z 0,6 „ a % °d bruto plače in drugih prejemkov ^°hodlc ^ ^ katerih se plačuje davek na osebne in st°jna služba v podjetju (družbi) obračuna tties -teva navedeni dvig pri obračunu plač za 3e£Januar 1997 (izplačilo v februarju 1997) -4s an-?r*na se C'e'’ tak0’ da se: ('fružbe)0 ^anar'ne nalcaže na ŽR SKEI podjetja svoi5|D%.članarine nakaže na ŽR OO SKEI (kjer ladu - ZC lmaj°)oz- ŽR SKEI Slovenije, v sk-u 2 navodilom, kije priloženo. Obrazložitev: V skladu s 53. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti (Ur. list RS, št. 37/96) v podjetju (družbi) obračun in dogovorjeno delitev in nakazovanje članarine brazplačno zagotavlja delodajalec. Pravilnik o financiranju in finančno-materialnem poslovanju SKEI Slovenije določa, da se članarina iz podjetja (družbe) nakazuje direkktno in v višini, ko tje določeno v tretji točki tega dopisa. Prvi obračun članarine po priloženem navodilu se opravi pri plači za mesec januar 1997 (izplačilo v februarju 1997). Ker bo za tehnično izpeljavo potrebno opraviti določene spremembe parametrov v programu obračuna plač, smo o odločitvi obvestili tudi predsednika sindikalne podružnice podjetja (družbe). Če bi prihajalo do kakršnih koli zapletov ali nejasnosti, prosimo, da nas pokličete po telefonu 061/312-246. Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenije ---------------------sfcei SEKRETARJEM OBMOČNIH ORGANIZACIJ SKEI Izvršni odbor SKEI Slovenije je na svoji seji dne 3. 2.1997 sprejel naslednje sklepe: 1. Do 15. 2. 1997 se skliče OO SKEI, na katerih se obravnava: - sprejem žiro računa OO SKEI, - priprava predloga programa porabe sredstev za leto 1997 - dogovor za delitev skupnih stroškov med OO SKEI in OO ZSSS, 2. Dopolnijo se pravila o delovanju OO SKEI, s tem da se navedejo in opredelijo naloge organa za nadziranje finančnih sredstev oziroma izvoli nadzorni odbor OO SKEI (kjer ga še ni!). 3. OO SKEI morajo preko pristojnih služb oz. pooblaščenih oseb zagotoviti dosledno evidentiranje vplačane članarine (55 %) in tako zbrano članarino, skladno z veljavnim pravilnikom, deliti po veljavnem ključu na ŽR OO SKEI (60 %) in 40 % na ŽR SKEI Slovenije. 4. Pristojna služba na območju mora navedeno delitev in prenakazilo opraviti do 5. v mesecu za pretekli mesec. 5. Za dosledno izvajanje vsebine navodil so zadolženi sekretarji OO SKEI, ki v dogovoru s predsedniki sindikatov družb s temi navodili seznanijo pristojne službe V družbah. Vladimir Bizovičar, sekretar RO SKEI Slovenije dikalno izobraževanje, ugodnejše kredite in cenejše nakupe... Kot član vem, da mi SKEI veliko od tega že nudi. Ne zatiskam si oči pred prihodnostjo: spreminjajo delovno zakonodajo, čaka nas pokojninska reforma, odpovedujejo kolektivne pogodbe, naša industrija je v naj večji krizi. Sam sem prešibak, da bi to preprečil. Hkrati si želim skladov, dodatnega nezgodnega zavarovanja, svojega časopisa, več strokovne pomoči... Zavedam se, daje težava finančne narave, zato se bom pridružil večini članov SKEI v Sloveniji in prispeval svoj kamenček pri solidarnosti med delavci in pri graditvi še bolj močnega in še bolj učinkovitega SKEI. GLASOVAL BOM ZA I. IZHODIŠČNE BRUTO PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI ZA KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO (Ur. 1. RS, št. 37/96) JANUAR, FEBRUAR IN MAREC Zahtevnostna skupina Relativno Izhodiščna bruto tarifni razred razmerje______________________plača I. Enostavna dela II. Manj zahtevna dela III. Srednje zahtevna dela IV. Zahtevna dela V. Bolj zahtevna dela VI. Zelo zahtevna dela VII. Visoko zahtevna dela VIII. Najbolj zaht. dela IIIIIII IX. Izjemno Po_membna najbolj zahtevna dela 1,00 1,12 I 60 E 90 2,25 2,60 3,10 49.376 55.301 61.720 71.595 79.002 93.814 111.096 128.378 153.066 Eskalacija 2. REGRES ZA LETNI DOPUST najmanj 102.000 SIT največ 124.915 SIT (Ur. 1. RS, št. 3/97) 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM - regresza prehrano (PEERUAR! 997) 1,6% - cela - polovična - znižana ■lil 39.985 SIT 59.977 SIT 79.969 SIT 374.745 SIT Ulil ali* -dnevnice'" !!!!!!!!!!®^ - kilometrina 4. JUBILEJNE NAGRADE: -za 10 let -za 20 let - za 30 let ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: SOUDARNOSTNE POMOČI: -smrt delavca 249.830 SIT ali* - ostalo 124.915 SIT ali* - daljša bolezen dogovor delodajalec in sindikat - nadomestilo za ločeno življenje 49.966 SIT ali* (glej pojasnila) 5. DRUGO - najnižja plača (po socialnem sporazumu) za JANUAR-MAREC 1997 - zajamčena plača (po zakonu) od L;«L 1997 (Ur. 1. RS, št. 1/97) -povprečna mesečna bruto plača za NOVEMBER 1996 - na zaposlenega v RS - na zaposlenega v gospodarstvu - povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu SEPTEMBER-NOVEMBER 1996 - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v gospodarstvu SEPTEMBER-NOVEMBER 1996 12.492 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.216 SIT 25,50 SIT 55.942 SIT 34.653 SIT 138.175 SIT 127.891 SIT 124.915 SIT 79.969 SIT POJASNHA: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: B - uskladitev vsake tri mesece za 85% rasti cen na drobno v preteklem trimesečju. Prva uskladitev je bila izvedena za plače za mesec julij 1996. Naslednja uskladitev bo za plače za mesec APRIL, ko bodo znani podatki o rasti cen na drobno za obdobje JANUAR-MAREC. Če bo rast cen od 1.4.1996 do konca veljavnosti socialnega sporazuma presegla raven 8,8 se za nadaljnjo uskladitev upošteva celotna rast cen na drobno. Vir: Tarifna priloga k panožni kolektivni pogodbi (Ur. 1. RS, št. 37/96) - maksimum: povprečna plača na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh mesecih (če poslovni rezultati to dopuščajo) Vir: socialni sporazum, KPD 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE : določene z uredbo 1 KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca OBRAČUNSKIM SLUŽBAM -RAČUNOVODSTVOM PODJETIJ (DRUŽB) Navodilo za obračun in odvajanje članarine SKEI Slovenije V skladu s Statutom SKEI Slovenije (32. člen) je vsak član dolžan plačevati članarino. Članarina znaša 1,00 % od bruto plače oz. od vseh prejemkov, od katerih se plačuje davek na plače. II. Članarina se ob izplačilu plač razdeli: - 45 % obračunane članarine, od osnove-mase bruto plač, se nakaže na žiro račun sindikata družbe. - 55 % obračunane članarine, od bruto plač, se odvede na žiro račun OO SKEI (SKEI Slovenije). III. Oba virmanska naloga morata biti izpolnjena skladno z navodili, ki jih je ob uvajanjuTK (teleko- munikacijskega) prenosa podatkov v plačilnem prometu izdal Svet ZSSS in na območju veljavnega šifranta sindikatov podjetij (družb), in sicer: - mesec, za katerega je članarina nakazana, - število članov, ki so članarino plačali, - 100 % osnova, od katere je obračunan delež ter odstotek in znesek odvedene članarine, -naslov sindikata podjetja-družbe. Številka žiro računa SKEI Slovenije je 50101-678-67042. IV. Sekretarji OO SKEI številko ŽR OO SKEI oz. račun, opredeljen s sklepom RO SKEI, sporočijo v obračunsko službo družbe. Vladimir Bizovičar, sekretar RO SKEI Slovenije 6. februar 1997 februar 1997 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1.1. 1997 dalje) 25,50 3. Ločeno življenje 49.866,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.492,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje september-november 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 79.969 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 39.984,00 -za 20 let 59.977,00 -za 30 let 79.969,00 2. Nagrada ob upokojitvi 239.907,00 3. Solidarnostne pomoči 79.969,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje september-november znaša 124.915 SIT Strokovna služba ZSSS Kako deluje Evropska unija (7) Socialna politika -idročje delovanja sindikatov v EU A, * Piše: Metka Roksandič Sindikati sodelujejo v Evropski uniji z delodajalci in organi EU na socialnem področju, kar je določeno v ustanovitveni pogodbi in dogovoru o socialni politiki. Ta področja so: - zaposlovanje, -delovno pravo in delovni pogoji, - osnovno in nadaljevalno poklicno izobraževanje, - socialno zavarovanje, - varstvo pred nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi, - varovanje zdravja na delu, - pravica do združevanja in kolektivnega pogajanja med delodajalci in delavci. Vsa ta področja posegajo le na področje socialne politike. Posebej je potrebno poudariti, da v EU niso predmet pogajanj urejanje plač, svoboda združevanja, pravica do stavke in njena prepoved. O vsem tem se sindikati lahko pogajajo le v okviru svoje države - na nacionalni ravni. Zakaj tako? Socialna politika je eno od področij, ki sojih države članice pogodbeno prenesle v pristojnost EU. V EU so posebej poudarjeni gospodarski cilji, ki posredno izboljšujejo blaginjo vseh državljanov. Zato so znotraj socialne politike posebej opredeljena področja, ki zadevajo delojemalce v EU. V začetku so bili cilji EU v socialni politiki bolj politične proklamacije, zdaj pa je EU prešla že tudi na izvajanje. V letu 1989 je bila sprejeta skupna listina temeljnih socialnih pravic delojemalcev, nato akcijski program za izvajanje skupne listine (brez sodelovanjaVelike Britanije). Delovno pravo ni več izključni predmet nacionalne zakonodaje in vpliv predpisov EU narašča z uredbami in direktivami ter odločbami Sodišča EU. Delovno pravo se v EU upošteva kot sestavni del integralne politike EU, kar je tudi socialna politika. Sindikati v EU posebej poudarjajo nekatere direktive oziroma sporazume, ki so bili sprejeti v EU z njihovim vplivom ali direktnim pogajanjem. Najprej je tu direktiva o ustanovitvi evropskega sveta delavcev za obveščanje in posvetovanje z delodajalci. To pomeni uvedbo soupravljanja v multinacionalnih družbah. Pomemben je tudi dogovor z delodajalci, dosežen po pogajanjih, o starševskem dopustu za zaposlene delavce ob rojstvu oziroma posvojitvi otroka. Namera sindikatov je, da bi politične cilje evropske socialne listine o temeljnih delavskih pravicah prenesli v pogodbe EU. Zdaj pa že potekajo pogajanja med delodajalci in sindikati o netipičnih oblikah dela - o delu s krajšim delovnim časom od polnega. Postopek pogajanj med obema interesnima skupinama je določen, omejen je na 9 mesecev z možnostjo podaljšanja še za 3 mesece. Če ne pride v tem času do sklenitve dogovora, se pogajanja zaključijo neuspešno, dogovora ni. Prihodnjič bomo predstavili vsebino Bele knjige Evropske komisije, ki jo je le-tapripravila v pomoč pridruženim državam Srednje in Vzhodne Evrope pri vključevanju v skupni trg EU. Posebej bomo iz njene vsebine poudarili področja sindikalnega dela. SINDIKALISTI NE SMEJO POPUSTIt -od Tovarna stavbnega pohištva v Radljah ob Dravi je bila pred leti podobno kot vsa lesnopredelovalna industrija pri nas v resni krizi, ki so jo rešili tudi po zaslugi prizadevnega dela delavcev. Tudi zaradi prizadevnega dela sindikata danes delavci prejemajo plače in druge prejemke po kolektivni pogodbi. Prav tako sodelujejo pri lastninjenju. »Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov na pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi ne bi smeli popusdti pod pritiski delodajalcev. Če bi pristali na ukinitev regresa za malico in povračila stroškov za prevoz na delo, bi v našem podjetju verjetno več kot polovica članov izstopila iz sindikata,« pravi predsednik sindikata delavcev lesarstva v Tovarni stavbnega pohištva v Radljah ob Dravi Marjan Padošek. »V naši tovarni se mnogo delavcev vozi na delo iz Mute, Radelj, Vuzenice in drugih krajev, zato bi večino ukinitev povračila stroškov za prevoz na delo močno prizadela.« Boljši pogoji za delo sindikata MARJAN PADOŠEK: »V naš sindikat so vključeni domala vsi delavci v proizvodnji oziroma 80 odstotkov zaposlenih.« dstva za novoletno družabno srečanje v podjetju.« Ta čas delavci Tovarne stavbnega pohištva nimajo večjih problemov. Vedno pa ni bilo tako, saj je bila tovarna, podobno kot vsa lesnopredelovalna industrija pri nas, v veliki krizi. Naj hujše težave je premagala zlasti po zaslugi prizadevnega dela delavcev. Vendar pa so delavci ob pomoči sindikata terjali tudi uresničevanjesvojih pravic, ki jim jih dajejo zakoni in kolektivna pogodba. V Tovarni stavbnega pohištva so morali pred tremi leti odpustiti tudi nekaj trajno presežnih delavcev. Teh pa ni bilo veliko, saj seje sindikat boril za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. »Po pogajanjih s tedanjim vodstvom je podjetje odpustilo samo pet trajno presežnih delavcev,« pravi Padošek. V Tovarni stavbnega pohištva v Radljah ob Dravi, ki je hčerinsko podjetje Lesne iz Slovenj Gradca, je zaposlenih okoli 200 delavcev. »V naš sindikatje včlanjenih okoli 80 odstotkov zaposlenih. Razen manjšega števila zaposlenih v upravi podjetja so domala vsi delavci včlanjeni v sindikat,« pojasnjuje Marjan Padošek. “V zadnjem času so se izboljšali tudi pogoji za naše delovanje, saj je dobil sindikat svojo omaro in pisalno mizo. Pred tem smo imeli vse dokumente kar v garderobni omarici. Sicer pa imamo sestanke sindikata v glavnem izven delovnega časa, da ne bi trpelo naše delo. Kadar se moram nujno kaj pogovoriti z direktorjem podjetja, se tudi sam z njim sestajam tik pred koncem delovnega časa ali po službi.« Čeprav v Tovarni stavbnega pohištva v Radljah tudi zaradi narave proizvodnega procesa sindikat nima idealnih pogojev za svoje delovanje, so sindikalisti pri svojem delu učinkoviti in uspešni. »Delavci prejemamo plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V glavnem vodstvo podjetja izplačuje plače redno in ob dogovorjenih rokih, le tu in tam izplačilo za kakšen dan zakasni. Proizvodnja oken, vrat in drugega stavbnega pohištva je sezonska, zato je razumljivo, da ima podjetje občasno likvidnostne težave. Tudi regres za lansko leto smo dobili po kolektivni pogodbi, vendar pa v treh delih. Na koncu leta je podjetje prispevalo vsem zaposlenim tudi sre- Delavci bodo solastniki podjetja V zadnjem času pa imajo v Tovarni stavbnega pohištva nekaj problemov z določanjem začasno presežnih delavcev. Kakor piše na oglasni deski podjetja, so bili delavci samo v prvih sedmih mesecih lanskega leta doma na čakanju skupno 10.440 ur. Kljub temu je tovarna plan proizvodnje dosegala okoli 95-odstotno. »Zaradi sezonske narave dela prihaja v našem podjetju do prerazporeditev delovnega časa. V zvezi s tem se naš sindikat z vodstvom podjetja pogaja o čim bolj racionalnih prerazporeditvah. Na problem smo opozorili tudi pristojno inšpekcijo za delo,« pojasnjuje predsednik sindikata. Delavci Tovarne stavbnega pohištva sodelujejo tudi pri lastninjenju svojega podjetja ozi- roma Lesne v celoti. »Veja, delavcev je vložila v Lcj.r polovico certifikata in "V; izplačane plače. Delavci^]] mo, da bomo pomembntve lastniki podjetja. Prvo sog)|;u za lastninjenje je podjetij) ! dobilo.« ju S kakšnimi problemi P‘62 tačas najbolj ukvarjajo sin^v listi v Tovarni stavbneg^l i hištva? »Večjih kolekti'ni problemov trenutno nim^ra Probleme imajo naši pošalim člani, ki jim jih pomagbo reševati. Tako zastopam®!b lavce v disciplinskih postopka včasih pa moramo pometi tudi našim članom, ki se/jo dejo v socialni stiski. Ka^si kakšen delavec v resni soCKl ni stiski - denimo v čaS%š je na bolezenskem dopujln mu na predlog sindikata poikš dodeli enkratno socialo® moč. Res pa je, daje pre®”" več delavcev prosilo za so^« pomoč kot zadnje čase,‘'(ril snjuje Padošek. »Poleg o^tt nega sindikalnega dela ofr— žira naš sindikat tudi šp°| srečanja, članom nudimo kovno literaturo in podobi Sindikat torej skrbi tudi braževanje in zadruža^nC Ijenje. Zlasti na področj®^ di kal nega izobraževanja ^ storili še več kot doslej-^ Sicer lahko člani sil sinC ta vložijo prošnjo zasindM^ pomoč in za pravno pomoi\ v v ’ ua oo oKioora zapa-,kj,l'0k’ do katerega morajo ';,-n.i„koni 'z naslova prisilne imi-u z naslova prisilne ’ ko se zbrala denar za iz- °se zE'i0 n16 ^o8111'6 plače; vsote, ;so4u0Jnimajo kJc vzeti-čaS^edtemPa delavci ugibajo, muSna usoda jih čaka, in za- D^jcšin110 UgotavlJaJ°’ da za wi n optnnizem ni nobenih aln« sod' e/ g°^ a org' špd otipljivih razlogov. V igri so namreč različne rešitve - sodelovanje s strateškim partnerjem (Siemens), razdrobitev na več manjših podjetij, med katerimi naj bi bila tudi nova firma Iskrasemi (v njem je Iskra Semicon večinska lastnica) -še najverjetnejša paje-stečaj. No, stavkovni odbor, uprava podjetja in predstavniki nadzornega sveta so se v izjavi za javnost opredelili še za eno možnost, v kateri bi kot čudežna rešiteljica nastopila vlada. Čudežna zato, ker je malo verjetno, da bi bili ministrstvi za gospodarske dejavnosti ter za delo, družino in socialne zadeve pripravljeni dati 620 tisoč nemških mark samo za poplačilo obveznosti iz prispevkov... Stavka še traja. Do zaključku redakcije (sreda, 12.00) smo zvedeli le to, da seje stavkovni odbor spet sestal z upravo podjetja in da še vedno išče možne poti iz krize. D. K. SMEH JE ZAMRL - V trboveljski Iskri Semicon postajajo obrazi zaposlenih vse bolj zaskrbljeni... HolBma F11 Turnšku, lastniku zasebne firme Emo ETT, kije v prostorih nekdanjega e-riteknr ^7lV~^dal^evala proizvodnjo posode, se posel ni izšel. Posledica: tako ' 0 (cJe ostalo brez dela kar 238 Eterninih delavcev! ibntf' j}rav'-aPntvpnjpadclže kcmec: nakup te celjske tovarne koncern Go- namreč, da bo z vsakim izgubljenim dnem težje znova pognati proizvodnjo... Kupnina za Emo Etemo je torej še vedno zavita v tančico skrivnosti. Predvidevamo pa lahko, da bi rad Sklad RS za razvoj 'jonskega leta ker r,vit id? 1 ,. , v' , , C. . mo pa lahko, da bi rad Sklad RS za razvoj L «!a raZVoj ni poravnal nrvih / / ^ “ t ^ renje.ktpa skusa tak polozajseveda za tovarno iztržil okoli devet milijonov višiniskora?d7t!>a7h? izkonsttti v svojo konst. Dejstvo je marK kolikor naj bi mu plačal nd4otko^ celotne kuP2te za ----------------------------------- tudi Janko Turnšek (če od '4 JTLTurn^kPajcpro- ^ \( tarske hale storske zelezar- i^Vodnjo nadaljeval, čeprav PSli i ne)Mtje to preveč, v Gorenju A1 lmel sklenjene niti „L„,. __^ ^ . il ne komentirajo;je pa Marjan ^wrm,mmLr našem srečanju na Rogli, so predlagali, da bi se letos ponovno srečali. Zato smo sklenili, da se 21. marca znova pomerimo v veleslalomu. Znova na smučiščih Rogle.« Andrej UUl^L' Povzetek ocene uresničevanja socialnega sporazuma za leto 1996 NAJBOLJ SO ODSTOPALE PLAČE Socialni partnerji v Sloveniji so se leta 1994 odločili tripartitne odnose postaviti na trdnejše temelje, in zato so ustanovili nacionalno tripartitno posvetovalno telo z imenom Eko-nomsko-socialni svet (ESS). Na ta način so te odnose bolj formalizirali in utrdili njihovo kontinuiteto. Tripartitni socialni dialog je po treh letih trajno pognal korenine, dialog in kompromis pa se dotikata najpomembnejših ekonomskih in socialnih zadev. Tripartizem se ni izkoriščal za fasado demokratizacije družbe, za katero bi se skrivala obravnava nepomembnih vprašanj ali le seznanjanje z že sprejetimi odločitvami, ki bi jih s tem legitimirali.Tripartizem ni služil lezalegi-timizacijo kateregakoli izmed partnerjev. Niti ni služil za sredstvo, s katerim bi katerikoli partner želel ogrožati samostojnost drugih dveh partnerjev ali pa na njun račun izsiliti neupravičene pridobitve in s tem doseči kratkoročno politično prednost. Slovenski sindikati in organizacije delodajalcev so se na ta način odločilei da ne bodo svojega vpliva uveljavljali zgolj skozi »stranska vrata« preko tradicionalnih političnih kanalov, npr. strank v parlamentu. V večji meri se poslužujejo časovno (tako kot je tudi priporočeno v Mednarodni organizaciji dela) in strokovno sicer bolj zahtevnega, vendar tudi bolj preglednega in demokratičnega tripartitnega socialnega dialoga. Partnerji v socialnem sporazumu so soglašali, daje potrebno vlogo ESS okrepiti s prejemom zakona o ESS. V njem naj bi med drugim opredelili: -da ESS obravnava zakone in druge predpise, ki zadevajo interese partnerjev v ESS, - način uveljavljanja mnenj ESS v postopku obravnave teh zakonov, -zastopanost interesov večine predstavnikov delojemalcev in delodajalcev, - način financiranja ESS. Zakon še ni bil sprejet. ESS je obravnaval tista vprašanja oziroma probleme, ki so bistvenega pomena za socialne partnerje. Na sejah ESS so bile obravnavane vse tiste teme, kijih obravnavajo podobni organi po svetu, npr: delovnopravna zakonodaja, posvetovanja pred večjimi konflikti na trgu delovne sile oziroma ohranjanje socialnega miru, politika plač, posvetovanje o širši ekonomski in socialni politiki ipd. Ocenjujemo tudi, daje bila kakovost strokovnih podlag, pripravljenih za pogajanja, odločitve ali izdajo mnenj, ustrezna. V ESS je bilo sporazumevanja precej uspešno; s tem je ESS dobro opravil svojo vlogo ohranjanja socialnega miru. Seje so bili sklicevane dokaj redno in s tem je bila dosežena stalnost tripartitnega socialnega dialoga. Doseganje ciljev Ključni cilji ekonomske in socialne politike za leto 1996 so bili doseženi nekoliko skromneje od predvidevanj.Manjša od pričakovane je bila rast bruto domačega proizvoda, socialna in pravna varnost pa se nista bistveno spremenili. Veliko slabši so rezultati na področju zaposlovanja. Večja gospodarska konkurenčnostjo bila dosežena le deloma. K temu sta prispevala stroškovna razbremenitev gospodarstva in zniževanje stroškov na podjetniški ravni. Ločeno mnenje GZS in ZDS (doda se k točki 3): »S februarjem 1996 so bile znižane prispevne stopnje za socialno zavarovanje v globalu za 1,7 odstotne točke (s 44,7 % na 42 %), vendar je potrebno ob tem poudariti, daje bilo z letom 1996 ukinjeno subvencioniranje plačanih prispevkov delodajalcev za socialno varnost neto izvoznikov v višini 10 milijard tolarjev, kar je določal sprejeti zakon v letu 1995. Ob sprejemanju socialnega sporazuma za leto 1996 pa so se partnerji dogovorili za nadaljnje znižanje prispevnih stopenj socialnih zavarovanj za delodajalce (v globalu za 4 odstotne točke, z 42 % na 38 %), poudariti pa je potrebno, daje bil z julijem 1996 uveden tudi nov davek na izplačane plače (povprečna stopnja davka na izplačane plače za julij 1996 znaša po oceni 3,2 %), dvignjena je bila raven minimalne plače za 10,6 % in regresa za letni dopust za 102.000 SIT« Delež investicij v bruto domačem proizvodu se sicer povečuje, vendar seje tempo rasti investicijskega povpraševanja upočasnil. Kljub oživljanju investicij tudi v predelovalni industriji te še ne zadoščajo za odpravljanje tehnološkega zaostajanja. Petodstotna rast BDP ne bo dosežena. Ocenjuje se, da bo popravljena spomladanska ocena triodstotne gospodarske rasti nekoliko presežena in bo po zadnjih ocenah okoli 3,5-odstotna. Zaposlenost se je v letošnjem letu nekoliko zmanjšala (-0,5 %), ni pa bil dosežen cilj o rasti zaposlovanja v gospodarstvu. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti, ki jo enkrat letno ugotavlja SURS, znaša za leto 1996 7,3 % in je tako nižja od povprečja v EU (11,4 %). Registrirana brezposelnost se še vedno ohranja na sorazmerno visoki ravni (okrog 14 %). Rast zaposlovanja na področjih, ki se financirajo izjavnih sredstev, je bila v letu 1996 višja od predvidene ob sprejemanju socialnega sporazuma. V letu 1996 niso nastajale nove agencije, skladi in drugi organi v sestavi državne uprave. Stopnja inflacije v obdobju december 96/december 95 je bila 8,8 % in je bila torej za 0,2 % višja od primerljive lanskoletne inflacije. Delež javnofinančnih prihodkov in odhodkov v ocenjenem bruto domačem proizvodu seje v letu 1996 zmanjšal (prihodki: 45,9 %, odhodki: 45,9 %), njihova rast pa bo prav tako nižja od rasti bruto domačega proizvoda (prihodki: 3,1 %; odhodki: 3,0 %). Socialna varnost najbolj ogroženih socialnih skupin se ni izboljšala. To pa zato, ker se sistem socialne varnosti preveč širi in tako pokriva tudi nekatere skupine prebivalstva, ki do nje niso upravičene. Sistem socialne varnosti je predrag, hkrati pa ne rešuje svojega temeljnega poslanstva - socialne zaščieo najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Davčna reforma je pospešena tako instucio-nalno (ustanovitev Davčne uprave RS) kakor tudi vsebinsko (začetek obravnave zakona o davku na dodano vrednost). Za področje pokojninske reforme pa so pripravljena izhodišča za pripravo sprememb pokojninskega sistema. Sedanja gibanja na področju plač ne podpirajo skupnih prizadevanj za ohranjanje realne ravni plač. Realna rast plač bo v letu 1996 presegla ocenjeno rast BDP, kar je v nasprotju s pričakovanji. Takšna gibanja so tudi v nasprotju s cilji na področju podjetniških investicij. Zahtevano poenotenje višine izplačil stroškov službenih potovanj in prehrane zaposlenih v letu 1996 ni bilo doseženo. Kolektivne pogodbe v letu 1996 so temelj plačne politike. V letu 1996 ni bil sprejet noben predpis, ki bo omejeval spoštovanje kolektivnih pogodb. Kljub temu pa v praksi nastajajo problemi z njihovim uresničevanjem (podjetja z likvidnostnimi težavami, t. i. mala podjetja). Na področju pravne varnosti v letu 1996 ni bilo izboljšanja. Število sporov in s tem njihovo prepočasno reševanje je še vedno glavna šibka točka pravne varnosti. Razlog so očitno tudi nedorečeni predpisi (tako ne dovolj dorečene kolektivne pogodbe kot ne dovolj prilagojena delovnopravna zakonodaja. Zaposlenost se je zmanjšala, zlasti v industriji Tokovi na trgu delovne sile so tesno povezani z gospodarskimi gibanji. Osnovne značilnosti gibanj na trgu delovne sile v letu 1996 so po zadnjih ocenah te: - skupna zaposlenost se bo zmanjšala za okoli -0,5 % (v letu 1995 za 2 %), -zaposlenost v gospodarskih podjetjih in organizacijah se bo zmanjšala za okoli -3,5 % (v letu 1995 za-3,1 %), - zaposlenost v negospodarstvu se bo povečala za okoli 1,5 % (v letu 1995 za 2 %), - zaposlenost v drobnem sektorju se bo povečala za okoli 10,7 % (v letu 1995 za 16,7 %), - samozaposlenost se bo povečala za okoli 1,8 % (v letu 1995, 3,2 %), - zaposlenost v drugih oblikah delovne aktivnosti pa bo višja za okoli 3,1 %(v letu 1995 za okoli 8 %). Najbolj se bo zaposlenost zmanjšala v industriji in rudarstvu (za okrog 15.000 ali 6,5 % v primerjavi s povprečjem leta 1995). To bo tudi glavni razlog za visoko stopnjo rasti produktivnosti v industriji (v letu 1996 je bila okoli 7-od-stotna). Rast realnih plač in stroškov dela ne vpliva negativno samo na izvozno konkurenčnost slovenske industrije, temveč ima negativen vpliv tudi na zaposlenost (tako je ocenjeno, da seje ob danem gibanju proizvodnje za vsak odstotek povečanj*1 realnih plač na zaposlenega po letu 1992 zapO' slenost zmanjšala za 0,25 %). Število registriranih brezposelnih seje v prvi polovici leta 1996 pospešeno zmanjševalo zaradi črtanja iz evidenc. Ob koncu leta 1996 je bilo registriranih 122.000 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti je znašala 14,2% (letno povprečje 13,9 %). Zaradi črtanja iz evidenc je neko; liko upadel delež dolgotrajno brezposelnih, k| pa je še vedno visok (55 %). Vedno višji je tud1 delež brezposelnih, starejših od 40 let (septembra 1996 37,2 %), delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe pa ostaja okoli 46-odstoten. žo od leta 1995 neprestano narašča delež žensk med brezposelnimi, v septembru 1996je znašal 48,^ %. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je maja 1996 znašala 7,3 % (v letu 1995 7,4 %), kar je precej manj od povprečne stopnje brezposelnosti v EU (11,4 %) in približno na ravni povprečne stopnje brezposelnosti v državah OECD (7,9 %). Mednarodnim kriterije!'1 za ugotavljanje brezposelnosti je v letu 1990 ustrezala le približno polovica registrirani!1 brezposelnih (od 118.000 registriranih brezp0' selnih le 69.000 oseb po anketi o delovni sili)-Registrirani brezposelni, ki ne izpolnjujejo me; , dnarodnih kriterijev za brezposelnost, so bodis' opravljali kakšno delo in so torej bili delovn0 aktivni (okoli 19.000), bodisi niso iskali zap°' registrirano in t. i. anketno brezposelnostjo f | sicer soočajo tudi v drugih državah, vendar j11 , razlika pri nas veliko večja. Glavni razlog' , veliko razliko pri nas pa so: - velik delež dolgotrajno brezposelnih, snJ dolgotrajno brezposelni praviloma ne iščejo tak11 prizadevno zaposlitve ali pa to celo povsem op"' , stijo, ^ | -razširjenost sive ekonomije, ki daje zaslu/L1’ registriranim brezposlenim, - občasno delo brezposelnih, ki ga dovoljuje ( zakon. slitve ali pa niso bili pripravljeni sprejeti zaposlit^ v zahtevanem roku dveh tednov. Z razliko Povpraševanje delodajalcev po delovni sili ostaj11 v mejah iz leta 1995. Kar 66,0 % potreb za z"' posltiev je za določen čas, dobrih 70,0 % za nov11 delovna mesta, nadomestno zaposlovanje pa obsef1 približno petino vseh razlogov za zaposlit"' delavca. Vlada Republike Slovenije je za odpravlja"!' brezposelnosti in pospeševanja zaposlovanja' Republiki Sloveniji v letu 1996 sprejela Progr^j, ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 19™ in za realizacijo programov aktivne politike Z" poslovanja namenila 2 milijardi tolarjev p° roštevnega potenciala. ' ^ V okviru tega programa se je v letu 1996 pfv'j izvajal tudi projekt pomoči države pri kadrov'1’'' prenovi in preprečevanju prehoda presežnih^ lavcev v odprto brezposelnsot. V ta projekt!' vključenih 12 podjetij, in sicer: Planika Krt*1!' PekoTrgovinaTržič,TAM Maribor, HidromontV' Maribor, Cimos Koper, MTT Melje Marib0' Bombažna predilnica in tkalnicaTržič, M ari bor A livarna Maribor, Litostroj Ljubljana, Paloma Sk'^ vrh, Radeče papir Radeče in Pivka Perutni"5 kombinat Košana. , Na področju zaposlovanja partnerji nis,,, dosegli zastavljenih ciljev. (Nadaljevanje v prihodnji Štev1 0 Livarna Vuzenica pred sanacijo? ZA MODERNICAZIJO LIVARNE BI POTREBOVALI SVEŽ KAPITAL 6. februarja 1997 SFMM DNI V SINDIKATIH Livarno Vuzenica že nekaj let pestijo resne težave. V mo-dernizacijo proizvodnje bi morali vložiti svež kapital, vendar j^Publiški razvojni sklad, kije lastnik Livarne, še ni uspel najti tujega ali domačega vlagatelja oziroma kupca. Če Livarna ne bo dobila sredstev za modernizacijo, bodo morali še enkrat °dpustiti trajno presežne delavce. Sindikat kovinske in elektroindustrije se bori za delavske pravice. “Delavcem Livarne Vuzenica t® čas ni lahko, saj je naše podjetje že lep čas v krizi,” pravi Predsednik Sindikata kovinske ’n elektro industrije v Livarni Vuzenica Jože Šajber. v Število zaposlenih se je s ^20 zmanjšalo na 357 Livarnaje skupaj s kovačijo na Muti, tovarno male kme-Hiske mehanizacije na Muti in obrata jeklenega granulata delovala v okviru podjetja Gorenje Muta. Kmalu po tem, ko Seje Livarna osamosvojila in jzstopila iz sistema Gorenje, Je zabredla v težave, ki so se Se povečale zaradi razpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Zato je podjetje prešlo v last klada Republike Slovenije za razvqj. Vodstvo podjetja in de-avcj so pričakovali, da bodo skladovi strokovnjaki podjetju Pomagali pripraviti razvojni program in utreti pot zlasti na tuja tržišča, vendar se to ni zgodilo. Sklad je najprej podjetje razdelil na štiri samostojna po- djetja (LivarnaVuzenica, Kovačija Muta, Tovarna male kmetijske mehanizacije in Tovarna jeklenega granulata) in jih je nato začel prodajati. Skladje samostojna podjetja, ki jih je ustanovil, tudi kreditiral.Tako je Livarna Vuzenica dobila 1,7 milijona mark, sedaj pa skladu skupaj z obrestmi menda dolguje že 3 milijone mark. Doslej je skladu uspelo prodati samo Tovarno jeklenega granulata, kjer je zaposlenih okoli 80 delavcev. Podjetje se sedaj imenuje Abra-siv, kupilo pa gaje neko francosko podjetje. Samo s prodajo tega podjetjaje menda sklad za razvoj dobil več, kot je vložil v vse štiri programe bivšega enotnega podjetja. Skladje prodal tudi proizvodno halo tovarne kmetijske mehanizacije, ki joje kupilo avstrijsko podjetje Minka. Republiški razvojni skladje prodal tudi počitniški dom na Krku, ki so ga delavci zgradili sami s prostovoljnimi prispevki in delom, vendar je bil knjižen kot lastnina tovarne. Kupnino za delavski dom je sklad pobral za obresti na kredite. Plače ne dosegajo določenih s kolektivno pogodbo Kljub posojilu sklada in prizadevnemu delu zaposlenih LivarnaVuzenica še ni uspela izplavati iz težav. “Livarna še vedno posluje z izgubo, delavci pa že šest mesecev prejemamo plačo po zakonskih določilih o zajamčenih plačah.To pomeni, da plače zaostajajo za 10 ali še celo nekaj odstotkov več za kolektivno pogodbo,” pravi Jože Šajber. “Sicer pa že pet let delavci ne dobivamo plač redno. Običajno jih dobimo do konca meseca za prejšnji mesec. Prejšnje leto smo morali izplačilo plač večkrat izsiliti celo s stavkami.” Tudi za regres se morajo delavci vsako leto boriti. “Lani smo Jože Šajber, predsednik Skei v Livarni Vuzenica: “Sindikat si prizadeva za zaščito delavskih pravic in interesov.” dobili 45.000 tolarjev regresa v bonih, vendar še nismo vrgli puške v koruzo. Za izplačilo lanskoletnega regresa se bo naš sindiakt še boril,” pojasnjuje Šajber. Druge prejemke prejemajo delavci Livarne po kolektivni pogodbi. Pred dvema letoma je Livarna Vuzenica odpuščala tudi trajno presežne delavce. “Vodstvo podjetjaje odpustilo okoli 100 delavcev, ki so dobili odpravnine.” Po informacijah, ki jih ima sindikat kovinske in elektroindustrije, naj bi na skladu pred časom že razmišljali o stečaju Livarne. Vendar se je temu odločno uprl Skei in tudi lokalni politiki in župani občin Vuzenica, Muta, Radlje in Podvelka-Ribnica. “Za obstoj podjetja sta se zavzela tudi bivša poslanca v državnem zboru s Koroške VladimirTopler in Maks Sušek. Delavci pričakujejo, da se bo za zagotavljanje normalnih pogojev gospodarjenja za Livarno zavzemal tudi sedanji poslanec v državnem zboru Herman Tomažič,” pojasnjuje Šajber. Kako izpeljati sanacijo Potem ko je bila zamisel o stečaju Livarne Vuzenica neuresničena je republiški razvojni sklad terjal, naj vodstvo pripravi sanacijski program. “Zaradi dolgotrajne krize LivarnaVuzenica že dolgo let ni investirala v modernizacijo proizvodnje. Zato je tehnološka oprema zastarela in iztrošena. Livarna bi za modernizacijo nujno potrebovala 15 milijonov mark svežega kapitala. Po modernizaciji bi na delavca lahko ustvarila letno 80.000 mark prihodka. Vendar zaenkrat še nihče ni pokazal interesa za to, Nejasna perspektiva Kovačije Muta SKORAJ VSI ZAPOSLENI SO VKLJUČENI V SKEI Kriza, ki seje v Kovačiji Muta začela že pred leti, še vedno raja. Njen lastnik skladje še ni uspel prodati, delavce skrbi, aj bo z njihovim podjetjem. Plače imajo manjše od določenih la °!ektivno Pogodbo, regres so dobili v bonih. V bitki za de-Vske pravice pa pogrešajo tudi strokovno pomoč. Koje lastnik Kovačije Muta Postal republiški razvojni sklad, Sr>io delavci upali, da bo sklad Podjetju pomagal rešiti probleme, vendar se to ni zgodilo,” Pravi predsednik sindikata ko-'nske in elektroindustrije v ovačjjj Muta Janez Tratnik, ovacija ima še vedno težave, tiva”13 ^a~*C tuc^ njena Perspek- J Časi h je v Kovačiji t -7 -fli0 danes pa A72 delavcev Kovačijaje v sto odstotni lasti Publiškega razvojnega sklada- Koje ta postal njen lastnik, •P Je dal kredit za repromaterial ln obratna sredstva, vendar jo .tePej° visoke obresti na ojena sredstva. Pred deset- SPOSi 'etje, ,uJevnJ: odhvke Hekate m je bila Kovačija, ki izde o in poljedelsko orodje, sadjarsko opremo in še rad • rre clruSe izdelke,, še pa-‘ rn konj gospodarstva na Muti. bi°vCno.j° je prizadel razpad in Se'=aJufi°slovanskega tržišča vojna na Balkanu, saj je ra-sv° na *a P^ročja prodala največ PPh izdelkov. Takrat je v ;”dJetju delalo okoli 340 dela-eev dvaki 'aJno presežne. rerPklaVCi S0 Pr'eakovali, da bo Pubhški razvojni sklad podjetju Pomagal rešiti razvojne težave, drriesto tega pa poskuša Ko- cv, v zadnjih letih pa so že tr ;^rat ugotavljali in odpuščali vačijo kar najhitreje prodati ali olastniniti. Sedaj si delavci prizadevajo, da bi skupaj z upokojenci in bivšimi zaposlenimi z notranjim odkupom postali 43-odstotni lastniki podjetja. “Težave še posebej občutimo delavci,” pravi Janez Tratnik. “Prejemamo plače pod kolektivno pogodbo. Vodstvo podjetja sicer trdi, da so po kolektivni pogodbi, vendar pa delavci menimo, da smo razporejeni v nižje tarifne razrede, kot bi morali biti. V zvezi s plačami pa je še en problem. V podjetju imamo podpisano podjetniško kolektivno pogodbo, ki je za delavce ugodnejša kot panožna, plače pa prejemamo po panožni kolektivni pogodbi. Zato smo z vodstom podjetje v zvezi s tem v sporu in se nameravamo še pogajati.” Res pa je, da so pred letom morali v Kovačiji za plače še stavkati. Sedaj so se razmere toliko izboljšale, dajim vsaj tega ni več treba početi. Regres v bonih “Vodsto nam je lani obljubilo, da bomo dobili regres dobili izplačan v tolarjih, dobili pa smo ga v petih obrokih v bonih. Zaradi tega smo bili delavci nezadovoljni, saj smo celo bone dobili šele v jeseni...” Težave v podjetju nastajajo tudi zaradi premeščanja delavcev. “Skupina delavcev iz režijskih služb in vzdrževanja Janez Tratnik, predsednik Skei v Kovačiji Muta: “Na ugotavljanje trajno presežnih delavcev ne bomo več pristali." je bila premeščena v neposredno proizvodnjo, vendar vse ni potekalo tako, kot bi moralo. Tudi o tem se še pogajamo z vodstvom.” “Lani je podjetje skupaj s Tovarno kmetijske mehanizacije ustanovilo invalidsko podjetje, kjer sedaj dela blizu 30 delavcev iz našega podjetja,” pojasnjuje Tratnik. “Kriza v Kovačiji traja že štiri leta. Med delavci vlada negotovost, kaj nas čaka. Ker smo že dvakrat odpuščali trajno presežne, sindikat na ponovno odpuščanje delavcev ne misli več pristajati.Vodstvo, ki ni sposobno zagotoviti dela za toliko delavcev, kolikor nas je še ostalo, naj raje odstopi,” pravi predsednik Skei v podjetju. “Sklad nas hoče prodati, vendar zaenkrat še ni našel kupca. Ta problem je treba čim prej rešiti, saj je tehnologija v tovarni zastarela in iztrošena, delo v tovarni pa za delavce vse bolj težko in nevarno. V stroje v neposredni proizvodnji že leta in leta ni nihče nič vlagal.” Delavci skladu zamerijo, ker je prodal njihov dom v Malinski na Krku, ki so ga postavili oziroma obnovili s svojimi prostovoljnimi prispevki in z lastnim delom. S kupnino je menda sam sebi poravnal obresti za kredit, ki gaje dal Kovačiji. Potrebujejo strokovno pomoč Danes se za pravice delavcev ne bori nihče več razen sindikata. “V sindikat kovinske in elektroindustrije v Kovačiji je vključenih 95 odstotkov zaposlenih. Vendar si želimo več pomoči od profesionalcev v Skei, saj so danes problemi, s katerimi se srečujemo sindikalisti, tudi strokovno zelo zapleteni in bi pri njihovem reševanju potrebovali pomoč. Naša težava je, da smo na obrobju območja. Trenutno nam pomaga samo sekretar območne organizacije ZSSS za Koroško, območni odbor Skei pa nima nobenega profesionalca. V našem podjetju že dve leti ni bilo nobenega profesionalca Skei. Zato smo zaprosili za pomoč Bogdana Ivanoviča iz Maribora, ki se je na naše vabilo odzval. Bili smo zelo zadovoljni, saj nam je po strokovni plati veliko pomagal,” pravi Janez Tratnik. Usposabljanje za člane sveta delavcev V Kovačiji deluje tudi svet delavcev. “Dobro bi bilo, da bi Skei za člane sveta delavcev organiziral kakšen seminar na našem koncu, saj bi se morali za delo v svetih delavcev člani primerno usposobiti. Resnično potrebujemo sindikalisti v podjetjih v manjših krajih več pomoči, sicer se lahko zgodi, da se bo začelo število članov postopoma zmanjševati. V velikih mestih je sindikalistom v podjetjih lažje, saj se lahko zatečejo po stokovni nasvet na območno organizacijo,” opozarja Tratnik. Sindikalisti v Kovačiji Muta so torej odločeni, da se ne bodo pustili ugnati in se bodo za delavske pravice še naprej odločno borili. Tomaž Kšela da bi investiral v Livarno. Sklad si sicer prizadeva, da bi zanjo našel kupca, ki bi jo bil pripravljen tudi modernizirati, a mu doslej to še ni uspelo.” Glede na to, da v razvitih državah Evrope livarne zapirajo, v Sloveniji pa jih je vse manj, delavci upajo, da se bo kupec za Livarno prej kot slej vendarle našej. “Če livarna ne bo dobila svežega kapitala za modernizacijo, bo morala ponovno odpustiti trajno presežne delavce. Sanacijski načrt namreč predvideva, da bi brez investicije lahko z 260 zaposlenimi Livarna letno ustvarila 51 .000 mark prihodka na zaposlenega. V tem primeru bi bilo njeno poslovanje rentabilno.To pomeni, da bo v tem primeru moralo vodstvo Livarne odpustiti okrog 100 delavcev.” Pri uresničevanju sanacijskega načrta naj bi Livarni priskočilo na pomoč tudi ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino s sredstvi za ohranjanje delovnih mest. V naslednjih dneh bo v Vuzenici sestanek, na katerem se bodo vsi pristojni pogovarjali kako naprej, da bi se Livarna izognila najhujšemu in krenila po poti sanacije. V Časa ni na pretek Medtem ko delavci čakajo na odločitev, jih je 60 do 70 doma na čakanju. Čeprav si trenutno odgovorni tako v skladu kot v vodstvu podjetja prizadevajo, da bi podjetje rešili, delavci niso ravno optimistični. Večletne težave, nizke plače in neizpolnjene objube so naredili svoje. Delavci danes ne zaupajo obljubam več tako, kakor so jim nekoč. Zato odgovorni z rešitvami ne bi smeli več odlašati. Tomaž. Kšela In memoriam JankoRudolf Namdni heroj Janko Rudolf se je rodil leta 1914 v Križu pri Komendi. Po poklicu je bil Železostrugan Že pred drugo svetovno vojno je bil sindikalni delavec. V delavsko gibanje se je vključil v tovarni Unitas iz Ljubljane. Kot član Ursovih sindikatov je deloval zlasti med kovinarji. Že leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno vojno, za kar je dobil red narodnega heroja. Bil je tudi nosilec Spomenice 1941. Od maja do novembra 1946 je bil podpredsednik glavnega odbora sindikatov Slovenije. Od novembra 1946 do februarja 1958 pa je bil predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Za delo v sindikatih je prejel Zlati znak ZSS. Bilje tudi podpredsednik Skupščine SR Slovenije, sekretar sekretariata za delo. Več let je bil predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Pokojnika se bodo številni starejši sindikalisti še dolgo spominjali. j, ^ ob\\o^ M O V O ^ otroci jo potrebuje^01 ^ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! \% ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite V REVIJI OTROK IN DRUŽINA. f 6. februarja 1997 Vpogled davkarije v bančne račune neustaven in nezakonit AU VLADA PREHITEVA PO DESNI? V Sloveniji desetletja govorimo o tem, kdo plačuje “cesarju, kar je njegovega” in kdo bi še moral, pa ne, in zakaj ne. Reforma davčnega sistema, kije v teku, naj bi odgovorila na vsa ta vprašanja. Se pa zdi, da država kaže preveliko vnemo, ko si pripravlja teren za pobiranje davkov od vseh, od pridobitnih državljanov in vsakršnega dohodka. Hoče imeti tako popoln nadzor nad prejemki in prihranki državljanov, da bodo ti morda začeli svoj denar spet hraniti na prastar način, v nogavicah, pod kuhinjskimi podnicami ali na podstrešjih? Podlaga za tako ravnanje sta zakon o davčnem postopku, kije začel veljati s prvim januarjem letos, in vladina uredba o pogojih, pod katerimi je treba davčnim zavezancem nakazovati plačila in prejemke na njihove račune v bankah in hranilnicah. S to uredbo sije vlada nakopala jezo bank, ki so pred dnevi pri ustavnem sodišču vložile pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih členov omenjenega zakona in uredbe. Banke so prepričane, da sta oba v nasprotju tako z ustavo (samo zakon naj bi dovolil davčni upravi vtikati nos v premoženjsko stanje fizičnih oseb) in z zakonom o bankah in hranilnicah (banke smejo podatke o bančnih vlogah sporočati samo na pisno zahtevo sodišča, če je zoper lastnika uveden sodni postopek). Zato naj bi ustavno sodišče do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje spornih členov zakona in uredbe. Banke se boje, da bi izvrševanje 30. člena zakona o davčnem postopku in 8., 9., 10. in 11. člena uredbe spodbudilo varčevalce, da bi začeli pospešeno dvigovati denar iz bank. S tem naj bi bilaogrožena njihova dejavnost, saj devizni in tolarski prihranki tvorijo večino finančnega potenciala bank. Vprašljiva je smotrnost dvigovanja denarja iz bank in hranilnic in shranjevanje prihrankov v nogavicah potem, ko je ta bil nakazan na račun v banki in da- vkarija zaradi zakona in odredbe tako ve zanj. Na ta argument se banke ne morejo opirati. So pa zato drugi razlogi bank, namreč vladino neupoštevanje ustave in zakonov, ki jih je pred tem sama ponudila in državni zbor sprejel, najbrže dovolj čvrsta opora ustavnemu sporu. Poglejmo podrobneje. Z 61. členom zakona o bankah in hranilnicah naj bi bila navzkriž tako uredba v svojem 9. členu ter zakon o davčnem postopku v 30. členu. Zakon o bankah in hranilnicah v omenjenem členu določa, da so podatki o bančnih vlogah poslovna skrivnost, ki jo banke smejo razkriti samo na zahtevo sodišča, kadar je zoper lastnika uveden kazenski postopek. Uredba o pogojih, pod katerimi je treba plačila in prejemke nakazovati davčnim zavezancem na njihove račune v bankah in hranilnicah, v 9. členu tem finančnim organzacijam naroča, naj davčni službi na njeno zahtevo poročajo o prilivih in odlivih na računih davčnih zavezancev. Zakon o davčnem postopku v 30. členu terja od bank isto. Niti en sam stotin, ki ga boste v bodoče zavrteli v rokah, ne bo ušel nadzoru davkarije oziroma države! Izvzeti so le žiro računi, ki so po zakonu o obligacijskih razmerjih transakcijski, vsi drugi računi ali vloge, kijih imajo fizične osebe odprte v bankah in hranilnicah, pa so bančne vloge, torej zanje velja 61. člen zakona o bankah in hranilnicah. Bančni pravni in finančni strokovnjaki so odkrili luknje tudi v štirih členih uredbe (od osmega do enajstega člena), v katerih je vlada določila način, kako banke in hranilnice poročajo davčnemu uradu. Ti členi naj ne bi imeli opore v drugih zakonskih aktih, na podlagi katerih naj bi bili izdani in na katere se opira vlada. Osmi člen tako na primer terja, da mora obvestilo banke vsebovati tudi davčno številko zavezanca, čeprav banke prav po nobenem zakonskem ali podzakonskem aktu ne morejo od fizičnih oseb, se pravi državljanov, zahtevati davčne številke. Po naših izkušnjah pa mora zdaj občan, ki sklene kakršno koli razmerje o delu ali opravlja honorarno delo, k drugim podatkom priložiti davčno številko. Ta je bankam potemtakem na vpogled, ne da bi jo posebej zahtevale. Se lepše je “sozvočje” uredbe, ustave in zakona o varstvu osebnih podatkov. Ustava v 38. Industrija v lanskem letu naredila za odstotek več izdelkov OBSEG PROIZVODNJE NA RAVNI IZPRED DVAJSETIH LET Statistični urad Slovenije je objavil podatke o gospodarskih gibanjih v preteklem letu. Seveda ti še niso dokončni, saj jih je treba več popravljati kasneje, ko prispejo dokončni podatki o uvozu in izvozu ter finančnih tokovih. V industrijskih podjetjih so lani izdelali za odstotek več izdelkov kot v letu 1995. V gradbeništvu so ob odstotku in pol manj efektivnih delovnih ur naredili za 27 odstotkov več, v prometu je bilo za 8 odstotkov manj prepeljanih potnikov in za 6 odstotkov manj blaga; število prehodov potnikov prek meja se je povečalo za 9 odstotkov. Notranja trgovina je bila gibalo gospodarske rasti. Prometna debelo seje povečal za 13,5 odstotka, promet na drobno pa za 12,9 odstotka, vse v primerjavi z letom 1995. V turizmu kljub obetavnim napovedim ne steče, kot bi želeli: prenočitev je bilo lani za odstotek manj kakor predlani. Izneverili so se domači turisti, saj jih je prenočevalo za 5 odstotkov manj, in če ne bi bilo za prav tolikšen odstotek več nočitev tujih gostov, bi bila bilanca še slabša. V zunanji trgovini imamo na voljo podatke za 11 mesecev lanskega leta: izvoz je vrednostno nazadoval za 5,3 odstotka, uvoz pa za pol odstotka. Kljub vsemu naj bi bil po vladini oceni bruto domači proizvod večji za 3,5 odstotka. Število zaposlenih seje lani po še nepopolnih podatkih zmanjšalo za 2,1 odstotka, pri čemer je v gospodarstvu upadlo za 3,4 odstotka, v negospodarstvu pa je bilo za 1,8 odstotka več zaposlenih. Stopnja nezaposlenosti je bila lanskega novembra (najbolj sveži podatki) 14-odstotna; pri moških je bila 13,8-, pri ženskah pa 14,3-odstotna. Inflacija naj bi bila uradno pod devetimi odstotki na letni ravni. Podatki o cenah na drobno pravijo, da so se te povečale za 9,7 odstotka, cene življe- njskih potrebščin pa za 9,9 odstotka... Koliko stane danes košarica najnujnejših življenjskih potrebščin v primerjavi s ceno pred letom dni, pa lahko vidite v naši posebni rubriki. V industriji, ki je še vedno gibalo gospodarske rasti, so tisti odstotek večjo proizvodnjo v primerjavi z letom poprej pridelali šele v drugi polovici lanskega leta. V prvi polovici leta členu zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom zbiranja ter zagotavlja sodno varstvo podatkov ob njihovi zlorabi. In kaj so osebni podatki? Banke so ugotovile, da zakon o varstvu osebnih podatkov mednje prišteva tudi premoženjsko stanje državljanov... Torej lahko samo zakon določi, daje davčna uprava upravičena do zbiranja teh podatkov, uredba, ki je nižjega ranga, pa ne. Kako se bo ta kolobocija razrešila, je kajpak težko reči, čeprav je na prvi pogled stvar jasna: vlada naj bi v silni želji obdavčiti sleherni tolar, ki ga državljani vrtimo v rokah, poskusila prehitevati po desni. Da pa oblast le ni gluha na nekatera opozorila, priča sprememba uredbe, ki jo je vlada sprejela te dni. Bankam ne bo treba dajati podatkov o spremembah stanja na hranilnih vlogah državljanov, ki tako ostajajo še naprej tajne. Določilo v uredbi, po katerem naj bi banke davčni službi na njeno zahtevo posredovale davčne številke občanov pa je vlada samo omilila. Po novem naj bi banke ne bile zavezane dajati bančne številke ob prvem poročanjifdavčni službi, če je takrat ne bi imele. Zato pa naj bi jo sporočile ob naslednjem obvestilu.Vendar banke najbrže ne bodo odstopile od predloga ustavnemu sodišču, čepravjih je odkrivanje tajnosti hranilnih vlog najbolj žulilo. B. R. Nevnovčenih še za dvesto milijard certifikatov PIDI NIMAJO RADI DELNIC? Pidi, pooblaščene investicijske družbe, ki so zbirale lastninske certifikate državljanov Slovenije, da bi v njihovem imenu kupovale deleže družbenih podjetij, ki so se in se (še) lastninijo, so doslej vnovčile v lastninske deleže tretjino zaupanih jim certifikatov. Mnenja o tem, zakaj so tako počasni, so različna. Nekateri sodijo, da za obsežnejše nakupe podjetij niso niti imelapriložnosti, saj se tudi privatizacija podjetij odvija zelo počasi. Tudi država še vedno ni povedala, katera svoja podjetja bo ponudila pidom v delni odkup. Drugi sodijo, da pidom za zdaj bolj ustreza imeti certifikate, kakorpriti z delnicami na borzo. Vzrok naj bi bil v tem, da se cer- ISKRATEL USPEŠNO POSLUJE Podjetje Iskratel iz Kranja je lani poslovalo z dobičkom, ki ga je po prvih ocenah za 4 milijone mark, ob 170 milijonih mark prometa. V podjetju ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu dosegli še boljše poslovne rezultate, saj bodo obnovili genracijo izdelkov in povečali proizvodnjo. Poslovanje, večina gaje s tujino, pa bodo po dogovoru podprle banke in državna izvozna družba. Iskratel je namreč v večini poslov partner državnim podjetjem za telekomunikacije, s katerimi so posli manj tvegani, kot z drugimi, saj za njimi stoji kot garant njihova država. Iskratel ima v Rusij i dve mešani družbi, tretjo pa namerava odpreti v Belorusiji. Podjetje, ki zdaj pokriva odstotek svetovnega trga, se bo tako še okrepilo. O moči podjetja, kije 48-odstotno v lasti Siemensa, preostali delež pa imata Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank, priča tudi njegova majhna zadolženost (vsega 25 milijonov mark) in velika bilančna vsota (250 milijonov mark). Lani je družba razdelila 60 odstotkov dobička za dividende, letošnja želja pa je, razdeliti med lastnike polovico dobička, preostanek pa ponovno investirati. Seveda pa bodo o tem odločali lastniki podjetja. B. R. se proizvodnja nikakor ni mogla pobrati in je za primerljivo iz leta 1995 zaostajala za 3 odstotke. Statistika navaja še eno žalostno primerjavo: lanski obseg proizvodnje je za tistim iz leta Industriji je, kot kaže, namenjena vse manjša vloga pri pospeševanju gospodarske rasti, kar po mnenju nekaterih strokovnjakov Sloveniji ne ho koristilo 1990 zaostajal še za petino in je bil naravni industrijske proizvodnje izpred dvajset let. Industriji je pomen v zadnjih letih vztrajno upadal in tudi v razvojnih gospodarskih načrtih je vloga nosilcev gospodarske rasti namenjena drugim dejavnostim. Ali je to dobro; ali je industriji res namenjeno odmiranje, se sprašujejo nekateri gospodarski strokovnjaki in zmajujejo z glavo. Lani se je najbolj povečala proizvodnja sredstev za delo, in sicer za 10 odstotkov; vendar ima ta del industrije v strukturi industrijskih izdelkov, merjeni z dodano vrednostjo, najmanjši delež. Naj večjega ima proizvodnja reprodukcijskih materialov, ki pa je izdelala za 1,5 odstotka manj kot v letu 1995, izdelava blaga za porabo pa je bila za 1,6 odstotka večja. Zaloge blaga za porabo so se lani zmanjšale, zaloge reprodukcijskega materiala in sredstev za delo pa so se povečale, te zadnje celo za 25 odstotkov. V industriji se neprestano zmanjšuje število zaposlenih; lani januarja je bilo v industriji zaposlenih 230.748 oseb, decembra pa še 213.691. V povprečju se je vsak mesec 1421 zaposlenih v industriji iz takšnih ali drugačnih vzrokov znašlo na cesti. B. R. tifikati revalorizirajo in jim raste knjigovodska vrednost, ne da bi pidi z njimi kakor koli tvegali izgubo. Z delnicami je zgodba drugačna. Pidi so na dosedanjih javnih dražbah podjetij, ki so že izpeljala lastninski postopek do konca, morali kupovati tako del-niče dobrih podjetij kot zelo slabih. Taki nakupi naj bi jim prinesli že za kake tri milijarde tolarjev izgube! Kaj slaba tolažba za skoraj dve tretjini državljanov, 1 ki so svoje certifikate deloma ah v celoti zaupali investicijskim pooblaščenim družbam oziroma njihovim skladom. Do konca letošnjega leta bodo še dve ali tri javne prodaje podjetij z drugim soglasjem agencije za privatizacijo (torej s končanim postopkom lastninskega preoblikovanja), kijih izpelje Sklad za razvoj. Pidi bodo lahko zamenjali za delnice še za kakih 70 milijard tolaijev vrednih certifikatov, vse, kar jim bo certifikatov še ostalo, bo okrog 130 milijard tolarjev velika certifikatska luknja. Državaje obljubila, dajo bo pokrila s ponudbo državnega premoženja, vendar že zamuja rok za objavo seznama državnih podjetij, namenjenih javni prodaji, ki si gaje postavila sama! Poznavalci menijo, da pred letošnjo jesenjo seznam državnega premoženja, namenjen pokrivanju privatizacijske luknje, ne bo znan. • ■ Približno 14 odstotkov certifikatov pa njihovi lastniki sploh še niso vnovčili. Ali čakajo, da bo med preostalimi podjetji, ki še nis° zaključila postopka lastninskega preoblikovanja in ki se bodo odločila del premoženja ponudil' državljanom v javni prodaji, Še kakšno tako zaželeno, kot so bik’ pivovarne, Krka, Lek, Petrol '1 še nekatera druga podjetja? Ah pa se zanašajo na obljubo vlade, da bodo lahko vložili svoje certifikate v državna podjetja? Ponudbe podjetij so vse redkejše-prodaja državnega premoženj" hudo oddaljena, rok, do katerega certifikatom poteče veljavnost (konec maja letos) vse bliže. N" dobiček v pidih pa bo tudi treba čakati še lep čas, in ne nazadnje; certifikata, vloženega v pid, r" mogoče prodati, dokler ne h0 kotiral na borzi. Certifikati, vložni" v dobra podjetj a, pa so že zdaj tam" mnogih podjetnih organizacij'11 i agencij, ki ljudem legalno izv3' i bljajo njihove solastniške deleža- ; V upanju kajpak, da so zanje i plačali dovolj nizko ceno, da ^ \ jim bo nakup vsekakor izplačal; j S certifikati prvotni lastniki tort) j ne bodo obogateli, nekateri ji*1 ji bodo celo “vrgli v veter”. Prvi kiw | lastninjenja družbenih podjetij j bo torej letos zaključil. Začenj*1 j pa se drugi, pravi krog lastninskcg" i preoblikovanja: zbiranje certifika; | tovoziromadelnic pri posamezni j družbah ali celo posameznikih | da bi si, po možnosti s poce!1' j predčasnim nakupom, zagotoV* | odločujoči delež v kakem (d0" j brem) podjetju.Velikanska veČih; j državljanov pa bo od certifikat^ imela toliko, kot preden jih J1 | dobila. Nič. „ " B-" 1 B2. 6. februarja 1997 MM DNI V SINDIKATIH Jože Stegne, direktor Delavske hranilnice, druge največje hranilnice pri nas JEVISOK DONOS RES NAJPOMEMBNEJŠI? Delavska hranilnica bo letos praznovala šesti rojstni dan. V teh letih seje prebila med sedmimi slovenskimi hranilnicami na drugo mesto, dobro pa je opravljala tudi svoji dve osnovni nalogi: pomagati s posojili sindikalnim članom ter biti sindikatom v čvrsto oporo pri izvajanju njihovih finančnih dejavnosti. Prihodnja leta za sindikalno dejavnost ne bodo lahka, zato utegne niti vloga Delavske hranilnice pri krepitvi finančne moči sindikatov še večja. Nam se je to znel dovolj dober razlog za kratek pogovor z njenim direktorjem Jožetom Stegnetom. »Hočete reči, da sodelovanje s finančno ustanovo, kot je Delavska hranilnica na primer, sindikatom lahko zelo koristi?« »Brez dvoma, ustanovljeni smo bili z dvema osnovnima ciljema, biti v čvrsto finančno oporo sindikatom in z različnimi oblikami posojilne dejavnosti pomagati njihovemu članstvu. Ta d va ci Ija smo doslej dobro uresničevali i n j ih bomo tudi v bodoče. Devet desetin finančnega potenciala razdelimo sindikalnemu članstvu in drugim varčevalcem v obliki potrošniških posojil, desetino pa sindikatom in drugim pravnim osebam. Lani smo razdelili 721 milijonov tolarjev dolgoročnih in 301 milijon kratkoročnih posojil več kot 5000 članom sindikatov. Sindikatom in drugim pravnim osebam pa smo razdelili nekaj preko 116 milijonov posojil.« »Posojilojemalci neprestano tožimo zaradi previsokih obrestnih mer. V Delavski hranilnici so sicer nekaj nižje kot v bankah, pa vendarle ne toliko kot bi posojilojemalci želeli...« »Začeli ste leta 1991, ko je 27 soustanoviteljev zbralo ustanovni kapital. Od takrat do lanskoletnih 1,2 milijarde tolarjev bilančne vsote je lepa in uspešna razvojna pot...« »Konec leta 1991 smo imeli 46 milijonov to-arjev bilančne vsote. Že leto kasneje je bilančna vsota Delavske hranilnice narasla na 159 milijonov, naraščala pa je tudi vsa naslednja leta. Leta 1993 s"io imeli 284 milijonov tolarjev bilančne vso-e.’ leto kasneje 575 milijonov, predlani 937 mi-Jjjonov in lani 1,209 milijarde tolarjev. Zdaj je 4 solastnikov, ki so vplačali skupaj 70 milijonov tolarjev lastniških deležev. Jamstveni kapici hranilnice znaša 140 milijonov.« »V minulih letih so hranilnice nastajale in Propadale, podobno se je dogajalo v bankah. Položaj Delavske hranilnice se zdi glede na njeno bilančno vsoto trden. Imamo prav?« »Se pomembnejša od velikosti bilančne vso-^ Je v slovenskem prostoru unikatna značilnost elavske hranilnice, da ima več dolgoročnih kot ^atkoročnih virov. Razmerje je 564 milijonov .§?ročnih virov proti 513 milijonom kratko-enih. ]Sfe vem za banko ali hranilnico pri nas, Ki hi imela to razmerje v prid dolgoročnim vi-r°m. Za stabilnost naše hranilnice so pomemb-ne razpršene naložbe, tisoče majhnih posojil čla-norn sindikatov. To je posebej pomembno za varnost našega poslovanja, za stalno dobro likvidnost in dobro perspektivo.« »Pogosto je moč slišati nevoščljive pripombe na raain uspešnosti poslovanja hranilnice...« »teh pripomb nisem slišal, vendar smisel i elavske hranilnice je v tem, daje uspešna. Njeni astniki niso vložili svojega kapitala v hranilni-0 zato, da bi poslovala slabo. Ali ni lepo slišati, aJe hranilnica eden bolj uspešnih projektov, ki 5?J‘h začeli sindikati leta 1990. Mislim, da so ndikati ponosni na svojo uspešno hranilnico. e avska hranilnica je donosna, vseh šest let smo Poslovali z dobičkom. Prva tri leta smo vsega smerjaji v rezerve, leta 1995 pa smo prvikrat e m dividende.Tudi zalanskoletni uspehjih bomo, aJ smo tako lani kot predlani imeli okrog 30 n,llJonov tolarjev dobička.« »Vaši viri so...« »Pretežno prosta sredstva sindikatov, društev, rtizbenih organizacij, občanov in različnih malih Pravnih oseb.« »Sindikalni delavci, s katerimi smo se v zadnjem času zapletli v pogovor o denarju in sindikalnih članarinah, so ugodno ocenjevali oplemenitenje članarine v Delavski hranilnici. Toda vsi sindikati menda še niso usmerili pretoka sindikalne članarine preko depozitnega računa Delavske hranilnice?« »Lani smo projekt usmerjanja članarine sindikatom preko delavske hranilnice kar uspešno vodili. V celoti jo preko žiro računa pri nas usmerjajo sindikati kemične industrije, lesarstva, gozdarstva, komunalnih organizacij, energetike Slovenije in SKEI - območne organizacije Ljubljana. Na usmerjanje člana-rine preko hranilnice prehaja sindikat zdravstva in socialnega varstva, pripravljajo pa se v sindikatih gostinstva in turizma, tr-govi ne ter tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. Lani je teh šest sindikatov usmerilo preko žiro računa hranilnice za 135 milijonov tolarjev članarine. Za nas je to pomemben dodatni vir, ki omogoča več posojil sindikalnim članom, daljše roke vračanja teh posojil, pa tudi postopen prehod na nižje obrestne mere za posojila. Za sindikate pa takšno sodelovanje s hranilnico pomeni finančno okrepitev, ker se ustvarja red pri nakazovanju članarine, poleg tega pa imajo tekoč in temeljit pregled nad tem, kdo in koliko članarine plačuje. Dodatna ugodnost za sindikate je, da jim ta sredstva vežemo do 30 dni, za katera je določena obrestna mera, ki je enaka povprečku šestmesečne inflacije. Za sredstva na vpogled na bančnem računu pa bi dobili samo enoodstotno letno obrestno mero. Sindikati, ki že usmerjajo svojo članarino preko nas in jim sredstva vežemo do 30 dni, imajo od tega večji iztržek od obresti v primerjavi s tistimi, ki jih vežejo samo kot sredstva na vpogled. Sindikatom, ki so že uveljavili enoodstotno članarino, pa je vezava do 30 dni, in na daljše roke vezav še bolj donosna.« Jože Stegne, direktor Delavske hranilnice: Če bi se sindikati zadovoljili le z ohranjanjem realne vrednosti vloženih sredstev, bi mi lahko znižali obresti na posojila kljub neugodni inflaciji. »Politika obrestnih mer v Delavski hranilnici je vedno bila, imeti nekaj nižje obresti kot so v bankah. To nam uspeva. Ugodnejši smo tudi v tem, da imamo fiksno obrestno mero, da ne zaračunavamo interkalamih obresti, in da se pri dolgoročnih obrestih glavnica z obroki zmanjšuje, ne pa veča zaradi pripisovanja obresti. Pri nas dobijo posojilo tudi delavci z nizkimi plačami ali upokojenci z nizkimi pokojninami, teh zneskov ne omejujemo. Za nas je merilo posoj ilna sposobnost, merjena s tretj ino plače ali pokojnine. Trenutno je obrestna mera za kratkoročna posojilaTOM plus 8,70 odstotka, za dolgoročna pa TOM plus 9,50 odstotka. Za namenska posojila zaračunavamo še nižje obrestne mere. Denimo za nakup računalnikov je realna obrestna mera 8 odstotkov, za dopustovanje v slovenskih zdraviliščih in na slovenski obali pa ničodstotna. In ko me že sprašujete o nižanju obrestnih mer: te se počasi vsepovsod znižujejo. Nihče pa si ne upa ukiniti temeljne obrestne mere, ta je nadomestila veliki R. Se pa tudi TOM znižuje: najprej je zanj veljalo povprečje treh mesecev, kasneje štirih, zdaj šestih. Revalorizacijska obrestna mera, kije v razvitih državah zaradi nizke inflacije ne poznajo, počasi izginja. Kdaj bo povsem izginila, je težko napovedati. Ob tem pa bi rad poudaril dvojno pričakovanje nekaterih. Ko varčujejo, govorijo najlepše o velikem R, ko pa jemljejo posojilo, jim je R v napoto. Kljub temu pa je mogoče obresti za posojila znižati. Primer: sindikat bančnih delavcev je pri nas del svoje vloge deponiral po obrestni meri TOM plus en odstotek namensko za to, da njegovi člani lahko dobijo posojila po TOM plus 4 odstotke. Res seje s tem odrekel delu donosa od višjih obresti, vendar je po mojem prepričanju za članstvo s tako potezo storil veliko več, kot če bi nalagal denar po višji obrestni meri. Ta bi pri posojilih namreč povzročila višje obresti.« »Čeprav razumemo, bi se morali vlagatelji, se pravi sindikati, odreči delu realne obrestne mere na vloge, da bi zmanjšali obresti na posojila svojim članom. Alije tako gesto moč pričakovati?« »Naša želja je, da bi se obresti zniževale. Siriti nameravamo tudi obseg namenskih posojil. To pa lahko naredimo le v sodelovanju s sindikati. Po eni strani z večanjem sindikalnih vlog v hranilnici, po drugi pa s tem, da bi sindikati bili pripravljeni, da njihove vloge ohranjajo le realno vrednost z minimalnim donosom. Konec koncev ni nujno, da imajo te vloge visok donos. S tako politiko obrestovanja bančnih vlog bi si lahko privoščili nižje obrestne mere za posojila. Sindikati bi se lahko vključevali v pokrivanje stroškov zavarovanja posojil in stroškov pri obdelavi kreditov, kot to nekateri že počno. Žal pa na višino obrestnih mer najbolj odločujoče vpliva še vedno inflacija. Ko seje bomo znebili, bodo posojila poceni, vendar bomo manj dobili tudi kot varčevalci.« »Vzačetku leta so običajna vprašanja tudi o načrtih. Kakšne ima Delavska hranilnica?« Predvsem bomo skrbeli, da bo hranilnica v množici bančnih servisov v slovenskem prostoru še naprej varna hranilnica. Dober imidž smo si trudoma izgradili. Zaupanje v nas pa moramo izgrajevati vsak dan. Na tem temelji nadaljnja rast finančnega potenciala Delavske hranilnice. Računamo na večji obseg bančnih vlog občanov, sindikatov, društev in majhnih pravnih oseb. Želimo si participirati tudi na državnih sredstvih. Država denimo samo stanovanjskemu republiškemu skladu nameni nekaj milijard tolarjev za kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj. Tudi Delavska hranilnica seje sposobna vključiti v posojilno dejavnost za te namene. Zagotoviti moramo uspešno poslovanje, saj bomo le tako lahko uresničili željo po odprtju poslovnih enot v Celju in Mariboru. Rdeča nit naših poslovnih načrtov pa ostajata nespremenjena osnovna cilja: bomo finančna opora sindikatom pri izvajanju njihovih aktivnosti in bančni servis za reševanje finančnih potreb delavcev, članov sindikatov.« Bl)rix Rllf,elj lil. DRŽAVNEGA PRVENSTVA SKEI SLOVENIJE V VELESLALOMU IN TEKIH NA SMUČEH, ki bo 21. februarja 1997 na snežnem stadionu v Radvanju pri Mariboru (prizorišče tekmovanja za ZLATO LISICO) START: ob 10.00 uri ob 11.00 uri veleslalom tek na smučeh alinioHrSk'tek' bodo na tekaški progi pri Snežnem stadionu T ^ eae aa snežne razmere na progi pri Hotelu Areh na Pohorju. bodo tekmoval ° pravočasno obveščen‘.na kateri tekaški progi TekmovalcKke) se zberejo m štartnem mestu najkasneje pol e pred startom oz. je zbirališče vseh udeležencev predHotelom *rena na Snežnem stadionu ob 9.00 uri. Tekmovanje bo posamezno in ekipno in bo potekalo po pravilih Smučarske zveze Slovenije. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi posamezniki, ki jih bodo rotcu preko območnih odborov SKEI prijavile sindikalne Podružnice - sindikati družb. *■ ORGANIZACIJA TEKMOVANJA '' PRiJAVE TEKMOVALCEV NAJ VSEBUJEJO Priimek in ime: Rojstni podatki: Sindikat podjetja, družbe, Območje, za katerega tekmuje: številka članske izkaznice: Kategorija, v kateri bo tekmovalec nastopal: Sk 2biraj0 P° območjih (zadolženi sekretarji območij) • sako območje zbrane prijave pošlje na naslov: OBMOČNI ODBOR SKEI ZA PODRAVJE EDMUND OZIMIČ, sekretar, p.p. 25, 2001 MARIBOR do vključno 18. februarja 1997 do 10.00 ure. Vsako območje dostavi seznam prijavljenih tekmovalcev, vključno z drugimi udeleženci (netekmovalci). 2. ŠTARTNINA, VOZOVNICE IN MALICA S predstavniki SK Branik so dogovorjene takšne cene: -štartnina za tekmovalce 1.200, vozovnica 2.000, enolončnica 500 tolarjev, skupaj 3.700 tolarjev. 3. PARKIRNI PROSTORI Parkiranje je omogočeno na parkirišču pod Hotelom Arena ali na parkirišču pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače. 4. PRENOČIŠČA Prenočiti je možno tudi v Hotelu Arena (46 ležišč) in v drugih hotelih po poprejšnji rezervaciji. II. PRAVSLATEKMOVANJA - Start je za vse kategorije enoten. - Uvrstitev tekmovalca(ke)e v posamezni kategoriji je odvisna od doseženega rezultata. Tekmovaici(ke), ki se uvrstijo na I., II. in lil. mesto v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Za ekipno uvrstitev posameznega območja se upoštevajo najboljši rezultati treh tekmovalcev in ene tekmovalke v vsaki kategoriji. Posamezni rezultati se ovrednotijo oz. se točkujejo po mednarodnem sistemu interpolacije. Seštevek točk daje uvrstitev posamezni ekipi. Ekipni zmagovalec prejme pokal. VSAKDOTEKMUJE NA SVOJO ODGOVORNOST. VSAKTEKMOVALEC(KA) SE PO POTREBI LEGITIMIRA S ČLANSKO IZKAZNICO. KATEGORIJE PO STAROSTNIH SKUPINAH: Veleslalom: Smučarski teki: Ženske: Ženske: A do 35 let B nad 35 let Moški: A do B nad Moški: 40 let 40 let A do 25 let B od 25 do 35 let C od 35 do 45 let D od 45 let A do B nad 40 let 40 let III. RAZGLASITEV REZULTATOV IN DRUŽABNO SREČANJE - Razglasitev rezultatov bo ob 13. uri v ciljni areni Snežnega stadiona pred Hotelom Arena. - Po razglasitvi rezultatov bo družabno srečanje v prostorih Hotela Arena, kjer bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in prijetno razpoloženje. Dodatne informacije daje sekretar OO SKEI za Podravje po telefonu: 062/26-041 ali 062/212-877. Vabljeni in dobrodošli! Za organizacijski odbor: Al hi a rt \/<\rtr\\/r\iLr m mi 6. februarja 1997 ZADNJA STRAN Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • n-Jaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana I 7a i i >•==“ te,. 313-942, 13-16-163 H ■ Časopis urejajo: Tomaž Kšela (Sindikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik) Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovanje in prelom), 1 Jožica Anžel (tajnica) I — 3^ Posamezna številka stane 150 tolarjev .mmeonSO,;™,, t * Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitaneva 6 Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije TURISTIČNA AGENCIM /A' DRAGI KOLEGA, NAROČI DELAVSKO ENOTNOST STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. L A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4 -posteljne sobe, POKLJUKA- 2 - ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKETOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. Pelavska enotnost letos izhaja pri svetpZveze svobodnih sindikatov, ki je zazdaj tudi njen izdajatelj Prevzem te vloge je bil potreben zaradi krize v CZP Enotnost, za katero je predlagan stečaj. Panorama, kij# nekaj časa izhajala kot priloga Delavske enotnosti, kasneje pa kot samostojno glasilo, sedaj izhaja v nekem zasebnem podjetju, ki z glasilom ZSSS nima nobene zveze. Delavska enotnost je tako postala povsem naš časopis. Vsebinsko je usmerjena zlasti na vsa dogajanja v Svobodnih sindikatih. Spremlja tudi gospodarska gibanja in politična dogajanja, ki krojijo usodo delavstva. Njeni novinarji in uredniki so naši, le poklicati in povabiti jih morate medse. V vsaki števili Delavske enotnosti je objavljena sindikalna lista, enkrat mesečno košarica življenjskih stroškov, vsake tri mesece nove izhodiščne plače. Objavljene so tudi spremembe in tolmačenja kolektivnih pogodb. Enkrat na mesec bo uredništvo pripravilo posebno prilogo o sindikatih dejavnosti. lii B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V zimsko-turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času šolskih počitnic - 15. 2. do 2. 3. 1997. Na Delavsko enotnost so naročene zlasti sindikalne organizacije in tudi uprave nekaterih podjetij' Pregled naročnikov pa kaže, da kar precej sindikatov podjetij nanjo ni naročenih. Sindikalni zaupniki, ki je ht Z) dobijo v roke, članstvu ne morejo dovolj pomagali. C. DOPUSTI BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 240 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo. Dragi kolega, predlagam ti, da pregledaš, kdo od tvojih sindikalnih kolegov prejema Delavsko enotnost in kdo bi jo še potreboval. Prav bi bilo, da jih nanjo takoj naročiš. Le s primerno naklado bo i časopis lahko cenejši, pa tudi vplivnejši. Pozdravljava te misimmiiiimiiiimm Rajko Lesjak, sekretar ZSSD,f1 Franček Kavčič, v. d. odgovornega urednika Delavske enotno^ D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM. E. SEJMI DUSSELDORF - DIDACTA - 17. 2. do 21.2. 1997, posebno letalo. FRANKFURT - glasbila - 26. 2. do 2. 3. 1997. MILANO - MOD 97 -sejem mode - 28. 2. do 4. 3.1997. MUNCHEN - IHM - sejem obrti - 8. 3. do 16. 3.1997. HANNOVER - CEBIT - sejem računalništva - 13. do 19. 3. 1997. LONDON-knjižni sejem - 16. 3. do 19. 3. 1997. Naročamo ............ izvod(ov) Delavske enotnosti. Prosimo Vas. da vso , Časopis pošiljajte na naslov: ......................... I F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE - 10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL-4dni 495 DEM. ^ I 7 1 H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa j ......................................... Plačnik teh izvodov je: ........................... P 1 ■ I. ŠOLSKE POČITNICE (od 15. 2. do 2. 3. 1997) Sprejemamo prijave za Bohinjsko Bistrico, Krvavec, Kranjsko Goro, Kanin. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. I J. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze I I | 1 Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev. I ;: I I l Za naročnika: