ISSN 0350-5561
za konec tedna
Zmerno do pretežno
oblačno bo. Možne kratkotrajne padavine.
57 let
številka 35
četrtek, 2. septembra 2010
1,50 EVR
VELENJE
Cim več prijaznih šolskih dni! »čičipa taki«
Včeraj se je po dveh mesecih odmora znova oglasil šolski zvonec, klopi v razredih pa so napolnili osnovnošolci in srednješolci.
V osnovnih šolah Mestne občine Velenje so za šolsko leto 2010/2011 vpisali 2561 učencev ali 31 manj kot lani septembra, od tega je 313 prvošol-cev. V osnovno šolo v občini Šoštanj in njene podružnice je sedlo 760 učencev ali 10 manj kot v enakem obdobju lani, prvošolcev je 83. Manj
učencev je tudi v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, 293 (lani 304), med njimi je 33 učencev prvega razreda. Ustanoviteljice - lokalne skupnosti zagotavljajo, da so postorile veliko, da bi bila njihova pot v šolo in domov varna, prav tako pa za čim boljše pogoje izobraževanja. To zagotavljajo tudi na šolah Šolskega centra Velenje, kjer bodo izobraževali nekaj več kot 1800 dijakov.
Na ministrstvu za šolstvo med glavnimi novost-
Bomba na Vegradu!
Na policijski upravci Celje so včeraj okoli 6.30 zjutraj dobili obvestilo, da naj bi bila na vratih poslovne stavbe Vegrada v Velenju nastavljena bomba. Na kraj dogodka so odšli policisti, bombni tehniki in kriminalisti, pa tudi velenjski gasilci in reševalci. Poslopje so hitro izpraznili, nato pa so tehniki bombo odstranili. Kako nevarna je bila bomba in kdo jo je nastavil, do zaključka redakcije nis mo uspe li izve deti.
Zadnja seja občinskega sveta?
Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje so na dopisni seji sveta, v ponedeljek in torek, izrazili svoje mnenje o predlogih treh točk dnevnega reda: Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter Družbenega plana občine za obdobje 1986-1990, spremembe in dopol-
nitve Planskih aktov dela Občine Žalec za območje Mestne občine Velenje - dopolnitev 2009, sklepali so o noveli projekta »Pridobivanje novih stanovanjskih enot in poslovnih prostorov - objekt Gorica« v Načrtu razvojnih programov občine za odboje 2010-2013 ter Sklep o potrditvi dokumenta indentifikacije investicijskega projekta za projekt »Izgradnja večnamenskega objekta v krajevni skupnosti Podkraj z zunanjo ureditvijo«. Za sprejem predlaganih točk je glasovalo 31 od 33 svetnikov.
Velenjski župan Srečko Meh je pojasnil, da so se za dopisno sejo odločili zato, ker gre pri vseh omenjenih zadevah za formalnost. »Vse tri ročke dnevnega reda ne potrebujejo bistvene razprave. Nenazadnje smo osnutek načrta sprejeli brez kakršnekoli pripombe. S potrditvijo prostorske-
Milena Krstič - Planino
Ce ste brez avtomobila, če nimate nikogar, ki bi vas lahko peljal, potem se v nedeljo nikar ne podajajte v Celje, če želite še isto popoldne nazaj v Velenje! Recimo, da obiščete koga, ki se zdravi v tamkajšnji bolnišnici, ali pa greste na zmenek, ki se konča ob štirinajstih ... Načakali se boste, in to dobro, saj popoldne, od 14. do 18. ure in še malo čez, iz Celja proti Velenju ne odpelje noben avtobus, železniški promet pa je ob nedeljah na tej progi tako ali tako ukinjen že dalj časa.
Avtobusni prevozniki pravijo - gotovo pa bi tako povedali tudi železničarji - potniški promet upada, za enega ali peščico potnikov pa se ne splača voziti. Trg je trg. Ministrstvo za promet pa tudi ne da denarja (beri subvencije), ki bi prevoznikom krila take nerentabilne vožnje. Pa je, kot je.
Cudno - v času prizadevanj za trajnostno mobilnost. V luči te smešno zvenijo predlogi dobro mislečih, ki pozivajo, da avto zamenjamo za kolo (za krajše razdalje je to seveda možno, za do Celja in nazaj pa je treba imeti že kar nekaj »kilometrine«- in časa - prej), vožnjo z osebnimi avtomobili pa zamenjamo z vožnjo s potniškim prometom. Tako bomo prispevali k manjšemu onesnaževaja zraka, s tem blažili podnebne spremembe, zmanjšali hrup v okolju, prometnih nesreč bo manj, zastojev na cestah tudi ... Ni pa v teh časih zanemarljivo še eno dejstvo, da je bencin drag, javni potniški promet pa relativno poceni. Ampak - če ni prevoza, tudi potnikov ne more biti.
Včeraj zjutraj pred osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju, kjer je učilna zidana devetintridesetič odprla vrata za vedoželjne
glavice (Foto: vos)
mi izpostavljajo uveljavitev zakona o šolski prehrani in poenotenje zimskih počitnic. Med novostmi, ki čakajo dijake, velja omeniti tudi ukinitev opisne ocene NMS ("ne dosega minimalnih standardov") in vrnitev "cvekov" v poklicnih in strokovnih šolah.
Vsem želimo veliko optimizma in čim več prijaznih dni v šolskih klopeh.
■ Tp
Tovšakova (le) odstopila
Namesto nje Medved, prokurist bo Knez ■ Vegrad naj bi delavcem za plače dolgoval »samo« 600.000 evrov
Milena Krstič - Planinc
ga načrta smo omogočili, da bodo občani na predlaganih kakšnih 70 zemljiščih zidali in da jim ne bo treba čakati do novembra ali decembra, ko bo naslednja prva redna seja občinskega sveta.« Prvič, odkar se prijavljajo na razpise, se je zgodilo, da je moral občinski svet potrditi investicijski projekt, pa čeprav so ga uvrstili v razvojni program. V slednjega za obdobje 20102013 so prav tako že umestili spremembe pri novih stanovanjskih enotah na Gorici. »Je pa res, daje trajalo dolgo preden smo se vse potrebno dogovorili z republiškim stanovanjskim skladom,« je še dodal Srečko Meh.
Po nekaterih informacijah naj bi bila dopisna seja zadnja seja sveta svetnikov velenjske občine v iztekajočem se mandatu.
■ tp
Velenje, Ljubljana, 30. avgusta - Nadzorni svet Vegrada je v ponedeljek na seji v Ljubljani sprejel odstopno izjavo generalne direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Ta je svoj odstop v medijih napovedala dan prej. Na njeno mesto so imenovali Borisa Medveda, solastnika in zastopnika podjetja Met Metal iz Hoč, obenem pa je Vegrad dobil prokurista San-dija Kneza, nekdanjega člana uprave Jelovice. S posli, ki bodo večji od 50.000 evrov, bosta morala soglašati oba.
Tovšakova je še povedala, da so na Okrožnem sodišču Celje v ponedeljek dopolnili zahtevo za prisilno poravnavo, zatrdila je tudi, da so dolgovi podjetja veliko manjši od tistih, o katerih poročajo mediji, in da so tudi delavcem za plače dolžni »le« 600.000 evrov in ne, kot kroži v javnosti, 3 milijone evrov. Drugim upnikom pa naj bi Vegrad dolgoval okoli 220.000 milijonov evrov.
Že dopoldne je v Velenju potekala skupščina Vegrada, na kateri so delničarji sprejeli letno poročilo, članom uprave in nadzornega sveta pa podelili razrešnico za leto 2009.
Medtem pa delavci upajo na izplačilo plač. Tovšakova je po pogovoru s sindikalistom Srečkom Čaterjem že pred časom dejala, da bodo delavci po Zakonu o prisilni poravnavi 18. septembra dobili plače za avgust. Plače za marec, april, maj in junij pa morajo biti izplačane do konca tega tedna. Če ne bodo, delavci napovedujejo stavko.
9770350556014
»asiAS
lokalne novice
Četrti razpis Zaposli.me
Velenje, 27. avgusta - Delodajalci se lahko od petka prijavijo na razpis Zaposli.me, s katerim zavod za zaposlovanje spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb. Delodajalci lahko za njihovo zaposlitev dobijo subvencijo v višini 4.000 evrov, če za najmanj eno leto zaposlijo starejšega od 50 let, mlajšega od 25 let, mlajšega od 30 let z univerzitetno izobrazbo, iskalca prve zaposlitve, koga z nizko izobrazbo ali koga, ki je dolgotrajno brezposeln, za kar se šteje, če je na zavodu prijavljen dvanajst mesecev, je povedala koordinatorka za programe zaposlovanja v Območni službi Velenje Darinka Sovič Pečnik. Dodala je še, daje za to, gre za četrti razpis, v Sloveniji na voljo 18 milijonov evrov.
■	mkp
Zazidljiva (kmetijska) zemljišča
Šmartno ob Paki - V prostorih Občine Šmartno ob Paki so že javno razgrnjene spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov. Občani, tudi svetniki, bodo imeli možnost podati pripombe nanj in tudi predlagati, katere parcele naj se umaknejo iz predloga sprememb do konca septembra.
Ko je na nedavni izredni seji šmarškega občinskega sveta župan Alojz Podgoršek seznanil svetnike o spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih aktov, so v razpravi nekateri med njimi izrazili pomisleke o smiselnosti spremembe namembnosti večjega števila kmetijske zemlje v zazidalno. Menili so, da bi bilo potrebno s kmetijsko zemljo ravnati bolj umno. Podgoršek je pojasnil, da so trenutno v veljavi spremembe prostorskih aktov iz let 1998 ter 2004 in seveda s tem povezane tudi takratne spremembe kategorizacije zemljišč. »Pri spremembah iz leta 1998 nisem sodeloval, spremembe,sprejete leta 2004, pa so v glavnem že pripravile prejšnje občinske strukture. Obe spremembi sta sprejela takratna občinska sveta, saj teh dokumentov ne sprejema ali potrjuje župan, ampak svetniki. Župan le predlaga.«
Ko smo brskali po sestavi takratnih občinskih svetov, smo prišli do zanimivih ugotovitev: ob sprejemu prvih sprememb leta 1998 je bilo v takratnem občinskem svetu 5 članov stranke LDS in prav toliko članov stranka SLS. Ob spremembah leta 2004 pa je imela SLS od takratnih 10 svetnikov 6 svojih, 2 je imela stranka SD ter po enega LDS in SDS.
■ tp
Klju či za nepro fit na sta nova nja
Šmartno ob Paki - Minulo sredo je bila v avli kulturnega doma v Šmartnem ob Paki krajša priložnostna slovesnost. Na njej je šmarški župan Alojz Podgoršek razdelil ključe neprofitnih stanovanj petim prosilcem, med katerimi so bile tri matere samohranilke. Ob prevzemu ključev so ti podpisali tudi najemno pogodbo.
S tem so v lokalni skupnosti za zdaj rešili potrebe po neprofitnih stanovanjih.
■ tp
Asfaltiranje Efenkove
Velenje, 30. avgusta - Delavci podjetja Slemenšek so v ponedeljek začeli asfaltirati 300 metrov dolg odsek Efenkove ceste med Mladinskim hotelom in Osnovno šolo Livada, kjer bodo uredili tudi pločnik in javno razsvetljavo. V okviru druge faze, ki sledi, pa bodo na Efenkovi, od Mladinskega hotela do Kidričeve ceste, uredili dotrajano cestišče, kolesarsko stezo s pločnikom in javno razsvetljavo. Vrednost naložbe, krije jo Mestna občina Velenje, je 150 tisoč evrov.
■	mkp
Osvetljen prehod čez Rudarsko
Velenje, 30. septembra - Mestna občina je ob prehodu za pešce čez Rudarsko cesto, med hotelom in upravno enoto, vgradila prvi sistem SignalFlash. Talne svetlobne lučke bodo dodatno opozarjale voznike, ki se približujejo prehodu za pešce. Konec tedna bodo še en tak sistem osvetljeval prehod čez Cesto talcev. Vrednost naložbe je skoraj 11 tisoč evrov.
■	mkp
Praznovanje tradicije lesa
Nazarje - Osrednji dogodek letošnjega 4. lesarskega praznika (od 1. do 4. septembra) je bila včerajšnja razvojna konferenca lesarjev. Tudi današnji dan je namenjen stroki. Dr. Franc Pohleven bo v domu kulture predaval na temo Pomen lesa in lesne predelave za trajnost-ni razvoj Slovenije. Po predavanju bodo odprli še razstavo Čarobnost lesa. Jutri zvečer ob 19. uri bo publicist Aleksander Videčnik predstavil položaj gozdnih in lesnih delavcev v Zgornji Savinjski dolini nekoč. Sobota bo namenjena razvedrilu. Na športnem igrišču se bodo dopoldan lesarji iz vse Slovenije merili v malem nogometu, odbojki in balinčkanju, pred domom kulture pa bo sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov. V splet praznika sodi še kviz o poznavanju lesa v nazarskem domu kulture. Praznik bodo sklenili ob 18. uri s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ekipam.
»Naj solidarnost pokaže svojo brezmejno moč!«
Dobrodelni tek za žrtve genocida v Bosni in Hercegovini - Začel se je 18. julija v Nemčiji, končal se bo 12. septembra v Srebrenici -Prejšnjo sredo se je pobudnik projekta ustavil tudi v Velenju
Vesna Glinšek
»Run for their lives« (Tek za njihova življenja) je dobrodelni tek, s katerim Charly Weiper in njegov sin opozarjata na posledice, ki jih je za seboj pustil genocid v Bosni in Hercegovini. Pomagati želita žrtvam nasilja, posilstev in njihovim družinam, da bodo lahko zaživeli življenje brez neprijetnih spominov na preteklost. Zato je to tek, ki želi podpreti projekt podpornega društva za humanitarne projekte »Züruck ins Leben - nazaj v življenje«. Tek se je 18. julija začel v Havixbecku v Nemčiji in se bo v približno 60 dneh končal v Srebrenici.
Charly bo tako tekel skozi pet držav: Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško ter na koncu tudi skozi Bosno in Hercegovino. Prejšnjo sredo pa sta se pobudnika ustavila tudi v Velenju, kjer jih je sprejel župan Srečko Meh. Charly Weiper je tek nadaljeval v smeri Žalca, nato pa se je ustavil še v Laškem, Radečah, Sevnici, Brestanici in Brežicah.
V akciji lahko sodeluje prav vsak: s prostovoljnimi prispevki ali tako, da teče ali hodi skupaj s Charly-jem. Ta bo vsega skupaj pretekel okrog 1764 km, prav vsak prispevek pa bo pripomogel k izgradnji terapevtskega centra.
Charly Weiper in njegov sin v Velenju.
Modra energija v Premogovniku
Uporabljajo izključno električno energijo iz obnovljivih virov
Velenje, 26. avgusta - Premogovnik Velenje letos uporablja sto odstotkov električne energije iz obnovljivih virov. Z nakupom Modre energije ponovno dokazujejo, da spodbujajo pridobivanje energije iz obnovljivih virov in s tem pripomorejo k varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave električne energije iz obnovljivih virov.
Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Z nakupom Modre energije Premogovnik prispeva sred stva v Mod ri sklad, ki je namenjen izključno spodbujanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov, raziskavam v pospeševanju pridobivanja energije iz teh virov ter obnovi in izgradnji enot, ki proizvajajo tako energijo.
Lani so ustanovili Energetsko pisarno, ki bdi nad porabo različnih ener-gentov. Izdelali so poseben akcijski načrt zmanjševanja porabe vseh vrst energije in izpeljali interni razpis za predloge varčne rabe energije, že drugo leto pa so sodelovali na razpisu Energetsko učinkovito podjetje. Letos so se uvrstili med finaliste in bili zmagovalec spletnega glasovanja.
Nezdružljivo jih bo veliko še združevalo
Županske stolčke bo naskakovalo skoraj 30 poslank in poslancev - Vitanje bo središče evropskega »vesolja« - Sence nad sončne elektrarne - Rejniki in rejenci v Novem Celju
Kar so še ne dolgo tega nekateri zagotavljali, da je nezdružljivo, bodo mnogi spet združevali ali poskušali združevati. Tudi velenjski Bojan Kontič, poslanec državnega zbora, ki želi na mestu velenjskega župana naslediti Srečka Meha. Kot kažejo razpoložljivi podatki, se bo za mesta županj in županov potegovalo skoraj trideset poslank in poslancev. Prizadevanja za uveljavitev nezdružljivosti so se hitro razblinila, saj še očitno velja mnenje mnogih, da župani, ki so tudi poslanci, lažje »zrihtajo« kaj za svojo občino. Ali povedano drugače, če so župani (vsaj z informacijami) pri koritu, lažje ustrezno krmarijo s svojo lokalno skupnostjo. In tako v tem mandatu sedi 23 županov in ti so seveda močna sila, ko je treba glasovati za spremembe ali proti njim. Z našega širšega območja veslajo v takem dvojčku Matjaž Han iz Radeč, Štefan Tisel iz Šentjurja, Darko Menih iz Šoštanja in Lojze Posedel iz Žalca. Na novo pa se za tak položaj podajata v boj Bojan Kontič in Andreja Rihter iz Celja. Kot je znano, je Kontič podžupan, skopaj pa je sedaj poslancev šest podžupanov.
Sicer pa je treba priznati, da v marsikateri občini ni prav velikega zanimanja za župansko mesto. Verjetno je za to kriv tudi sedanji čas, ko tudi voditeljem občin ni posuto z rožicami, še manj z denarjem. Ne vem, če res drži, da nekateri pri vnovični kandidaturi ali pri poskusih, da se potegujejo za tak položaj, vztrajajo najbolj zaradi strankarske discipline, če že osebne ambicije niso največje. Pa da malo zmešajo štrene drugim. In ko eni še vedno dvomijo o tem, kje naj bi bil center naše nove regije ali pokrajine, postaja vse bolj jasno, da bomo na našem območju
dobili pravi center oziroma središče v Vitanju. In ko mnogi poudarjajo, da se zatika pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem sodeluje tudi Velenje, so tu, v Vitanju namreč, dejansko že začeli graditi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. V spomin na našega »vesoljca« Hermana Potočnika Noordunga. In podoba centra izhaja prav iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga je Potočnik v svoji knjigi objavil že leta 1929. Že zdaj pa je v Vitanju na ogled spominska soba Hermana Potočnika, v kateri so predstavljene Potočnikove ideje in rešitve za osvajanje vesolja. Več zapletov z gradnjo imajo zadnji čas snovalci sončnih elektrarn. Komaj je taka čista (a po mnenju mnogih tudi relativno draga) proizvodnja električne energije malo poskočila, je prišlo do zapleta z ministrstvom za okolje in prostor ter izdajanjem gradbenih dovoljenj. Pa je prišlo celo do tega, da naj bi nekaj takih elektrarn odstranili. Uresničuje se tisto, na kar so nekateri opozarjali še pred časom: ali in kdaj je treba imeti gradbeno dovoljenje in kdaj ne. Mnogi opozarjajo, da glede tega ni enotnih stališč niti pri »merodajnih« organih. Se je pa na veselje enih in nezadovoljstvo drugih menda razpletla nesrečna zgodba o asfaltni bazi v idilični Planinski vasi na Kozjanskem - vlekla se je namreč več kot deset let. Šentjurski svetniki so spremenili ustrezen odlok in prižgali zeleno luč za legalizacijo te zasebne asfaltne baze. Ali bo res zagorela, bo verjetno odločalo Ustavno sodišče, saj so člani Civilne iniciative napovedali novo tožbo na ta organ. Dokaj živahno pa je bilo konec tedna v Novem Celju pri Žalcu. Tu je bilo že sedmo srečanje slovenskih rejniških družin, udeležil se ga je tudi resorni minister Ivan Svetlik. Rejnice in rejniki skrbijo pri nas za več kot tisoč otrok.
Sicer pa nas je po dokaj vročem poletju preplavil hladni val. A mnogi so prepričani, da ta ne pomeni, da ne bomo imeli vroče jeseni. Ce že ne zaradi vremena, pa vsaj zaradi lokalnih volitev. Volilni čas namreč redno povzroči precejšen dvig temperature, slišati je veliko pregretih besed. Na nekaterih področjih, kot da se je že začelo...
■k
ij j . i - NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
GOSPODARSTVO
Gorenje krepko nad pričakovanji
Potem ko so v Gorenju v četrtek s poslovanjem v prvem polletju letošnjega leta najprej seznanili nadzornike, so rezultate poslovanja razkrili tudi javnosti - Dobičkonosnost močno izboljšali - Pri napovedih za naprej so previdni
Milena Krstič - Planino
Velenje, 26. avgusta - Če je imela Skupina Gorenje v lanskih prvih šestih mesecih 18 milijonov evrov izgube, so letos v prvih šestih mesecih pridelali skoraj 5 milijonov evrov čistega dobička.
V prvih šestih mesecih so dosegli dobrih 610 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je več kot sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju (v matičnem podjetju so ustvarili 296,5 milijona evrov). Od tega so v drugem četrtletju dosegli 319 milijonov evrov oziroma skoraj deset odstotkov več
»Strateške poteze, ki smo jih izvedli v preteklosti, od prevzema More in Ataga, razvoja dizajnskih linij, do izgradnje tovarn v Srbiji, hkrati z ukrepi, ki smo jih izvedli lani, pozitivno vplivajo na rezultate poslovanja.«
kot v prvem.
Tri četrtine prihodkov je Skupina ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov, aparati za dom so na polletni ravni dosegli 5-odstotno rast, divizija ekologije, energetike in storitev je prodajo povečala za dobrih 18 odstotkov, divizija notranje opreme pa zmanjšala za 13 odstotkov.
obseg naročil, proračunske težave v nekaterih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, strah pred nadaljnjim zniževanjem tečajev valut - Gorenje izvaža svoje izdelke v šestdeset različnih držav sveta - predstavljajo negotovost. Evropske države se kar po vrsti srečujejo s krčenji javnih uprav in državnih proračunov, kar slabo vpliva na potrošno klimo.« Poudaril je tudi previsoke trošarine za elektriko in plin, ki jih je uvedla država. »Te so dodatna obremenitev, ne samo za nas, za celotno slovensko gospodarstvo.«
Pravi, da bo letošnje leto kljub vzpodbudni dinamiki zelo zahtevno. Leto 2010 je namreč leto doka-pitalizacije in prestrukturiranja dolgov, saj je Gorenje precej zadolženo. Vseeno upa, da bo podjetju uspe lo pre se či let ni načrt. »Potem bi tudi lastnikom lahko spet izplačali dividende.« Tretji obrok regresa pa bodo vsi zaposleni, vključno z delavci Tikija, prejeli ta mesec.
Predsednik uprave Franjo Bobinao po srečanju z nadzorniki še z novinarji: »Rezultati so krepko presegli napovedi analitikov.«
»Polletni rezultati so krepko nad pričakovanji,« pravi predsednik uprave Franjo Bobinac. »Zelo pomembno je, da so rasli hitreje, kot se je gibal trg, in to, da smo dosegli izboljšanje čiste dobičko-nos nos ti.«
Ozrl se je tudi naprej, v drugo polovico letošnjega leta, a je bil pri tem z napovedmi zelo previden. »V Gorenju zaradi rezultatov prvega polletja ne želimo biti evforič-ni. Naraščajoča brezposelnost v evropskih državah ohranja majhen
»V drugi polovici leta bodo k stabilnosti in varnosti poslovanja Skupine pomembno prispevali učinki dokapitalizacije in prestrukturiranje dolga ter vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko.«
Bodo pa letos, kot je še povedal, nadaljevali načrt nižanja števila zaposlenih s tako imenovanimi mehkimi metodami, brez odpuščanj, z nenadomeščanji odhodov tam, kjer je to možno. Število zapos-le nih ob kon cu leta naj bi bilo tako manjše za 350, predvsem na račun upokojitev. Lani so število zaposlenih zmanjšali za 500 delavcev.
Zdravniki bodo dežurali osem ur tedensko
Vsa nujna stanja bodo v Zdravstvenem domu Velenje pozdravili - Dostop do rednih ambulant bo najbrž moten
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. avgusta - Zdravniki so odločeni, da ne bodo delali več, kot od njih zahteva zakon - največ 170 ur na leto. Ker so to kvoto letos že »oddelali«, od 1. septembra naj ne bi več opravljali nadur. To pomeni, da bo jeseni težko organizirati 24-uro zdravstveno oskrbo. Srž problema, kije pripeljal do odločitve sindikata Fides oziroma zdravnikov o umiku soglasij, pa je plači-
lo dežurstev zdravnikov. Tega, tako vlada, bi bilo treba znižati, Fides pa v znižanje ne privoli.
V Zdravstvenem domu Velenje bodo, kot pravi direktor Jože Zupančič, dr. med., delili usodo vseh zdravstvenih zavodov v Slo -veniji, saj so tudi tukaj zdravniki umaknili soglasja za delo preko rednega delovnega časa. »Vendar se v Velenju zdravniki niso odpove-da li ali pa niso pre kli ca li dela v nadurnem delu, ki je v zakonskih okvirjih, to je osem ur na teden. Preklicali so zgolj soglasje za povečan obseg dela, ki pa je po delovnopravni zakonodaji in nove-
li zakona o zdravniški službi tako ali tako nedovolje no.«
Kljub temu pa težave bodo, pravi, ker je zdravnikov premalo. »Znano je, da v Sloveniji primanjkuje okoli 500 zdravnikov in da ima Slovenija na število prebivalcev naj-
manj zdravnikov Evropi, zato so težave še toliko večje. Pa tudi nasploh v Evropi, razen v dveh državah, zdravnikov primanjkuje,« je znova spomnil direktor Zdravstvenega doma Velenje. Ljudi pa seveda najbolj zanima, kako bodo v novih pogojih organizirali delo, kako bodo prišli do zdravniške
Jože Zupančič, dr. med: »Na pridobljenih pravicah v nekih drugih razmerah se danes ne bo dalo vztrajati.«
pomoči. »Zdravnike bomo razporedili v urgenco oziroma dežurno službo, se pravi tja, kjer se obravnavajo akutni primeri. Tako bomo vsa nujna stanja pozdravili. Dostop do rednih ambulant pa bo zmanjšan, ker bodo zdravniki kljub dovo-
ljenim naduram svoj delovni čas preživeli pretežno vurgenci oziroma v dežurni ambulanti, zato bo rednih ambulant manj. To govorim predvsem za tiste enote, iz katerih se zdravniki vključujejo v dežurno službo, v glavnem pa so to splošne ambulante. Morda bo treba vključiti še del šolskega dispanzerja.« Verjame pa, dodaja, da bo prišlo do dogovora, da bos ta vla da in sindikat zdravnikov, glede na splošne družbene razmere, našla soglasje za ceno nadurnega dela. »Minister za zdravstvo je predlagal, da bi odprli kolektivno pogodbo. Tudi sam mislim, da bo treba to zadevo odpreti. Nekatere pravice v kolektivnih pogodbah, ki so bile pridobljene v nekih drugih časih, ko je bila Slovenija v drugačni finančni kondiciji, ko je gospodarstvo raslo, danes ne zdržijo več. Temu se najbrž ne bomo mogli izogniti. Ocenjujem, da bo vlada najbrž z zakonom posegla tudi v zdravstvo, saj gre dejansko za izredne razmere. Cela Evropa se srečuje z velikimi j avnofinančnimi težavami. Čudeža, da bomo mi ohranili vse pravice in plače in napredovanja, ni za pričakovati. Tudi javni sektor bo moral deliti usodo celotne družbe in ne vztrajati na pravicah, pridobljenih v nekih drugih razmerah.«
RAZPORED DELA
WWWSMBU 1-ÄWÄWüifwwf.wi
------MBHMN _
I «SR,
RAZPORED DELA V PREDŠOLSKEM DISPANZERJU ZD VELÖUE «ajoasLDULjja,,
Občine postale dejanske lastnice komunalne infrastrukture
Podpis pogodbe o poslovnem najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb naj za uporabnike ne bi prinesel nobenih sprememb.
Prenos komunalne infrastrukture na lokalne skupnosti za uporabnike ne prinaša nobenih sprememb - Za izvajaje gospodarskih javnih služb občine komunali 3,6 milijona evrov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. avgusta - Člani skupščine Komunalnega podjetja Velenje - župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Srečko Meh, Darko Menih in Alojz Podgoršek ter direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki so podpisali pogodbo o prenosu komunalne infrastrukture na omenjene občine ter pogodbo o poslovnem najemu. Srečko Meh je podpis označil
kot enega od pomembnih dejanj v zgodovini prestrukturiranja komunalnega podjetja.
Prenos infrastrukture na občine je narekovala sprememba slovenskega računovodskega standarda, ki je v podjetjih s statusom javnega podjetja odpravila možnost raču-
novodskega izkazovanja sredstev v upravljanju na podlagi pogodbe. Od 1. januarja letos izkazovanje infrastrukture kot posebne kategorije osnovnih sredstev v upravljanju v bilancah stanja javnih podjetij ni možno. »Lokalne skupnosti so s tem postale dejanske lastnice
komunalne infrastrukture, s pogodbo o poslovnem najemu pa so jo dale v najem komunalnemu podjetju,« je pojasnil Marijan Jedovnicki. Najem jih bo »stal« 3,6 milijona evrov oziroma Mestno občino Velenje 2,5 milijona evrov oziroma odvisno od tega, koliko denar-
ja bodo lahko zagotovili v proračunu, Občino Šoštanj približno 670 tisoč, Občino Šmartno ob Paki pa približno 93 tisoč evrov. Vrednost infrastrukture je blizu 156 milij o-nov evrov.
Za uporabnike komunalnih dobrin in storitev podpis pogodbe o poslovnem najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb ne prinaša nobenih sprememb. Oskrba s komunalnimi dobrinami in storitvami bo tudi v prihodnje redna, zanesljiva, so še zagotavljali na novinarski konferenci podpisniki pogodbe.
Kaj pomeni prenos komunalne infrastrukture za lokalne skupnosti in komunalo?
Srečko Meh: »Poslej bomo še bolj pazljivo nadzorovali obnovo komunalne infrastrukture, v obnovo in posodobitev bomo vlagali le tam, kjer bomo predvideli v načrtu. Dokler ne bomo na skupščini komunalnega podjetja sprejeli sanacijskega programa, o cenah komunalnih dobrin ne bomo govorili. Je pa dejstvo, da so te nizke, oskrba pa zahtevna, kakovostna in nemotena. Tako v nedogled ne bo šlo. Če ne bomo intenzivno vlagali in tega najbrž zaradi stanja ne bomo mogli, pomeni, da bomo morali
zmanjšati nekatere standarde. Bomo pa v lokalni skupnosti storili vse, da bo oskrba kakovostna in cenovno ugodna.«
Darko Menih: "Prenos komunalne infrastrukture za našo občino pomeni kar veliko. Denar od najemnine bomo porabili za nadaljnje posodabljanje komunalne infrastrukture, saj smo člani skupščine že doslej pri odločanju o pomembnih stvareh imeli vedno pred očmi uporabnika, da mu zagotovimo kakovostno oskrbo za primerno ceno."
Alojz Podgoršek: »Naše območje je v primerjavi z velenjsko in šoš-tanjsko občino specifično. Imamo tri oskrbne sisteme z vodo, zato za nas prenos pomeni nove pogoje, nov izziv. Mi bomo šele čez nekaj časa videli, kaj nam to prinaša. 93 tisoč evrov bomo dajali komunali za izvajanje programa in načrta oskrbe, pri pripravi ter izvedbi slednjega pa bom morali temeljito sodelovati.«
Marijan Jedovnicki: »Za komunalno podjetje pomeni prenos več administracije, saj bo denar, zbran z najemnino, treba prenesti na občine. Za zdaj je dogovor tak, da ga bodo te vračale. V obnove in posodobitve infrastrukture ga bomo vlagali, kolikor bo mogoče. Sem optimist, večjih težav ne pričakujem. Ali lahko pride do njih glede na obubožane občinske proračune, ne bi ugibal.«
—*6ks
DeSUS s polno listo za občinski svet
Podprli kandidaturo Bojana Kontiča za župana - Kritični do družbenih dogajanj
Velenje, 26. avgusta - Kandidacijski zbor DeSUS Velenje je v četrtek obravnaval in soglasno potrdil strankino listo s triintrideset kandidatkami in kandidati za občinski svet. Predsednik Območnega odbora Srečko Korošec je člane seznanil z delom njihove svetnice in svetnika v tam mandatnem obdobju ter naštel smernice za naslednje.
DeSUS podpira kandidaturo Bojana Kontiča za župana Mestne občine,Velenje glede na pretekle mandate pa si stranka želi sodelovati v koaliciji tudi v naslednjem mandatnem obdobju.
Članice in člane stranke je seznanil tudi s pokojnin sko in zdravstveno reformo. Povedal je, da vlada želi usklajevati pokojnine (po tako imenovanem švicarskem modelu), zamrzniti izplačilo regresa, podaljšati delovno dobo in podaljšati sta-
rostno dobo za upokojevanje ter izračun pokojnine za obdobje iz 18 na 34 let. »Člani stranke ostro protestiramo proti tem spremembam. Upokojencem že od leta 1999 znižujejo pokojnine letno za 0,6 odstotka,« je poudaril predsednik območnega DeSUSa.
Sogovorniki so se zavzeli za enakomerno obremenitev kapitala, javnega sektorja, zaposlenih in upokojencev. »Ker smo upokojenci že dali svoj pri spevek, so zdaj na vrs -ti še ostale dejavnosti,« so poudarili in bili kritični do aktualnega dogajanja: »Nič ni bilo narejenega pri
reviziji lastninjenja. Tajkuni se še vedno lepo sprehajajo in izčrpavajo najrevnejši razred državljanov, pri tem pa še vedno uživajo ugled, namesto da bi se sprehajali po zapornih celicah in razmišljali o vrnitvi svojih dolgov. Pri tem je popolnoma zatajil državni aparat, ki je za to dobro plačan, rezultatov pa nobenih. Sedaj se pogajajo celo o predvidenih stavkah in niso pripravljeni pomagati zapravljivi državi. Država raje jemlje nemočnim, revnim in neukim državljanom.« Upokojenci se bojijo, kot so rekli, zdravstvene reforme, ker bo
segla po kratenju že pridobljenih pravic, strinjajo in podpirajo pa zdravstveno reformo, ki bo izvedla notranjo enakomerno prerazporeditev finančnih sredstev.
»Tudi v novem mandatu želimo sodelovati v koaliciji občinskega sveta ter s svojo modrostjo in znanjem prispevati svoj delež za dobrobit občanov. Predvsem se bomo zavzemali za hitrejšo gospodarsko rast, zaposlovanje, kvalitetno izobraževanje ter za pomoč vsem tistim, ki so na robu družbe, ki se bojijo naslednjega dne, ker ne vedo, kje bodo prebili noč oziroma kje bodo lahko zaužili kakšen topel obrok.«
Na kandidacijskem zboru potrdili listo za občinski svet in podprli kandidaturo Bojana
Kontiča za župana.
V Zgornji Savinjski dolini dva županska kandidata stranke DeSUS
V občini Nazarje Janez Štiglic, v občini Rečica ob Savinji Srečko Prislan
Tatjana Podgoršek
DeSUS - Demokratična stranka upokojencev na lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini doslej še ni sodelovala s svojim županskim kandidatom: Na letošnjih pa bo imela dva, in sicer v občini Nazarje, kjer bo kandidiral Janez Štiglic, in občini Rečica ob Savinji, kjer bo kandidiral Sre čko Pris lan.
Na novinarski konferenci je predsednik stranke Karel Erjavec je povedal, da ima stranka v Zgornji Savinjski dolini že občinske svetnike: dva mandata na Ljubnem - v Nazarjah in Mozirju. Za oba županska kandidata je prepričan, da bosta tudi izvoljena, saj se v kandidaturo ne podajata kot avanturista, ampak kot kandidata s potrebnimi izkušnjami za funkcijo župana.
72-letni Janez Štiglic je fakultetno izobražen upokojenec in že drugi mandat svetnik v Občini Nazarje. Da njegovo delo v svetu in tudi na drugih področjih delovanja v lokalni skupnosti ni neopazno, med drugim dokazuje to, daje bil lani izbran za najbolj priljubljenega občana omenjene občine. V svojem volilnem programu obljub-
Županska kandidata stranke DeSUS v Zgornji Savinjski dolini: Janez Štiglic (prvi z leve) in Srečko Prislan (prvi z desne) v družbi s predsednikom stranke Karlom
Erjavcem
lja dokončanje naložb v stanovanjsko gradnjo, zagotovitev novih območij za gradnjo na celotnem območju občine, ne le v središču, ureditev državnih cest, predvsem pa za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma. Na področju slednjega v sodelovanju z vsemi občinami v Zgornji Savinjski dolini. Prizadeval si bo za razvoj javnega zdravstva v kraju, za odprtje lekarne in podružnice banke v Nazarjah, za gradnjo doma za starejše občane in za dnevno oskrbo, kakovostno komunalno infrastrukturo ter za vključitev celotne doline v razvojni projekt tretje osi.
Diplomirani upravni organizator, 57-letni Srečko Prislan, je zaposlen na ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve kot višji svetovalec v Službi za evropske projekte. Svoj volilni program je naslovil Živeti bolje. Prepričan je, da potrebuje tri leta stara občina Rečica ob Savinji predvsem spodbudo, da bi aktivirala svoje ekonomske, človeške in okoljske potenciale. Po njegovem mnenju lahko doseže hitrejši razvoj s sodobno organizacijo upravljanja, z aktivnostmi na družbeno-ekonomskem področju in z uresničevanjem osnovnih človekovih pravic. »Temeljni razvojni program prinaša pozitivne spremembe, ki bodo zagotavljale vsakemu občanu dostojno življenje,« je še poudaril Srečko Prislan.
Za nov veter v nazarski občini
Kandidaturo za županjo Občine Nazarje je kot prva napovedala Majda Podkrižnik, trenutno predsednica nadzornega odbora občine. Na volitvah bo kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo strank SDS in SLS.
Ekonomistka, 45-letna Majda Podkrižnik, mati dveh otrok, je vodja poslovne enote družbe Sam v
Ob Majdi Podkrižnik sta na novinarski konferenci sodelovala tudi Andrej Presečnik (SLS),
prvi z leve in Iztok Podkrižnik (SDS).
Nazarjah. Ima 16 let izkušenj na različnih vodilnih delovnih mestih. Po njenih zagotovilih je pri delu dosegla vse zastavljene cilje. K razmišljanju o kandidaturi sojo spodbudili krajani, »ki si želijo spre-
memb in novega vetra v nazarski politiki. Sem delovna, poštena, rada imam izzive in ideje,« je povedala na novinarski konferenci. Delo z ljudmi ji je v veselje, rada pomaga v okviru možnosti. Svoje izkuš-
V boj tudi Plamberger
Kot kandidat za župana občine Šoštanj se je predstavil Boris Plamberger - Konkretno o volilnem programu še ni želel govoriti -Pogreša več dogajanja za mladino
Vesna Glinšek
Boris Plamberger, kandidat SD za župana Občine Šoštanj.
Oktober je vedno bližje, zato so se po občinah že začeli predstavljati kandidati za župane. Tudi v Šoštanju. Prejšnji torek so tako v mali dvorani kulturnega doma pripravi-
li predstavitev kandidata, ki so ga v boj za župana poslali socialni demokrati, Borisa Plambergerja. O tem, kam se želi v volilni tekmi zavihte-ti, je povedal: »Vsaka tekma se igra na zmago. Naš prvi cilj je drugi krog, tam pa je nato mogoče prav vse.«
Konkretno o svojem volilnem programu sicer še ni želel govoriti. »Ko bo čas, oziroma ko bo kampanja tudi uradno potrjena, bomo pro-
gram predstavili javnosti. Za zdaj lahko povem le to, daje naš program široko postavljen, predvsem pa želim poudariti, da smo vsi v ekipi pripravljeni sprejeti in preučiti vsako idejo, ki bo dobra za vse občane in občanke občine Šoštanj.«
Kaj pa v mestu trenutno pogreša? »Predvsem dogajanje v samem centru. Dogodkov, ki bi dvignili utrip mesta, je spomladi in poleti premalo. Sploh za mlade bo treba nekaj storiti. Rad bi jim ponudil prostor, da bodo imeli kaj početi in se kje zabavati. Zato potrebujemo nekoga s programom in določeno vizijo, da bodo mladi v ta prostor z veseljem zahajali in bodo vedeli, kaj jih tam čaka, s čim se lahko zaposlijo.«
Poseben gost na novinarski konferenci je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je v Velenje prišel Plambergerja tudi podpret.
Toni Rifelj znova za županski stolček
V	Občini Gornji Grad bo na jesenskih lokalnih volitvah sodelovalo tudi Gibanje za napredek in razvoj omenjene občine. Nosilec gibanja - podjetnik Toni Rifelj - je kandidat za župana te lokalne skupnosti v Zgornji Savinjski dolini.
Rifelj je občini županoval v prvih treh mandatih (od leta 1996 do 2006) kot član stranke SDS. »Marsikaj se je dogajalo med menoj in stranko, zato sem avgusta leta 2008 izstopil iz nje. Skupaj s somišljeniki sem ustanovil gibanje, v njem združil »leve« in »desne«" oziroma občane, ki so pripravljeni sodelovati pri razvoju lokalne skupnosti,« je med drugim povedal Rifelj na novinarski konferenci, na kateri je predstavil gibanje in svoj program.
V	ospredje slednjega postavlja tri področja, in sicer energetiko, turizem in pridelavo hrane. Čeprav je občino s sistemom daljinskega ogrevanja z uporabo lesne biomase spravil v velike dolgove in s tem v težave, znova stavi na projekte, ki bodo oskrbovali porabnike z energijo iz obnovljiv virov. V turizmu želi obuditi projekt o izgradnji turističnega centra Repene, ki obsega okoli 40 hektarjev zemljišča. Tu naj bi zrasel velik rekreacijski center z wellness ponudbo, toplicami in turističnimi zmogljivostmi. V pridelavi in predelavi hrane vidi priložnost v proizvodnji suhomesnatih izdelkov, proizvodnji v rastlinjakih, pridelavi zelišč, predelavi mleka in medu. Rifelj je prepričan v zmago na volitvah, sicer se v boj za županski mandat ne bi podal.
■ Tp
Toni Rifelj verjame, da bo v obdobju 2010-2014 znova župan Občine Gornji Grad.
nje želi deliti in nadgraditi skupaj z občani v smeri nadaljnjega razvoja gospodarstva, turizma, kmetijstva. To naj bi dosegli z inovativ-nostjo, izkoriščanjem naravnih danosti, učinkovitim črpanjem
evropskih in državnih sredstev na osnovi projektov.
Kot županja si bo prizadevala za dokončanje začetih projektov v lokalni skupnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, hitrejšo prometno ureditev središča lokalne skupnosti. Precej pozornosti bo namenila zagotavljanju pogojev in reševanju stanovanjskih vprašanj, prav tako pa tudi povezovanju s sosednjimi občinami.
Iztok Podkrižnik, član stranke SDS, je pojasnil, da so kandidatu-
ro Podkrižnikove podprli zato, ker stranka v občini Nazarje nima svojega kandidata za župana. Pomembno pri tem je bilo tudi to, da prihaja iz gospodarstva.
Za Andreja Presečnika iz stranke SLS pa je pomembno, da v programu navaja sodelovanje in povezovanje s sosednjimi občinami, da je ženska, kar prinaša novo energijo in drugačen pristop.
■ Tp

AKTUALNO
Sreča je imeti svoj ključ
V četrtek so v Velenju razdelili stanovanja v objektu na Efenkovi dvaintridesetim upravičencem - Devetintrideset jih v bližini še gradijo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 26. avgusta - Dobiti stanovanje je dogodek, ki ostane v spominu za večno. Dvaintridesetim družinam z območja Velenja se je v četrtek popoldne izpolnila velika, marsikomu največja želja, dobili so ključe stanovanj v obnovljenem, prenovljenem objektu bivšega dijaškega doma na Efenkovi.
»Presrečni smo. Presrečni. Vselili se bomo v šestdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje,« je ganjena s solzami v očeh, čakajoč moža, ki je šel dvignit denar, da se bodo lahko takoj, ko bo ključ njihov, zapeljali naročit otroško sobo, pripovedovala gospa iz družine Husei-novič - Bečirovič. Presrečni pa so bili že enkrat prej. Na dan, ko jih je presenetil klic z Mestne občine Velenje, da bo eno od stanovanj v objektu Efenkova njihovo. Bilo je namreč prav na prvi rojstni dan njihovega Adisa.
Takih in podobnih zgodb je bilo na svečanosti ob predaji ključev slišati še veliko. Hvaležna naloga, da
jih razdeli, je pripadla podžupanu Bojanu Kontiču. »V prihodnjih dneh bomo uredili zamenjavo za stanovanja še trem družinam, garsonjere pa še štirim. Tako bomo do konca tega meseca na osnovi razpisa iz lanskega leta rešili sede-minšestdeset stanovanjskih vprašanj,« je povedal.
V Mestni občini Velenje stanovanja dodeljujejo v skladu s stano-
Položaj delavcev je negotov, zbegani so tudi na centru
Na Centru za socialno delo Velenje že februarja zaznali težave v Vegradu - Od maja do konca minulega tedna iskalo pomoč 350 delavcev - Kaj bo konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca?
Tatjana Podgoršek
Težave delavcev velenjskega Vegrada so za tukajšnje okolje prava socialna bomba. Po neka-te rih podat kih je poleg občin Slovenj Gradec in Sevnica (zaradi Preventa) v tem trenutku Velenje tretje krizno območje v Sloveniji. V reševanje njihovih stisk so se na samem začetku kalvari-je vključili Mestna občina Velenje, v zadnjem času tudi Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, Območno združenje RK Velenje, tukajšnji Karitas, Območna enota Zavoda RS za zaposlovanje Velenje in velenjski center za socialno delo. Tu izvajajo prvo socialno pomoč, upravičencem pa dodeljujejo tudi enkratno denarno pomoč, ki jo zagotavlja država.
Direktorica centra Zlatka Srdoč Majer je povedala, da so se dobro, predvsem pa pravočasno organizira-
li, kajti že v začetku letošnjega februarja so zaznali, da se v Vegradu nekaj dogaja. »Takoj smo skupaj z velenjsko enoto zavoda za zaposlovanje začeli aktivnosti za najhujše. Z zajetnim šopom obvestil, kakšne so pravice delavcev, smo se povabili na pogovor z generalno direktorico Vegrada. Ta je bila začudena nad našim obiskom: »Ja, kaj pa vi tu delate?« nas je vprašala. Spomladi se najhujše ni zgodilo, je pa beda v vsej svoji veličina prišla na dan junija oziroma julija. Skupaj z Mestno občino Velenje, RK,, Karitasom in velenjsko enoto zavoda za zaposlovanje smo aktivira-
Zlatka Srdoč Majer: »V najtežjem položaju so delavci, ki so tuji državljani in nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.«
Podpisovanje najemnih pogodb
vanjskim zakonom in pravilnikom o dodeljevanju stanovanj. »Pri posamezni delitvi tako na osnovi obeh predpisov, glede na kvadraturo stanovanja, izberemo po listi primerno družino ali posameznika,« pa je pojasnil Maks Arlič iz gospodarskih javnih služb Mestne občine. Delitev stanovanj poteka izključno po prednostni listi, razen v primerih nasilja v družini, ko je
Ena od presrečnih družin, ki je v četrtek podnajemniško razmerje zamenjala z najemniškim,
Huseinovič - Bečirovič.
potrebna takojšnja rešitev. V teh primerih pomagajo z bivalnimi enotami za začasno rešitev stanovanjskih stisk ali Varno hišo.
V teh dneh se v stanovanja seli,
nekateri pa so se vselili že čez vikend, petindvajset prosilcev z liste A, dva z liste B, oddali so ključe treh službenih stanovanj, v dveh primerih pa je šlo za zamenjavo.
V neposredni bližini tega objekta bo v kratkem prosilcem na voljo še devetintrideset stanovanj.
li vse sile in izdelali načrt pomoči delavcem Vegra-da, ki so že od aprila brez plač.«
Sedem delavk centra je sredi julija delavcem v Vegra-dovem samskem domu nudilo prvo socialno pomoč (svetovanje, kdo in kako jim lahko pomaga, kje lahko vložijo kazensko ovadbo zaradi neplačanih prispevkov in neizplačanih plač, jih napotili po pakete prehrane na RK ali na Karitas...) ter jim pomagalo pri izplačilu enkratne denarne pomoči. »To še vedno počnejo, vendar na sedežu centra za socialno delo. Vsak dan potrka na naša vrata od 10 do 15 delavcev Vegrada. Od maja do konca minulega tedna jih je iskalo denarno pomoč 350. Toliko imamo zavedenih primerov. Bilo jih je še precej več, a žal vsi niso izpolnjevali pogojev za pridobitev omenjene pomoči, ker so partnerji, s katerimi živijo, zaposleni in njihov dohodek presega 229 evrov na družinskega člana.« V najtežjem položaju so delavci, ki so tuji državljani in nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Ti niso upravičeni do socialne pomoči, ki jo zagotavlja država. Zato so ti vključeni v pomoč posebnega odbora, ki deluje pri Mestni občini Velenje.
Upravičenci prejmejo denarno pomoč takoj oziroma »danes pride, jutri jo dobi.« 229 evrov, kolikor znaša pomoč, dobijo v enkratnem znesku, lahko pa se odločijo, da bodo s tem denarjem plačali katero od neplačanih polož nic. Naj po gos teje se odločajo za plačilo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, plačilo elektrike in stanarine oziroma najemnine. Kot je povedala Majerjeva, lahko enkratno denarno pomoč prejmejo enkrat, dvakrat na leto. »Po dveh mesecih bodo znova na dnu. Zaskrbljeni smo, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo s toplim obrokom, ki jim ga zagotavlja v javni kuhinji velenjska občina. Tudi položaj delavcev je negotov, zbegani smo eni in drugi. Mi zato, ker ne vemo, kje so: dejansko so še v delovnem razmerju, plače ne dobivajo .«je še povedala Zlatka Srdoč Majer.
Ključe je delil podžupan Bojan Kontič.
Izpad prihodka
Velenje - Rezultati poslovanja Komunalnega podjetja Velenje v letošnjem prvem polletju niso spodbudni. Za zdaj so še na pozitivni ničli, a bodo do konca leta težko »obdržali« takšno stanje.
Na komunali so namreč načrtovali, da bo skupščina podjetja potrdila višje cene komunalnih dobrin s 1. marcem, a se to ni zgodilo. Cen ne bodo dvignili tudi do konca leta, kar pomeni izpad prihodka v višini 1,7 milijona evrov.
■ tp
ODBOR ZA POMOČ OBČANOM IN OBČANKAM
Humanitarna prireditev z dražbo likovnih del
DOBRO DELO
za pomoč ljudem v stiski
Dom kulture Velenje Petek, lo. september 2010, ob 19. uri
Nastopajo: ATOMIK HARMONIK Ansambel DORI VILI RESNIK 1 CHATEAU SKATER Ansambel VIKEND
Predprodaja vstopnic: Festival VelenjeL TIC Velenje, občinska mestna blagajna
Cena: 15 EUR
Info: info@festival-velenje.si, oj, 25 70, www.festival-veLenje.si Podračun za dobrodelne 1 ime m pri MOV: 01333-6000000925
»asiAS
	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 25. avgusta
Na Kitajskem so med razbitinami našli črno skrinjico potniškega letala, ki je v torek strmoglavilo v provinci Heilongdžjang.
Na letalu je bilo 91 potnikov in pet članov posadke. Od tega je nesrečo preživelo 54 ljudi, trije pa so se v sredo še vedno borili za življenje. Med preživelimi je tudi pilot letala, ki pa zaradi resnih poškodb obraza ni mogel govoriti. Reševalci upajo, da jim bo vzrok nesreče uspelo ugotoviti s pomočjo črne skrinjice, ki so jo našli med razbitinami.
Reševalci so med razbitinami našli črno skrinjico s posnetki, ki naj bi razkrili, kaj se je dogajalo le nekaj minut pred padcem leta la.
Število letalskih potnikov se je na Kitajskem v zadnjih desetih letih povečalo za več kot trikrat. Varnostni standardi so se izboljšali predvsem po nesreči leta 2004, ko je v ledeno jezero na severnem delu mesta Baotou padlo potniško letalo. Takrat je umrlo 55 ljudi.
Četrtek, 26. avgusta
daroval slovesno sveto mašo v počastitev njenega spomina.
Petek, 27. avgusta
V afere vpletena avstrijska banka Hypo je v prvi polovici leta pridelala skoraj pol milijarde evrov izgube.
Zaradi tveganih poslov, predvsem na Balkanu, je bančna skupina Hypo Group Alpe Adria pad-a v take težave, da so jo lani popolnoma podržavili in njeni lastniki -nemška banka Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe - so državi preprosto predali svoje deleže ter se od nje ločili s kapitalskimi injekcijami. Banko, ki posluje tudi v Sloveniji, najbolj bremenijo slaba posojila, še posebej na jugovzhodnih trgih (Hrvaška, Srbija, BiH), ki se jih je nabralo že za 8,27 milijarde evrov, kar znaša petino več kot konec leta 2009. Napovedi za prihodnost niso nič kaj spodbudne, saj vodstvo skupine za preostanek leta pričakuje težavno poslovanje in veliko izgubo.
Mati Tereza, Albanka po rodu, sicer pa v svetu najbolj znana kot humanitarka, ki je za svoje delo preje la tudi Nobe lovo nagra do za mir, bi danes praznovala 100 let.
Rodila se je 26. avgusta 1910 v Skopju. Kasneje se je priključila irskemu Loreto redu nun, od koder so jo poslali v indijsko mesto Dar-jeeling za učiteljico. Leta 1931 je odšla v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis. Na ulicah Kalkute je vide la reveže, brez dom ce in otroke, ki so bili brez strehe nad glavo in so umirali na cesti.
Po vsem svetu je okoli v 137 državah okoli 5.000 redovnic Misijonark ljubezni.
To jo je tako pretres lo, da se je odločila, da jim bo pomagala. Zato je ustanovila nov red misijonark ljubezni, ki gaje leta 1950 potrdil papež Pij XII. Za reveže je začela ustanavljati domov, v katerem je skupaj s sestrami skrbela za pod-hranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana misijonarji ljubezni. Njeno poslanstvo danes nadaljuje 5000 sester redovne skupnosti misijonark ljubezni, ki delujejo v 762 skupnostih v 135 državah sveta.
Ob 100-letnici njenega rojstva je bila v župnijski cerkvi sv. Kancija-na in tovarišev mučencev v Ljubljani molitvena ura, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pa je
Banka Hypo je zabredla v velike težave.
Hypo Group Alpe Adria je že nekaj časa tudi tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi zlorabe položaja, podkupovanja in pranja denarja. Tako so v Avstriji 13. avgusta zaradi suma poneverbe prijeli nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kultereija, kije trenutno v preiskovalnem zaporu. Na udaru preiskovalcev se je v preteklih mesecih banka znašla zaradi dvomljivih poslov na Balkanu, ker naj bi se pralo denar, v posle pa naj bi bili vpleteni tudi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorac in srbski narkokralj Darko Šarič.
Sobota, 28. avgusta
Nekateri od rudarjev, ki so ujeti v čilskem rudniku, so začeli kazati prve znake depresije, so prepričani predstavniki čilskih oblasti. Čilski minister za zdravje Jaime Manalich je povedal, da pet od 33 rudarjev, ki bodo morali naslednjih nekaj mesecev preživeti na 700 metrih pod zemljo, noče jesti in da so zavrnili, da bi jih pokazali na posnetku, ki so ga rudarji v petek posneli za svojce in je takoj obšel
ves svet.
V petek so rudarji svojcem iz rudnika poslali 25-minutni video posnetek, na katerem so jim predstavili svoje začasno prebivališče. Oblasti so svojce prosile, naj rudarjem čim pogosteje pišejo pisma in tako ohranjajo stik z njimi, saj naj bi jim to pomagalo, da bodo lažje preživeli teh nekaj mesecev, ko bodo čakali, da jih rešijo.
Nedelja, 29. avgusta
^ f J
Ij^ *
Pet od skupno 33 čilskih rudarjev, ki so že več kot tri tedne ujeti v rudniku 700 metrov pod zemljo, je začelo kazati znake depresije, je v petek povedal čilski minister za zdravje Jaime Manalich.
Prišla je in uničila mesto, prebivalcem pa pustila trajen pečat - Katrina. Orkan je bil eden od petih najbolj smrtonosnih orkanov v zgodovini ZDA in šesti najmočnejši orkan v zgodovini. Kot orkan pete stopnje je Katrina 29. avgusta leta 2005 divjala z močjo 250 kilometrov na uro in povzročila najhujšo in najdražjo naravno katastrofo v ameriški zgodovini. V zveznih državah Alabama, Louisiana, Misisipi in Florida ob Mehiškem zalivu, kjer je Katrina udarila z največjo silo, je domove zapustilo več kot milijon ljudi, poplave, ki jih je prinesla s seboj, so zahtevale 1.836 življenj, škoda, ki je nastala po orkanu, pa je bila ocenjena na 81,2 milijarde dolarjev.
Ze tako močno oslabljeno gospodarstvo New Orleansa je lani prizadela še gospodarska kriza, letos pa še razlitje nafte v Mehiškem zalivu. A kljub temu je v mestu vse več delovnih mest, saj se glavna gospodarska panoga, turizem, vrača v stare tirnice. Število obiskovalcev
Minister Igor Lukšič očitke zavra ča.
nobene zveze z razpisom, saj ni pravna podlaga za razpise s področja kohezijske politike, pač pa so to zakon o javnih financah, zakon o izvrševanju proračuna ter pravilnik o izvrševanju proračuna RS," trdi Lukšič in dodaja, da je to enako, kot da bi pilotu letala očitali kršenje zakona o ladijskem prometu. Pojas nil je še, da pos to pek priprave razpisa poteka skupaj s službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je odgovorna za to, da se spoštujejo vsa pravila evropske kohezijske politike. Kot še trdi minister, naj bi bila interpelacija sredstvo v rokah opozicije, s katerim bi preprečevali resnične zlorabe oblasti vlade oziroma posameznih ministrov, vendar pa postaja vse bolj instrument za najedanje kredibil-nosti in legitimnosti ministrov in njihovih resorjev.
Torek, 31. avgusta
Kompromisa med vlado in predstavniki sindikatov javnega sektorja niso našli niti v ponedeljkovem vnovičnem šesturnem iskanju rešitve. Aneks h kolektivni pogodbi, s katerim želi vlada za dve leti zamrzniti usklajevanje, napredovanja in rast plač, je namreč podpisalo le pet sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pod vodstvom Branimirja Štruklja in eden iz skupine sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija. V Pose-dijevi skupini bi namreč želeli ohraniti vsaj minimalno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij. A kot je povedala ministrica za
Satelitski posnetek orkana Katrina 28. avgusta 2005
je leta 2009 poskočilo na 7,4 milijona (v primerjavi s 3,7 milijona obiskovalcev leta 2006) in mestu prineslo 4,2 milijarde dolarjev. V turiz mu je tre nut no zapos le nih 70.000 ljudi, kar je še vedno manj kot 85.000 ljudi pred Katrino, a se stanje izboljšuje. Poleg številnih turistov se v New Orleans stekajo tudi gradbeniki, arhitekti, prostovoljci in podjetniki, ki skušajo s številnimi prenovami zaslužiti in v mestu začeti novo življenje.
Ponedeljek, 30. avgusta
Minis ter za šol stvo in šport Igor Lukšič je zavrnil očitke, da je bil razpis za sofinanciranje naložb v športno-rekreacijsko infrastrukturo prikrojen Športnemu parku Sto-žice. "Gre za najslabše pripravljeno interpelacijo v zgodovini slovenskega parlamenta v vseh pogledih. Temelji namreč na političnih predsodkih in ne na dejstvih," meni Lukšič. "Zakon o javnem naročanju, ki naj bi ga pri tem raz pi su kršil, nima
Za ministrico Irmo Pavlinič Krebs je vsakršno povečevanje mase za pla če javnih uslužbencev nesprejemljivo.
javno upravo Irma Pavlinič Krebs, bi to ob hkratnem nesprejemanju kakršnega koli znižanja plač pomenilo zahtevo po dodatnih sredstvih. Ministrica je še dejala, da ji je žal, da pojasnila o zahtevni j avnofinančni situaciji za del sindikatov znova niso bila dovolj prepričljiva. Predlog novele, kot ga je prete kli teden minis tri ca predstavila sindikatom, ni sprejemljiv za nobeno skupino sindikatov, tudi za podpisnike aneksa ne. Prinesla bi konec plačne reforme, in kot so opozorili v KSJS, pomenila tudi prenos odločanja o določanju plač na vlado. Prav tako bi spremenila kvorum podpisnikov za veljavnost kolektivne pogodbe. Zaradi nezadostnega števila podpisov sindikatov naj bi vlada v torek določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ga posredovala v parlamentarni postopek.
žabjor perspektiva
„Zakaj pa pol sploh greš?"
Tjaša Zajc
Let sem rezervirala več kot pol leta naprej, cepljenja proti vsemu, kar je možno (tifus, rumena mrzlica, hepatitis, meningokokrni meningitis, steklina ...) sem odpikala že do začetka julija, da so še na Zavodu za zdravstveno varstvo rekli, da to toliko časa pred odhodom stori redko število potnikov. Kljub vsej organiziranosti do predzadnjega dneva nisem točno vedela, kam grem, bolj pomembno mi je bilo, da imam s sabo prvo pomoč za devet ur čakanja v Dubaju (beri: tri sezone serije Will and Grace) in da 50 odstotkov prtljage v mojem predstavljajo vsa možna zdravila, kijih kupiš v lekarni (proti malariji, rehidracijski praški, oglje, aspirin, povoji, obliži, strepsils, razkužilo, fenistil...). No, v četrtek, pred petkovim letom, pa sem v roke vseeno vzela zemljevid. Uganda.
Sedaj sedim v Dubaju in čakam na naslednji let. Še pet ur... Letališče (razen tega, da ima slap in dva parka) ne ponuja kaj dosti, kar se tiče gostinske ponudbe, me je München bolj navdušil. Sploh pa v ledenem čaju za štiri evre in isti ceni za kepico sladoleda res ne najdem razloga, da bi vzhičeno vznemirjeno komaj čakala, kdaj bom spet tu. No, kar je pa kuuul,je letalska družba Emirates, kjer ne komplicirajo glede teže prtljage (omejitev je 35 kg) in več kosov ročne prtljage (kar zna biti pri nekaterih družbah problem). Kakorkoli že. Afrika. Uganda. Za naslednjih 40 dni moj svet. „Kam greš?"
V	Ugando.
„ Kaj boš tam?" Prostovoljno grem delat. „ Kaj boš pa dela la?"
Ne vem, saj še sami ne vedo čisto, po mojem.
„Aha. Kolk ti pa plačajo."
Nič.
„Aha, kaj vse pa ti krijejo od stroškov?"
Nič, verjetno bom morala še kaj doplačat - za hrano ali prenočišče. Ne vem točno. „ Zakaj pa pol sploh greš???"
Tako nekako je izgledalo zadnjih nekaj mesecev spopadanja z vsakim sogovornikom, kije tako ali drugače izvedel, da grem v Afriko. Ljudje kar ne morejo verjeti, da si danes kaj pripravljen narediti zastonj, kaj šele, da praktično plačaš za neko nepozabno izkušnjo, spečeno torto ali drugo delo. Kaj šele, da je to delo v Afriki. Malo je stvar v tem, da celine dejansko ne poznamo poreveč, kar pa slišimo, se nanaša na spopade med plemeni v posameznih državah.
V	Somaliji traja kriza že vrsto let, saj ni prave vlade, v Kongu se je v začetku meseca zgodilo množično posilstvo nad 200 ženskami, o krizi v Ruandi, ko je zaradi spopada med Tutsiji in Hutuji umrlo najmanj milijon ljudi, je bil posnet film Hotel Ruanda, v Ugandi pa sta ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva pred nekaj meseci odjeknili dve bombi in za sabo pustili več smrtnih žrtev. Sprožili so ju somalijski uporniki, ker Uganda v Somalijo pošilja mirovne sile. To niti ni vse, pove pa, da Afrike v medijih ne manjka. In da pred Afriko vlada nekakšen strah. Tudi zaradi malarije, aidsa in drugih bolezni. In vendar Afrika ni le to. Afriko predstavlja tudi bogat rastlinski in živalski svet in tu ni le negativnih strani. Na veliko razpravljati o tem, kaj vse je tu dobro, še ne mislim, več o tem bom vedela, ko se vrnem (ja, babi, mimo bo en dva tri;)). Kar je zame trenutno pomembno, je, da naj bi bili ljudje v Ugandi prijazni in odprti, da spada med bolj varne države na črni celini. Da je tam življenje bolj umirjeno, ker se ljudem ne mudi, in ker se ne obremenjujejo s stvarmi, ki nam povzročajo velik stres, čeprav so dosti manj pomembne kot določene težave, s katerimi se spopadajo Afričani. Čeprav o Afriki nimam pojma, ne grem povsem v neznano. KEdirisije že pred tremi leti prvič šel kolega Samo, ki niti ni edini Slovenec, kije trenutno tam. Veselim se novih poznanstev in tega, da naslednji mesec ne bom niti pomislila na make-up, da mi bo super biti cel teden v istih hlačah z razkuštrano frizuro in nasmejanimi prostovoljci okrog sebe. Lepo bo, če bomo nekomu polepšali dan, in bistveno bolje od kepice sladoleda, ki bi morala biti že zato, ker je štiri evre in od Hagen Danza, toliko bolj sladka. Nekaterih stvari pač niti master card ne more kupi ti.

AKTUALNO
RK Zgornje Savinjske doline v rdečih številkah
Bo zaradi neurejenega financiranja oziroma 5000 evrov moralo območno združenje zapreti vrata? Ni razumevanja za socialne stiske v dolini
Tatjana Podgoršek
V resnih socialni stiski se v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline ni znašla večina tistih, ki so ostali brez dela, ampak tudi Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline. To je namreč lansko leto sklenilo v rdečih številkah. Težave se nadaljujejo tudi letos. Je to povzročila gospodarska kriza?
Za delovanje bi potrebovali 17 tisoč evrov, dobijo jih 12 tisoč
»Kriza je vplivala na nezavidljivo stanje združenja v tem smislu, da seje povečalo število socialnih pomoči. Zaradi tega je večji obseg našega dela. Posledice tega pa višji stroški,« je odgovorila na zastavljeno vprašanje Ilka Kramer Maro-lt, sekretarka Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline, in nada ljeva la: »Kljub temu da pazimo na vsak evro, da ustvarimo precej prihodkov z lastno dejavnostjo (tečaji prve pomoči, krvodajalstvo), da smo zelo skromni pri svojih potrebah, so prihodki nižji od odhodkov. Sama razloge za negativno poslovanje pripisujem preskromno odmerjeni višini denarja, ki ga za delovanje območ-
nega združenja namenjajo lokalne skupnosti. Te so namenile za delovanje nekaj čez 12 tisoč evrov, mi pa bi želeli od njih nekaj čez 17 tisoč evrov. Toliko namreč znašajo stroški plače sekretarke, najemnina za skladiščenje hrane in za pisarniške prostore, za materialne stroške in še bi lahko kaj omenila.« Precej krivde za to, da obči-
Ilka Kramer Marolt: »Če bo območno združenje RK enkrat zaprlo vrata, je vprašanje, če jih bo še kdaj odprlo.«
ne financirajo dejavnost RK vsaka po svoje, Maroltova pripisuje dejstvu, da ob delitvi nekdaj enovite občine Mozirje na sedem novih občin ni bilo pravega dogo -vora o načinu financiranja. Za name ček ni v celoti uspel tudi predlog, ki sta ga predstavili županom sekretarka in pred sed ni ca območnega druženja Ana Kladnik na obiskih pri županih ob koncu prete kle ga leta. » Poleg izčrp nih poročil o opravljenem delu o letošnjem planu sva predlagali, da bi občine nakazale združenju nekaj več kot evro za vsakega občana. Žal, vsi župani niso prepoznali naših potreb oziroma koliko naše združenju pomaga pri lajšanju
Zmigo
fall la i leja
2010
Poišči svojo priložnost.
2. DELAVNICA
TERMIN: 7.9.2010, od 15.00 do 19.00
LOKACIJA: SAŠA inkubator, d.o.o., Koroška cesta 62b, Velenje VSEBINA:
•	Pomen blagovne znamke za prepoznavnost podjetja ter njegovih izdelkov in storitev na trgu
•	Nasveti za pripravo grafične podobe oz. blagovne znamke na praktičnem primeru
•	Predstavitev tržnega komuniciranja na primeru podjetja
•	Zaščita blagovne znamke in patenta v praksi
•	Raziskava trga (kako do primarnih in sekundarnih virov podatkov) PREDAVATELJI:
Alenka Potočnik Anžič, AV Studio d.o.o.,
Stojan Špegel, Muzej premogovništva Slovenije,
dr. Anton Habjanič, Tehnocenter Univerze v Mariboru,
mag. Matej Rus, EPF UM in Tovarna podjemov Maribor
Prijave sprejemamo na email: info@sasa-inkubator.si do delavnice.
GENERALNI POKROVITELJ
PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA
HcfmbBks Slownfltt
A
Republike Slove za podjetništvo
GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ
ORGANIZACIJSKA PARTNERJA
CČr"7 F lOflHOftAOflETW.rOOjnHliKA JJVjZ. L Jz BO 11 H I C* V E L I h J
OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI
EUz	O
^ ifs ' k PH FTi^
,V,Z,JA	P&c H TYfisi
stisk njihovim pomoči potrebnim obča nom.«
Vrednost pomoči je lani dosegla več kot 60 tisoč evrov, s hrano pa je letos že pomagalo blizu 700 upravi čen cem.
Če se bo stanje nadaljevalo, meni Maroltova, ne bodo dolgo zdržali v takšni obliko. Bila pa bi velika škoda, če bi moral RK, ki ima svoj sedež v Mozirju, povsem ali delno zapreti vrata. »Ne predstavljam si, da bi lahko delo poklicnega sekretarja opravljal prostovoljec, ki bi imel danes čas, jutri pa ne. Mora biti nekdo, ki stvari ureja, koordinira vsak dan, organizira krvodajalske akcije. Že res, da deluje v Zgornji Savinjski dolini 10 krajevnih organizacij RK in da nekaterim med njimi občine nakazujejo denar za njihovo delo. Vendar niso pravne osebe in ne morejo organizirati nekaterih osnovnih dejavnosti, kot so tečaji prve pomoči, krvodajalske akcije ... »
RK Slovenije financira programe
Po zagotovilih Maroltove župane poleg tega, kako pomaga združenje njihovim pomoči potrebnim občanom, zanima, koliko združenju pomaga RK Slovenije. Povedo jim, da prispeva nekaj denarja za delovanje, precej več pa za programe oziroma pomaga s prehrambenimi paketi, letovanji za otroke, s hrano iz intervencijskih zalog, pomaga pri ostalih stvareh, ki jih izvajajo na osnovi pooblastil. »Prej omenjenih 60 tisoč evrov je dejan-
REKLI S
sko pomoč, ki jo je zagotovil RK Slovenije.«
Rešitev letošnjo jesen?
O težavah Območnega združenja Zgornje Savinjske doline so župani tega območja spregovorili na zadnji seji kolegija županov tik pred dopusti. Menili so, da dolina RK potrebuje, sklepa, ki bi rešil njegovo finančno stanje, pa niso sprejeli. Odločitev o tem, koliko denarja so pripravljeni zanj nameniti, so prestavili na jesensko sejo kolegija. »Upam, da bodo našli razumevanje, da bodo prepoznali potrebe in da se bodo pravilno odločili,« je še dejala Ilka Kramer Maro lt.
RK Slovenije za spremembe zakona o RK
Na RK Slovenije so povedali, da so območna združenja glede financiranja dejavnosti, kot so varstvo pred naravni mi nesre ča mi, zdravstvo, socialno varstvo v zelo neenakopravnem položaju, saj nekatere občine za te namenjajo več denarja, druge za to nimajo poslu ha. To je tudi raz log, da si RK Slovenije že dolgo prizadeva za sprejem sprememb in dopolnitev Zakona o RK. V tem trenutku so te v obravnavi v državnem zboru. Če jih bodo poslanci sprejeli, potem bodo lokalne skupnosti morale zagotavljati denar za programe in dejavnosti, ki jih izvajajo območna združenja v javnem inte re su zlas ti v varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravstvu, socialnem varstvu in humanitarni dejavnosti v skladu z letnimi programi.
Ana Kladnik, predsednica Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline: »Kljub varčevanju smo lansko leto končali z več kot 800 evri izgube zaradi tega, ker lokalne skupnosti niso nakazale načrtovanega denarja. Poleg omenjenega predstavlja vse resnejšo težavo tudi financiranje že izvedenih programov. Nastale stroške moramo poravnati sproti, denar pa prejmemo s precejšnjo zakasnitvijo. Naša finančna stiska je resna in grozi nam, da bomo morali prenehati izvajati humanitarne akcije za našo dolino, če nam vsi župani ne bodo zagotovili toliko denarja, kot ga prosimo. V nedogled ne bomo mogli poslovati z izgubo.
Varčujemo, kolikor lahko, več od tega ne moremo. Žal nam je, da kljub brezplačnemu in nesebičnemu delu prostovoljcev vsi župani nimajo dovolj razumevanja za socialne stiske ljudi v naši lepi dolini.«
Ana Kladnik: "Ne morem se pohvaliti, da imajo vsi župani občin Zgornje Savinjske doline razumevanje glede financiranja območnega združenja."
4. poletni festival
f JE pOD KOZC*C£yu .
^O^	v Šmartnem ob Paki	j
Petek, 3. 9. ob 20.00,
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Premiera igre
Županova Miška,
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
Nedelja, 5. 9. ob 20.00,
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Ponovitev igre
Prireditev omogočajo: Občina Šmartno ob Paki, Urad RS za mladino. Evropski sklad za regionalni razvoj.
M ■ ■
IB C
C O.
o
4*
5
Pomagajmo danes, da bo jutri lepši!
Vseslovenska dobrodelna akcij a Pomagajmo danes - Zbirali so sredstva za vse, ki so pomoči potrebni - Zaključek akcij e v Velenju na Titovem trgu
Vesna Glinšek
Na pobudo 1. programa Radia Slovenija sta slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije pripravila vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo danes. Pred tednom dni so tako v vseh slovenskih občinah stale stojnice, na katerih so ljudje različne dobrine darovali tistim, ki pomoč potrebujejo. Prispevke so zbirali skozi cel dan, od 9. do 19. ure. V Velenju je bila informativna stojnica na Titovem trgu, stojnica za pomoč delavcem v stiski pa je bila pri Intersparu na Selu in v Veleja parku. Drago Kolar, predsednik odbora za pomoč občankam in občanom, je povedal, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati. »Darovali so hrano, pijačo, šolske potrebščine, higienske pripomočke ... Seveda smo bili veseli tudi vsakega denarnega prispevka.« Vsega skupaj so v Velenju zbrali 2420,55 evra denarnih prispevkov v hranilniku, 1144 zvezkov, 733 prehrambenih artiklov, 33 šolskih torb in več kot 400 ostalih izdelkov.
Med drugim so na stojnicah pomagali (od leve proti desni): Biserka Filipan Kraljič, Drago Kolar, Milica Kovač in Brigita
Ledinek.
Zaključek akcije je bil v četrtek zvečer na Titovem trgu v Velenju, neposredno pa so ga prenašale tudi nekatere radijske postaje. Ob tej priložnosti so zbrane nagovorili župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic in predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir. Z glasbenimi ritmi je akcijo popestrila domača skupina Chateau.
Alenka Rednjak: »Za tiste, ki potrebujejo pomoč, sem prinesla dva paketa šolskih potrebščin. V vsako šolsko torbo sem dala dva zvezka, pet ovitkov, en mali zvezek, barvice, milo za tuširanje in nekaj sladkega. Če se le da, vedno pomagam, kolikor pač zmorem. In vesela sem, da se organizirajo takšne akcije. Vedno so dobrodošle, saj za to, kar se danes dogaja v naši državi, pravzaprav nimam komentarja. Groza.«
Alenka Rednjak
Akcijo so popestrili člani zasedbe Chateau.
I
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56
PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/88914 20,03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tel.: 03/896 64 490
GSM: 031/041 390 138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo:
03/896 11 46 ali 89611 48
Za industrijo:
03/896 11 44

Dober dan, novo šolsko leto
Na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki poskrbeli za čim boljšo počutje in pogoje izobraževanja učencev ter zaposlenih - Na vseh šolah manj učencev kot lani, malo tudi novih projektov
Tatjana Podgoršek
Pa se je začelo. Po več kot dveh mesecih se je znova oglasil šolski zvonec in oznanil začetek šolskega leta 2010/2011. V klopi v prvih razredih osnovnih šol je sedla generacija otrok, rojenih leta 2004. Ta je nekoliko številnejša od generacije, rojene leto prej, ko je bila rodnost v Sloveniji najnižja. Letos bo tako v šolske klopi sedlo 18 tisoč 124 prvošolcev, kar je slabih šeststo več kot minulo leto, ko je prag slovenskih osnovnih šol prvič prestopilo 17 tisoč 541 prvošolčkov. Sicer pa je - po podatkih ministrstva za šolstvo in šport -v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 160 tisoč učencev (kar je dobrih štiristo učencev manj kot septembra lani oziroma skoraj dva tisoč učencev manj kot v šolskem letu 2008/09). Med njimi so tudi učenci osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Mestna občina Velenje
V šest matičnih in prav toliko podružničnih osnovnih šol je v novo šolsko leto vpisanih 2561 učencev ali 31 manj kot prejšnje šolsko leto. Med njimi je 313 novincev, kar je 36 več kot septembra lani.
Po zagotovilih velenjskega župana Srečka Meha so se na šolsko leto 2010/2011 dobro pripravili. Izpostavil pa je predvsem aktivnosti na treh področjih. »Kar nekaj ukrepov in aktivnosti smo opravili zato, da bi bila pot učencev v šolo in nazaj čim bolj varna. Poskušali smo se kar najbolje pripraviti tudi na sam šolski proces. Upam, da tudi ravnatelji šol, med katerimi so trije novi, in sicer Liljana Lihteneker na šoli Gustava Šiliha, Tatjana Zafošnik Kanduti na šoli Livada in Aleksander Vališer na Centru za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje.« Cim boljše pogoje izobraževanja so - po besedah Srečka Meha - poskušali zagotoviti z odpravljanjem najnujnejših pomanjkljivosti: predvsem so posodobili notranje inštalacije tam, kjer so pristojni že napisali odločbe o nujnem popravilu, zamenjali so okna na podružnicah v Škalah in Cirkovcah, obnovili telovadnico v Škalah in v Pesju ... »Na vseh osnovnih šolah smo nekaj naredili.«
Tudi v vrtcih so opravili nekaj vzdrževalnih del, poskrbeli za primerna igrala, predvsem pa je Meh zadovoljen, ker bodo lahko vključili v dejavnost vrtcev vse vpisane otroke. Teh je v primerjavi z lanskim šolskim letom 80 več.
Za zdaj so za omenjena dela iz občinskega proračuna zagotovili približno 500 tisoč evrov, blizu milijon evrov pa naj bi še do konca leta.
Ravnatelji osnovnih šol pa so o novem šol skem letu poveda li:
Šola Antona Aškerca
Pouk na centralni šoli v Velenju in na podružnici v Pesju obiskuje 470 učencev, med njimi je 61 novincev. Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami, ki bodo zaznamovale novo šolsko leto, je ravnatelj šole Zdenko Gorišek izpostavil nadaljevanje projektov Gostujoči učitelj v oddelku, Eko šola, Beremo -n pišemo skupaj, Tudi odrasli beremo, Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami, Šola za iniciativne starše. Poleg tega načrtujejo sodelovanje v mednarodnem projektu 100 milijonov dreves do leta 2017, tabor za nadarjene učence in mlade naravoslovce, stalnica pa je učenje tujih jezikov in izobraževanje učiteljev mediatoijev.
Med počitnicami so opravili nekaj vzdrževalnih del. Zamenjali so tla v dveh učilnicah na centralni šoli, v celoti so obnovi- w li sanitarije za učence 1. razredov, prep- Šola Livada leskali učilnice, tla so obnovili tudi v telovadnici podružnice ter kupili pohištvo za dva kabineta.
veliko telovadnico, na podružnični šoli pa Šola Šalek so opravili najnujnejša vzdrževalna dela.
Šola Gustava Šiliha
Učenci centralne šole Gustava Šiliha v Velenju so ob vstopu v šolsko stavbo lahko naprej opazili preurejene prostore v pritličju, kjer so dotrajane garderobne omare zamenjale nove, ter dvigalo za učence z gibalnimi težavami. Na šoli so prenovili še del šolske kuhinje, drugo polovico sanitarij, podružnična šola v Šentilju pa je dobila nova okna.
Med vsebinskimi novostmi v novem šolskem letu je v. d. ravnateljice Liljana Lih-
Med vsebinske novosti šolskega leta 2010/2011 je nova ravnateljica šole Livada Tatjana Zafošnik Kanduti uvrstila uvajanje ekološke dejavnosti in usposabljanje šolskih mediatorjev. Že utečene projekte pa bodo nadgradili in tako poskušali učence čim bolje pripraviti na nove izzive.
Letošnje počitnice so dobro izkoristili za izboljšanje pogojev izobraževanja učencev. Tako so prebelili hodnike, manjših vzdrževalnih del je bila deležna kuhinja, obnovili so streho nad avlo šole, popravili odtoka nad malo telovadnico. Z Mestno občino Velenje se ta čas dogovarjajo, da bi ta v sklopu obnove Efenkove ceste izvedla nekaj rekonstrukcijskih del tudi na par-
Pouk na najmlajši osnovni šoli v mestni občini Velenje - šoli Šalek - obiskuje 352 učencev, od tega je 40 novincev. »Da bi jim bila šola kot drugi dom, da bi se v njej prijetno počutili, smo poskrbeli z nekaterimi vzdrževalno-obnovitvenimi deli. Tako smo povsem prenovili dekliške sanitarije, z novimi stoli opremili štiri učilnice, prenovili tajništvo, namestili interaktivno tablo, prepleskali hodnike, garderobe in nekaj učilnic,« je dejala ravnateljica Irena Poljanšek Sivka.
Življenje in delo na šoli bodo zaznamovali že uveljavljeni projekti (Eko šola, Ekologija odnosov, Evropa v šoli, Rastem s knjigo, Vsak dan ura športne vzgoje ...) ter vsebinska novost - mediacija, s pomočjo katere bodo razvijali novo kulturo odnosov. Pri tem jim bo v pomoč še šolska medi-
računalniški učilnici, prav tako dvema učilnicama na podružnici v Topolšici, na podružnici v Ravnah pa so zamenjali vsa okna, prepleskali vse prostore in zamenjali luči. Nov premaz so dobila tudi tla. Na šolskem igrišču so uredili novo igrišče za odbojko na mivki, skupaj z mladimi, ki so v občini Šoštanj opravljali počitniško delo, pa so prepleskali vse zunanje železne dele.
Vsebinskih novosti niso predvideli, ampak bodo nagradili projekte, kot so Jabolko za dobro jutro, Povem ti - poveš mi, Korak k zdravju, Z roko v roki za smeh v otroških očeh ...
Občina Šmartno ob Paki
»V novo šolsko leto smo vstopili s še več ujetimi sončnimi žarki kot sicer. Za nami je namreč uspešno in delovno poletje, saj nam je v sodelovanju z lokalno skupnostjo uspelo zamenjati dotrajano in neustrezno strešno kritino z novo ter s čisto pravo sončno elektrarno, kar se za pravo Eko šolo tudi spodobi. Poleg tega v sodelovanju s podjetjem Bisol načrtujemo še postavitev učne postaje, s katero bomo našim učencem približali delovanje sončne elek-
Na novinarski konferenci so zatrdili, da so veliko postorili, da bi bila pot v šolo in iz šole čimbolj varna in za čimboljše pogoje izobraževanja.
teneker omenila učenje srbščine kot izbirnega predmeta. »Na Gustavki - poleg mnogih vrednot - že nekaj let namenjamo pozornost kulturi, ekologiji, raziskovalni dejavnosti, učenjem tujih jezikov (angleščine, nemščine in španščine). Projekte s teh področij bomo še nadgradili z novimi znanji in spoznanji. Poleg medpredmet-nega povezovanja bomo nadaljevali primere dobre prakse, skrbeli za nadarjene učence in za ustvarjalno spodbudno okolje.« Še podatki o številu učencev: 447. Med njimi je 51 novincev, od tega 10 na podružnici v Šentilju. Tujim dela družbo v kombiniranem oddelku tudi 8 drugošol-cev.
Šola Gorica
»Na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni. Trudili se bomo biti kar se da dobra in ustvarjalna šola,« je povedal ravnatelj šole Gorica Ivan Planinc. V tem šolskem letu pouk na centralni šoli in na podružnici v Vinski Gori obiskuje 447 učencev ali 11 manj kot v lanskem šolskem letu. Je pa na obeh več novincev, kot jih je bilo lani septembra, in sicer skupaj 61 ali 22 več.
Poleg že utečenih projektov s področja športa, naravoslovja, tujih jezikov, kulture je Planinc med naštevanjem prednostnih nalog izpostavil 180 let šolstva na podružnični šoli in 30 let šole Gorica. Projekt uvajanja drugega tujega jezika (nemščine) v 8. razredu, uvajanje mediacije kot vzgojne dejavnosti šole ter večji nadzor in spodbujanje učencev za domače naloge.
Med počitnicami so prenovili učilnico za likovno vzgojo, izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, pobelili učilnice, obnovili streho med šolo in jedilnico in streho nad
kirišču šole. Na podružnici v Škalah še obnavljajo telovadnico in menjajo okna. Kandutijeva je še povedala, da bodo septembra in oktobra v prostorih šole gostili tri skupine otrok iz vrtca Lučka, ki ga obnavljajo.
V	novem šolskem letu bodo imeli na matični šoli 369 učencev, od tega 43 prvošolcev, na podružnici Škale 31 učencev, med njimi bo 6 prvošolcev, na podružnici v Cirkovcah pa bo 6 učencev, od tega 2 prvošolca.
Šola Mihe Pin tar ja Tole da
V	klopi na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda in na podružnični v Plešivcu so včeraj sedli 403 učenci. 40 med njimi je vanje sedlo prvič.
Počitnice so na šoli izkoristili za ureditev zunanjih športnih igrišč, za zamenjavo oken v osmih učilnicah in sanitarijah, uredili in opremili so dve učilnici za individualni pouk ter opravili nujna pleskarska dela.
»Vsebinsko bomo v tem šolskem letu poudarili različne oblike dela z nadarjenimi učenci, pripravi vsebinsko bogate individualne programe zanje v športu, kulturi in metnosti, naravoslovju, pri jezikih in v družboslovju. Znani smo po skrbi za slovenščino, po aktivnostih za spodbujanje zdravega načina življenja in zdrave prehrane, udejanjanje Vzgojnega načrta v praksi, povezovanje šole z okoljem. V skrbi za omenjeno pa ne bomo pozabili na učence, ki potrebujejo različne oblike individualne oziroma skupinske pomoči,« je povedal ravnatelj šole Tone Skok.
acija. »S tem želimo zagotoviti našim učencem kakovostno šolsko okolje, ki bo nanje delovalo spodbudno in ustvarjalno«. Poseben poudarek bodo namenili še zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja, kar dokazuje vključitev šole v evropski projekt Šolsko sadje in zelenjava.
Občina Šoštanj
Prag Osnovne šole Šoštanj, ki bo v začetku oktobra praznovala 5-letnico delovanja, in njenih podružnic (Topolšica in Ravne) je 1. septembra prestopilo 759 učencev, od tega 83 prvošolcev.
Ravnateljica Majda Završnik Puc je povedala, da so v juliju in avgusti postorili kar nekaj del in tako učilne zidane pripravili na novo šolsko leto. V telovadnici so prepleskali garderobe, lepšo obleko so nadeli
trarne,« je bil zadovoljen ravnatelj šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras.
Kot je zagotovil, so se tudi vsebinsko zelo vestno pripravili na novo šolsko leto. Poleg že dobro sprejetih projektov, kot so bralni, Miklavžev sejem, Ekodan in številni drugi, so z novim šolskim letom v celoti postali e-kompetentna šola, ki poleg e-redo-valnice uvaja še ostale prvine e-šole. S številnimi dejavnostmi bodo poskušali upravičiti naziv kulturna šola, hranili bodo male sive celice - mimogrede, oktobra letos so gostitelji področnega tekmovanja tega priljubljenega TV kviza, predvsem pa se bodo še naprej trudili biti sončna šola, »tudi in predvsem zato, ker je med 293 učenci na šoli 33 novih sončkov.«
Kako bodo na šolah poskrbeli, da bodo socialne razlike med učenci čim manjše?
Irena Poljanšek Sivka: »Ravnatelji osnovnih šol v Mestni občini Velenje se zavedamo, daje socialna kriza zaradi zgodb, ki so se zgodile v našem okolju, prizadela tudi marsikaterega od staršev naših učencev. Zato smo pri načrtovanju aktivnosti in letnega delovnega načrta vpeljevali takšne, ki bodo finančno najmanj prizadele starše naših učencev. V Šaleški dolini imamo veliko ustanov z odličnimi pedagoškimi programi in jih lahko izvedemo v različnih oblikah dnevov dejavnosti brezplačno ali z minimalnimi stroški. Poleg tega imamo po šolah šolske sklade, katerih skrb je med drugimi nalogami tudi ta, da s prispevki, kijih zbiramo, pomagamo reševati socialne stiske učencev. V letošnjem šolskem letu smo načrtovali veliko tovrstnih aktivnosti: dobrodelne koncerte, bazarje, prodajo lastnih izdelkov,. Zelo dobro sodelujemo s humanitarnimi organizacijami, ustanoviteljico,. Skratka ne bomo dovolili, da se naši učenci zaradi socialne stiske njihovih staršev ne bodo mogli udeleževati dejavnosti, ki še posebej bogatijo njihovo življenje.«

NASI KRAJI IN LJUDJE
Sedaj lahko zrejo v lepšo prihodnost
Šmartno ob Paki, 24. avgusta -
Minuli torek je bil za krajane vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce v občini Šmartno ob Paki praznik. Svojemu namenu so namreč predali 1,1 km posodobljene povezovalne ceste Šmartno ob Paki--Lokovica.
Za širšo, predvsem pa sodobnejšo asfaltno cesto so si prizadevali nekaj let. Kako zelo so si jo želeli, so med drugim dokazali z udeležbo na otvoritveni slovesnosti pri Mlinarjevi domačiji v Velikem Vrhu, predvsem pa z udarniškim delom. Opravili so 200 delovnih in 35 traktorskih ur pri urejanju bankin, navozu posipnega materi-
ala, izkopih in podobno. »Vsak malo večji naliv je že tako dotrajano ozko cesto še dodatno poškodoval, zato je razlog za veselje toliko večje. Sedaj lahko zremo v lepšo prihodnost,« je na otvoritveni slovesnosti dejal predsednik vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce Marjan Ježovnik.
Zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek, »saj smo rešili perečo težavo, hkrati pa uredili še druge odnose. Več časa in energije kot reševanje gradbenih vprašanj nam je vzelo urejanje lastniških razmerij in medsebojnih odnosov.« Podgoršek je še dejal, da to ni le njihova cesta,
ampak cesta, ki povezuje te kraje s Šaleško dolino. Zato naj služi povezovanju in ne razdvajanju. Zahvalil se je krajanom za njihovo pripravljenost pri izvedbi projekta, izvajalcem pa za kakovostno opravljeno delo.
Naložba je veljala Občino Šmartno ob Paki približno 160 tisoč evrov, od tega naj bi pridobila 56 tisoč evrov državnega denarja, ostalo bo prispevala iz občinskega proračuna. Prihodnje leto naj bi razširili in posodobili še preostali približno dober kilometer ceste do bivšega podjetja Vino.
Varno in srečno vožnjo je uporabnikom izrekel tudi šmarški dekan Ivan Napret, ki je opravil bla-goslovitveni obred. Priložnostni kulturni program so izvedli člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki in mlada harmonikarja.
■ Tp
Razširjeno in posodobljeno cesto so predali svojemu namenu.
Delajo tudi med praznovanjem
Te dni v Šentilju praznuj ej o - Še bolj veselo pa j e zaradi pričetka gradnje novega košarkarskega in odbojkarskega igrišča v športnem parku
Predšolski dnevi so v Šentilju minili delovno. Šolarji bodo letos gle da li sko zi nova okna, ki so jih na podružnični šoli Gustava Šiliha ravno zamenjali, v prihodnje pa se bodo zabavali tudi v razširjenem Športnem parku Šentilj. Vrtčevski otroci se bodo začeli zbirati v prostorih župnijskega Tilnovega doma, saj ob šoli vsi nimajo več prostora.
Prejšnje generacije otrok so v Šentilju bile prikrajšane za kvalitetno športno vzgojo, saj šola nikoli ni ime-
la primernih telovadnih prostorov. Športni park je odprl nove možnosti. »Imamo samo 24-odstotno pokritost s športnimi objekti na število prebivalcev, zato ne dosegamo republiških norm. Tako smo za sredstva zaprosili pri fundaciji za šport in domači občini, trudimo pa se pridobiti sredstva tudi od sponzorjev,« je o gradnji igrišča povedal predsednik KS Šentilj Janez Podbornik. Krajani se že dolgo potegujejo tudi za popravilo glavnih cest, ki vodijo v mesto. Načrtovano je za jesensko in spomladansko obdobje.
Konec avgusta je v Šentilju farni in krajevni praznik. Družabna srečanja prirejajo zadnje tri tedne in jih še ni konec. V nedeljo bodo potekale športne igre, kjer se vsako leto srečajo prebivalci zaselkov in spoprimejo v vleki vrvi, skakanju v vrečah, nogometu ali odbojki. V prihodnje pa bodo ta srečanja v večjem športnem parku še bolj vesela.
■ Tina Felicijan
Odprli cesto Plešivec-Sopota
Velenje, 28. avgusta - V soboto so v sklopu praznika krajevne skupnosti Plešivec slovesno odprli odsek lokalne ceste Plešivec-Sopota. Gre za 420 metrov dolg asfaltiran odsek lokalne ceste. V naslednjih dneh bodo na isti cesti obnovili še 4 kilometre dotrajanega asfaltnega dela. Vrednost del je znašala 50 tisoč evrov.
Dela izvaja podjetje PUP Velenje, s katerim je Mes-
tna občina Velenje konec lanskega leta na osnovi javnega razpisa za obdobje petnajstih let podpisala pogodbo za izvajanje koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v mestni občini Velenje.
V soboto so se veselili v Plešivcu. (Foto: Dejan Tonkli)
Tresimirjev park otrokom odprt!
Uradna in svečana otvoritev se napoveduje 10. septembra - Na 2.500 kvadratnih metrih dvajset sodobnih igral
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 31. avgusta - Krajevna skupnost Šoštanj je Tresimirjev park ob Cankarjevi, ki je vrata za otroke odprl ta torek, svečano pa jim ga bodo predali 10. septembra ob 15. uri, urejala od pozne jeseni lani. Začelo se je s pridobivanjem zemljišč in dokumentacije.
»Upali smo sicer, da bomo lahko igrišče odprli pred poletjem, vendar se je zaradi težav pri pridobivanju soglasij, malo pa tudi nerazumevanju določenih prebivalcev pri podajanju služnostnih pravic, stvar malo zavlekla,« pravi predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece.
A nič ne de. Tisti, ki so v Tresi-
mirjev park že stopili, so navdušeni. Površina igrišča se razprostira na skoraj 2.500 kvadratnih metrih, na njem je dvajset igral: grad s štirimi hiškami, žičnica, tobogani, vrtiljak, peskovnik, igrala za ravnotežje, gugalnice za male in velike, plezalne mreže, najrazličnejša didaktična igrala in seveda klopi za počitek. Igrišče je opremljeno tudi s sanitarijami, dostopnimi tudi invalidom, tako da tudi s tem ne bo težav.
»Krajevna skupnost sama ne bi uspela urediti tako velikega in lepega igrišča. Celotna vrednost Tresi-miijevega parka presega 120.000 evrov. Pomagala nam je Termoelektrarna Šoštanj, ki je za sto let dala v uporabo svoje zemljišče, pomagali so donatorji. Največji je bil Premogovnik Velenje, ki je z donacijo plačal igrala.«
Tresimirjev park bodo uradno odprli 10. septembra. (foto: S. Vovk)
Nov
sveženj
kulture
Pred tednom dni so v Galeriji Velenje odprli dve novi razstavi: razstavo nagrajenk zadnje kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz leta 2009 in četrto mednarodno razstavo videa na temo Človek.
Nagrajenki Katja Zadravec in Denise Kokalj je izbrala tričlanska žirija. Muzejska svetnica v Galeriji Velenje Milena Koren Božiček ob tem ugotavlja: »Od izbora je
Utrinek z odprtja prve razstave - razstave nagrajenk ALUO Katje Zadravec in Denise Kokalj.
minilo eno leto. Zadravčeva je v svojih delih še vedno gradila portret pokrajine, medtem ko je Kokalj eva portretno figuraliko gradila v dokumentarnosti in erotiki. Zato sem se pri postavitvi del obeh umetnic odločila, da izpostavim indivi-
dualnost vsake od ustvarjalk, in sicer na podlagi dvojnosti razstave. Njune slike sem združevala v pare in v ponavljajočem ritmu estetike.«
Prav tako je od četrtka dalje v Galeriji Velenje na ogled razstava
videa Človek (osebnost, telo). Pripravil jo je mednarodno uveljavljen umetnik, sicer pa Velenjčan Mladen Stropnik.
Obe razstavi bosta odprti do 18. septembra.
■ Vesna Glinšek
Zupanova Miška
Projekt vseh sekcij Kulturnega društva Šmartno ob Paki z blizu 100 sodelujočimi
Tatjana Podgoršek_
Na pro sto ru za Hišo mla dih v Šmartnem ob Paki bo jutri (v petek) ob 20. uri premiera gledališke igre Županova Miška, ponovitev pa v nedeljo, 5. septembra, ob istem času. Če bo deževalo, bo premiera v petek, 10. septembra, ponovitev dva dni kasneje. Igro je po besedilu komedije Antona Tomaža Linharta Županova Micka posodobil in režiral Jože Krajnc, v predstavi pa nastopajo člani vseh sekcij tamkajšnjega kulturnega društva, kot gostje pri tehnični podpo-
Z vaje gledališke igre, v kateri nastopa skoraj 100 ljudi.
ri pa člani šmarškega motorističnega kluba in konjerejskega društva. V projektu sodeluje blizu 100 šmar-ških kulturnih zanesenjakov.
Jože Krajnc je povedal, da je bila ideja o skupnem projektu sekcij kulturnega društva prisotna v razmišljanjih njegovega vodstva že dalj časa. Zanj se mu je zdela primerna
žlahtna slovenska gledališka klasika Županova Micka. K odločitvi so pripomogli še trije razlogi: okrogli obletnici nastanka Županove Micke in smrti avtorja Antona Tomaža Linharta ter dejstvo, da je bila Županova Micka pred skoraj 30 leti ena najuspešnejših predstav v zgodovini šmarškega Gledališča pod
kozolcem. »Besedilo sem posodobil, zgodba v osnovi ostaja enaka, liki oziroma osebe so karakterji sedanjega časa: sodobni menedžer-ji, podjetniki, ki se poskušajo približati županu preko njegove hčerke z zahrbtnimi nameni. Zanimajo jih projekti, občinska zemlja, načrti v zvezi z njo. Njihove namere so pravočasno spregledane. Besedna igra v naslovu pa zato, ker župan svojo hčer kliče Moja miška.«
Jedro ansambla tvori stalni sestav Gledališča pod kozolcem, pridružili pa so se jim še nekateri mlajši, tudi člani folklorne skupine Oljka, plesalke plesne skupine Maje Bubik, pevci mešanega pevskega zbora, tamburaši.
Ker gre za tudi logistično zahteven projekt z velikim številom nastopajočih, pridejo za gostovanja v poštev le veliki odri na prostem. Nekaj takih je v Sloveniji in dogovori o gostovanjih z nekaterimi že tečejo. Jože Krajnc upa, da bo glas o projektu »prodrl« v bližnjo in daljno okolico Šmartnega ob Paki in da se bo našel za avtobus ljudi, ki bi radi gle da liško igro Župa nova Miška videli v okolju Šmartnega ob Paki.
Ostal zvest gledališču
Šoštanj, 27. avgusta - Janez Žmavc, dramaturg, knjižničar in prevajalec, je po rodu Šoštanjčan in kot takega so ga na Galerijskem večeru, kije bil minuli petek v Šoštanju, številni udeleženci tudi pozdravili. Razpet med Celjem in Slovenj Gradcem je že v aktivnem življenjskem obdobju napisal preko 15 dramskih del, se ukvarjal s prevajalstvom in knjižničarstvom in služboval med drugim v Prešernovem gledališču v Kranju in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ter objavljal članke v uglednih literarnih revijah. Tudi v zadnjem obdobju kljub častitljivim osemdesetim
letom in še nekaj več intenzivno piše, leta 2005 je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj izdal knjigo Otok Walcheren, naslednje leto pa bo pri založbi Cerdonis izdal dve knjigi dramskih del. Najbolj od vsega ga kljub izredno pestremu življenju odlikuje pošten in humoren duh, s katerim »okuži« vsakega sogovornika.
Na gale rij skem veče ru se je sicer dotak nil nekaterih spominov iz svojega življenja, vendar se v življenju, kot pravi, drži prepričanja, daje preteklost mimo in da živi ter dela za ta trenutek in za sedanjost. Za pokušino je prebral nekaj odlomkov iz svojih dramskih del, ki so potrdili znano literarno obliko, s katero se gospod Žmavc uveljavlja v dramaturškem prostoru - to je absurdno groteskna in z ironijo zaznamovana gledališka govorica.
■ Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli
Robnikovi sestri
Na območno srečanje Robnikovi sestri
Šmartno ob Paki, 29. avgusta -
Tudi letos so v sklop prireditev 4. poletnega festivala v Šmartnem ob Paki Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava
KOLONA
Začarani
krog
Nataša Tajnik Stupar
Nič kolikokrat je bilo že napisano in rečeno veliko besed o kulturi, te pa se niso uresničile in so bile očitno same sebi namen. Včasih se je rado preusmerilo pozornost iz potrebnih dejstev v nepotrebne akcije, ki so pogosto služile kot kanal za pridobivanja sredstev, ki so se porabila za razvijanje idej, ki so že v začetni fazi bile obsojene na propad. Pogosto so se postavljale preohlapne meje, ki so na občutljivo področje organiziranja v kulturi spuščale posameznike, ki so v t. i. javni dejavnosti slutili svojo korist. Za kulturo in sploh umetnost je to najslabše, kar se lahko zgodi: če ugasne srčnost in rahla entuziastična naravnanost, bi lahko celo uved-
li nov termin »kulturovanja«, ki bi lahko bil kot nekakšno službovanje na omenjenem področju, ki pomeni natančen delovni čas in zaprta glava ob odhodu domov. Ko se prepletata javni in zasebni kapital v kulturi, je verjetno važno (špekuliram), da se postavi ločnica med tem, koliko javni pomaga zasebnemu in kako se javni razliva v zasebnega. Kje so merila za kakovost kulturnih proizvajalcev in kje se prične prehajanje lokalnega v globalno?
Včasih si postavljam preveč vprašanj, na katera v nekem danem trenutku v zrelostni fazi, v kateri pač sem, na žalost še ne najdem odgovora, mi pa dajejo veliko zrcalo, v katero se neusmiljeno ogledujem in kritično popravljam svoje napake. Ni mi hudo, da se vsak dan postavim na imaginarno secirno mizo, kjer vse slabo poizkušam izrezati in odstraniti. Tudi ko delaš sliko, je tako, vse, kar je zanič, mora ven, a je vendar v tem kontekstu zelo enostavno: vzameš malo bele barve in prebarvaš, ali pa cunjo in pobrišeš. Potem postaviš na novo in slika 'klapa'. Časa, v katerem smo, ne moremo kar tako izbrisati in popraviti, saj je s sabo prinesel kup težav, ki so se sestavile v zelo velik in kompleksen globalni problem. Ta pa reže sistem, ki bo verjetno počasi izvrgel vse nepotrebnosti v kontekstu golega preživetja. Med njimi bo po vsej verjetnosti tudi kultura, njena velika organizacija in pa tudi umetnost, ki se bo (mogoče) prelevila v nujo po ustvarjanju in ne bo več neka poklicna panoga, od katere bi se dalo minimalno preživeti. Zato se mi zdi pomembno, da se še, dokler lahko, izvajajo programi v kulturni politiki, ki onemogočajo prelivanje javnega v zasebno, saj so od omenjenega odvisni tudi ljudje, ki so živi in enako potrebujejo osnovni življenjski minimum za preživetje. Globalno je seveda popolnoma nemogoče, lokalno pa verjetno bolj enostavno.
Ko sem se odločala za študij umetnosti, mi je bilo eno glavnih vodil to, da je umetnost resnično ena bolj čistih »stvari«, da tu ni nekih kupčkanj in pregovornih mahinacij, da je tisto, kar je resnično dobro, lahko enostavno videno, in da ljudje to preberejo in preprosto začutijo. Zelo naivno sem se vrgla v vodo in plavala mimo dogodkov in ljudi, ki so mi s svojimi dejanji jasno posekali mladostniško entuziastično vizijo pravičnega sveta umetnosti in kulture, ki je za to, da beleži to, kar smo, tam, kjer smo bili, in tja, kamor gremo. Bolj si kosmat, bolje ti gre in resnično ni važno, kaj počneš, tiste prave umetnosti tako ali tako nihče ne razume in zaradi tega je čisto vseeno, kaj nam je prodano - ali bolje -ponujeno brez izbire.
Začarani krog se pa vrti in vrti. Vanj padamo vedno znova in znova naivni plavalci in se poizkušamo nekako navaditi na smrdljivo vodo. Velike besede o umetnosti in kulturi tako popolnoma padejo pod ničevostjo dejanj. In tudi ta kolumna je začarani krog, saj spet nisem prišla do rešitve in se vedno znova in znova »zaci-klam« ob opisovanju tukaj in zdaj. Mogoče potuhtam do naslednje kolumne in seveda ponosno zapišem. Do takrat pa se bom verjetno še kar močno vrtela in tudi ne nujno izvrtela iz začaranega kroga.
Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleška dolina in javni zavod Mla-din ski cen ter Šmar tno ob Paki uvrstili območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline, tokrat prvič pa tudi iz Gorenjske.
Na prireditvi Eno pesem peti (na odru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki) je nastopilo šest skupin: Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, Robnikovi sestri iz Luč, pevci in godci Reber z Janškove-
ga sela ter tri skupine Akademske skupine Ozara iz Kranja - Bodeče Neže, Kranjski furmani in Alpski godčevski sestav.
Njihov nastop je spremljala Adri-ana Gabrščik, strokovna spremljevalka območnega srečanja. Za regijsko srečanje ljudskih pevcev in pevk je izbrala Robnikovi sestri iz Luč, ki sta na prireditvi Eno pesem peti že večkrat nastopili.
■ Tp
107,8 MHz
^D/7lSir/7 IDO CAS©POSDOI
Glasbene novičke
Napet september
V naši radijski in časopisni hiši ugotavljamo, da bo mesec september zelo »napet«. Ne samo zaradi začet ka novega šol ske ga leta, v kate rem sta si obesila okoli vratu rumeno rutico še najmlajša šolarja naših sodelavk - Janjin Art in Suzanin Erik, ampak »dopustniških prekrškov«. Plačilna kartica je namreč zelo varljivo plačilno sredstvo. Ni je težko ponuditi trgovki, trgovcu na blagajni, te pa lahko pošteno boli glava ob pogledu na bančni izpisek.
Napet bo tudi zaradi obeh praznikov lokalnih skupnosti - Mestne občine Velenje in Občine Šoš-
tanj. Dogodkov, takšnih in drugačnih, se bo najbrž letos v obeh zvrstilo še nekaj več kot lani. Pač ne gre izpustiti odlične priložnosti za brezplačno promocijo. Upamo, da bodo v obeh tako darežljivi kot s pisanjem vabil na dogodke tudi ob klicih naše ekonomsko-propagandne službe.
Napetost pa že nekaj časa stopnjujejo lokalne volitve. Kandidati za župane hitijo s predstavljanjem sebe in svojih programov, kajti do 15. septembra morajo vložiti kandidature. S tem bodo opravili šele del obveznosti. Drugi del, prepričevanje volilcev in volilk, da so prav oni najboljši, šele sledi. »Inovacij«, s katerimi bodo to počeli... »Pridi, vidi in se čudi«, večkrat poreko ob takšnih »pri-je mih« ljudje.
Skratka, življenje se po dopustih vrača v stare tirnice, na vožnji pa bo treba večkrat dati v kakšno pre stavo višje.
■ tp
... na kratko...
ROK GOLOB IN SOUL
ACTIVATION
Zasedba Soul Activation se predstavlja z novim singlom Love Love Love, eno od pesmi s koncertne turneje z RTV Bigban-dom, ki jo je napisal Rok Golob. S Soul Activation so že začeli pri pra ve za nasled nji albu m in v stu di u sne ma li novo pesem z naslovom Yes I am. Ta bo na voljo jeseni, novi studijski album pa v roku enega leta.
NEGLIGENCE
Domača thrash metal zasedba Negligence, ki deluje pri priznani založ bi Metalb la de Records, bo oktobra izdala svoj drugi album. Na plošči z naslovom Coordinates Of Confusion bo deset skladb, v Evropi pa bo izšla 8. oziroma 11. oktobra.
LAI BACH
Legendarna zasedba ob svoji 30. obletnici od 23. do 26. septembra v Trbovljah pripravlja večpred-stavnostni dogodek - razstavo, koncerte in simpozij z naslovom RDEČI REVIRJI + ČRN KRIŽ 1980 - 2010. 24. in 25. septembra bo Laibach izvedel dva koncerta v dvo rani Delav ske ga doma, 26. septembra pa bo skupina predstavila svojo interpretacijo Bachove Umetnosti fuge naKumu.
BOY GEORGE
23. septembra bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil Boy George, bri tan ska pop iko na osem de -setih let, znan kot vodja zasedbe Cul tu re Club in po uspeš ni cah Karma Chameleon, Do You Really Want To Hurt Me, The War Song in drugih, nato pa po samostojnih hitih kot sta Everything I Own in The Crying Game.
MTV BEST ADRIA ACT
MTV je objavil spisek 30 izvajalcev, ki se potegujejo za priznanje za naj bolj še ga regi o nal ne ga izvajalca v okviru evropskih MTV nagrad. Od slovenskih izvajalcev so se za nominacijo potegovali Dan D, Murat & Jose, Magnifico in Leeloojamais. Glasovanje je že zaključeno, pet nominirancev pa bo MTV objavil te dni.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	HURTS - Wonderful Life
2.	JESSIE JAMES - Boys In The Summer
3.	TRAVIS MCCOY feat. BRUNO MARS - Billionaire
Hurts je mlad britanski pop duo iz Man-chestra, ki je letos v Veliki Britanji opo-zo ril nase s singlom Better Than Love. Z drugim singlom Wonderful Life in hkrati prvim, ki je
izšel v Evropi, je duo, ki ga sestavljata Theo Hutchcraft in Adam Anderson, priplezal visoko na lestvice singlov na Danskem, v Nemčiji in Avstriji, uvrstil pa se je tudi na švicarsko in belgijsko lestvico. 6. septembra bo mlad duet, ki prisega na sintetični pop, dočakal tudi izid debitantskega album z naslovom Happiness.
LESTVICA
Gušti pripravlja nov projekt
Miha Guštin - Gušti, nekdanji član skupine Big Foot Mama ter polovica znanega dueta Gušti in Polona, je mnogim znan kot avtor uspešnic Nisem več s tabo, Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Makova polja
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Gadi - Tebe čakam
2.	Domen Kumer s prijatelji - Adijo ljubica
3.	Modrijani - Žito
4.	Ansambel Roka Žlindre - Moj Pepi
5.	Unikat - Dovolj mi je
6.	Mitja kvintet - Bela laboda
7.	Iskrice - Šepni mi prav potiho
8.	Karavanke - Jurijev sm'n
9.	Štirje kovači - Sprašujejo kak' dolgo še g 10. Zaka pa ne - Pridi nazaj	g
_ ... več na: www.radiovelenje.com _
Fešta band navdušil v Guči
Velenje, Guca - Dvanajstčlanska velenjska skupina Fešta Band sije z vnovično zmago na tekmovanju za Zlato trobento Slovenije, ki je julija poteklo v Dravogradu, zagotovila tudi udeležbo na 50. zboru »truba-čev« v srbski Guči in sodelovanje v mednarodnem tekmovanju za prvo trobento sveta.
Med trinajstimi skupinami iz desetih držav so po mnenju strokovne žirije v Guči zasedli 4. mesto, po mnenju občinstva pa bili absolutni zmagovalci.
Tekmovanje je spremljalo preko dvajset tisoč ljudi, občinstvo pa je še posebej poskočilo, ko so igrali Golico. Poleg nje so v tekmovalnem delu zaigrali skladbo Lipe cvatu. Fešta band pa je poskrbela tudi za prepoznavnost Slovenije. Neposreden prenos je potekal na srbski televiziji Pink TV, kije imela največjo gledanost prav v času tega tekmovanja.
»Tudi v prihodnje se bomo trudili in navduševali svoje oboževalce,« obljublja član zasedbe Mitja Kamenik, ki se je zahvalil tudi glavnemu sponzorju Mestni občini Velenje za podporo in vsem drugim, ki so pomagali pri izvedbi projekta Guča 2010.
čujejo s serijo koncertov po Sloveniji in polni načrtov za jesen.
Take That na turnejo prihodnje poletje
Znova združe ni Take That se bodo v polni zasedbi, torej skupaj z Robbiejem Williamsom, na koncertno turnejo podali naslednje poletje. 36-letni Robbie, kije v zlatih časih skupine v prvi polovici devetdesetih let veljal za najbolj prepoznavnega člana skupine, je uspešno fantovsko zasedbo zapustil leta 1995 in se podal na samostojno glasbeno pot. Gary Barlow, Howard Donald, Jason Orange in Mark Owen so se na odre vrnili že pred peti mi leti, julija letos pa je tudi Robbie potrdil, da se bo pridružil drugim in z njimi posnel nov
taj prišel v kratkem. Vse štiri nove skladbe, The More Things Change, No Apologies, This Is Love, This Is Life in že omenjena What Do You Got so bile sicer napisane in posnete prav za to kompilacijo kot dodatek, ki nakazuje, kakšno glasbo lahko od ameriških rokerjev pričakujemo v prihodnosti.
Norah Jones predstavlja.
2. novembra bo izšel album večkratne dobitnice grammyja Norah Jones z naslovom Featuring, ki prinaša skladbe, nastale v sodelovanju z različnimi glasbeniki v zadnjih desetih letih. Osemnajst skladb na albumu vključuje duete z legendami, kot so Ray Charles, Willie
in drugih. V teh dneh Gušti predstavlja začetek novega glasbenega projekta in tako bomo lahko v septembru na radijskih postajah slišali prvo skladbo z naslovom Sjene, ki bo del njegovega dolgo pričakovanega novega albuma. Skladba, ki je avtorsko delo Miha Gušti na, je nastala pod producentsko taktirko Zmaga Šmona, v hrvaščini pa jo je odpela perspektivna pevka Ema Gagro iz Zagreba. Album z naslovom Gušti naj bi sicer izšel v začetku prihodnjega leta.
Čakal sn te ko kreten
Konec poletja prihaja v radijski eter nova skladba zasedbe Mi2 z naslovom Čakal sn te ko kreten.
Kljub na videz okornemu naslovu gre za eno najlepših skladb na njihovem aktualnem albumu Roken-rol. Ukvarja se z vprašanjem večnega pričakovanja nekih drugih priložnosti, nekih boljših časov, ob čemer pa po navadi pozabimo živeti in uživati v trenutku, v katerem živimo. V skladbi se prepletajo elementi tako avtobiografskih kot tudi domišljijskih doživljanj.
Čez poletj e so Mi2 sicer veliko igra li, kljub temu pa so si uspe li privoščiti tudi konkretne počitnice. Prvič, odkar obstaja zasedba Mi2, so bili prosti kar štiri tedne, ki so jih izkoristili vsak za svoj dopust in nabiranje energije. Poletje zaklju-
album. Ta naj bi izšel novembra. Robbie je skupaj z Garyjem Barlo-wom napisal nov single Shame, ki ga bodo v živo prvič odpeli v začetku septembra, na prodajne police pa bo prišel v začetku oktobra.
Največje uspešnice skupine Bon Jovi
Ameriška rock skupina Bon Jovi bo 9. novembra izdala kompilacijo svojih največjih uspešnic z naslovom Bon Jovi - The Greatest Hits, na kateri bodo skladbe iz različnih obdobij njihovega ustvarjanja, dodali pa bodo tudi štiri povsem nove pesmi. Na albumu bo šestnajst največjih uspešnic, kot so Livin-' On A Prayer, Always, It's My Life, Wanted Dead Or Alive in druge, prvi novi single z naslovom What Do You Got pa bo na valove radijskih pos-
Nelson in Herbie Hancock, kot tudi s skupinami, kot so OutKast in The Foo Fighters. Skladbe na albumu so iz različnih obdobij njene kariere, od zgodnejših posnetkov, kot je priredba Roxy Music klasike More Than This iz leta 2001, do najnovejše skladbe Little Lou, Ugly Jack, Prophet John, ki jo je posnela z Bel le and Sebas ti an. Zbirka odkriva izreden glasbeni talent Norah Jones, ki z lahkoto in iskrenim zadovoljstvom uživa v izvajanju skladb različnih glasbenih stilov, od jazza do countryja, od hip-ho pa do roc ka. Album pri na ša nove verzije klasik, ki so jih v originalu izvajali Elvis Presley, Johnny Cash, Joni Mitchell in Roy Orbi-son, pa tudi popolnoma nove skladbe, pod katere se podpisujejo avtorji, kot sta Ryan Adams in Q-Tip.
Poskrbeli za prepoznavnost Slovenije.

2. septembra 2010
^ Viktorija Meh, žena velenjskega župna Srečka Meha in Tanja Kontič. Slednja morda žena naslednjega velenjskega župana, Bojana Kontiča? Odločitev, da Socialni demokrati v Velenju v županski boj pošljejo Kontiča, je bila Mehova, a je imela pri tem besedo ali dve poleg strankarskih kolegic in kolegov, gotovo tudi Viktorija. Tanja, če bo enkrat županova žena, pa bo tudi vedela, kam po kak nasvet. Morda pa bosta skupaj tudi zapeli, kot sta pred nedavnim ...
d V mladih je sicer moč, a izkušnje tudi štejejo. Nekdanji odlični rokometaši Marjan Stvarnik in Miri Vrečar, ki sta navduševala v Šoštanju oziroma Velenju in Tomaž Kleč, ki je igral za Slovenj Gradec pa tudi Celje, zamudijo le redko katero tekmo. Analize po njih običajno začnejo z: »Ko smo mi igrali ...«. Pa še res je. Ko so oni igrali, je bilo marsikaj drugače.
^ Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, je zadnje čase pogosto v Šaleški dolini. Mogoče pa zato, ker je vodja njegovega kabineta, Mojca Grobelnik, naše gore list?
Ne slepo posnemanje
Začelo se je novo šolsko leto. Otroci naj bi čim bolj prisluhnili učiteljicam in učiteljem. Čeprav je tudi res, da izkušnje kažejo, da vsem starejšim ne kaže slepo slediti.
Spodletel poskus
Velenjskim knapom med potovanjem na Gorenjsko ni šlo vse po sreči. Ni se jim uspelo povzpeti na Triglav.
Srečko - svetnik
Nekateri pravijo, da je Srečko Meh tako dobro županoval, da bo postal velenjski svetnik. No, res je le, da bo kandidiral za občinskega svetnika.
Na led
Tudi mnoge občine gredo la led. Na LED javno razsvetljavo.
»Visoke« službe
Ta čas iščejo službe na najvišji ravni v regiji. Na Golteh potrebujejo delavce na žičniških napravah.
Noro obnašanje
Letos je bila po mnenju mnogih dobra gobarska sezona. A mnogi se po gozdovih obnašajo tako, kot da bi že pred začetkom iskanja jedli nore gobe.
Hitro pokvarljive ideje
Vsi, ki na novo kandidirajo za županska mesta, pravijo, da prinašajo sveže ideje. Mnoge se kasneje hitro pokvarijo.
Umirjeno Velenje
V Velenju naj bi kmalu urediti težave z mirujočim prometom. Urejajo namreč nova parkirišča in garažne hiše. Na srečo niso pozabili obnavljati tudi cest.
Iz jame v bazen
Prišlo je do večjega sodelovanje med termami Topolšica in velenjskimi Premogovnikom. Vendar to ne pomeni, da se bodo knapi po prihodu iz jame okopali v bazenu. Skupna karta povezuje le obiskovalce Muzeja premogovništva in kopalce v naravnem zdravilišču.
Pridruži se zmagoviti ekipi prodajalcev v novem INTERSPORTU v Velenju!
Zaradi odprtja nove prodajalne bomo potrebovali Vas, ki imate preprosto radi šport, Vas veseli delo z ljudmi in se želite preizkusiti v sodobnem prodajnem okolju.
K sodelovanju vabimo: • PRODAJALCE (m/ž)
-	Imate dokončano 3-letno šolo trgovske ali katere koli druge smeri.
-	Poznate izdelke za šport.
-	Ste komunikativni, imate smisel za prodajo in vas veseli delo v kolektivu.
-	Želite postati del družine INTERSPORT, največje verige prodajaln s športno opremo na svetu.
Vaše prijave pričakujemo do 10. 9. 2010. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: INTERSPORT ISI d.o.o., Kadrovski sektor Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo ali po e-pošti na naslov zaposlitev@intersport.si.
VINTERSPORT
ipoftr To T#* Peow-e
Na območju Velenja med svoje sodelavce vabimo
več prodajalcev (m/ž)
2	kuharja (m/ž) 3 peke (m/ž)
3	mesarje (m/ž)
-	Vas veseli delo v trgovini,
-	znate potrpežljivo prisluhniti željam in potrebam kupcev,
-	ste prijazni in z veseljem sodelujete z različnimi ljudmi,
-	ste pozitivno naravnani in znate to uspešno prenašati tudi na druge,
-	poleg tega pa imate dokončano triletno šolo ustrezne smeri?
Ceste se v opisu prepoznali, potem vas z veseljem pričakujemo v našem kolektivu!
V MERCATORJU VAS ČAKAJO ŠTEVILNE PREDNOSTI:
-	Pridobili boste nove izkušnje.
-	čaka vas zanimivo in razgibano delo.
-	Za vas bomo plačevali dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, poleg tega pa vam nudimo tudi ugodnosti pri sklepanju nekaterih drugih zavarovanj.
Za dodatne informacije o prostem delovnem mestu nas lahko vsak delovnik od 9. do 14. ure pokličete na telefonsko številko (03) 713-65-04.
Pogodbo bomo sklenili za določen čas 3 mesecev, z možnostjo podaljšanja.
Na prosto delovno mesto se najlažje prijavite prek obrazca na naši spletni strani www. mercator.si/kariera, pod rubriko "Prosta delovna mesta", vaše prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pa sicer lahko pošljete tudi na naslov
Poslovni sistem Mercator, d.d. Kadrovski sektor Dunajska cesta 107 1000 Ljubljana
ali po e-pošti na naslov zaposlitev@mercator.si
ncunuMi rcDTinrjT
r	i i ko L	i sami1Q7^g	MHz
MED VAMI
zaLescanski portreti
V prostem času spi in je
IVAN GOROGRANC
Gorogrančeva Apolonija iz Raz-borja je bila skromna, delovna dni-narka, ki je živela v leseni kolibi in pred Ivom povila že tri nezakonske otroke: Faniko, Ignaca in Slavi-co, ki jih je vse dala v rejo dobrim ljudem. Ivo se je rodil 8. marca leta 1933. Ker mati ni zmogla vsega dela in skrbi za dojenčka, ga je po pol leta dala v skrbništvo spoštovani in dobrosrčni družini Rihter v Spodnjem Razborju, ki je fantku našla novi dom pri upokojenem rudarju Ivana Podlesnika v Ravnah nad Šoštanjem, ker naj bi bil Ivo otrok enega njegovih sinov. Čeprav se je pozneje izkazalo, da to ni res, je Ivo pri Podlesnikih ostal.
Tako so v najeti hišici živeli »dedek«, »babica« in njuna hči Han-či - Ivova »teta«. Prvi sosedi so bili daleč čez gozd, tako da fantič ni imel otroške družbe. Na najeti zemlji so redili dve kravi in nekaj ovac in koz, ki jih je bilo treba pasti. S šestimi leti je Ivo šel v prvi razred osnovne šole v Ravnah, ki je bila oddaljena dobro uro hoda skozi gozd. Podlesnik je v Gabrkah zgradil novo hišo in leta 1940 so se preselili. Tako je Ivo v drugi razred že šel v Šoštanj. Tudi ta pot v šolo je bila dolga eno uro, a je bila krajša zaradi družbe otrok iz soseščine. Ker pri Ivu niso imeli zemlje, je imel veliko prostega časa in je rad hodil pomagat prijateljem na njihove kmetije, največkrat k Zajče-vim. Vedno je dobil kakšen kos kruha, jabolko ... Nemci so ob začetku druge vojne zamenjali učitelje in pouk je bil samo v nemščini, ki se je je Ivo odlično naučil. Najraje pa je seveda imel risanje. Tudi v prostem času je s prijatelji ob otroških igrah - navadno so se skrivali in lovili - veliko risal -n iz skorje rezljal različne podobice. »Babica« je umrla leta 1941, »dedek« dve leti kasneje. Tako sta v hiši ostala sama s »teto«, dokler se ni ta poročila z rudarjem Jožetom in leta 1944 dobila sinka Jožeka. Jože je bil najprej v partizanih, potem so ga zajeli in poslali v Dachau. Januarja leta 1945 so jim Nemci po partizanski akciji zažgali hišo in eno leto so potem živeli v skromni stari žagi, ki so jim jo odstopili sosedje. Po vojni se je vrnil Hančin mož in ob nesebični pomoči dobrih ljudi jim je hišo uspelo obnoviti. Mama Apolonija je Iva že pred vojno želela spet imeti pri sebi, a je »dedek« odločitev prepustil otroku. Ivo ni želel k njej, saj je ni poznal, in tako jih je mati po nekaj letih nehala obiskovati.
Ravnatelj šoštanjske osnovne šole Anton De Costa je v Ivu prepoznal slikarski talent in si prizadeval, da bi mu omogočil vpis na likovno akademijo, a takrat to ni bilo mogoče.
Ko je Ivo leta 1947 končal osnovno šolo, ga je De Costa, ki je bil hkrati tudi ravnatelj Obrtne šole v Šoštanju, peljal na velenjski rudnik k vodji slikopleskarske delavnice Maksu Oštirju. Z lepo konjsko glavo, ki jo je za preizkus narisal na kos papirja, si je fant takoj prislikal učno pogodbo za soboslikarja, pleskarja in predvsem črkoslikarja. Svoje risarske talente je sicer Ivo znal vnovči-ti že v osnovni šoli, saj je sošolkam in sošolcem risal v spominske knjige. Fantje so mu to odslužili s kakšnim kosom kruha, dekleta so plačala le z lepim nasmehom..
Ivo je moral tri leta najprej vsak dan eno uro pešačiti do delavnice na rudniku, delati do desetih ali enajstih, pa nato preko Gaberk spet pešačiti v Šoštanj v Obrtno šolo, ki je bila vsak dan od dveh do šestih popoldan. Ker je bil nadarjen,
ga je mojster naučil tudi slikanja na platno v vseh tehnikah. Delo na rudniku je bilo silno raznoliko -od pisanja številnih opozorilnih tabel za rudniško jamo do najzah-tevnješih del sobnega slikarstva in scenskih del za različne priložnosti. Ob sobotah ali nedeljah pa so fantje z mojstrom malo »pofušali«, tudi kakšno kapelico so na novo opleskali...
Praktični strokovni izpit je leta
Polbrat Ignac je padel v partizanih, po vojni pa je Ivo spoznal obe polsestri in se z njima videval. Tudi z materjo sta se zbližala in zanjo je skrbel do konca življenja.
Leta 1978 ga je k sebi spet poklical Žgank ter mu predlagal, da kot tajnik novega Obrtnega združenja občine med sabo poveže in v združenje vključi domače obrtnike in jim tako pomaga reševati težave. To zahtevno dolžnost je opravljal vse do upokojitve leta 1988.
Pa ni bila le služba. Med gasilce je vstopil že leta 1947 v Gaberkah, potem se je priključil gasilcem na rudniku in leta 1972 gasilcem v
1950 opravil pred mojstri Čudnom, Novakom in Oštirjem v Šoštanju. Moral je opraviti zahtevne sobos-likarske in pleskarske storitve v takratnem foto studiu Tonja in izdelati veliko napisno tablo Pogrebni zavod Šoštanj.
Do odhoda v vojsko leta 1952 je delal v rudniški slikopleskarski delavnici in veliko na terenu. Marsikatero funkcionarsko stanovanje v Sloveniji je bilo opremljeno s pohištvom, ki so ga izdelali rudniški mizarji, »poflodrali« in polaki-rali pa Oštirjevi mojstri.
Z vztrajnostjo je dosegel, da so ga poslali v vojno mornarico. Čeprav je služil tri leta namesto običajnih dveh, je bil vesel in ponosen. Dve leti je bil član posadke na patruljno torpednem čolnu, ki je varoval Titove Brione. V zadnjem letu je Gorogranc postal posebni vojaški spremljevalec vojaškega komandanta mesta Pula. Na njegovo željo mu je v pisarni na platno naslikal trikrat dva metra velikega maršala Tita za pisalno mizo in za to si je prislužil štirinajst dni nagradnega dopusta.
Leta 1955 se je takoj vrnil na rudnik, ob rednem delu je postal še član komisije za pregled novih stanovanj v rudniški lasti in grenil dneve izvajalcem. Za »nagrado« ga je Nestl Žgank leta 1960 imenoval za tajnika nove Stanovanjske skupnosti. Vpetih letih je Gorogranc s sodelavci napravil natančen popis stanja na stanovanjskem področju in dokončno vzpostavil hišno samoupravo. Leta 1965 pa je občina ustanovila Stanovanjsko podjetje Velenje, katerega direktor je bil Ivo Gorogranc do leta 1978. Stanovanjsko podjetje je bilo operativni del stanovanjske skupnosti za vzdrževanje in upravljanje ter gradnjo novih stanovanj. Sredstva so bila redna, zamud izvajalcev skoraj ni bilo in letno so zgradili dvesto, tristo stanovanj, tudi petsto. Nepozaben dogodek je bil vselej podeljevanje ključev srečnim dobitnikom. V osemnajstih letih dela na stanovanjskem področju je Ivo spoznal skoraj slehernega stanovalca in skoraj vsakega Velenjčana.
Velenjčan je postal tudi sam, saj se je z ženo leta 1957 vselil v pet-inpet de setorček pri zgor nji Nami. Z Mlinarjevo Marijo, sosedo iz Gabrk, sta se vzela leta 1956 ter še isto leto dobila sina Janka. Irena se je rodila leta 1958. Gorogranci so se leta 1965 preselili v večje stanovanje na Tomšičevi cesti in leta 1976 v hišo nad zimskim bazenom.
Velenju, kjer je bil več mandatov podpredsednik, član nadzornega odbora, blagajnik, predavatelj, zdaj pa je desetar desetine gasilcev veteranov v tekmovalni ligi Gasilske zveze Slovenije.
Bil je predavatelj in več let pomočnik komandanta logorja pri predvo-jaški vzgoji, bil je vrsto let pomočnik komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe. Že prej je bil član Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, član Okrajnega ljudskega odbora v Celju, potem poslanec v občinski skupščini Velenje, predsednik Samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost in Samoupravne interesne skupnosti za prehrano in preskrbo, član Zveze slovenskih vojaških častnikov... Jugoslovanski Orden za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Srebrni znak OF, Zlata plaketa jugoslovanske ZRVS, Častni znak Zveze slovenskih častnikov; najvišje odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge in Kajuhova nagrada občine Velenje so le najpomembnejša Gorogrančeva odlikovanja.
In družina? Marija je bila v službi le osem let, sicer pa je vsa leta doma skrbela za družino in dom. Janko, za prijatelje Yogi, je končal gradbeno tehnično šolo, se poročil z Dragico, ki mu je rodila Mateja in Matjaža, odprl je Motocenter v Vinski Gori, kjer je prodajal in servisiral motorna kolesa in opremo za motoriste. Zadnja njegova pot z motorjem se je v lanskem poletju končala tragično ... Irena se je poročila z Robijem Klančni-kom, doštudirala andragogiko, njuni dekleti Pika in Maja pa sta že končali študij.
Vzdrževanje hiše in okolice, branje in gasilske dejavnosti zaznamujejo čas v pokoju. Tudi slikarska paleta ni osamljena, v hiši čaka na ogled kakšnih petdeset slik in risb. Pa še kakšni uslugi njegove poklicne dejavnosti se večkrat ne da izogniti. Ivo je veliko časa pomagal otrokoma in zdaj mu je v uteho, ko lahko še kaj postori za vnuke.
Z Marijo sta veliko planinarila, zadnja leta pa to ne gre več. Se pa zato Ivo že pet let skoraj vsak dan odpelje s kolesom v Šoštanj. Peš pa še zmerom zelo rad in pogosto zaide v bližnjo velenjsko knjižnico. In še vedno zagovarja parolo, ki jo je pred davnimi desetletji namalal nad kapijo na Starem jašku: Delu čast in oblast!
■ Vlado Vrbič
Predstavljamo glasbenika Danija Legendo - Začenja samostojno glasbeno pot - Njegov prvi singel je poletno obarvana skladba Moja barka
Vesna Glinšek
»Začelo seje pred štirimi leti, ko sem prevzel funkcijo predsednika študentske organizacije v Ljubljani na Fakulteti za upravo. Na eno od tekmovanj, ki smo jih organizirali, je prišel tudi nek bend iz Srbije. Takrat so rekli: »Dani, pridi in zapoj. Da vidimo, če znajo Slovenci odpeti kak dober komad. Zapel sem Prokleto nedeljo od Parnega Valjaka. Bili so navdušeni, zato so mi rekli kar Legenda.« Takole Dani razlaga nastanek svojega vzdevka, ki se ga drži še danes. In res je Legenda. Nekateri se ga spomnimo tudi s televizijskih ekranov, iz šova Slovenija ima talent, na katerem je za odpeto pesem od Plavega Orkestra Od rodendana do rodendana dobil trikrat 'ja' pri strokovni žiriji.
A to še zdavnaj ni bil začetek njegove glasbene poti. »Do zdaj neke bogate glasbene kariere še nimam,
a kljub temu me glasba spremlja že od prvih razredov osnovne šole. Začel sem, kot mnogi drugi, v otroških pevskih zborih, nadaljeval v nižji glasbeni šoli, igral sem kitaro, nekoliko kasneje, kot najstnik, pa sem že igral v prvi skupini, kjer smo se ukvarjali zgolj z zabavno glasbo.« Pot ga je v teh letih zanesla še v nekoliko drugačne vode - narodnozabavno glasbo, v kateri ostaja še danes. Zaen-
Dani Legenda: »To bom enostavno jaz. Dani Legenda - preprost fant.«
krat. Počasi Dani namreč stopa na samostojno glasbeno pot. Sam pravi, daje za ta korak potreboval kar nekaj poguma, še več pa časa. »V Sloveniji imamo veliko dobrih pevcev, naš glasbeni trg pa je zelo maj-
hen. Vseeno sem se odločil, da poskusim.« S čim nas bo torej prepričal? »V svet glasbe sem stopil s svojo karizmo, vokalom, humorjem in s svojim preprostim značajem. To sem jaz, Dani Legenda, preprost fant.«
Pošten, resen in odgovoren. To so besede, s katerimi Dani opiše sebe. Kako bi se opisal v treh stavkih? »Hm ...« Mu priskočim na pomoč: »Rad si v dobri družbi. Rad dobro ješ. Rad dobro piješ.« Legenda se strinja. »Seveda. To se pa tako ali tako vidi,« in v šali dodaja: »včasih sem se jaz žensk bal, zdaj se pa ženske bojijo mene.« Pred nedavnim je tako na radijske postaje že poslal svojo prvo, poletno obarvano skladbo z naslovom Moja barka, v pripravi pa je že njegova druga, to pa bo balada Zakaj.
Od vseh glasbenih zvrsti ima najraje odlične dalmatinske pesmi, saj je ob tej glasbi odraščal. »Moja mama je Dalmatinka, zato so mi tovrstne skladbe posebej pri srcu. Rad pa poslušam tudi kaj drugega ... No, razen kakšnega težkega metala ... To pa res ni zame.« Njegova velika želja je tudi kakšen dober duet. »Nekoč bi rad nastopil na odru skupaj z Oliverjem Drago-jevičem. Upam, da se mi ta želja kdaj izpolni.«
In kaj Legenda počne, kadar ne poje in igra na kitaro? »Spi pa je.«
Nanizali
kar 104
kleklje
Velenje - Čeprav smo izdelovanje čipk s pomočjo klekljev pripisovali le idrijskemu koncu Slovenije, kjer so tudi najbolj znane, pa je v Šaleški dolini vse več veščih klek-ljaric. Zagotovo tudi po zaslugi krožka, ki deluje pod okriljem velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer je osnove klek-ljanja spoznalo že veliko ljubiteljic ročnih del. No, ene so z vajo in vztrajnostjo postale že prave moj stri ce, ki se ne ustrašijo še tako zapletenega vzorca, večbarvnega klekljanja in iskanja novih metod za izdelavo pravih moj strovin.
Med njimi sta tudi Erika Pajk, ki na tretji univerzi vodi klekljarski krožek, in njena dobra prijateljica Ksenija Blagotinšek. »Obe sva se osnov klekljanja učili pri Tilčki Kompare, potem pa sva dodatno znanje poiskali še na Koroškem, kamor se je že pred leti iz Železnikov preselila učiteljica klekljanja Marija Apohal. Prav ona je zaslužna, da je na tem koncu Slovenije danes vse več klekljaric, saj je svoje ogromno znanje nesebično delila s tistimi, ki nas je to zanimalo,« sta mi povedali Erika in Ksenija, ki se pogosto družita prav
zaradi klekljanja. Obe imata doma že veliko vrhunskih izdelkov, ki jih bosta obdržali za spomin, zanju pa enostavno klekljanje, tisto na nekaj parov klekljev, sploh ni več izziv. Erika je tako pred kratkim ugotovila, da lahko osembarvnega klovna, katerega model je našla v eni od tujih specializiranih revij, naredi po svoje. A za to je uporabila kar 52 parov klekljev, kar je skupaj 104 kleklje. »Tako lahko krožno izdeluješ zahteven vzorec in menjuješ barve,« je dodala. Ksenija je takoj
tisoč bucik, s pomočjo katerih na posebnem stojalu napenja model klovna, mednje pa s kleklji vpletata nitke sukanca.
Za izdelavo zanimivega klovna, ki bo dobil posebno mesto tudi v Ksenjini hiši, je potrebnih kar 100 ur natančnega, marljivega dela. »Bolj kot je težko, večji izziv nama to pomeni. Ure kar bežijo, čas postane nepomemben,« sta mi še zatrdili simpatični klekljarici. »Čeprav sva obe delali prtičke, ki so nama vzeli tudi po 280 ur časa, je prav
Erika Pajk in Ksenija Blagotinšek ob modelu, ki nastaja kar s pomočjo 52 parov klekljev, napenja pa ga nekaj tisoč drobnih
bucik.
za tem, ko je Erika končala svojega klovna, začela izdelavo, saj sta morali kleklje posoditi ena drugi. »Toliko jih sicer nikoli ne potrebuješ in jih tudi nobena nima,« doda Ksenija. In še, da za izdelavo tovrstnega motiva potrebuješ tudi nekaj
metoda izdelave s 104 kleklji nekaj posebnega. Zagotovo tudi v slovenskem merilu,« je še dodala Erika Pajk.
■ Bš
»"Has
Slovensko petje navdušilo na Kitajskem (i)
Katja Gruber
Igre so potekale v mestu Shao-xing od 15. do 26. 7. 2010. Kvalitetno organizirano tekmovanje vsaki dve leti privabi množico zborov iz vsega sveta, a iz Slovenije smo za veliko avanturo zbrali pogum le mi. Kitajska je namreč zelo drugačna od dežel, ki smo jih obiskovali do sedaj. Brez pomislekov smo se prijavili v najzahtevnejšo »Champion« kategorijo in osvojili dve srebrni medalji. Sedaj imamo v naši zbirki prvič tudi medalje, in to s svetovnega prvenstva!
Naj omenim nekatere posebnosti, ki so se nam zdele nenavadne. Že prvi dan so nam vodiči povedali, da sami ne smemo narediti prav nobenega »giba«. Kmalu smo videli, da je ob neizmernem prometnem kaosu in ogromnim množicam, ki se zgrinjajo ob vsaki prireditvi, to edino smiselno. 3.000 prostovoljcev je skrbelo za nemoten potek vseh prireditev, usmerjanje množice, obveščenost in varnost vseh udeležencev. Pred vsako dvorano smo imeli podrobne varnostne preglede kot za vstop na letalo. V vadbene in prireditvene prostore nismo smeli vnašati tekočin, zato so nam prostovoljci »uradno« vodo delili na vsakem koraku. Piti je bilo življenjsko potrebno, saj so temperature dosegale do 40 stopinj, poleg tega pa nas je utrujala gosta zračna vlaga. Vsi notranji prostori so bili močno klimatizirani in še danes nam ni jasno, kako smo brez večjih težav prenesli množico vsakodnevnih temperaturnih sprememb in ohranili glas vseh pet dni do zadnjega tekmovanja. Bravo mi, od zdaj naprej se ne bojimo nobene slovenske klima naprave več!
Pravo doživetje je bil obisk banke, kjer smo želeli zamenjati denar. Najprej smo morali izpolniti velik obrazec v kitajski pisavi in zapisa-
ti svoje natančne podatke. Nato je uslužbenec izpolnil še vsaj deset podob nih obraz cev, ki sta jih nato natančno pregledala še dva uslužbenca in vse skrbno fotokopirala.
naslednji dan v hotelu celo čakala kuverta z manjšim bankovcem in opravičilom banke, da soji izročili en bankovec premalo. Sama tega še opazila ni, vsi pa smo bili prev-
slišal. Le ona je znala angleško in je vodi ču preved la vse naše želje in potrebe. »Ž« j e ves čas »visel« na telefonu in organizatorjem sporočal vsak naš položaj. Zdaj smo
ske trgovine in pravzaprav nismo vede li, če nas bodo Kitaj ci sploh razumeli. Za pokušino smo se med enim popol dan skim ogle dom na lepem trgu postavili in zapeli najprej nekaj slovenskih, nato pa še omenjeno kitajsko pesem. Kakšen odziv nanjo smo doživeli! Množice mimoidočih so navdušeno plos-
Seveda pa smo prvi obrazec vsi morali izpolniti še enkrat, in to s črnim pisalom. Približno 13 minut je bila vsaka stranka pred okencem! Zdaj vemo, zakaj imajo pred okencem stole. Po prvi uri v banki smo videli, da bomo za menjavo izgubili pol dneva, zato je naš vodič stopil do poslovodkinje in kmalu so pol naših pevcev naložili v kombi, ki jih je odpeljal do večje poslovalnice. Malce prestrašeno smo si mahali v slovo: se bomo sploh še kdaj videli? Pa je bilo vse v najlepšem redu, eno od pevk je
zeti nad natančnostjo in poštenostjo banke.
Naj omenim še izjemno kvalitetno organizacijo te velike prireditve. Pet dni sta bila ves čas z nami dva vodiča, domačin s simpatičnim imenom, ki se po naše izgovarja kar »Ž«, mlad profesor prava, kije znal samo kitajsko, ter prostovoljka, tudi Kitajka, ki smo jo klicali kar Betty. Betty je bila tako majcena kot kak šen sede mlet ni otrok. Naš predsednik, kije največ komuniciral z njo, je bil ves čas prelomljen v pravem kotu, da jo je sploh
vsi v avtobusu, čez pol ure bomo pred dvorano, zdaj se peljemo na vaje, zdaj se fotografiramo pred koncertno dvorano, razdelil sem jim vodo in podobno. Zato pa so nas vedno, kamorkoli smo prišli, že čakali prostovoljci v zelenih majicah in nas usmerjali. Zgubiti se ni bilo mogoče.
Eden najlepših spominov pa bo ostal na kitajsko pesem Moli hua - Jasminov cvet, ki smo sejo - bolj za šalo kot zares - naučili za to turnejo. Pri izgovorjavi nam je doma pomagala deklica iz velenjske kitaj-
ka le in nema lo solz se je zalesketa-lo med našim petjem, vsi so se hote li sli ka ti z nami. Kot po naključjuje bila tam kitajska novinarka z dvema praktikantkama, naš nastop so izčrpno dokumentirale, praktikantke pa so z nami preživele še ves dan ter v pogovoru izbrskale vse o našem zboru. In naslednji dan nas je v hotelskih sobah pričakal časopis, kjer je bila na prvi strani naša slika in velik napis: Slovenski zbor je na mestnem trgu zapel najznamenitejšo kitajsko ljudsko pesem Moli hua. In
še naslednje tri dni so se v časopisu pojavljale naše slike. Pa smo spet doživeli košček slave, tokrat zaradi ene ljubke kitajske pesmice...
Seveda pa je bilo najhuje to, da smo na razglasitev tekmovalnih rezultatov morali vsi počakati prav do zadnjega dne. Pet ur in pol je trajala prireditev. Ko sta napovedovalca končno začela klicati zbore iz naše kategorije, sva se s predsednikom Matejem takoj pripravila, da bova kar prva stopila po priznanje. A začuda, našega zbora še lep čas niso poklicali, kar je seveda pomenilo, da nismo prav zadnji. Pa tudi bronastih kolajn je že zmanjkalo, podeljevali so že srebrne in to zborom, ki so znani v svetovnem merilu, nas pa še vedno ni bilo na seznamu. So nas diskvalificirali ali pa mogoče izpustili? A ko seje končno zaslišalo ime našega zbora, se je iz levega konca dvorane, kjer so že malce utrujeno žde-li naši pevci, zaslišalo navdušeno vzklikanje, ploskanje in vihranje naših zastav. Z aplavzi so nas bučno nagrajevali tudi v bližini sedeči hrvaški zbor, zbor iz avstrijskega Gradca in zbor Voices of Namibia, s katerimi smo se spoprijateljili v hotelu. Z Matejem sva visoko dvignila slovensko zastavo in stopila na zmagovalno stopničko. Okoli vratu so mi obesili srebrno medaljo. Kakšen nepozaben trenutek, zdaj šele razumem športnike. Najprej se moraš pred kolajno malce prikloniti, kot da bi se ponižno zahvalil za možnost, da si doživel tako vzvišene trenutke, nato pa se ponosno vzravnaš in zagledaš svoje pevske ovčice, ki se po otroško veselijo nepričakovanega uspeha. In veš, da je za tem uspehom množica prostovoljnih vaj in močno timsko delo odbora in vseh pevcev. In potem še srečanje s svojimi pevci od blizu! Vsi so se hoteli dotakniti medalje, pregledati ocenjevalni list od žirije in se slikati s priznanji. Dobiti medaljo za petje je res nekaj poseb ne ga .
Čas je za spremembo -hujšajte z nami!
Prevalenca debelosti nezadržno narašča in množično ogroža zdravje v razvitih in nerazvitih državah sveta. V Sloveniji je 54 % odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15 % vseh oseb pa je debelih.
Prekomerna telesna teža je posledica neravnovesja med vnosom in porabo energije oz. vnosom hrane in telesno dejavnostjo. Kadar s hrano vnesete več kalorij, kot jih porabite med telesno dejavnostjo, se odvečna energija kopiči v obliki maščobe. Prekomerno telesno težo in debelost najpogosteje izražamo z zvečanim indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kg/(telesna višina)2, ki kaže dobro povezavo s količino maščobnega tkiva v telesu. Ali z obsegom pasu, ki ga praviloma izmerimo tako, da postavite merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem pazite, da merilnega traku ne napnete preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm. Debelost spada med bolezni, ki prizadenejo telo v celoti. Večina bolezni, ki so povezane z debelostjo, je z znižanjem teže bolje obvladljivih. Da bi znižali telesno težo, bi morali porabiti več kalorij, kot jih vnesete. Zelo so pomembne tudi majhne, vendar dolgoročne spremembe v načinu življenja, ki vam bodo pomagale znižati telesno težo. Če menite, da je vaša postava bolj podobna jabolku kot hruški in ste zato tudi ogroženi, obstajajo metode za zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja. Znižanje telesne teže za že samo 5 do 10 odstotkov veliko prispeva k zdravju. Ne veste, kako bi začeli ali pa ste se pravkar odločili izgubiti odvečne kilograme?
Vabimo vas v CINDI delavnico ZDRAVEGA HUJŠANJA, ki vam bo pomagala prepoznati napačne vzorce, zaradi katerih ste se zredili, jih razumeti in odpraviti ter pridobiti nove, ki bodo omogočali hujšanje in poznejše vzdrževanje telesne teže. Če sta za spremembo in je vaš ITM 30 ali več, potem se naročite v Zdravstvenem domu Velenje (dobili boste uro za prvo tehtanje). Delavnica se bo pričela v ponedeljek, 13. 9., v predavalnici Cindi (drugo nadstropje, zraven kabineta za Zdravstveno vzgojo in Dispanzerja za žene). Kontaktna oseba: Karmen Petek Zakošek, dipl.ms, telefon: 03 / 89 95 647.
■ Karmen Petek Zakošek
Poletne gobe
V	letošnjem letu so se izmenično vrstila zelo topla in sušna ter deževna in hladna obdobja. Takšno vreme pa rasti gob ni naklonjeno. Rast bolj pomembnih gob je v naših krajih nastopila šele v 2. polovici avgusta. V tem letnem času najpogosteje najdemo v naših gozdovih in na obronkih gozdov številne vrste golobic.
Golobice so gobe lističarke z malo ^ vegastimi klobučki najrazličnejših barv. Beti so razmeroma kratki, v
J dnišču nekoliko skrivljeni in malo oši-ljeni. Na betu ni nobene ovojnice ali zastiralca! Najbolj znane in cenjene so golobice z belimi lističi, zelenkas-— tih in golobje modrikastih barv, kot je npr. modrikasta golobica (Russula cyanoxantha). Tako kot vse užitne golobice, je goba milega okusa. Če nabiramo gobe, moramo vedeti, da s si določevanje gob po okusu lahko J? privoščimo le pri golobicah! ™ Gobani so zaradi prekomernega nabiranja (in tudi drugih vplivov na okolje) v naših krajih vedno bolj redki. V poletnih mesecih so gobe kmalu črvive, zato starih primerkov gob ne nabirajte. Gobe že v gozdu dobro očistite, doma pa jih čim prej pripravite, da vam ne propadejo.
V	poletnih mesecih lahko najdemo precej vrst gobanov. Če goba pri dotiku ali prelomu pomodri, še ne pomeni, da gre za strupeno vrsto. Če pa želimo takšno gobo zaužiti, moramo točno vedeti, za katero vrsto gobana gre. Če pri spoznavanju gob niste dovolj vešči, se izogibajte gobanov z rdečo ali oranžno trosovnico, ki so vsi bolj ali manj strupeni.
Med gobani poznamo nekaj zelo redkih vrst, ko so zaščiteni in jih ne smemo nabirati ali na
rastišču drugače poškodovati. Na sliki je predstavljen redek lepi goban (Boletus pseudoregi-us), ki je in zelo podoben kraljevemu gobanu (Boletus regius), kije zaščiten.
Med znanimi in zelo cenjenimi poletnimi gobami so zagotovo lisičke. Lisičk poznamo
Dišeči goban (boletus fragrans) -zaščiten. Foto: J. Lekše
preko deset vrst. Najbolj pogosta je navadna lisička (Cantharellus cibarius). Tudi lisičke zaradi prekomernega nabiranja v naših krajih žal izumirajo.
Poleg ogrože nih rast lin in živa li so zara di okoljskih sprememb, usmerjenega kmetijstva ter prekomernega nabiranja (beri iztrebljanja) posamezne glive in gobe na meji obstoja in so zato tudi z zakonom zaščitene.
Letošnje leto je (s ciljem ohranjanja ogroženih vrst žive narave na zemlji) proglašeno za leto naravne raznolikosti, zato spoštujmo predpise, ki določajo pogoje in merila nabiranja zelišč, gozdnih sadežev in gob. Da bi ohranili zdravo naravo, pa moramo te naravne darove tudi spoznati.
Gobarsko društvo Marauh bo to soboto in nedeljo (4. in 5. 9.) pripravilo bogato razstavo svežih gob v naravnem okolju Alpskega vrta na Golteh, kjer boste lahko skrivnosti in lepote gob bolje spo zna li.
■ Jože Lekše
Gregorju Petkovniku
iz Belih Vod se je nasmehnili sreča. Na obronkih Smrekovške-ga pogorja je našel jurčka - velikana, ki mu je kljub neštetim gobarjem, ki sproščajo svoje gobarske strasti po gozdu, uspelo zrasti do zavidljive velikosti. Obseg klobuka znaša, kot j e zapisal Roman Oblak, kar 95 cm.
BABY CENTER Kužek Roffle
Kužek Roffle je smejoča se plišasta živalca, ki je obenem hit letošnjega leta! Predstavlja neizmerno zabavo za otroke, nad njim pa bodo navdušeni tudi starši. Kuža vas bo nasmejal s kotaljenjem po tleh in svetlobnimi efekti. Za delovanje potrebuje baterije AA 1,5V. Simpatični in prikupni plišasti kuža bo poskrbel za dolge ure zabave in smeha
v vašem domu.
www.babycenter.si
samo
ZLATARNA IN URARNA
SPEKTER
Menjava baterije
Vsi vemo, da je čas neprecenljiv. Vedno ga je premalo na razpolago, zato pa potrebujemo ure, da smo točni. Da še v prihodnje ne boste zamujali vam do 11.9.2010 nudimo 50% popust pri menjavi baterije v vaši uri.
-40
WENICE KIDS Akcija otroških bund
V trgovini Wenice vas v mesecu septembru pričakujejo otroške bunde in brezrokavniki kar do 50 % ceneje.
Akcija velja na Izbrane artikle do odprodaje i zalog.
do -30
uuenice
1699d -25
SVILANIT Super akcija
Svilanitovih plažnih brisač
Pripravili smo poletne popuste plažnih brisač morskih vzorcev in pestrih barv iz visoko kvalite tnega bombažnega frotirja.
Izberite si svojo, Svilanit moja kultura bivanja.
Akcija velja do 30. 9. 2010.
MOBTEL
Vroč izbor iz akcijske ponudbe
Svetje hrupen. S telefonom Sony Ericsson Elm™ vam ni treba kričati, da bi vas slišali. Zaščita pred hrupom filtrira okoliški hrup. Pri roki imate Facebook™ in e-pošto. Elm™ je telefon GreenHeart™, izdelan iz reciklirane plastike in brez nevarnih kemikalij.

9 €
*Cena velja za nakup pod posebnimi pogoji, objavljenimi na www. mobitel.si.
HITEX
Do zdravega spanja
Da se bo ležišče popolnoma prilagajalo vašemu telesu, vam bomo do 15.09.2010 ob nakupu latex ležišča PODARILI posteljno dno.
DARILO: FIKSNI HITOFLEX v vrednosti 89,90 €
(cena za dim 80/90* 1 90/200)
DARILO
Slika je simbolična.
C&A
Otroške majice
Otroške majice z dolgimi rokavi in s simpatičnimi potiski že od 2,90 €.
TECHNOMARKET Velika odprodaja
V Technomarketu smo izbranim artiklom iz programa bele tehnike in računalništva drastično spustili cene. V akcijo smo vključili več kot 200 modelov različnih aparatov. Hladilniki, štedilniki, pečice, zamrzovalniki, pralni stroji in monitorji so zdaj na voljo po smešno nizkih cenah. Akcija velja za zadnje kose in razstavne eksponate artiklov. Izbira se razlikuje po poslovalnicah, zato vam svetujemo, da zalogo in ponudbo preverite v vam najbljlžjem Technomarketu. Zagotovo se vam bo splačalo. Akcija traja 14. 8. 2010 do odprodaje zalog. Pohitite, ne zamudite!
do -60
BAGS N MORE Akcija meseca avgusta
Obiščite nas v 1. nadstropju NC VELEJAPARK, kjer Vam nudimo pestro Izbiro potovalnega programa, ženskih modnih torbic, usnjene galanterije, bižuterije, ... po izjemno ugodnih cenah.
Veselimo se Vašega obiska.
ZMAGOVALCI NAKUPUJEJO V VELEJAPARKU!
V žrebanjih, ki bodo potekala 23. julija, 6. In 20. avgusta ter 3. septembra 2010, Nakupovalni center Velejapark Izžrebancem vsakič povrne znesek z DDV-jem na njihovem računu v obliki darilnih bonov v vrednosti 1000 evrov. Na velikem žrebanju 18. septembra, ko bomo upihnili prvo svečko, pa bomo srečnim Izžrebancem povrnili znesek nakupa na računu v skupni vrednosti kar 5000 evrov.
#
velejapark
NAJBOLJŠO PONUDBO ZA VROČE POLETNE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.
www.velejapark.com
»!1Has
Tudi Triglav je bil previsok
Prašnikar in Pevnik še nista našla pravega zdravila za neučinkovitost - V 8. krogu gostovali pri Nafti - V Lendavi prvič nočna tekma
Šoštanjčani navdušujejo, nogometaši Rudarja in Šmartna pa tanjšajo živce svojim navijačem. S temi besedami lahko ocenimo nastope treh ligašev iz Šaleške doline in kraja ob reki Paki v dosedanjem delu prvenstva.
Moštvo Bojana Prašnikarja in Roberta Pevnika je v nedeljskem 7. krogu tudi proti drugemu novincu v ligi ostalo brez točk. S Triglavom Gorenjsko so izgubili z 0 : 1. Gorenjcem pa je 2. letošnjo zmai go v 70. minuti zagotovil mladi, 19-letni Anže Jelar, ki je v igro vstopil šele po dobrih 15 minutah drugega polčasa.
Domači nogometaši so bili za odtenek boljši prvih 45 minut, toda gostje so bili nevarnejši. Največjo in najlepšo priložnost na tekmi je nekaj sto gledalcev videlo po dobre pol ure. Izpeljali sojo nogometaši Rudarja. Aleš Jeseničnik je natančno podal z leve strani žogo na drugo vratnico, kjer j o je z glavo s sedmih metrov poslal v nasprotni kot Dejan Džerma-
novič. Domači vratar je bil dobro postavljen. Žogo je odbil le do Mir-ze Mešiča, ki pa je z nekaj metrov ni znal poslati v mrežo. Drugo veliko priložnost so rudarji imeli ob koncu prvega polčasa, ko je Uroš Korun po dolgi podaji s sredine igrišča ušel domačim branilcem v prostor, a ni znal umiriti žoge, kije spet postala plen domačega vratarja.
Gorenjci so nevarno zapretili tudi na samem začetku drugega polčasa, nadaljnjih dobrih dvajset pa, kot da jim je pošla sapa. Rudarj i so napadali, a niso uspeli premagati odličnega vratarja Miha Gra-carja, vsekakor najzaslužnejšega za veselje Gorenjcev po končani tekmi. V 70. minuti pa se je zgodilo, kar od podrejenih gostiteljev
gotovo nihče pričakoval. Izvedli so hiter nasprotni napad, izsilili prvi udarec s kota v drugem polčasu in po njem nepričakovano zadeli, predvsem po premalo pozorni gostujoči obrambi. Vodstvo je gostiteljem dalo krila, znova so se razigrali. Brezskrben potek so si skušali zagotoviti s z močnimi udarci z razdalje, a je bil Savič nepremagljiv. Z napadalnejšo igro so se skušali do točke dokopati tudi njegovi soigralci, a domači vratar ni dovolil presenečenja in Rudarjev trenerski par Prašnikar-Pevnik se je moral skupaj z soigralci sprijazniti s tretjim porazom.
Zaradi kvaklifikacijske tekme najboljše slovenske izbrane vrste bodo prvenstvo nadaljevali 10. in 11. septembra.
Nogometaši Rudarja bodo tudi v 8. krogu igrali v gosteh. Doletela jih je čast, da bodo v petek prihodnji teden skupaj z igralci Nafte zaigrali na prviič v Lendavi pod žarometi..
■ vos
Obračun med
Slovenijo in Belgijo
Na stadionu ob jezeru bo jutri kvalifikacijska tekma reprezentanc mladih do 21 let. Pomerili se bosta ekipi Slovenije in Belgije, tekma pa se bo začela ob 16. uri.
Bo dvojec Božičevič-Irman preporodil moštvo?
Po štirih zaporednih porazih so se v Šmartnem ob Paki razšli z dosedanjim trenerjem Bojanom Žurejem
Sedaj že prejšnji trener Šmartna 1928 Bojan Žurej je s svojimi igralci tudi v Šenčuiji nadaljeval črni niz. Šmarški strateg se je, glede na poraze, dobronamerno odločil za precej zaprto varianto s povečanim številom branilcev. Računal je pač na prebujenje napadalcev in presenečenja iz nasprotnih napadov. Žal pa se mu ta mate ma ti ka ni
izšla, saj so zmedeni branilci v 18. minuti omogočili domačim lahko vodstvo. Ko si je sodnik 4 minute kasneje izmislil 11-metrovko za domače, seje koncept seveda sesul. Grobo napako šmarške zvezne vrste so domači pretvorili v 3 : 0 in brez prevelikega naprezanja skoraj zapečatili srečanje. V 35. minuti pa je Dejan Podbrežnik le razvozlal šmarško neznanko doseganja zadetkov in znižal na 1 : 3. Borbeni Joviša Kraljevič je začel voditi igro in začelo je dišati po preobratu. Ob odhodu na odmor pa se je očitno »strgal film« že omenjenemu Kraljeviču, ki je v hodniku sodnikom srečanja zaradi njihovega res tendencioznega sojenja v škodo Šmarčanov povedal nekaj krepkih, za kar mu je vsemogočni delilec
(ne)pravice dodelil rdeči karton. Žal je s tem še dodatno poslabšal Šmarške ambicije za nadaljevanje. Ko je kmalu po odmoru semafor zabeležil že 4 : 1, je dišalo po katastrofi gostov. Sledila je še zadnja njihova menjava in ti so številčno oslabljeni hrabro nadaljevali ter po hitrem spreminjanju rezultata na 4 : 2 ter 5: 3, po zadetkih prebujenega Mujanoviča, obupno lovili priključek. Mogoče bi celo senzacionalno obrnili rezultat, če jim za 4 : 5 ne bi bil iz povsem neznanega vzroka razveljavlili zadetka. Tudi dišalo je v domačem 16-metrskem prostoru po 11-metrovki, a tokrat seje Primorska sodniška združba očitno odločila, daje Šmartno godno za odstrel. Zmanjkalo je tudi moči, tako da so domači skozi
tokrat luknjičasto gostujočo obrambo še dvakrat zadeli za končnih »vaterpolskih« 7 : 3.
V popnedeljek pa je prišlo v klubu do menjave trenerja. V vodstvu NK Šmartno 1928 sicer ocenjujejo, da je Bojan Žurej pravilno in dokaj dobro pripravil ekipo, žal pa je znana slaba rezultatska bera. Zato so se s trenerjem sporazumno razšli, moštvo pa bo na nedeljskem srečanju že vodil Stanko Božičevič, ki je bil do sedaj v klubu trener kadet ske eki pe. Pri delu mu bo pomagal Peter Irman.
Upajmo, da bo nedeljsko srečanje proti ekipi iz Doba le obrnilo trend rezultatov navzgor.
■ AP
Tretjeligaš namučil rudarje
Prejšnji teden so odigrali tekme prvega kroga pokala Hervis Slovenije. Nogometaši Maribora (ki branijo naslov), Luke Koper, Olimpije in HiT Gorice so se v drugi krog uvrstili neposredno. V prvem in drugem krogu o napredovanju odloča le ena tekma.
Presenečenj ni bilo, morda le v Zavrču, kjer je domači član tretje lige s 4 : 3 izločil Muro, pa čeprav so Sobočani po prvem polčasu vodili z 2 : 0. Blizu velikega presenečenja so bili nogometaši Tromejnika, moštva na skrajnem severovzhodnem delu države ob tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske, ki so gostili prvoligaša Rudarja. Velenjčani so zmagali s 3 : 1, a so jih Kuzemčani zelo namučili. Povedli so v 55. minuti, v 60. je Dejan Djermanovič izenačil, potrebna sta bila podaljška, v katerem pa so gostje, ki so v rednem delu kar tekmovali, kdo bo zapravil več priložnosti, le potrdili prvoligaški sloves. Zadela sta še Rok Roj (107) in Mir-za Mešič 117 (11 m).
Sedem golov v mreži Ormoža
Nogometaši Šoštanja se iz Ormoža vračajo z izdatno zmago, saj so gostitelje - ekipo Carrera Optyl Omrož - premagali kar s 7 : 1. Šoštanjski strateg Ervin Polovšak si je pred tekmo želel, da bi se iz Ormoža vrnili vsaj s točko, le po tihem pa je upal na tri. Njegovi varovanci pa so na prvem letošnjem gostovanju igrali odlično, predvsem v drugem polčasu.
Začetek tekme sicer ni bil po željah Šoštanjčanov, saj so gostitelji povedli že v 9. minuti, ko je zadel Štiberc. V 20. minuti je za Šoštanjčane uspel izenačiti Filipovič, pri tem izidu pa je ostalo do konca polčasa.
V	drugem delu pa seje začela prava goleada šoštanjskih nogometašev, ki so dokazali, da resno naskakujejo vrh lestvice in s tem napredovanje v višjo ligo. Prvi je v drugem polčasu mrežo Ormoža načel Džajič v 53. minuti. V 64. minuti je kazenski strel (11-metrovko) uspešno izvedel Hudarin, na 4 : 1 je le štiri minute kasneje povišal Avdič, drugič se je vpisal med strelce Filipovič v 76. minuti, v 85. minuti je Bulajič povišal na 6:1, končni izid srečanja pa je v sodnikovem podaljšku postavil Avdič.
Z dvema visokima zmagama Šoštanj na lestvici vodi. Poleg Šoštanjčanov sta obakrat zmagali le še ekipi Zavrča in Pece.
V	soboto se v Šoštanju tako že obeta pravi derbi, saj se bosta pomerili dve ekipi z vrha lestvice, na gostovanje na štadion pod vilo Široko namreč prihaja Zavrč. Srečanje bo ob 17. uri.
Škalčanke začele prvenstvo
z visoko zmago
Konec prejšnjega tedna so novo prvenstveno začele nogometašice v prvi slovenski nogometni ligi. Ženske predstavnice nogometa v Šaleški dolini so imenitno začele novo tekmovalno sezono. Na Rudarjevem igrišču z umetno travo so kar s 5 : 1 premagale ekipo Veleseva iz občine Cerklje na Gorenjskem.
Prvi polčas ni napovedoval tako visoke zmage. Toda v drugem so se domačinke razigrale in še trikrat poslale žogo v gostujočo mrežo. »Če hočemo, potem zmoremo«, je bil po tekmi navdušen trener Dušan Uršič.
V 2. krogu (v nedeljo, 5. septembra) bodo škalsko-velenjska dekleta gostovala v Novem mestu pri aktulanih prvakinjah, ekipi Krke.
Tako so igrali
Prva SNL, 7. krog
Triglav Gorenjska - Rudar Velenje 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Jelar (70.). Rudar: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Berko, Korun, Tolimir (od 83. Metelka), Roj, Kolsi (od 76. Trifkovič), Mešič, Djermanovič (od 46. Bratanovič). Trener: Bojan Prašnikar.
Drugi Izidi: Domžale: Primorje - Olimpija Ljubljana 5:1 (1:0), Triglav Gorenjska -Rudar Velenje 1:0 (0:0), Luka Koper -Maribor 0:1 (0:0), CM Celje - Nafta, 2:4 (1:2), Domžale - Hit Gorica 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor (14:2) 16, 2. Domžale (10:3) 16, 3. Nafta (13:10) 15, 4. Luka Koper (9:8) 10, 5. Hit Gorica (10:12) 8, 6. Rudar (7:10) 8, 7. Triglav Gorenjska (7:14) 8, 8. CM Celje (12:13) 6, 9. Primorje (12:14) 5, 10. Olimpija (6:14) 2.
Nogometni pokal Hervis Slovenije
Izidi: Malečnik - Domžale 1:4 (1:4), Labod Drava - Roltek Dob 2:4 (0:2), Tromejnik G.-Kalamar - Rudar Velenje 1:3 (0:0, 1:1), Hotiza La Storia - IB Interblock 0:4 (0:2), Brda - Nafta Lendava 2:4 (1:2), Virs Bistrica - Aluminij 2:4 (0:2), Zavrč - Mura 05 4:3 (0:2), Vratko Dogoše - Primorje 0:4 (0:1), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 1:0 (1:0), Epic Eco Postojna - Triglav Gorenjska 0:3 (0:1), Krka - AH Mas Tech 2:5 (1:5), Krško - CM Celje 1:2 (0:1).
2. SNL, 4. krog
Garmin Šenčur - Šmartno 1928 7:3 (3:1)
Strelci: Sviben (18), Stanko (22, 49), Frantar (28)., Robnik (79, 88), Čatič (86), Podbrežnik (35), Mujanovič (73, 80). Šmartno 11928: Kastelic, Kramar (od 55. Podgoršek), Kompan, Jelen (od 35.
Mahmutovič), Kraljevič, Babič (od 46. Hajdari) , Grešovnik, Omerovič, Veler, Podbrežnik, Muajnovič. Trener: Bojan Žurej.
Drugi izidi: Roltek Dob IB Interblock 2:3 (0:2), Krško Labod Drava 0:4(0:1), Bela Krajina Dravinja Kostroj 2:2(1:0), Aluminij Mura 05 3:0(0:0).
Vrstni red: 1. Aluminij (13:4) 10, 2. Garmin Šenčur: (16:9) 9, 3. Dravinja Kostroj 8, 4. Labod Drava 7, 5. Krško 6, 6. Interblock 5, 7. Bela Krajina 5, 8. Roltek Dob 2, 9. Mura 05 2, 10. Šmartno 1928 (3:14) 0.
3. SŠL, 2. krog
Carrera Optyl Ormož : Šoštanj 1 : 7 (1 : 1)
Šoštanj: Mušič, Bulajič, Filipovič (od 88' Oblak), Kurnik, Rebernik, Avdič, Hudarin (od 73' Vejizovič), Softič (od 88' Jelen), Linič (od 73' Mežnar), Obu, Džajič (od 73 ' Umihanič).
1 : 0 Štiberc 9', 1 : 1 Filipovič 20', 1 : 2
Džajič 53', 1 : 3 Hudarin 64' (11 m), 1 : 4 Avdič 68', 1 : 5 Filipovič 76', 1 : 6 Bulajič 85', 1 : 7 Avdič 92'
Drugi izidi: Marles hiše - Koroške Gradnje 2 : 0 (0:0), Tehnotim Pesnica - Zava Gerečja vas 3:0, (2:0), Zavrč - GIC Gradnje Rogaška 5:1 (3:0), Boč Poljčane - Podvinci 1 :1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 3:1 (1:0), Peca - Pohorje 2 : 1 (2:0).
Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Zavrč, 3. Peca vsi po 6, 4. Boč Poljčane 4, 5. Pohorje, 6. Marles hiše, 7. Šmarje pri Jelšah, 8. Zava Gerečja vas, 9. Tehnotim Pesnica, 10. Carrera Optyl Ormož vsi po 3, 11. Podvinci, 12. Mons Caudius, 13. Koroške gradnje, 14. GIC Gradnje Rogaška
1. ŽNL, 1. krog
ŽNK Rudar Škale - ŽNK Velesovo Kamen Jerič 5:1 (2:1)
Strelke: 1:0 Murič (4), 1:1, Eržen (25), 2:1
Levačič (38, 11 m), 3:1 Murič (50), 4:1 Žganec(75), 5:1 Murič (79). Rudar Škale: Strassnig, Blazinšek, Bric, Zagajšek, Sadikaj, Levačič, Wieser, Žganec, Dervič (od 79 Tič), Antolič (od 83 Kač), Murič; trener: Dušan Uršič
Prijateljske tekme
Gorenje Velenje - Ribnica Riko hiše 38:27 (14:12)
Gorenje: Gajič, Bezjak 4, Manojlovič 4, Skok, Stanojevič 1, Zaponšek, Cehte 6, Miklavčič 2, Musa 6, Štefanič 4, Golčar 4, Šoštarič 1, Ferkulj, Gams 1(1), Baram 1, Nosan 1, Šimič 3 (2). Trener: Branko Tamše Izključitve Gorenje 12 minut, Ribnica; sedemmetrovke: Gorenje 3/3, Ribnica 3/3 Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 32:29 (14:14)
Gorenje Velenje: Skok, Gajič, Bezjak 1, Rutar, Cehte 2, Mikjavčič 3, Musa 9, Štefanič, Golčar 3, Šoštarič 1, Gams 5,
Nosan 4, Šimič 4. Trener Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 2 minuti, Trimo 2. Sedemmetrovke: Gorenje 4/2, Trimo 7/4. Veplas - St Polten (Avstrija) 35:22 (13:10)
Mednarodni ženski turnir
ŽRK Velenje - ŽRK Železničar Indija 28: 25 (15:14)
Veplas: Simič, Sešel, Novakovič, Vajdl 5, Hofinger 2, Hrnčič 3 (2), Naglič 5, Fatkič 4 (2), Čater 1, Ocvirk, Perše, Jaušovec 1, Halilovič 6, Nakič 1. Trenerka: Snežana Rodič.
ŽRK Velenje - Koka 38: 31 (18:14)
Veplas: Simič. Sešel, Vajdl 6, Hofinger 5, Hrnčič 1 (1), Naglič 5, Fatkič 7 (2), Čater 2 (1), Ocvirk, Perše, Jaušovec 1, Halilovič 10, Nakič 1.
Železničar - Koka 24:18 (14:10)

SPORT IN REKREACIJA
Velika preizkušnja pred prvenstvom
Slovenski podprvaki danes odpotovali na kvalifikacijski turnir za nastop v ligi prvakov
Do začetka nove tekmovalne sezone v prvi moški in ženski ligi je le še devet dni. Pred slovenskimi podprvaki, rokometaši Gorenja, pa bo vmes, od danes do nedelje, še velika mednarodna preizkušenja v nemškem Karlsruheju, saj so bili povabljeni na kvalifikacijski turnir za nastop v evropski ligi prvakov.
Konkurenca bo zelo huda. Poleg gostiteljev, ekipe Rhein Neckar Löwen, bosta na turnirju sodelovala še španski Reale Ademar in danski Bjerring-bro-Silkeborg. Zmagovalec kvalifikacijskega turnirja bo nastopil v skupini A, v kateri so poleg Celja Pivovarne Laško tudi nemški Kiel, španska Barcelona, francoski Chambery in poljski Vive Targi Kielce.
Pred današnjim odhodom so v ponedeljek v Rdeči dvorani odigrali prijateljsko tekmo s Trimom. Čeprav niso bili v poplni sestavi in se niso preveč naprezali, so z magali z 32 : 29.	■ vos
Gorenje s Cerkljami ...
Na Rokometni zvezi Slovenije so včeraj izžrebali pare 1/16 finala pokala Pivovarne Union. Gorenje Velenje je za nasprotnika dobilo Cerklje, člana 2. lige.
... Rudar pa s Triglavom
Na sedežu Nogometne zveze Slovenije pa so včeraj opravili žreb drugega kroga pokalnega nogometnega tekmovanja. Velenjčani se bodo pomerili s Triglavom.
Trenerka še ni zadovoljna z igro
Rokometašice Veplasa boljše od Hrvatic in Srbkinj na turnirju v Velenju
Rokometašice Veplasa Velenje želijo po vrnitvi v družbo najboljših slovenski ekip čim bolj pripravljene dočakati novo tekmovalno sezono. Zato je bil zelo dobrodošel mednarodni turnir v Rdeči dvorani, na katerega so povabile ekipi Koke iz Varaždina (Hrvaška) in Železničar iz Indije (Srbija). Čeprav velenjske igralke še niso v pravi formi, so z rezultati navdušile in osvojile turnir.
Trenerka Snežana Rodič je po srečanju dejala: ''Na turnirju so bile prisotne resnično tri enakovredne ekipe. Z doseženim prvim mestom sem zadovoljna, ne pa še z našo igro. Zara di naše hit re igre smo na obeh tekmah delale preveč tehničnih napak. Nismo še prikazale igre, ki si jo želim. In v tem vidim še rezerve, kijih bomo poskusili do začetka prvenstva odpraviti. Pozna se tudi, da nekatera dekleta še niso ujele prave forme. Veseli pa me, da so se naše tri novinke oz. okrepitve zelo dobro ujele z ekipo. Imamo še 14 dni do prvenstva, da se še bolje uigramo v napadu in obrambi. Odigrale bomo še dve prijateljski tekmi.''
V svoje vrste vabijo nove atlete
Atletski klub Velenje želi v atletiko usmeriti čim več otrok vseh starostnih kategorij, od 5 let pa do 9. razreda osnovne šole. Zato pripravlja atletsko šolo, ki jo bodo vodili vaditelji in trenerji atletike z opravljenim izobraževanjem na VŠ v Ljubljani. V to vadbo vsako leto vključijo vse osnovne šole v Velenju, svoje vadbene skupine pa imajo tudi v Šoštanju, Mozirju in Šmartnem ob Paki. Vpis in hkrati prvi trening bo v torek, 7. septembra, ob 17. uri na mestnem stadionu ob jezeru.	■
Lipnikova in Žvikart zlata, Rupreht srebrn
Maloštevilna slovenska odprava v taekwondoju je na svetovnem prvenstvu, ki se je konec meseca avgusta končalo v Min-sku v Belorusiji, osvojila tri zlata ter po eno srebrno in bronasto odličje. Za uspeh so poskrbeli tudi trije Velenjčani.
Že prvi dan tekmovanja se je na zmagovalni oder povzpela Sta-ša Lipnik. Staša je v formah osvojila bronasto odličje in s tem potrdila rezultat izpred dveh let. Za
to, da je v Minsku prvič zadone-la slovenska himna, je že naslednji dan ponovno poskrbela Lipnikova. V borbah v kategoriji do 64 kg je brez težav ugnala nasprotnice in osvojila svojo prvo (pa tudi zadnjo v mladinski konkurenci) zlato medaljo na svetovnih prvenstvih.
Zadnji nastop v mladinski vrs-
ti je bil tokrat tudi za Uroša Rupreh ta, ki se je v finalni borbi pomeril s predstavnikom Rusije. Posledica srditega boja je bil udarec v mišico, ki je Ruprehtu onemogočil nadaljevanje borbe in je tako zmago moral prepustiti nasprotniku.
Aljaž Žvikart je moral na svoj veliki uspeh počakati še en dan,
saj so nadaljevanje njegovih bojev zaradi zamud prestavili na naslednji dan. Kljub dolgemu premoru in s tem povečanim psihičnim pritiskom je Aljaž opravil s konkurenco in na svojem prvem svetovnem prvenstvu osvojil naziv svetovnega prvaka.
Catarina in Casper Z - zmagovalca
V Velenju državno prvenstvo za mlade konje - Več kot 450 startov - Dva zmagovalna konja prihaj ata iz Konjeniškega kluba Velenje
Vesna Glinšek
Konjeniški klub Velenje je ta vikend letos organiziral že drugi tridnevni turnir v preskakovanju ovir. Na odprtem državnem prvenstvu za mlade konje, stare pet, šest in sedem let, so se pomerili jahači z vseh koncev Slovenije, nekaj
jih je prišlo tudi iz Avstrije in Madžarske.
Med mladimi konji imamo v Velenju kar dva državna prvaka. Med šestletniki je ta naslov že drugo leto, lani med petletnimi konji, dobila Catarina, v lasti Robija Skaze, ki je po tekmi dejal, da je ta naslov zanj potrditev dobrega dela. »Vesel sem, da je naslov osvojila že drugo leto zapored, saj je to zame dokaz, da jo pravilno treniram. Hkrati je to tudi zagon za naprej. V meni se zdaj porajajo nove želje, nova pričakovanja ... Ko bo Catarina pripravljena, se bova preizkusila tudi v parkurjih zunaj meja naše države, to sezono pa jo čaka le še ena tekma, to je prav tako državno prvenstvo v Celju. Potem sledi jesenski in zimski počitek, saj je to leto za njo že veliko tekem. Spomladi začnemo na novo. Upam, da vsaj tako dobro
kot letos, če ne boljše.«
Med sedemletniki pa je bil najboljši Casper Z, s katerim tekmuje Sandi Smolnikar, prav tako član Konjeniškega kluba Velenje. Casper Z lani sicer ni bil najboljši šestletnik v Sloveniji, je pa bil med najboljšimi tremi.
Podpredsednik velenjskega kluba Robi Ska-za ob tem še dodaja: »Poleg tega, da imamo odlične mlade konje v Velenju, je naš klub še vedno eden boljših v Sloveniji, kar se tiče same organizacije tekmovanj. To potrjuje tudi udeležba jahačev. Kljub temu da smo ta vikend zabeležili nekoliko manj startov kot v mesecu juniju - okrog 450, smo lahko zadovoljni. Prvi razlog je v tem, da je bilo to prvenstvo za mlade konje, kijih v Sloveniji nimamo ravno veliko, drugi pa je vreme. Ker imamo na naših prostorih ob jezeru res odlične pogoje, smo lahko turnir izpeljali kljub dežju.«
Aleksander Smolnikar in Casper Z - najboljša med
sedemletniki
Robi Skaza in Catarina - zmagovalca med šestletniki.
Spoznavali so osnove odbojkarske igre
V soboto, 28. 8., smo zaključili tridnevni odbojkarski kamp za najmlajše članice ŽOK Kajuh Šoštanj. Vsak dan smo se družili od 9. do 13. ure. Dogajanje, ki se je dva dopoldneva odvijalo na travniku v prijetni senci krošenj visokih dreves ob Šoštanjskem jezeru, se je zadnji dan preselilo v športno dvorano OŠ Šoštanj, saj nam je ponagajal dež.
Tema kampa je bila Igra, skozi katero smo otrokom primerno podali pomembnost timskega dela v športu in osnovno odbojkarsko znanje. 20 udeleženk in 3 trenerji smo se skupaj igrali, tekmovali in ustvarjali. Obiskal nas je tudi mednarodni dvoranski odbojkarski sodnik in sodnik odbojke na mivki Ljubo Globačnik. Deklicam je predstavil delo sodnika na tekmi in jih seznanil s pravili, ki jih tekmovalke v mini odbojki morajo poznati.
Trije dnevi so kar prehitro minili. Ob koncu smo strnili misli in ugotovili, daje bilo izvrsdtno.
■ Breda Goltnik
Udeleženke odbojkarskega kampa (Foto: Igor Medved)
Dogodka se ne spominja
Na celjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Andreju Rebevšku
24-letni Velenjčan je obtožen umora svojega vrstnika, 20-letne-ga Tomaža Vaupotiča, do katerega je prišlo pri trgovini Era v Velenju 11. junija 2004 malo pred 21. uro. Obtoženi Rebevšek naj bi, kot piše v obtožnici, s kuhinjskim nožem od zadaj v prsni koš zabodel Tomaža Vaupotiča, s katerim sta bila v sporu zaradi dolga v višini osem

Andrej Rebevšek si je med slikanjem zakrival obraz.
tisoč tolarjev, ki gaje bil obtoženi dolžan pokojnemu Vaupoticu. Rebev šek je Vau poti ču pro dal vojaške plače, ta pa mu jih nato ni plačal. Obtoženi je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištev-nosti, saj je bil v času dogodka alko-holiziran, ob tem pa je že dalj časa jemal tudi anabolična sredstva.
Obtože ni je v svojem zagovoru povedal, da se samega dogodka ne spominja, a ga še vse do danes obžaluje. Usodnega dne sta se obtoženi
in žrtev srečala v večernih urah in se ponovno sporekla zaradi plačila. Obtože nec je nato odšel domov. Kot je povedal v svojem zagovoru, pa se ne spomni, da se je vrnil na kraj dogodka, niti da je s seboj na dvorišče prinesel nož, niti daje med prepirom zabodel Vaupotiča.
Psihiatrična izvedenka dr. Maja Rus Makovec je povedala, da obtoženi v kritičnem trenutku svojega ravnanja ni niti obvladal niti razumel. Po njenih trditvah je bila nje-
gova nasil na reakcija posledica popitega alkohola in jemanja ana-boličnih sredstev. Posameznik, ki jemlje takšna sredstva, je živčen in napet, ob tem pa lahko pri njem občasno izbruhne hud bes. Makov-čeva je ob tem še doda la, da se obtože ni še do danes ne more soo -čiti s posledicami svojega tedanjega ravnanja. Kljub temu da je ves čas depresiven, pa v tem času še ni poiskal strokovne pomoči.
Kot priča je spregovorila mama obtoženega Olga Rebevšek, medtem ko se je oče Ivan Rebevšek pričanju odrekel. Mama obtoženega je med drugim povedala, da ji njen sin po burni vrnitvi v stanovanju po tragičnem dogodku ni povedal, kaj se je zgodilo, je pa na mizico v sobi odložil okrvavljen kuhinjski nož. Ni pa se upiral niti policistom, ki so prišli po njega v stanovanje in ga odpeljali.
Na naslednji obravnavi, ki bo 7. oktobra, bodo zaslišali sodnome-dicinskega izvedenca ter psihiatra.
■ Gordana Possnig
Na cesti so otroci!
Policisti želij o, da skrb za varnost otrok v prometu postane skupna in stalna naloga
Velenje, Celje, 1. september - Ena najpomembnejših nalog policije v prvih šolskih dneh je zagotavljanje varnosti otrok. V naslednjih dneh bodo preventivno in represivno delo policisti
usmerili v umirjanje hitrosti in ostale kršitve cestnoprometnih predpisov s poudarkom na kršitvah, ki so najpogostejši vzroki prometnih nesreč v bližini vrtcev, šol, igrišč in šolskih poti, nadzor posameznih in organiziranih prevozov v šolo in iz nje ter nadzor nad uporabniki eno-slednih vozil.
Lasni so med izvajanjem tovrstnih aktivnosti ustavili 3.841 vozil, izrekli 417 opozoril, izdali 900 plačilnih nalogov in podali 78 obdolžilnih predlogov. Opravili so tudi 140 kontrol šolskih avtobusov in drugih vozil za prevoz skupin šolskih otrok, pri čemer so ugotovili 14 nepravilnosti. Poudarek je bil tudi na individualnem prevozu otrok v šolo in iz nje, pri čemer so opra-
vili 639 nadzorov in ugotovili 15 nepravilnosti.
Na poti v šolo in iz nje se lani od 1. do 11. septembra na območju pristojnosti Policijske uprave Celje ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bili udeleženi otroci ali mladostniki. So pa policisti v tem času obravnavali 4 prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi mladoletniki, niso pa se zgodile na poti v šolo oziroma iz nje.
Policisti želijo, da skrb za varnost otrok v cestnem prometu postane naša skupna in stalna naloga. Da bi pri tem uspeli, morajo svoj del vzgoje otrok in mladoletnikov prevzeti tudi starši ter vzgojne izobraževalne ustanove z ustrezno vzgojo v pro metu.
Preglasen vlomilec ali prerahel spanec?
Velenje, 24. avgust - V torek ponoči je vlomilec skozi delavnico vlomil v stanovanjsko hišo na cesti III. v Velenju. Ker sta se lastnika prebudila, jo je popihal. Kmalu za tem je skozi odklenjena vrata terase prišel v drugo stanovanjsko hišo v isti ulici, kjer pa je moral spet pobegniti, saj seje prebudila lastnica.
Policisti za vlomilcem še poizvedujejo, lastnikom hiš pa svetujejo, da pred odhodom k nočnemu počitku preverijo, če so vsa vrata zaklenjena, okna pa zaprta.
Sopotnica huje, motorist lažje poškodovan
Velenje, 26. avgust - Na Celjski cesti na odseku med bencinskim servisom in nakupovalnim centrom v Trebuši se je v četrtek pripetila prometna nesreča. Voznik motornega kolesa je zaradi neprilagojene hitrosti padel, pri padcu pa sta se voznik in njegova sopotnica telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je voznik utrpel lažje, sopotnica pa hujše poškodbe.
Brez vozniškega in pijan v nesrečo
Velenje, 26. avgust - V četrtek ponoči je voznik motornega kolesa zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola padel na
Preloški cesti. V nesreči je utrpel lažje telesne poškodbe, kot so ugotovili v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Policisti pa so ugotovili tudi, da je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Pobeg se mu ni izšel
Velenje, 26. avgust - V četrtek popoldan j e na parkirnem prostoru pred trgovino Merca-tor v Pesju neznani voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto in po trčenju odpeljal. Ker so bile registrske oznake vozila pobeglega voznika znane, so policisti vozilo izsledili že naslednjo noč na parkirišču v mestu. Vozniku bodo izdali plačilni nalog za dva prekrška.
Nič jim ni sve to
Velenje, 30. avgust - S strehe cerkve v Skalah je neznani nepridiprav vzel bakren križ in 2,5 kvadratnih metrov bakrenih plošč.
Kole sar ka pad la
Šempeter, 26. avgusta - V četrtek popoldan je v Šempetru v Savinjski dolini na Rimski cesti padla in se hudo poškodovala 66-letna kolesarka. Kolesarila je iz Žalca proti Latkovi vasi, ko je izgubila oblast nad kolesom in padla.
Kradejo gradbeni material
Gaberke, 24. avgust - Z delovišča v Gaberkah - Velunji na območju občine Šoštanj je v avgustu neznanec odnesel 60 metrov električnega
kabla. Oškodoval je Elektro Celje.
Nova Štifta, 26. avgust - Iz srede na četrtek je neznanec z gradbišča v Novi Štifti ukradel izkopno žlico delovnega stroja. Lastniku je povzročil za najmanj 800 evrov gmotne škode.
Žalec, 31. avgust - Z gradbišča trgovine v Žalcu so neznanci v torek ponoči ukradli agregat in vibracijsko ploščo in lastniku povzročili za najmanj 3.000 evrov gmotne škode.
Motorist huje poškodovan
Latkovavas, 29. avgust - Vnedeljo okoli 18. ure se je v prometni nesreči v križišču regionalnih cest pri Latkovi vasi huje poškodoval 40-letni motorist.
42-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Dolenje proti Latkovi vasi in se vključeval na prednostno cesto proti Šentrupertu. Pri tem je izsilil prednost 40-let-nemu vozniku motornega kolesa, kije pripeljal po prednostni cesti iz Šentruperta.
Ni bil tat, ampak brat
Velenje, 28. avgusta - V soboto popoldne je občan na Policijski postaji Velenje prijavil tatvino osebnega avtomobila znamke mercedesbenz. Na podlagi obvestila OKC Policijske uprave Celje so ljubljanski policisti vozilo zasledili na avtocesti v smeri Ljubljane ter ga ustavili. V postopku pa so ugotovili, daje vozilo brez odobritve odpeljal brat lastnika.
Varno
na šolski poti
Adil Huselja
Šole so odprle svoja vrata in šolska dvorišča so oživela. Tako je tudi na cestah, še posebej v jutranjih in opoldanskih urah, ko se šolarji odpravljajo v šolo oziroma se vračajo domov. Začetek šolskega leta ni pomemben le za šolarje in njihove starše, ampak je pomemben tudi za vse, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu. Predstavniki državnih organov, lokalnih skupnosti, podjetij in nevladnih organizacij in društev bodo v okviru svojih pristojnosti opravili naloge, kijih tradicionalno izvajajo ob začetku šolskega leta. Razveseljivo dejstvo je, da so pri delu uspešni, saj se število prometnih nesreč in predvsem smrtnih žrtev med otroki iz leta v leto zmanjšuje. Ob (njihovih) dosedanjih prizadevanjih in uspešnem delu je treba priznati, da je izboljšanje varnosti na cestah rezultat vseh nas, saj se prav vsi pojavljamo v vlogi udeležencev v prometu. Res je, da na veliko voznikov vplivajo predvsem kazni in denar, kije v ozadju, toda med vozniki je vse več tudi takšnih, ki se zavedajo pomena upoštevanja prometnih pravil za varnost oziroma naša življenja. Ne glede na to, ali nastopamo kot pešci, kolesarji ali vozniki motornih vozil, moramo biti v teh prvih septembrskih dneh dodatno previdni in pozorni na najmanjše oziroma najmlajše udeležence v prometu. To zlasti velja za območja šolskih poti, kjer je otrok največ. V prvi vrsti želim opozoriti na hitrost vožnje, kije še vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Če je pot ustavljanja (reakcijski čas in pot zaviranja) pri 30 km/h 13 metrov je pri 50 km/h enkrat daljša in znaša 27 metrov, pri 70 km/h pa je celo 45 metrov. Te številke so zgovorne, in če ob tem upoštevamo še razposajenost, razigranost, nesposobnost pravilnega ocenjevanja okoliščin in strah otrok, ki skupaj z drugimi okoliščinami vplivajo na otroke, da storijo nepredvidljivo dejanje ali reakcijo, lahko ugotovimo, da je hitrost vožnje pomemben dejavnik pri preprečitvi ali posledicah prometne nesreče. Zato v bližini šolskih ustanov in območju šolskih poti ves čas spremljamo dogajanje v prometu, ne samo pred avtomobilom, ampak tudi za njim in na obeh bočnih straneh, da lahko z ocenjevanjem okoliščin in predvidevanjem pravočasno reagiramo na reakcije najmlajših. Ne smemo pozabiti dejstva, da je malo otrok, starih do osem let, ki so sposobni sami varno prečkati cesto, saj le redki znajo pravilno presoditi, kako hitro se odvija promet. Otroci vidijo na cesti bistveno manj kot odrasli, saj njihovo vidno polje obsega le eno tretjino vidnega polja odraslih. Dodatno nevarnost pa predstavlja okoliščina, da majhni otroci verjamejo, da jih vozniki vidijo, če sami vidijo avto oziroma voznika.
Poleg vloge in odgovornosti voznikov je treba izpostaviti tudi vlogo staršev, ki s(m)o odgovorni za prve korake otrok v prometu. Ne smemo pozabiti, da nas otroci opazujejo in se od nas učijo, zato je pomembno, da z upoštevanjem prometnih predpisov pokažemo otrokom, kako naj se obnašajo na prometnih površinah. Učenje in pridobivanje izkušenj s posnemanjem je zagotovo dober način, da se otroci postopoma pripravljajo na samostojno vključevanje v promet in da pri tem ne ogrožajo drugih oziroma da ne postanejo žrtve prometnih nesreč. S pogovori o okoliščinah, pravilih in zakonitostih v prometu, pohvalami za vse, kar pravilno naredijo pri učenju varne hoje in vožnje bomo lažje in uspešneje nadgrajevali znanje in sposobnosti naših otrok v svetu prometa.
Predvsem pa z odgovornim obnašanjem na cesti pomagajmo vsem, ki se trudijo, da so šolske poti tudi varne poti, bele zebre pa ostanejo res bele celo (šolsko) leto. Srečno!
Iz policistove beležke
Dišal mu je pršut
V	sredo, 25. avgusta, je prodajalka v TUŠ-u na Splitski cesti v Velenju pri kraji dveh kosov pršuta zalotila mlajšega moškega. Z malico potem ni bilo nič, z ovadbo pa bo.
Dolgo bo lahko užival svežino
V	sredo, 25. avgusta, je bilo vlomljeno v avtomat z osvežilnimi napitki v Premogovniku. Vlomilec je odnesel večjo količino napitkov, lastnika avtomata pa škodoval za 80 evrov.
Plačal bo tudi za vedenje
V	četrtek, 26. avgusta, se je v avtosalonu v
Črnovi, ker ni bil zadovoljen s kakovostjo popravila, z lastnikom salona sprl lastnik vozila. Nedos-toj no vedenje mu bodo zara ču na li poli cisti.
Marihuana tudi v Florjanu
V	petek, 27. avgusta ponoči, so policisti pri postopku mlajšemu moškemu v Florjanu zasegli zavi tek mari hu a ne.
Tepež pred Maxom
V	soboto, 28. avgusta zjutraj, so policiste poklicali iz Zdravstvenega doma Velenje, kjer sta iskala zdravniško pomoč mlajše dekle in fant. Trije neznanci so ju v zgodnjih jutranjih urah pretepli pred lokalom Max. Zaradi poškodb, ki sta jih pri tem utrpela, so oba z reševalnim vozilom prepeljali v
bolnišnico v Slovenj Gradec. Policisti o storilcih še poizvedujejo, prav pa bi jim prišla vsaka informacija o tem, kaj seje pred lokalom dogajalo.
Treznil se je pri policistih
V	soboto, 28. avgusta popoldan, je možak razgrajal doma v Lipju. Ker se ni po miril niti ko so tja prispeli možje v modrem, so ga ti pridržali do iztreznitve, ob odhodu pa mu izročili plačilni nalog za dva prekrška.
Pijan se je prepiral s kmalu bivšo ženo
V	soboto, 28. avgusta ponoči, so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Lokovici, kjer seje z ženo, s katero sta v postopku razveze, prepiral
pijan mož. Prislužil si je plačilni nalog, o dogodku pa bodo policisti seznanili tudi center za socialno delo, saj so mu bili priča tudi otroci.
Iz nahrbtnika izginila denarnica
V	nedeljo, 29. avgusta, je na prireditvenem prostoru na Velenjskem gradu neznanec iz odložene ga nahrb tni ka ukra del denar ni co z oseb ni -mi dokumenti in denarjem.
Motil soseda
V	ponedeljek, 30. avgusta ponoči, se je na hodniku stanovanjskega bloka na Jenkovi cesti v Velenju pijan stanovalec nedostojno vedel in motil nočni mir soseda.
Vredno pohvale
V	nedeljo, 29. avgusta, je Velenjčan na Policijsko postajo prinesel registrsko tablico, ki jo je našel na ulici Koželjskega. Policisti so jo lastniku iz Šaleške že vrnili.
V	ponedeljek, 30. avgusta, pa je policistom občan prinesel najden mobilni telefon NOKIA 1200, ki ga je našel na zelenici na Tomšičevi v Velenju. Lastnik lahko telefon prevzame na Policijski postaji Velenje.
ZANIMIVO

OrOSKOD
Oven od 21. marca do 20. aprila
Prvi septembrski dnevi bodo precej zaskrbljeni. Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. In reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kotste mislili. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele. ko bo prišlo do tega. pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. To pa velja tudi za odnose s prijatelji. Tudi njih zanemarjate. Ste se že vprašali, zakaj bežite pred svetom?
Bik od 21
aprila do 21. maja
Razgiban teden je pred vami. Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Le preveč naenkrat ne boste smeli hoteti. Saj veste, počasi se daleč pride.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Položaj planetov bo res kriv za marsikaj, kaj se vam ne bo izšlo po željah, malce pa lahko vse, kar se vam dogaja, pripišete tudi vašim dejanjem. Do težav prihaja predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev. Da res ne gre čez noč, se bo treba enostavno sprijazniti, ker drugače pač ne gre. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku. ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Zato se izogibajte vsem, ki bodo podobno nastrojeni kot vi. Najmanj, kar rabite, je prepir za prazen nič.
Rak od 22. junija do 22. julija
Življenje se bo po prvih dneh v septembru spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj pre pri ča ni, da ne bo več mogo če obu di ti čus tev, ki so dol go umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni v vaši partnerski zvezi. A kerste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. Ne zapirajte vrat, da vam ne bo krepko žal. Le pogovorita se, saj se je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že duši-jo. Se morda tudi zato ne počutite tako, kot bi si želeli? Odgovore morate poiskati sami.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Dneve tega tedna boste še dolgo nosili v svojem spominu. K sreči v prijetnem. Obkroženi ste namreč z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam ogromno pomeni. V samoti le redko uživate in tudi v naslednjih dneh ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, radi boste v direndaju. Še najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. Ja. tudi sprehod po gozdu človeku da energijo. Počutje bo zato odlično in to še nekaj časa. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti, ki bo dobila krila. Ne zapravljajte preveč, kmalu boste zelo potrebovali večji kupček denarja. Sicer pa to že veste. Ponedeljek bo vaš srečen dan.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Letošnja jesen, tista meteorološka, ki šele počasi prihaja, bo opravičila svoje ime. Kar čez noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Že po nekaj dneh v septembru se boste počutili čudno, saj ne boste vedeli, ali energijo izgubljate ali dobivate. Vsekakor je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse. kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Izkoristite ta čas, saj ne bo trajal večno. Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. A vse ni izgubljeno, le prvi korak bi tokrat morali narediti vi!
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Želeli si boste, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Potem pa se zna zgo di ti, da vam bo nek do, ki ga zelo ceni te, odprl oči. Ker vam bodo zvezde v naslednjih dneh naklonjene, se bo zaplet rešil tako. da boste na kon cu zelo zado voljni. Pazi te se pre hla dov, saj so spremem be tem pe ratur veli ke, vi pa že nekaj časa bolj krh ke ga zdravja. Ste že raz mis li li o spremem bi pre hra ne?
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Ni kaj, september bo letos vam zelo naklonjen mesec. Vsako leto znova se ga razveselite, sploh, če je topel in lep. Če se bo le dalo, boste v teh dneh še uži-i nekaj po poletju dišečih radosti, pretiravali pa ne boste. Raje boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do novega leta. Pri tem boste zelo skrivnostni, načrtov ne boste razlagali niti najbližjim. Zakaj, veste zaenkrat samo vi. In prav je tako. Sorodniki vam pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, kaj vam pomenijo, ker to tudi pričakujejo. Kar se zdravja tiče, pa ne boste imeli pripomb.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Tolažili se boste, in to zelo uspešno, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje že to jesen spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k sprostitvi. Privoščite si jo vsaj ob koncu tedna, ker ni res, da nimate časa zase. Treba si ga je le vzeti, vam pa je prava sprostitev že dobra družba, saj si tudi za prijatelje ne znate več vzeti časa.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Odločili se boste, da je prvi del septembra čas za zabavo in druženje. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto. ki si ga želite. Bolje bo šele. ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Sobota bo vesela, nedelja utrujena, v ponedeljek pa bo vrnitev v realnost precej težka.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Dogodki si bodo sledili hitreje kot bi vi želeli. Divje bo. kot že dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vašem življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako. da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi. In da bi končno spet imeli več časa za tiste, ki jih imate resnično radi. Še vsaj dva ted na se vam želje ne bodo ures ni či le. Potem pa bo pri šel vaš čas.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Ponudili vam bodo mamljivo delo. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dne vu, saj so se teža ve, ki se jih želi te zne bi ti s spremem bo dela, nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Tudi zato. ker bo nekdo poravnal svoj dolg do vas. Kar pa se ljubezni tiče, bo nekaj v zraku. Zelo srečni boste in to boste znali tudi pokazati. Zato boste dobrodošla družba tudi drugim, saj boste znali vedrino prenesti tudi na prijatelje. Nekdo vas bo pogrešal. Ne bo mu treba povedati, da je tako. Pogled bo povedal vse.
Nagradna križanka »Masaža Velenje«
KLASIČNA MASAŽA TELESA
Matjaž Knez, s. p. Črnova 35 d, Velenje GSM: 070 863 732
relaksacijska masaža
(45 min) 20 EVR masaža hrbta in vratu
(45 min.) 20 EVR masaža celega telesa
(90 min.) 35 EVR
Več informacij na: www.masazavelenje.com
Izrezano rešeno geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »masaža«. Izžrebali bomo 3 nagrade, in sicer darilne bone za masažo telesa.
Nagrajenci križanke "Callusan", objavljene v tedniku Naš čas, 19. avgusta 2010:
Kremno peno Callusan prejmejo: Spomenka Radovanovič, Tomšičeva 33, Velenje; Jožef Mikoletič, Prešernova 22 b, Velenje; Bojan Knez, Tom ši čeva 55, Vele nje. Nagrade lahko dvignete na uredništvu tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.
Psiholog odgovarja (20)
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov
petra.tekavec@deseosvetovanje.com
Draga psihologinja, Imam veliko zdravstvenih težav, visok pritisk, srčno aritmijo, splošno utrujenost, ob stresu pa se mi počutje še poslabša. Moj osebni zdravnik mi je rekel, da bi se morala obrniti tudi na psihiatra oz. psihologa, ker sklepa na to, da je vse povezano z mojih psihičnim stanjem. Pravi, da imam psihosomat-ske težave. Kaj to pomeni? Ali vi menite, da bi mi pogovor s psihologom ali psihiatrom lahko res pomagal? Pri svojih 45. letih bi rad bil zdrav
kot prej, ne pa da se vse vrti okoli mojega počutja, ki mi omejuje in greni življenje. Dobrodošlo bi bilo vaše mnenje in nasvet, kaj naj storim. Hvala lepa.
Psihosomatske težave
Dragi gospod,
želite narediti nekaj za svoje zdravje in kvaliteto življenja, kar toplo pozdravljam. Poskusili ste s tradicionalno medicino, ki pa vam ne pomaga dovolj. Po mnenju vašega zdravnika ležijo izvori težav v vašem psihološkem stanju. Sprašujete se, če je to res. Daje delovanje našega telesa tesno povezano s tem, kaj in kako mislimo in čustvujemo, kažejo medicinske ali psihološke raziskave. O tem govori tudi psihosomatska medicina, ki poudarja da se fiziološka bolezen razvije kot posledica
psiholoških težav. Zdravljenje bi tako moralo vključevati tudi pogovor o vašem psihičnem počutju, o tem, kdaj in kako so se vaše težave razvile, kako se odzivate na stresne situacije, kako dojemate sebe in svet okoli sebe. Razvozlati je potrebno komunikacijo vašega telesa, ki sporoča, da se na čustveni ravni z vami nekaj dogaja. Telo odraža vaše skrbi, nerazrešene težave, nezadovoljene potrebe ... Moje mnenje je, da vam bo pogovor oz. psihoterapija koristila. Verjetno bo potreben več kot en pogovor, da se dokopljete do svojega notranjega sveta, ga pričnete spoznavati in razumeti, kaj vam povzroča težave. Ljudje nismo samo telo, nismo razdvojeni na fizični in psihološki ter duhovni del. Vsi deli so povezani in sovplivajo drug na drugega. Vesela bom za vas, če se boste pričeli spoznavati in ukvarjati s seboj in s tem izboljševati svoje telesno in psihično počutje.
Zgodilo se je
od 3. do 9. septembra
• • •
-	v začetku septembra 1957 so
začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable. Pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo;
-	v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja;
-	4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanj-skega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki šoštanjske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega inštituta iz Ljubljane sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za
gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju;
-	4. septembra 1966 je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino;
-	7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, kije odpraviltlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu;
-	7. septembra 1969 se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleš-
Prihranjeni dolar Jožeta Kranjca in Jožeta Robide (arhiv
Muzeja Velenje)
ki alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem pre ple zal slo -vito severno steno Eigerja. S tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; - predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu
je 9. sep tem bra 1976 obiskal Velenje;
-	od 7. do 9. septembra 1985 je
bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-	leta 1999 sta 9. septembra Strašna Jožeta, Jože Krajnc in Jože Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeležila 10-letnico zelo uspešnega skupnega delovanja.
MPripravlja: Damijan Kljajič
ČETRTEK, 2. septembra
tv slo rr
06.10 Kultura
06.20 Omevi
07.00 Poročila
07.05 Dobrojutro
08.00 Poročila
08.05 Dobrojutro
09.00 Poročila
09.05 Dobrojutro
10.00 Poročila
10.10 Telebajski: nabiramo in
prebiramo 10.35 Odprava zelenega zmaja, 1/6 11.05 Oddaja za otroke 11.40 Sveto in svet: karizma svetega
Frančiška Asiškega 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Peta hiša na levi: novo
življenje, 1. del 13.45 Vrtičkarji: pokaži kaj znaš, nad. 14.15 Vrtičkarji: na mladih svet stoji,
nad. 15.00 Poročila
15.10 Mostovi - Hidak:moj gost, moja
15.45 Vipo - pustolovščine letečega psa: Francija-kralja rogljičkov in franc. štruc, 7/26 15.55 Fifi in cvetličniki: prilepljeni
Zeljko, 7/26 16.10 Skok, obrat, zdrs, dok. film 16.25 Enajsta šola: zbirateljstvo 17.00 Novice, slovenska kronika,
šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Sinje nebo, 2/16 18.15 Briši piši - na zdravje, risanka 18.25 Odpeti pesniki - Oton Zupančič:
sončnica na rami 18.30 Zrebanje deteljice 18.40 Bela, risanka 18.45 Katkina šola, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.35 Vreme 19.40 Sport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Nalepše 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Opus
23.35 Tv dnevnik 2.9.1992 00.05 Dnevnik, ponovitev 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.20	Tv prodaja
11.50	Brez reza: projekt MSNZ
13.35	Tv dnevnikz.9.1992
14.05	Slovenska jazz scena
15.30	Evropski magazin
16.00	Pomagajmo si, tv Koper
16.30	Mostovi
17.00	To bo moj poklic: zdravstveni
tehnik, 2. del
17.30	SP v košarki (M), Slovenija -
Iran, prenos
20.25	SP v košarki (M), Brazilija -
Hrvšaka, prenos
22.20	Samotarji, slovensko češki film
00.00	Neodpuščeno, 1/3
00.50	Komisar in morje, 1/6
02.25	Zabavni infokanal
pop
06.40 Tv prodaja 07.10 24ur, ponovitev 08.15 Čarovnija ljubezni, 82. del 09.10 Iskrice v očeh, 76. del 10.05 Tv prodaja 10.35 Čista hiša, resnič. ser. Tv prodaja
Kako umazana je vaša hiša?,resnič. serije 12.30 Najboljši domači video
posnetki 13.00 24ur ob enih 14.00 Prenova z Debbie Travis, dok. ser.
15.00 Najlepša leta, nad. 15.55 Sebična ljubezen, nad. 16.55 Iskrice v očeh, 77. del 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, 77. del 18.00 Čarovnija ljubezni, 83. del 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Čez 30 in še pri ta starih, am. f.
21.45 Mentalist, 21/21
22.40 24ur zvečer
23.00 Vohun v nemilosti, 5. del
23.55 Popotnik, 6. del
00.50 24ur, ponovitev
01.50 Nočna panorama
12
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva,
jutranji gosti Zupan z
10.35 Zupan z vami, gost: Lojze
Posedel, župan Občine Zalec 11.30 Videospot dneva 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (482) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, pon. 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svet. oddaja/48 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz našega arhiva: Na obisku pri
Antonu Seherju 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Pehotni bataljon, dokum. odd. 21.25 Videospot dneva 21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
3. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bisergora: kako postaneš
junak, 13. del
10.25	Martina in ptičje strašilo: opora
10.35	Skok, obrat, zdrs, dok. film
10.50	Enajsta šola: zbirateljstvo
11.25	To bo moj poklic: zdravstveni
tehnik, 1. del
11.50	To bo moj poklic: zdravstveni
tehnik, 2. del
12.15	Opus
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: popočitniški stres
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: počitnice
16.20	Sola Einstein, 27/52
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potr. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Odprava zelenega zmaja:
srečanje, 3/6
18.35	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Peta hiša na levi: dan dobrih
del, 2. del
20.25	V dobri družbi po slovensko
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Polnočni klub
00.25	Duhovni utrip
00.40	Tv dnevnik 3 9.1992
01.05	Dnevnik
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.45 Tv prodaja 11.15 Evropski magazin 11.45 Črno beli časi 12.00 Tv dnevnik 3.9.1992 12.55 Sinje nebo, 2/16 13.35 Zogarija - ko igra se in
ustvarja mularja 14.00 Glasbeni večer 16.00 Dokumentarna oddaja 16.55 Osmi dan 17.25 Mostovi 18.00 Primorski mozaik 18.30 Na lepše
18.55 Zlata šestdeseta, nostalgija z
Zoranom Kržišnikom 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2012, Slovenija - Severna Irska, prenos
23.00 Skrivnostno jezero, am. film 00.25 Kifeljc, 1/2 02.00 Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	24ur, ponov.
08.20	Čarovnija ljubezni, nad.
09.15	Iskrice v očeh
10.05	Tv prodaja
10.35	Čista hiša, resnič. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Kako umazana je vaša hiša?,
resnič. ser.
12.30	Najboljši domači video
posnetki, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Učitelj z napako, am. film
15.30	Prenova z Debbie Travis, dok. ser.
15.00	Najlepša leta, nad.
15.55	Sebična ljubezen, nad.
16.55	Iskrice v očeh, 78. del
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, 78. del
18.00	Čarovnija ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jaz, vohun, am. film
21.45	Kosti, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Stiri peresa, ang. film
01.30	Sest modelov, nan.
02.05	24ur, ponov.
03.05	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva,
jutranji gosti Naj viža,
10.35 Naj viža, glasbena oddaja, pon. 11.40 Iz arhiva VTV : Na obisku pri
Antonu Seherju 12.35 Videospot dneva 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (483) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	MediaFest Plitvice 2010,
posnetek koncerta (2. večer)
21.40	Regionalne novice 2
21.45	Videospot dneva
21.50	Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev
22.40	Vabimo k ogledu 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon.
00.15	Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
	06.10	Kultura
	06.20	Odmevi
	07.00	Zgodbe iz školjke: počitnice
	07.20	Križ kraž:
	sledi	Obuti maček, 1. del
	sledi	Zajček Bine: gozd
	sledi	Ribič Pepe
	09.15	Napoleon, avstral. jap. film
	10.40	Polnočni klub
	13.00	Poročila, šport, vreme
	13.05	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
	14.05	Srce poletja, am. film
	15.55	Sobotno popoldne
	sledi	Uvertura
	16.15	Zdravje
	16.35	Usoda
	16.40	Alternativa/nasvet
	17.00	Poročila, šport, vreme
	17.15	Ozare
	17.20	Sobotno popoldne
	sledi	Zakaj pa ne
	17.30	Na vrtu
	17.55	Podjetniki, mi smo face, 1. del
	18.05 18.30	Z Damijanom Podjetniki, mi smo face, 2. del
	18.40	Prihaja Nodi, risanka
	18.55	Vreme
	19.00	Dnevnik, vreme, šport
	19.55	Gledamo naprej
	20.00	Stopimo skupaj, prenos koncerta
	21.30	ARS 360
	22.00	Poročila, vreme, šport
	22.30 00.30	Ladijske novice, am. film Kaja Tokuhisa: sestrična, igrani film
	00.55	Tv dnevnik 4.9.1992
	01.20	Dnevnik, ponov.
	01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
	02.05	Infokanal
SOBOTA, 4. septembra
tv slo rr
06.30 Zabavni infokanal
08.50 Tv prodaja
09.20 Skozi čas
09.30 Tv dnevnik 4.9.1992
09.55 Tarča
11.05 Pogledi Slovenije
12.35 Posebna ponudba, potroš. odd.
12.55 Primorski mozaik
16.55 SP v košarki (M), osmina
finala, prenos 19.05 Slovensci po svetu: slikar Gary
Bukovnik iz ZDA 19.55 SP v košarki (M), osmina
finale, prenos 21.45 Ljubljana: boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v welter kategoriji, Dejan Zavec - Rafal Jackiewicz, prenos 23.00 Bleščica, oddaja o modi 23.30 Slovenski magazin: Goriška 00.00 Sobotno popoldne 02.15 Zabavni infokanal
pop
07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. ser. 08.15 Jaka na Luni, ris. ser. 08.25 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Otroška kuharija, kuh. odd. 09.25 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.50 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.15 Dežela pred časom, ris. ser. 10.40 Hevreka!, izob. ser. 10.55 Preverjeno, ponov. 12.00 Velike ideje za majhen planet, dok. ser.
12.30 Nevarni asteroid, am. film, 1/2 14.15 Agatha Christie: Poirot, nan. 16.10 Zivljenje ni šala, nan. 17.05 Umori na podeželju: junak ali
strahopetec, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Da Vincijeva šifra, am. film 22.50 Domovina junakov, am. film 00.50 Mesto krvi, am. film 02.30 24ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.45 Heidi, risani film 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (484) 11.35 Videospot dneva 11.40 Iz našega arhiva: Na obisku pri
Antonu Seherju 12.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, ponovitev 18.40 Videospot dneva 18.50 Pravljica za otroke 19.00 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog - 1. del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1860. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV 22.00 Obrazi Porabja, 5. del dokumentarne oddaje 22.30 Jutranji pogovori 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 5. septembra
tv slo rr
07.00	Ziv žav
sledi	Telebajski, 74/90
09.25	Zogarija, ko igra se in ustvarja mularija
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Dobova
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	V dobri družbi po slovensko
14.45	Prvi in drugi
15.15	Ellis v deželi blišča, nizoz. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Folkart 2010, 1. del
18.25	Toni in Boni, risanka
18.30	Musti, risanka
18.35	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	80 let Mojmirja Sepeta
21.40	Zrebanje lota
21.55	Intervju
22.50	Poročila, vreme, šport
23.25	Tičja kletka, am. film
01.25	Tv dnevnik 5.9.1992
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Skozi čas 09.40 Tv dnevnik 5.9.1992 10.10 Globus
10.40 Naša pesem 2010, 21. tekmov. slov. pevskih zborov v Mariboru, posnetek 11.50 Izgubljeni zaklad templjarjev,
danski film, 1/2 13.20 Pomagajmo si, tv Koper 13.50 Turbulenca: popočitniški stres 15.20 Atletika za celinski pokal,
posnetek 16.55 SP v košarki (M), osmina
finala, prenos 19.55 Sp v košarki (M), osmina
finala, prenos 21.50 Atletika za celinski pokal, posnetek
23.20 SP v gorskem teku, reportaža
iz Kamnika 23.50 Rim, 6/10 00.45 Novembrski mož, nem. film 02.15 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. ser. 08.20 Mojster Miha, ris. ser. 08.30 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.55 Jagodka, ris. ser. 09.20 Otroška kuharija, kuh. odd. 09.25 Altair v Zvezdolandiji, ris. ser.
09.40	Pingvini v vesolju, ris. ser.
10.05	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.30	Dežela pred časom, ris. ser.
10.55	Tom in Jerry, ris. ser.
11.05	Po krivem za rešetkami, kanad. film
12.50	Shaq, pomeriva se!, resnič. ser.
13.45	Moto GP, prenos dirke za VN
San Marina
15.15	Najbolj nori športi, dok. odd.
15.45	Zivljenje ni šala, am. nan.
16.40	Starševstvo, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00 Pirati s Karibov, am. film 22.30 Zvezde na sodišču, nan. 23.25 Večno mlad, am. film
01.20	Vzpon denarja, dok. ser. 02.20 24ur, ponovitev
03.20	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja: Obisk v Muzeju Premogovništva Slovenije v Velenju
09.50 Pravljica za otroke: Boter
petelin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 1859. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 ZUPANOVA TORTA, gosi: Lojze
Posedel, župan Občine Zalec 11.35 1860. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.10 Vabimo k ogledu
12.15 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ponovitev, ans. Petra Finka, ans Spomini, ponovitev 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ali Baba in 40 razbojnikov,
risani film 19.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
20.15 Pop corn, glasbena oddaja 21.10 Jutranji pogovori 23.00 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 6. septembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.45 Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Vipo - Francija, kralja
rogljičkov in franc. štruc, 7/26
10.20	Fiti in cvetličniki: prilepljeni
Zeljko, 7/26
10.35	Zogarija, ko igra se in ustvarja mularija
11.05	Skrivnostne živali, 16/25
11.30	Sola Einstein, 17/52
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Stopimo skupaj, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Pika Nogavička, 12/26
16.05	Mala kraljična: kaj je narobe z
gabrom?, risanka
16.15	Pujsa Pepa: najboljša
prijateljica, risanka
16.20	Butalci, ponov.
16.35	Mozart: v deželi opere, 3. odd.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.55	Slovenski magazin
18.25	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Klovn Kiri, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55 Starši v manjšini, 4/6
21.25	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Glasbeni večer 00.45 Tv dnevnik 6.9.1992
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Otroški infokanal
09.20 Tv prodaja
09.50 Naši vrtovi: botanični vrt v
Ljubljani, dok. ser. 10.20 Sobotno popoldne 12.30 Naša pesem 2010 - 21.
tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru, posnetek 13.40 Tv dnevnik 6.9.1992 14.05 Kaj govoriš?-So vakeres? 14.20 Slovenci v Italiji 14.50 Opus 15.20 ARS 360
15.35 Posebna ponudba, potroš. odd.
15.55 Prvi in drugi
16.20 To bo moj poklic: izdelovalec
modnih oblačil, 1. del 16.55 SP v košarki (M), osmina
finala, prenos 18.55 Rožnati panter: letalec, risanka 19.00 Rožnati panter: tarzan, risanka 19.10 Z Damijanom, ponov. 19.55 SP v košarki (M), osmina
finala, prenos 21.50 Knjiga mene briga 22.10 Trešet, hrvaški film 23.30 Doma na počitnicah, španski f. 01.05 Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	24ur, ponovitev
08.15	Čarovnija ljubezni, nad.
09.10	Iskrice v očeh, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Najlepša leta, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Sebična ljubezen, nad.
12.30	Najboljši domači video
posnetki
13.00	24ur ob enih
14.00	Prenova z Debbie Travis, dok. ser
15.00	Najlepša leta, nad.
15.55	Sebična ljubezen, nad.
16.55	Iskrice v očeh, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, nad.
18.00	Čarovnija ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan.
21.00	Dnevnik Bridget Jones, ang. f.
22.50	24ur zvečer
23.10	Vohun v nemilosti, nan.
00.05	Popotnik, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino - tedenski izbor 11.35 1860. VTV magazin, regionalni
- informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Iz glasbenega arhiva VTV 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brodolomčki, otroški risani film 19.20 Regionalne novice 1 19.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 485. odaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami: Alojz Podgoršek, župan Občine Smartno ob Paki 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (2. del) 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 7. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kljukčeve dogodivščine, 1/12
10.40	Feliks na morju, risanka
10.50	Mozart: v deželi opere, 3. odd.
11.05	Zgodbe iz školjke: butalci
11.20	Zgodbe iz divjine, 11/20
11.55	Intervju: Izidor Pečovnik Dori
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	ARS 360
13.35	Osmi dan
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Izganjalci vesoljcev, 10/26 d: Fra
16.05	Sejalci besed: Fran 4/5
16.25	Zlatko Zakladko: muzej
gozdarstva
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Ko verjameš vase, dok. odd.
18.00	Ugriznimo znanost: kuhinja
prihodnosti
18.20	Minute za jezik
18.30	Zrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Ris, kralj jozdov, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Skrit obraz strahu, dok. odd.
00.10	Prava ideja!, posl. odd.
00.50	Ko verjameš vase, dok. odd.
01.12	Tv dnevnik 7.9.1992
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.35 Tv prodaja 12.05 Dober dan, Koroška 12.30 Tv dnevnik 7.9.1992 13.25 Na lepše
13.50 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.45 Bleščica, oddaja o modi 15.15 Izvir(n)i 16.20 Mostovi
16.55 SP v košarki (M), osmina
finala, prenos 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Globus
20.00 Beograd: nogomet, kvalif. za EP 2012, Srbija - Slovenija, prenos
22.45 SP v košarki (M), osmina
finala, posnetek 00.20 Končni obračun, ang. am. film 02.00 Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	24ur, ponovitev
08.20	Čarovnija ljubezni, nad.
09.15	Iskrice v očeh
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
12.30	Najboljši domači video
posnetki
13.00	24ur ob enih
14.00	Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 15
leta, nad.
15.55	Sebična ljubezen, nad.
16.55	Iskrice v očeh, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, nad.
18.00	Čarovnija ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Internetna afera, am. film
22.45	24ur zvečer
23.05	Vohun v nemilosti, nan.
00.00	Popotnik, nan.
00.55	24ur, ponov.
01.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami: Alojz Podgoršek, župan Občine Smartno ob Paki 11.25 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (2. del) 13.00 Videospot dneva 13.05 Hrana in vino, ponovitev (485) 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pravljica za otroke: Košastka Katka
18.25 Otroški glasbeni videospoti "n "r Vabimo k c 1 1
18.45
18.50 Hrana in vino, svet. odd./486 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1861. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna
informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Koncert klasične glasbe: Teofil
& CO, posnetek 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videostrani, obvestila
SRE DA, 8. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Obisk v akvariju, 10. del
10.15	Pika Nogavička, 2/26
10.40	Sejalci besed: Fran Milčinski, 4/5
11.00	Zlatko Zakladko: muzej
gozdarstva
11.25	Ko verjameš vase, dok. odd.
12.00	Ris, kralj gozdov, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tednik
14.20	Izvir(n)i
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.55	Milan, risanka
16.00	Medvedek, risanka
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: timsko delo
18.25	Bojan, ris.
18.30	Leni in čivka, ris.
18.35	Vrtni palček Primož, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Videokracija, koprod. film
21.35	Zrebanje lota
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.20	Sveto in svet: sveto pismo danes
00.35	Turbulenca: timsko delo
01.25	Tv dnevnik 8.9.1992
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	80 let Mojmirja Sepeta
13.10	Knjiga mene briga
13.30	Tv dnevnik 8.9.1992
14.00	Glasbeni večer
16.00	Mostovi
16.30	Črno beli časi
16.55	SP v košarki (M), četrtfinale, prenos
18.50	SP v gorskem kolesarstvu, povzetki
19.55	SP v košarki (M), četrtfinale, prenos
21.50	Volpone, sng drama Ljubljana
23.55	Slovenska jazz scena
01.00	Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	24ur, ponovitev
08.20	Čarovnija ljubezni, nad.
09.15	Iskrice v očeh, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
12.30	Najboljši domači video
posnetki, dok. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prenova z Debbie Travis, dok. ser.
15.00	Najlepša leta, nad.
15.55	Sebična ljubezen, nad.
16.55	Iskrice v očeh, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, nad.
18.00	Čarovnija ljubezni
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Obkoljena družina, am. film
21.45	Kosti, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Vohun v nemilosti, nan.
23.55	Popotnik, 9. del
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1861. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Sportni torek, športna
informativna oddaja 11.25 Hrana in vino, svetovalna
11.55 Skrbimo za zdravje,
izobraževalna oddaja, Srčno
12.50 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Kraljevič in berač: dvojne težave, otroški risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, svetovalna
oddaja, 487. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, gost: Darko
Menih, župan Občine Soštanj 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Obrazi Porabja - 6. del,
informativna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
v
PRIREDITVE
Knjižne novosti
Jean - Michel Thibaux: Gašparinka
Marie Gaspari je dvajsetletno dekle, ki živi sama s svojo materjo na osamljeni kmetiji na griču Sainte - Baume v Franciji. Je prava lepotica, prijateljica narave, z vedrim nasmehom in odločnim pogledom. Za vse vaške čenče i n sosedske nevoščljivke je znana kot Gašparinka. Je pa tudi zdraviteljica, saj pozna mnoge skrivnosti zdravilnih zelišč. Veliko mladih deklet in ostarelih vaščanov se zateče k njej, da jih pozdravi s svojimi zeliščnimi pripravki. Njenega očeta so pred leti skriv-
nost no umo ri li, nih če ne ve kdo in ne zakaj. Marie si zada nalogo, da bo prišla uganki, kdo je umoril njenega očeta, do dna. Pri reševanju te naloge, naleti na številne težave. Po robu se mora postaviti nekaterim vaščanom, zlobnim jezikom, pa tudi mestnemu veljaku in velikemu podjetniku, ki si je ne želi v vasi. Le ta vzbudi v Marie dvom, kdo v resnici je Gašparinka, kdo so njeni starši?! Mnogi vaški mladeniči jo poželjivo gledajo, jo nadlegujejo in si želijo njene ljubezni. Uspe ji najti pravo, resnično ljubezen. Inženir Jean - Baptista, ki je prišel v te odročne kraje graditi mostove in ceste, ji stoji ob strani, ji pomaga ob odkrivanju skrivnosti o lastnem poreklu in osvoji njeno srce.
Cressida Cowell: Kako izuriti svojega zmaja
To je zanimiva in napeta zgodba o tem, kako postaneš junak s trudom in vztrajnostjo. Glavni junak zgodbe, ki se dogaja v vikinški vasi, j e Viki i II. V tej vasi zmaji z ognjenimi napadi ustrahujejo Vikinge. Viki je suhljat, pegast, popolnoma povprečen fant. Ker pa je sin poglavarja Huliganov, postane vodja skupine desetih fantov, ki se morajo dokazati, da postanejo polnopravni pripadniki plemena. Opraviti morajo zmajski sprejemni tečaj. Najprej morajo ujeti vsak svojega zmaja. Njihova naslednja naloga je urjenje tega zmaja. Samo vikinški junaki si upajo krotiti najbolj divja in najnevarnejša bitja na Zem iji. Potem imaj o štiri mesece časa, da se pripravijo na sprejemni preizkus. Dokazati morajo, da so svojega zmaja dobro izurili. Tako bodo končno dobi li naziv Huli ga ni z oto ka Gump cev. Vikija je zelo strah, ko mora oditi v votlino s tri tisoč spečimi zmaji. Iz votline mu uspe prinesti najmanjšega zmaja. Vsi se posmehujejo Vikiju in njegovemu zmajčku, ki ga poimenuje Brezzobi. Dedek Vikiju svetuje: »Da boš postal junak in poglavar, se boš moral zelo potruditi in vztrajati pri tem do konca. Pri tem si pomagaj s svojo pametjo, domišljijo in premetenostjo. Saj veliko veš o zmajih!« Viki uporabi vse svoje »nenavadne« tehnike urjenja in s trudom in vztrajnostjo res postane junak.
Andreja Virk Žerdin: Teta Ančka
Pred nami je knji ga »pravljic« ozi roma »navihanih« zgodbic, ki je prepletena z okusnimi, a preprostimi kuharskimi recepti. Glavna junaka te knjige sta teta Ančka in Jurček Koren. Teta Ančka je najboljša kuharica na svetu in tudi najbolj fantastična prijateljica devet let in tričetrt starega fantka Jurčka Korena. Jurček se je preselil v novo hišo na obrobju Ljubljane. Osamljen je brez svojih nekdanjih prijateljev, v novem okolju ne ve, kaj bi počel in kam bi se dal. Na srečo čisto po naključj u spo-
zna nenavad no gospo, ki jo Jurček kli če kar teta Ančka. Živi v sosednji ulici in skupaj počneta vse živo. Teta Ančka j e res nekaj posebnega, prava dobra vila. Podstrešje njene hiše v kateri prebiva, je prava zakladnica. Tam ima shranjene velike steklene kozarce, ki so polni pisanih gumbov neštetih oblik, barv in velikosti, tam je shranjeno staro kolo, pa velika škatla z vijaki, polica z orodjem, ogromno ogledalo, ne manjka pa niti visoka knjižna omara z debelimi, v usnje vezanimi knjigami s strašno zanimivimi naslovi... Vsake toliko časa nam teta Ančka v knjigi razkrije poleg zanimive in napete zgodbe tudi izvrstne recepte, kijih velja preizkusiti. Preizkusite lahko, kako pripraviti kosilo za junake, kaj ne sme manjkati v košari za piknik ali kakšna je malica za iztrebljevalce vampirjev. Zgodbice so napisane humorno in so polne zabavnih zapletov, dopolnjujejo pa jih zabavne ilustracije.
Liljana Praprotnik Zupančič: Jezične zgodbe
Avtorica te knjige, v kateri je zbranih 21 kratkih, hudomušnih zgodb, je bolj znana kot Lila Prap. Jezične zgodbe pa j e tokrat ilustriral avtoričin mož Bori Zupančič. V vse zgodbe j e Lila vpletl a znane sloven ske pre govore in besed ne zve ze. Take, ki jih uporabljamo vsak dan in ne razmišljamo o njihovem pomenu. V eni od zgodb princeska podari kraljeviču svojo roko. Vsi vemo, daje princeska privolila, da se bo poročila s kraljevičem. A v knjigi kraljevič odjezdi nazaj na svoj grad, v roki pa dobesedno nosi princeskino roko, ne pa tudi princeske. Ne boste verjeli, da je nekoč živel neki deček, ki mu je zgodil pravi čudež, nekaj pametnega mu je padlo v glavo. Nekega dne je namreč dečka v šoli med odmorom, točno v sredo čela, zadela Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Deček je bil od tistega dne vedno malce omotičen, njegova starša pa ponosna na sina. Vsaka zgodba je polna takih domislic. Zelo jezično spretne in domiselne, smešne i n pametne zgodbe, ki bodo všeč otrokom in odraslim.
Beata Akerman: Izabela
To je pravlji ca o prin ces ki Iza be li, ki je bila zadnja od petih otrok, ki so se rodil i kralju in kraljici. Bratca in sestrici so seji radi posmehovali in se niso hoteli igrati z njo, ker je jecljala. Odrasli pa so jo oštevali, ker se ji je zataknilo ali pa so jo kar naprej opozarjali, da mora govoriti gladko. Tako je Izabela postajala iz dneva v dan tišja in bolj žalostna. Igrat se je odhajala v grajski park, kjer se je skrila pri rožnatem grmu. Spoprijateljila se je z majhnim ptičkom slavčkom, ki ji je tako lepo pel. Njemu je pripovedovala svoje najljubše pravljice. A slavček je odletel z drugimi pticami v tople kraje. Izabela si je za svoj sedmi roj stni dan zaže le la, da bi ta dan oba njena bratca in obe sestrici ves dan jecljali. Očetu kralju in mami kraljici, se je želja zdela nadvse nenavadna, a sta izdala ukaz. In vsi so morali ubogati kraljeve ukaze. Izabeli so prišli čestitat vsi bratranci i n sestrične pa tudi otroci i z sosednjega kraljestva. Čudili so se, zakaj vsi tako čudno govorijo, jecljajo. Potem so se jim vsi smejali in jih oponašali. Bratca in sestrici so bili jezni na Izabelo. Izabela pa jim
Izabela
je iskreno priznala, da jim je želela le pokazati, kako se je ona počutila, ko so se ji posmehovali in se niso želeli igrati z njo ter je poslušati. Šele takrat so razumeli Izabeli-no željo za rojstni dan. Izabela je zapisala sedem pravil, kako ravnati s tistimi, ki jecljajo. Od tedaj se v tem kraljestvu ljudem, ki so jecljali, niso več smejali. Pripravila: Ditka Prah Šincek
VELENJE
Četrtek, 2. septembra
19.00 Glasbena šola Velenje Prireditev ob 40-letnici partnerstva med Velenjem in Esslingenom
19.00 Atrij Velenjskega gradu
22. festival Prešmentane citre Koncert: Janja Brlec, citre
Petek, 3. septembra
9.00 Park pred Gimnazijo Kk? Tk! - vsem enako! Projekt predstavitve delovanja velenjskih mladinskih organizacij
16.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma eprezentanc U21
Slovenija : Belgija
19.00 Dom kulture Velenje
22. festival Prešmentane citre Srečanje slovenskih citrarjev z gosti
21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer in ogled nogometne tekme Slovenija : Severna Irska
Sobota, 4. septembra
8.00 - 13.00
Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica
9.00 Ploščad pri Centru Nova Glasbeno dopoldne na kmečki tržnici
Kdaj - kje - kaj
13.00 Športno igrišče Paka
Zabavne igre Paka 2010 21.00 Mladinski center Velenje - klub Klubski večer: glasba & klepet
Nedelja, 5. septembra
7.00 Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje 14.00 Vovkov mlin - Janškovo selo 4. Mlinarska nedelja (meja Velenje - Dobrna) 15.00 Športni park v Šentilju Šentiljske igre
Ponedeljek, 6. septembra
17.00 - 18.00
Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Teden zdravja - Velenje, zdravo mesto
Predavanje: Bodimo fit v vseh življenjskih obdobjih
Torek, 7. septembra
17.00 - 18.00
Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Teden zdravja - Velenje, zdravo mesto
Predavanje: O raku in tem, kaj lahko naredimo sami, da preprečimo to bolezen 17.00 Vila Mojca
Torkova peta: Ustvarjalnice za otroke in starše 19.00 Kulturnica
Torkove bralne urice
Sreda, 8. septembra
16.00 - 19.00
Cankarjeva ulica, stojnice Teden zdravja - Velenje, zdravo mesto, predstavitev društev, ki delujejo na področju zdravja
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 2. september
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Razstava slikarja Franca Klanferja
Sobota, 4. september
17.00 Štadion Široko
Nogometna tekma NK Šoštanj : NK Zavrč, 3.krog, ŠNL
Nedelja, 5. septembra
x Martuljški slapovi Izlet, lahka pot
Koledar imen
September/ mali srpan
2.	Četrtek - Štefan
3.	Petek - Dora
4.	Sobota - Zalka
5.	Nedelja - Lovrenc
6.	Ponedeljek - Zaharija
7.	Torek - Marko
8.	Sreda - Marija
Luni ne mene
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. septembra
20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Premiera igre Županova Miška (KD Šmartno ob Paki)
Nedelja, 5. septembra
20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Ponovitev igre Županova Miška (KD Šmartno ob Paki)
8. septembra ob 12:29 prazna luna (mlaj)
Kk? Tk! pred Gimnazijo Velenje
»Kk? Tk! - vsem enako!« je projekt velenjskih mladinskih organizacij, ki ga letos že drugič zapored koordinira Počitniško društvo Kažipot. Letos se bo odvijal prvi septembrski petek (3. 9. 2010) v parku pred gimnazijo Velenje. Namenjen je mladim, starim od 15 do 29 let, pričakujejo pa tudi nekaj starejših obiskovalcev. Začel se bo ob 9. uri in končal ob 22. uri. V tem času se bo predstavilo več kot 20 mladinskih organizacij. Nekaj površin bodo lahko mladi izkoristili tudi za poležavanje na soncu, potekale bodo različne športne in zabavne igre, od 15. ure dalje pa se bodo obiskovalci lahko prepuščali tudi zvokom moderne glasbe.
Tekma kočij dvovpreg, galopske dirke, viteške igre
Šaleška konjenica v nedeljo, 5. septembra, pripravlja tradicionalno konjeniško prireditev. Ob 13. uri se bo na prostoru ob Škalskem jezeru začela tekma kočij dvovpreg, ob 14.30. uri bodo viteške igre, ob 16. uri pa hitrostne dirke tako za galoperje kot rekreativne konje. Po končanem tekmovanju sledi zabava.
■ vg
Toplica prestavljena
Topolšica - Zabavno-etnološko prireditev Veselje ob Toplici že več kot 25 let pripravlja Turistično društvo Topolšica. Dogodek je bil napovedan v soboto, 28. avgusta, a je zaradi napovedi slabega vremena prestavljen na 25. september. Program prireditve sicer ostaja enak.
■ vg
4. Mlinarska nedelja
Vinska Gora, Dobrna - V nedeljo popoldne (5. 9.) bodo člani TD Vinska Gora, KUD Dobrna in TD Dobrna v dolini mlinov na meji med občinama Velenje in Dobrna pripravili 4. Mlinarsko nedeljo. Organizatorji bodo pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Pri vsakem mlinu bodo opisali zgodovino mlina, pevci in godci iz Dobrne in Vinske Gore bodo izvedli krajši program. Manjkal ne bo tudi kakšen skeč na mlinarsko temo. Predstavili se bodo še mladi slikarji iz OŠ Dobrna. Na stojnicah bodo predstavnice aktiva kmečkih žena Dobrna delile slastne dobrote. Obiskovalci bodo lahko poizkušali kulinarične dobrote iz teh krajev. Za zabavo je poskrbljeno.
CITYCENTER Celje
•6.-11. september: VARNA POT V ŠOLO - vabljeni na prometni poligon s prikazom varne poti do šole, doma za naše najmlajše. •vsak četrtek BIO TRŽNICA •v nedeljo 5. septembra ob 11. uri: PRAV POSEBEN DAN, pravljične ure v otroškem parku Džungla
KAM NA IZLET?
Sobota, 4. 9.: OBRONKI ŠENTILJA - Sekc. Šentilj in PLASKI VOGEL -PDV; - OLŠEVA SKOZI OKNO -Sekc. Topolšica - vse PDV. VABLJENI!
KINOVELENJE:: SPORED
PISMA JULIJI
(Letters to Juliet) - romantična komedija
Režija: Gary Winick Igrajo: Amanda Seyfried, Christopher Egan, Gael Garcia Bernal, Vanessa Redgrave, Franco Nero, idr.
Petek, 3. 9., ob 18.00 Nedelja, 5. 9., ob 20.00
Ambi ci oz na novi narka Sophi e Hall se z ljubimcem Victorjem iz New Yorka odpravi na romantične počitnice v Italijo. Medtem ko je Victor zaposlen s svo jo kari e ro, se Sophi e med spreho -dom nena do ma znaj de na slo vi tem veron skem dvo ri šču zalju blje ne Juli -je Capu let. Med pis mi o izgub lje nih ali neus li ša nih lju bez nih, ki jih Juli ji poši -ljajo ženske z vsega sveta, Sophie najde pol sto let ja sta ro pis mo Clai re Smith. Ta se je še kot najstnica zaljubila v nekega mladega Italijana in ga s pomočjo pisma skušala ponovno poiskati. Na Sophiejino presenečenje pis mo nav dih ne Clai re, zdaj že babi -co, da v iskanju davno izgubljene ljubezni pripotuje v Verono. Poizvedovanju po vsej Toskani se pridruži tudi Clairin vnuk Charlie. Vsa trojica spozna, da je za soo čenje z lju bez ni jo potreb -na dobršna mera poguma ...
SALT
(Salt) - akcijski triler, 100 minut Režija: Phillip Noyce Igrajo: Angelina Jolie, Liev Schreiber, Chiwetel Ejiofor, Zoe Lister Jones, Yara Shahidi, idr. Petek, 3. 9., ob 20.00 Sobota, 4. 9., ob 20.00 Nedelja, 5. 9., ob 18.00 Režiser napetih trilerjev Patriotske igre, Svetnik in Nepo sred na nevarnost se znova podaja v svet skrivnostnih vohunov, na čelu s predano agentko CIE Evelyn Salt. Njena zvestoba je postavljena pred preizkušnjo, ko jo prebegli informator naznani kot dvojno rusko agentko, ki naj bi izvedla atentat na ameriškega pred sed ni ka. Salt pobe gne in uspešno uporabi svoje dolgoletno znanje prikrivanja in izmikanja prijetju, a da bi dokazala svojo nedolžnost, se mora soo či ti z obtož ba mi in zle pa ali zgrda obvarovati svoje življenje pred dokonč nim izbri som.
VIHARNO SRCE
(Myrsky) - otroški igrani film, 90 minut
Režija: Kaisa Rastimo Igrajo: Ronja Arvilommi, Laura Malmivaara, Janne Virtanen, Sara
Tammela, idr.
Nedelja, 5. 9., ob 16.00 - Pikin kino
Vzhodni Berlin jeseni 1989. Oče finske dru ži ne med obis kom ber lin ske ga zidu reši srčkanega pasjega mladiča. Nadene mu ime Viharno srce in ga odnese domov. Nihče v družini ne pozna pasme psa niti njegovega ozadja. Sedemletna Lučka se v kužka zaljubi na prvi pogled in vzame pasjo siroto pod svoje okrilje. Njegovim staršem, ki nista mrtva, ampak sta se le spremenila v zvezdi na nebu, napi še celo pis mo, da ima zdaj Viharno srce novo mamo. A kosmata in nagajiva pasja kepa odraste v orjaškega psa brez pravil in prepovedi. S svojo navzočnostjo in laježem ustrahuje vse, ki bi lahko kakor koli ogrozili nje-go vo malo zaščit ni co. Dru ži na zač ne počasi odkrivati resnico o svojem pasjem članu.
Festivali, nagrade: Schlingel Chemnitz
2008	(naj bolj ši evrop ski otroš ki film in najboljša otroška igralka), London Children's Film Festival 2008 (nagrada občinstva), Antwerp/Brugge 2009 (nagrada občinstva), Leeds 2009 (najboljši film po izboru otroške žirije), Berimora Riga
2009	(nagra da občin stva), Kod omota-chino Tokio 2009 (najboljši film). S podporo Ministrstva za kulturo!
SHREK ZA VEDNO
(Shrek Forever After) - sinhroniziran
Animirana komedija, 93 minut Režija: Mike Mitchell Slovenski glasovi: Dario Varga, Tanja Potočnik, Sebastijan Cavazza, Jose, Lučka Počkaj, Iztok Valič, Jernej Kuntner, idr.
Nedelja, 5. 9., ob 10.30 - Pikin kino
Čemerni, toda dobrosrčni orjak Shrek se ne more spri jaz ni ti z dol go čas nim dru žin skim življe njem, zato pri sta ne na čarovnijo prebrisanega Špicparkeljca. Znajde se v vse prej kot sanjski deželi, kjer njegova žena Fiona vodi odpor proti zlob ne mu tira nu, in nima časa za lju -be zen. Na hla den sprejem nale ti tudi pri nekdaj najboljšem prijatelju Oslu, ved no boje vi ti Obu ti maček pa se je močno polenil in poredil. Shrek se odloči vzeti stvari v svoje roke, kar povzroči kopico novih zabavnih norčij in prigod.
Cene:
Redna predstava 3,5 EUR Pikin kino 2,5 EUR
Naslednji vikend, od 10. 9. do 12. 9. 2010 napovedujemo:
akcijsko komedijo A EKIPA, dokumentarni film SKRITI ZALIV, otroški igrani film ŽABE IN PAGLAVCI in sinhronizirano animirano družinsko komedijo SVET IGRAČ 3
»aH:AS
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
-	PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS RO v četrtek, 16. septembra 2010, ob 16.00 url
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
-	EKONOMIST
Informativni dan bo v četrtek, 9. septembra 2010, ob 17.00 uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativni dan bo v četrtek. 9. septembra 2010, ob 17.00 uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
Sejem vseh sejmov
PREDSTAVITVE DRŽAV IN PRILOŽNOSTI POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE POHIŠTVO, NOTRANJA OPREMA Mi ZAKLJUČNA DELA VGRADBENIŠTVU ŽIVILA, PIJAČE IN GOSTINSTVO APARATI IN OPREMA ZA DOM TURIZEM IN PROSTI ČAS AVTOMOBILI IN STROJI DOMAČA IN UMETNA OBRT BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
43. M©S
CELJE, 8.-15. SEPTEMBER 2010

www.ce-sejem.si
3 svetovalnice IZJEMNA PONUDBA ZA ENERGIJA DOMA UČINKOVITO RABO IN NOVE VIRE ENERGIJE
Nakupi iz prve roke po nižjih cenah, priložnost za okrepčilo in zabavo za vso družino.
Generalni pokrovitelj:	f }
O HypoGroup
RADI O V EL EN J E
KJER ZVOKI DOBIJO QRt1^>
•velika izbira harmonik •prodaja staro za novo •servis vseh vrst harmonik 1 •uglaševanje •dodatni gumbi •mehovi, jermena, kovčki
Postani! naročnik
Za naročnike kar 8 številk zastonj!
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DAN
9. 9. 2010 ob 16.30 uri
-A*
MODRA ŠTEVILKA
NOVO
v študijskem letu 2010/2011
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski socialni sklad
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj • Slovenj Gradec • Rogaška Slatina
ČETRTEK, 2. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3. septembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
a
Plesna šola z licenco Šolska cesta 48, Mislinja devzej@siol.net
evzej,
Pričeli smo z vpisom v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma Velenje.
HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ
TEČAJI ZA ZAKLJUČENE DRUŽRE (DRUŽABNI PLESI)...
Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 12. septembra.
j
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 23. avg. 2010 do 29. avg. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. oLjubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. avg. 2010 do 29. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
				
				
				
ki	i*	ilcflianh-j	11	_ Miirt
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA
□ 23.avg □24.avg ■25.avg □26.avg □27.avg □28.avg @29.avg
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
PIZZKRMA D[ KR1LL
'O,
PODARIM
HLADILNIK z zamrzovalnikom podarim. Gsm: 041/817-061
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica za vse z resnimi nameni, zastonj za mlade gospe, ugodno za ostale ženske. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 PREPROST moški, sam z otrokom je ostal, preprosto, samsko žensko bi rad spoznal, ljubezen svojo ji dal. Gsm.: 031/860-668 ŽENSKE vseh starosti si želijo spoznati ljubečega, iskrenega prijatelja. Tel.: 090 62 86 (1,99 eVr/min) ali 03/5726-319 POKLIČITE in spoznajte svojo ljubezen. Gsm.: 031/505-495 DEKLETA si želijo resnih fantov. Tel.: 090 62 86 (1,99 eVr/min) ali gsm: 031/505-495
BREZPLAČNA spoznavanja za gospe do 48. leta. Ugodno za ostale gospe in moške. Tel: 03/5726-319, gsm: 031/836-378
S.
Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03/897 17 02, GSM: 040/ 843 888
www.velenje.com/dimato
Leskovačke specialitete z žara, pizze, malice, solate
Dostava na dom!
Spremljajte SP v košarki na velikem platnu!
SIMPATIČNA in poštena 50-letna ženska iz Velenja si želi spoznati prijatelja starega do 60 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647
habit
nepremičnine
HabltdAovKemilbiva ll,V«kxi|8
NEPREMIČNINE
TRAVNIK s kletjo v Savinjski dolini prodam. Tel: 03/547-1267 GARAŽO oddam, 36 m2. Gsm: 031/539-051
tal.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Parcelo 3000 m 2,2 km do centra Šoštanja, na mirni, sončni legi ob gozdu.V bližini je asfaltna cesta. Možnost nakupa dveh parcel. Cena 65.000 evr. Bivalni vikend v izmeri 85 m2, parcela 780 m2, v okolici Velenja (Lubela - Cirkovce), zgrajen 1998, primeren za bivanje ali kot počitniški objekt. Cena: 95.000 evr. 3-sobno stanovanje na Šercerjevi, 74 m2,2/8 nad., letnik 1979, zelo prostorno in dobro vzdrževano. Cena najema 83.000 evr. 3-sobno stanovanje na Foitovi, I. 1972,74 m2,5.nad„ takoj vseljivo. Je adaptirano, z novo kopalnico in parketom. Cena 88.000 evr.
več na ,vv■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
RAZNO
PRIDELKI
DVOOSNO prikolico in kavbojsko sedlo prodam. Gsm: 031/539-051 HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje, 150 l, prodam. Gsm: 031/619-115 POLNOJARMENIK (gater) pini&kay prodam. Gsm: 040/202-181 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Gsm: 041/818-899, popoldan
BEL in rumen jedilni krompir, pridelan ročno in brez umetnih gnojil, prodam. Gsm: 041/216-481 ali 041/940-234 BUKOVA drva, cepljena, prodam. Gsm: 031/517-415 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV \ POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Mali oglasi in osmrtnice s 898 17 50
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
JOŽEF HOSNAR
Lokovica 59, Šoštanj 10. 3. 1924 - 27. 8. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in nam bili ob težkih trenutkih v oporo. Hvala patronažni službi, intenzivni enoti Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Bolnišnici Topolšica, Reševalni slubi ZD Velenje, Pogrebni službi Usar, g. dekanu Primožiču, govorniku, praporščaku, pevcem in g. dekanu Napretu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 63. letu nas je zapustila draga žena in mama
SLAVICA BARBORIČ
specialna pedagoginja v pokoju iz Podkraja pri Velenju 25. 2. 1948 - 24. 8. 2010
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam bili v dneh njene težke bolezni v oporo in pogum. Še
posebej hvala sosedi Ivici in sestri Ani za toplino in vsestransko pomoč ter ge. Veri in drugim maminim sodelavkam za neizmerno skrb in upanje na boljše. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Splošne bolnišnice Celje, Bolnišnice Topolšice in Zdravstvenega doma Velenje za trud ter patronažni službi za nego in prijaznost. Hvala tudi govorcema, g. župniku, pevcem, Pogrebni službi Usar za lepo opravljen pogreb in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lojze, sinova Blaž in Matjaž ter vsi njeni
TRGOTUR
www.trgotur.si
Zmigaj w. Najdi m. Zaposli se.
Nekaj aktualnih prostih
delovnih mest:
•TISKAR •SKLADIŠČNIK •NATAKARICA •DELAVEC V PROIZVODNJI •POMOČNIK V PROIZVODNJI •VODJA PRODAJE
Še več prostih delovnih mest na imww.trgotur.si
Podrobnejie informacije so vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. 03/898 62 56 in 041 495 877 (Danijel).
ŽIVALI
TELIČKO limuzin prodam. Tel.: 064110515
PRAŠIČA, težkega od 100 do 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/337-201
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel 112 rezervirana za službo nujne me di cin ske po moči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bo lezni ali po škodbe ogro ženo ži vl-jenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Le karna Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne de ljah in dr žav nih praz ni kih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
4. 9. in 5. 9. - Ana Franjkovič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZDVelenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saIeskadolina.si
slQJar
/dqc\ Prodaja, servis, rezervni deli!
IN BELT0P VSE ZA VINOGRADNIKE
KAD (od 80 do 10001) • MLINI ZA GROZDJE • STISKALNICE • SOD IN0X (od 30 do 2001) • BRENTE
SOD BARIK (R0T0),
od 30 do 2001, že od 26,10 €
SOD ZA KIS (R0T0)
(OD 25 DO 100 L) že od 33,00 €
POSODA ZA ZELJE
(od 15 do 1201) že od 16,50 €
ZABOJ LESENI 4,50 e VREČA ZA KROMPIR
(10,30 in 50 kg) že od 0,10 €
Z vami in za vas!
NOVO! NOVO!
•REZERVNI DELI
ZAAPN (T0M0S MOTORJI) (žice, plašči, zračnice...)
VEGAM
informacijske tehnologije d.o.o.
:: BREZPLAČNI POSLOVNI
TELEFONSKI SISTEM :: KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU
Informacije: 03 777 0077
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Katja Ovnik, Velenje, Kardeljev trg 2 in Marko Kričej, Velenje, Šmarška cesta 47.
Smrti:
Anica Krančan, roj. 1950, Vitanje, Konjiška c. 9; Marija Poznič, roj. 1927, Rečica ob Savinji, Nizka 13;
Franc Špenger, roj. 1956, Radlje ob Dravi, Sv. Jernej nad Muto 5; Terezija Orel, roj. 1926, Žalec, Podvin pri Polzeli 21; Julijana Molek, roj. 1942, Radlje ob Dravi, Vuhred ra, roj. 1929, Rimske Topllice, Trubarjevo naselje 11; Jožef Hosnar, roj. 1924, Lokovica 59, Šoštanj; Alojz Napotnik, roj. 1928, Velenje, Gorenjska c. 19.
V SLOVO
dragemu bratu in stricu
S svojim petjem in humorjem vsakega razveseliti si znal, mnogim v pomoč si bil, a pred usodo sam nemočen si ostal.
IVANU JOSIPU POVHU Johanovemu Iveku
12. avgusta je v 81. letu starosti prenehalo biti njegovo plemenito srce. Ohranili ga bomo v svojih srcih in najlepšem spominu.
Sestra Fanči z možem Stankom in nečakinja Olga z družino
Vzela je tudi poletje
Kunigundina srčna molotovka je dogorela -V soboto se je vrnila v svoj dom na Velenjskem gradu in za sabo pustila jesen
Čeprav so bili zadnji festivalski dnevi bolj kisli, se Kunigunda na svoji zaključni prireditvi ni dala. Metal koncert pred Mladinskim centrom ji je uspelo izpeljati v dokaj suhem vremenu, ki se je iz poletnega hitro prevesilo v jesensko. Tudi letos je grajska coprnica pripravila edinstven dogodek. Samo na festivalu Kunigunda so namreč nastopili Interceptor, pospremili pa so jih Šus. Z njimi je glavno festivalsko prizorišče pred Mladinskim centrom še zadnjič 'začupalo', že naslednje jutro pa se spremenilo v takšnega, kot smo ga vajeni.
Prav v teh dneh se prostori dnevnega centra selijo v nove prostore v Mladinskem hotelu, s tem pa tudi Kunigundina ekipa. Tam bo kaj kmalu začela pisati novo zgodbo, ki ji boste priča prihodnje poletje. Do takrat pa ne pozabite: punka nam man'ka!
■ Tina Felicijan
Na letošnjem 13. festivalu mladih kultur Kunigunda je sodelovalo vsaj petdeset mladih. Že med festivalom so zbirali nove ideje za prihodnje leto in jih povezali s svojim
vse bolj trdnim prijateljstvom.
Ob koncu predstavili rezultate dela
Zaključek 22. raziskovalnega tabora za štipendiste Zoisovega sklada »Velenje 2010«
V četrtek, 26. avgust a, j e z zaključno slovesnostjo sklenil svoje delo 22. raziskovalni tabor. Ob udeležencih, njihovih starših, mentorjih in vodstvu inštituta ERICo (organizator) so se v Osnovni šoli Vinska Gora zbrali predstavniki nekaterih pokroviteljev - Mirt Nagy in Sabina Tomlje z Zavoda RS za zaposlovanje, Darko Lihteneker in mag. Peter Kovač z Mestne občine Velenje ter vodstvo Osnovne šole Gorica z ravnateljem Ivanom Planincem na čelu. Tabor je minil v delovnem in družabnem vzdušju. Mladi raziskovalci so predstavili rezultate dela. Vsi govorci so pohvalili rezultate in izjavili, da bodo prireditev podprli tudi naslednje leto.
Udeleženci so prišli iz Slovenije, Srbije, Avstrije in s Češke, zato je velik del aktivnosti potekal v angleškem jeziku. ERICo je sredi obširnega projekta »Šaleška jezera, vodni vir in razvojni izziv«. Skozi delo z mladimi so pridobili nove podatke o jezerih, raziskovalci pa praktične izkušnje. Skupina za kemijo je ugotavljala kakovost Velenjskega jezera s poudarkom na gostoti vode od površine do dna. Skupini za biologijo (favna in flora) sta popisovali poraščenost jezerskih bregov z drevesnimi, grmovnimi in zelna-
timi rastlinskimi vrstami. Del raziskovanja je bil posvečen vodnim rastlinam. Opredelili so prevladujoče rastlinske vrste ter poraslost brežin. Pozornost so posvetili še živalskim skupinam (ptice, kačji pastirji, ribe in dvoživke). Supina za turizem je preučevala možnosti za razvoj učnega turizma. Ob Velenjskem jezeru je anketirala mimoidoče in na podlagi rezultatov oblikovala učno pot. V skupini geografov so raziskovali mline, žage
in male hidroelektrarne. Z analizo rabe vodnih virov v preteklosti ob upoštevanju hidroloških značilnosti vodoto kov in naravovar stvenih omejitev so iskali potencialno zanimive lokacije za gradnjo malih hid-
roelektrarn. Novinarji so skrbeli tako za informiranje udeležencev kot za promocijo tabora.
Organizatorji so pripravili dve ekskurziji. Na prvi so se po uvodnem predavanju podali na Velenjski grad, od tam v Gorenje, d.d., kjer so spoznali razvoj in pomen tega giganta za slovensko gospodarstvo. Sledil je ogled Termoelektrarne Šoštanj, največjega slovenskega termoenergetskega objekta. Ekskurzijo so zaključili na Kavčni-
kovi domačiji v Zavodnjah. Druga ekskurzija je udeležence vodila na Notranjsko na Cerkniško jezero, v Križno jamo in na grad Snežnik.
Ob večerih so obravnavali različne teme. Zdravnik Ranko Rajovic
je predstavil problematiko tvoije-nja možganskih sinaps pri otrocih in pomenu dela z mladimi do 12. leta starosti. O Termoelektrarni Šoštanj in gradnji Bloka 6 so se pogovarjali z njenim predstavnikom, gospodom Francom Polični-kom. Zgodovino premogovnika Velenje, njegovo vlogo, predvsem pa obsežno okoljsko rekultivacijo je v pogovoru podrobneje predstavil Boris Potrč. Emil Šterbenk je opisal letošnje potovanje v Rusijo s
starodobniki. Seveda ni šlo brez tradicionalnih družabnih prireditev. Orientacijski pohod je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju neposredne okolice in se je zaključil s pršutom, ki ga je prinesel župan Sre čko Meh.
Za športni dan so se letos udeležili etnološko zabavne prireditve na Tuševem. Tja so šli peš, v športnih igrah so sodelovale tri skupine s tabora, ena pa je zasedla celo tretje mesto. Osrednji družabni dogodek ostaja krst, ki je bil še posebno izviren, saj bil obarvan vinogradniško. Organizirali so karaoke, mentorica češke skupine je poučevala latinskoameriške plese, pekli so koruzo in prepevali ob ognju, pomembni družabni dogodki pa so bili tudi štirje taborski dnevniki.
Sklepna prireditev v osnovni šoli v Vinski Gori (Foto: Z. Pavšek)
Med ekskurzijo po Šaleški dolini je predstavnik Gorenja Peter Krepel mladim zelo
slikovito predstavil to podjetje.
Srednjeveški dan na Velenjskem gradu
»Kako so se oblačili nekdaj, kako so se borili, kaj so jedli, kako so ...?,« so vprašanja, na katera so si prišli odgovorit številni obiskovalci na Srednjeveški dan na Velenjski grad v nedeljo, 29. avgusta 2010. Mnogi obiskovalci so si odgovorili, številni pa še vedno ne, tako da bodo prav gotovo prišli na ta dan tudi prihodnje leto. Turistično društvo Velenje je skupaj z Muzejem Velenje pripravilo že četrti srednjeveški dan po vrsti, ki ga vsako leto obišče veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Poleg velikega števila obiskovalcev, ki so celo nedeljo oblegali Velenjski grad, so se pozivu na sejem izjemno dobro odzvali tudi sejmarji, saj jih je bilo letos še več kot lani. Poleg obveznih vitezov (med drugim so prišli celo iz Pre-rova s Češke), skupine iz Slovenj
Gradca in še številnih drugih skupin so bili tudi obrtniki, ki so prikazovali načine nekdanje izdelave
in prodaje izdelkov. Letos so bili prisotni tudi plesalci, berač, živalska stojnica, tatič, kaligrafinja, vede-
ževalka itd. Cel dan so se po gradu odvijali dvorni sprejemi, dvoboji mečevalcev, plesni nastopi in še številne druge prireditve. Seveda so tudi letos sodelavci Turističnega društva Velenje sodelovali pri organizaciji in izvedbi srednjeveškega dne. Vsi brez izjeme so se pre-
oblekli v kostume iz srednjega veka in so nato vsak po svojih močeh pomagali pri organizaciji prireditve. Na začetku prireditve je prisotne pozdravil deželni vitez, za njim je zbra ne nagovoril župan MO Velenje Srečko Meh, za tem so dvignili zastavo, v svet pa je orga-
nizator spustil tudi golobe, ki naj oznanjajo mir. Prireditev je res lepo uspela (tudi vreme je bilo pravo), tako da se drugo leto na Srednjeveškem dnevu na Velenjskem gradu spet srečajo.
■ DK