aut 17 mxi: WML
lit Beilagen
Stev. 78.
Hain: »
. K Wr—
•	» S’
. „	2*50
*	»
. Avstrije : ==*
Celo leto . . K 15 —
sebna izdaja.
Maribor, dne 17. oktobra 1914.
v
-wi
Letnik VI.
SL?
teto
tete
«	10 vinarjev. * ::
STRAŽA
Inserat! ali szamaOm
se računijo po 12 rmarj» od 6 redne petitvrste: večkratnih ozaanstih veSte. :::	popust se
„Straža“ izhaja ▼ pim~
deljek in petek papoid&ts.
Rokopisi se n
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Pred veliko bitko z Rusi.
Kralj Peter se ženi. — Velika bitka z Rusi se začela. — Avstrijske čete v Galiciji preko* račile reko San. — V Varšavi pričakujejo naš prihod. — Japonski topovi prišli Rusom na pomoč. — Vsa Belgija v nemški lasti. — Nemci v severni Franciji napredujejo. — Velike francoske izgube. — Buri vstajajo proti Angležem. — Zunanji minister Giuliano umrl.
Avstrijsko=rasko bojišče.
Pred veliko bitko z Rusi.
;G!lasom petrogra'dsk'ega poročevalca londonske jMorningpost“ se ruske vojne operacije v Rusiji popolnoma prikrivajo. Armade se zbirajo k velikanski bitki, ki bo na Razsežnosti prekašala vse, ka,r se je do sedaj videlo.. ITIrajalo bo najbrže še cel teden, — predno je pričakovati pomembnih poročil.
Krakovska „Nova Reforma“ priobčuje tam krožečo vest, da so nemškje čete Varšavo zasedle. Sicer to najbrže ne odgovarja resnici, pač pa je res, 'da stojie Nemci v neposredni bližini Varšave in da vlar da v Varšavi sami strah, ker so mnenja, da so nemške čete Varšavo že obkolile. Isti list poroča tudi še nadalje,' da je zavladala v Varšavi lalčota in da je prišlo tudi že do protiruskih nemirov.
Italijanski lisi „Secolo“ prinaša; to-le brzojavko iz Petrograda: Velika bitka se vrši na levem bregu Visle na črti skoraj 200 km med Sandomierzom in Petrikovom. Nemške čete, ki stoje tu, so zelo močne. Ruški vojaškfc strokovnjaki upajo, da se bo Rusom po-1 srečilo zaldržati sovražnika. Zatrjuje se, da nasvetuje politični red Rusom, da branijo Varšavo do skrajr nega. Car je poslal varšavskemu prebivalstvu poziv, da naj zaupajo v rusko orožje.
Velika bitka v Galiciji.
Dunaj,, 16. oktobra.
V	Galiciji se v prostoru med mestom Stary— Sambor in,izlivu reke San v Vislo, bije velika bitka. Na južnem krilu, med Medyko in Stary-Samborom, so naše čete včeraj, četrtek, dne 15. oktobra, dosegle znatne uspehe.
V	bitko so posegla že tudi naša krdela, ki so prodirala čez Karpate mimo mest Skole in Turka.. Pomoč teh čet bo za naše južno krilo velikega pomena;. Rusko južno krilo bo najbrž že kmalu vrženo nazaj.
Trdnjava Przemysl, ki je bila prvotno naša o-porna točka na levi strani naše bojne črte, je sedaj v središču.
Boj med Przemvslom in Zarvvichostom (ob Visli) se je še komaj pričel. Rusi se držijo viši n na. izhodni strani rej^e, San.
Pri mestih Jaroslav in Rozwadow so naše čete že prekoračile reko San. Prodiranje naših armad ob Visli bo za, položaj naših čet ob Sanu izredno; velikega pomena..
Boj za Karpate.
Dunaj, 1C. oktobra.
Avstrijski generalni štab poroča:	V komita tu
Marmaroš sò naše čete pri zasledovanju sovražnika zavzele mestece Rabo (na Ogrskemi).
V	dolini reke Crna Bistrica bežijo Rusi pred našimi četami Avistro-ogrskji oddelki so natepli Ruse pri Rafajkowi. Sovražnik je zbežal v smeri proti mestecu Zielowa v Galiciji.
Naia in nemška armada tekmujeta v junaštvu.
Berolin, 16. oktobra.
Posebno razveseljivo in upapolno je za potek na,daljne vojske v Galiciji in na. Rusko-Poljskem, da avstrijske in nemške čete, ki se borijo ramo ob rar mi, tekmujejo med seboj glede junaštva. Vez med našo in nemško armado je postala v tej vojski trdna.
V	bojih, 'kjer skupno nastopajo avstrijske in nemške čete, se vidi, kako skušajo ta krdela drug drugega v junaških činih prekositi. Nemški listi pišejo, da se Avstrijci borijo ob strani Nemcev,kakor levi. Kri, katero prelijejo ti junaki za 'domovino, ne bo zastonj žrtvovana.
Japonci so prišli s svojimi topovi.
Dunaj, 16. oktobra
Z bojišča se poroča neuradno, da so na Rus-ko-Poljsko prišli Rusom na, pomoč Japonci s svojimi težkimi topovi. Ti topovi, kbiteri bodo gromeli proti avstrijski in nemški armadi, bodo, ’ kakor poročajo nekateri listi, poslani že te dni v prve bojne vrste ob Visli. Poveljevali bodo japonskim topničarjem na Ruskem tudi japonski častniku
V	Varšavi že pričakujejo
Avstrijce. -.
Kr atovi, 15. oktobra.
Avstrijec, kateremu ge je posrečilo, pobegniti iz Varšave, piše: V mestu je razpoloženje prebivalstva, splošno tiko, da vse pričakuje ubod Avstrijcev in Nemcev v Varšavo. Od časa do čaisa. pluje nad Varšavo več nemških zrakoplovov, ki mečejo oklice in pozdrave na mestno prebivalstvo. 'Mestna, policija je prepovedala,, te listke star afa j evadi. Vsak jih mora takoj izročiti policiji. Nemški zratkoplovec je vrgel uči mesto tudi nekaj bomb. Ena bomba je padla na kolodvor in je usmrtila' ruskega, častnika. Rusi so 'poskušali „Zeppeline“, ki So pluli nad Varšavo, ustreliti,1, a se jim ni posrečilo. Mesto se Z mrzlično maglico utrjuje. Poročila o velikih ruskih izgubah so med mestnim prebivalstvom že s, lošim znana. Varšavski meščani sodijo, da, znašajo dosedanje ruske ijzgube proti Avstrijcem in Nemcem pol milijona mož.
900 lan dolga bojna črta na ruskem bojišču.
Avstrijsko-nemško-ruska bojna črta, se vleče od Schirwindta.cez Suwalki proti trdnjavi Ossowiece, od iodi proti Mla,w;i blizu izliodnoprusko-poV,sike meje. Od Varsavie gre bojna črta ob Visli do San'domi-ra, od tu ob reki San do ' Przemysl'a, nanblje nekoliko izhodno proti Sambnru in nata proti jugu do Turke. Ta bojna črta. je dolga 900 km, to je tako daleč, kakor je dolga železniška, proga- Tfrsjt—Dunaj—Pra,-ga—Dbaždane. Na vsej tej dolgi 'črti se Rusi sedaj umikajo.
Ruski ujetniki v Krakovu.
Nedavno so se pom,vili na kolodvoru v Krakovu Rusi, ocividno ujetniki. Prišli so v ujetništvo že pred nekoliko dnevi pri Klimontdvu v kraljestvu. — Nad sto jih je„ vsi nera,njeni, popolnoma zdravi, in stari od 21 do 25 let, s tipičnimi, bradatimi ruskimi obrajzi. Sam sedi stotnik. Ujetniki se radi pogovar-
jajo s Poljaki. So iz symbirske gubernije. Kako so prišli v ujetništvo? Eden izmed njih razlaga tako: „Zakaj bi se tadln,? Tudi jaK imam dvoje otrok ta pa jih ima petero. Tedaj smo se dogovorili, dai vržemo orožje proč.“ — „Pa kje se je to zgodilo?“ — „Tam v naši Rusiji, pri Klimontovu,“ — („Kako je ime vašemu generalu?“ — .„Tega ne' vemo.“1 — „Ali se vam dobro godi?“ — „Prav izvrstno, saj nam dele čajna kolodvoru.“
Àvstrijsko=srbsko bojišče.
Kralj Peter se ženi.
„Reichspost“ poroča iz Sofije: Srbski kralj Peter namerava poročiti udovo pokojnega ruskega poslanika Hartwig a, da bi s tem ujtrdil svoje stel išče. Pri srbski vjadi je vsled tega nalstala splošnlai pobitost. V Sofiji sodijo), da je stališče kralja Petra zelo omajano.
i	Srbija želi mir?
Budimpešta, 15. oktobra.
iJAz Est“ priobčuje brzojavko iz Rima:	V Sr-
biji vlada velika ogorčenost. Srbija se je obrnila na Italijo, da na prijateljski način posreduje pri naši monarhiji za Srbijo za premirje.
600 srbskih častnikov padlo.
Budimpešta, 15. oktobra.
Poročila raznih listov trdijo, da so Srbi že do sedaj izgubili v bojih zoper Avstrijce čez 600 častnikov. — Zelo obupen je položaj tiste armade, ki se z Avstrijci, vojskuje v ozemlju šRrupanja,. Srbske čete, ki se umikajo, se zbirajo ob bolgarski meji.
Srbi v boju z Bolgari.
„(Südslawische Korrespondenz“ poroča iz Sofije: Bolgarski ma,cedonski čet asi so pri Velesovém dosegli niajd Srbi lepo in odločilno zmago. \ teh bojih, ki se jih je udeležilo tudi več srbskih četaškib oddelkov, je padel vodja srbski četalševi Babunski, ta-časni predsednik Narodne Obrage i za Macedonijo. 15 km od Vielesovegja, so trčili bolgarski četaški oddelki z srbskimi komitaši, ki jih je vodil Jovan Bar banski. Bolgare pa je vodil četaš Hadži. V boj je poseglo tudi regularno srbsko vojaštvo. Boj je bil zelo srdit in je trajal 9 ur. Bolgarom je prišlo im pomoč tudi neko turško četasko krldelo. Končno se je vendar posrečilo Bolgarom, da so Srbe popolnoma porazili, 20 Srbov je obležalo mrtvih na mestu. ^ Med njimi je bil tudi njih vodja Ba.biunsfki, ki se je imenoval „velesovskega carja,“ Baibunski jie rojen bosanski Srb ter je bil prava groza. ža. inacedonsko prebivalstvo radi svojih nasilnih činov. (Hdkar je izbruhnila. srbsko avstrijska, vojska, je Baibunski počenjal med boiligarsko-maicečonskim prebivalstvom nezaslišane grozovitosti.	_________________
Nemško=resko bojišče.
Napadi Rusov na L»yck odbiti
Berolin, 16. oktobra.
Iz nemškega glavnega vojnega stana se poroča uradno z dne 16. oktobra opoldne: Rusi so poiz-
kusili se dne 14. oktobra polastiti Lyckia. Toda ta poskus se, jim je izjalovil. Vsi napadi Rusov so bdi odbiti. Nemške čete so ujele 800 ruskih vojakov ter zaplenili 1 top in 3 strojne puške.
Nemško=fraicosko bojišče
Belgijske čete zapustile Belgijo.
i I Amsterdam, 15. oktobra.
List „.Rotterdamsohe Courant“ poroča iz Aar-denburga: 'Po poročilih beguncev iz Ö,stenda se je ukrcala belgijska armada, na belgijske in deloma na angleške ladje. Ladje so odplule proti jugu \ se belgijske čete, izvzemši onih 2(LOGO belgijskih vojakov, ki so uskočili na Nizozemsko, kjer so bili raizorožei-ni, so prepeljali po morju na francosko bojišče. Na belgijskih tleh ni sedaj nobenega belgijskega vojaka več in je tako vse bi e Ig J j S k iol o z e m 1 j e že v rokah nemške armad e.
Gent je zavzelo deset vojakov.
Mesto Gent je dne 14., oktobra zasedlo 10 Nem-ceVi. V mesto je prišel majhen oddelek konjenice:, se podal v mestno hišo ter zapovedal župajnu in svetovalcem, da razobesijo nemško zafetalvo. Potem so se Nemci v spremstvu občinskih 1 svetovalcev polastili poštnega in brzojavnega urada.
1 ! Francoske izgube.
Dunaj, 16. oktobra.
Francoske izgube znašajo sedaj 150.000 mrtvih in 350.000 ranjenih vojakov brez vojnih ujetnikov!.
Zakrknjena Franclja.
1	Rim, 15. oktobra.
Rimski listi poročajo: V zadnji seji se je bavil francoski ministrski svet s vprašanjem, katero je stavil mliìnistrskji predsednik vsled mnogih prošenj, tičočih se javnih molitev za zmago francoskega; orožja, Ministrski svet je sklenil sledeče: Z ozirom na to, da so vsa veroizpovedalnja po 'obstoječih francoskih zakonih popolnoma prosta, ne gre, da bi se država pečala s tem vprašanjem. Francija torej ci'iei-elno ne sme moliti!
Italjanski zunanji minister San Giuliano umrl»
Italijanski ' zunanji ministeri Marchese di San Giuliano je danes dne 10. oktobra ob 4. uri popoldne umrl. — V burnih in resnih časih je Italija izgubila enega svojih največjih državnikov, ki je zelo spretno z mirnim in treznim prevdarkom vodil njeno zunanjo politiko od leta 1910 notri do njegove smrti. Vse vabljive in sladke obljube Anglije in Francije, izvabiti ItalUijo v naročje trosporaizuma, so bile zaman. Giuliano je ostal do zadnjega zdihljeja odkrit in pošten prijatelj trozyeze. Upamo in smo tudi prepričani, da bo tudi njegov naslednik posnemaj polir tiko velikega Giulianija,
K sirska listaj a.
Iz Londona; poročajo, da je v Južni Afriki izbruhnila revolucija Burov pod vodstvom polkovnika Maritza, U staj a dela, Angležem velike skrbi, vsled tega so poslali Angleži med revolucijonarne Bure duhovnike. Ob enem je bilo proglašeno na,d vso Južno Afriko obsedno stanje.
Kitajska In Zedinjene države.
„Raseler Nachrichten“ poročajo iz ruskega vira, da sta Kitajska in Zedinjene 'države sklenili vojaško in mornariško pogodbo velikega obsega pod pretvezo razsodišča,, Obe državi sta zavezani vse ob-oroženje izvršiti sporazumno.
Velik požar ¥ Tržišču.
Dne' 14. okjtobra, ob Kil. uri dopoldne,,) je izbruhnil v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) Velik požar. Iz Gorice so bili okrog 11. ure dopoldne telefonano poklicani ognjegasci. Novica je sla po me-epu od usti do ust, ljudje so že vedeli povedjati o sovražnem napadu te in one velesile, o bombah, ki so jih metali sovražni liidroplani, o sovražnih bojnih ladjah itd.
Hvala Bogu o sovražnih hidroplanih, Pojnih ila,-djah in bombah ni bilo ne duha in ne sluha. In tu-di požar se ni tako razširil,- kakor se je prvotno mislilo. Na klic sirene v arsenalu so prihiteli od vseh strani gasilci skupaj. Vnelo se je ogrodje v zgradbi se nahajajoče trgovske ladje (največje, kar jih sedhj imamo), ki nosi ime umrle cesarice Elizabete. Kako je n asta požar, se dosedaj še ni moglo 'dognati, sodijo pa, da so se vneli leseni deli potom žarečih žeb-
Ijov, ki jih zabijajo. Ogenj je bil tako, močan, da je železni oklop ladje ves žarel. Po večurnem gasilnem delu se je posrečilo požar pogasiti in omejiti, Skoda je precejšnja. Ves les pri sprednjem delu ladje je popolnoma zgorel. Neposredne nev-arno-sti za, Tržič sam ni bilo, ker loči mesto od arzenala nek morski kanal.
Kako so se Rusi pripravljali, tla udarijo na
1 ; /	----- Budimpešto.
Mladžarskji listi poročajo to-je o kratkotrajnem bivanju Rusov v Marmarosj-iSzigetu:
Ko je bil mestni odbornik Dobav, ki je zastopal mestnega župana, poklican k ruskemu polkovui-ku„ poveljujočemu takratni ruski marmaroši-sziigetski posadki, je dobil v izvršitev več ukazov.
„Pred' vsem ne dovoljujem“, je rekel ruski poveljnik, „nikomur, da bi točil opojne pijače. To velja tako za meščane, kakor za moje vojake, kdor se ne bi pokoril, ga dam takoj ustreliti. Želim ohraniti sigurnost mesta in osebno sigurnost prebivalcev. Ako bi bili prišli nekoliko trenotkov kaisnejei ponuditi predajo mesta, bi bil dal bombardirati mesto. Ob^ enem bi vas, velecenjeni gospod, prosil, da z na,mi častniki stanujete v istem poslopju in da tudi jeste pri nar ši mizi ! “
„Zakaj to?“ je vprašal Dobav-
„Ako bi se slučajno prigodila kakšna eksplozija, potem veste, da bomo skupno poginili!“1 je odgovoril polkovnik.
Nato je polkovnik zahteval, da mu mesto izroči. 180.000 K. Dobav je izjavil, da jih nima, ker so državno blagajno odpeljali iz mestai.
„,Če nimate denarja,, potem ga naravno tuđine morete dati“, je rekel poveljnik, „dali pa nam boste konje, razno blago, kave, sladkorja in cigaret.“
Tudi od teh zahtevanih stvari niso Rusi vsega dobili. Prebivalstvo jim je izročilo samo nekaj blaga, sladkorja in precejšnjo množino cigaret.
Dobay je dva dni stanoval in jedel skupaj z ruskim polkovnikom in z njegovimi častniki. Ko so nekoč povečerjali, so častniki razpoložili na mizo vojaški zemljevid ter ga jeli pozorno razmotrivati.
Na, to ie ’-ovelmik pripomnil: f ,jNa,š prihodnji cilj ie torej Budimpešta ! Koliko železniških postaj l-mamo do Budimpešte?“
Ko 'e Dobay hotel odgovoriti na; vprašanje, mu je polkovnik1 dal znak, naj molči in je rekel:
...Ne trudite se, mi vemo prav natančno za naše postan. To so: Szatinar, Debreczin in Budimpešta, V dveh tednih bomo v Pošti!“ je smeje, povdar-jal ruski polkovnik, ko je opazil otožno Dobay-jevo lice.	_ _	.
Toda že drugi dan piòta so kosili Rusi že ob
10.	uri dopoldne, a. popoldne so izginili, ne da bi se — poslovili.
-Mestni odbornik Dobay se je izrazi])1 napram sotrudn.iku lista, „Az Est“ o Rusih trfco-le: „Rusi so se v vsakem oziru vedli kavajirško. Puščali so tudi v miru ženske in tujo lastnino. Sanno nekaj vojakov je zagrešilo izgrede, a, to so bili samo ostapnljeni slučaji.“
Kakor v peklu.
S francoskega bojišča je pisal neki nemški; vojak: Ne morete si niti misliti, koliko moramo prestati! Leži nas 60 mož- naše stotnije, z našo zastavo, a brez častnikov, v gozdiču, sevizi že 36 ur, in v elioni,er strelja na nas francoska, artilerija; jZašli smo na artilerijsko strelišče, ki je široko 45 km, in smo tukaj v gozdiču popolnoma odrezani od! svojih. Kakor hitro se pokaže le ost Šterna,, nas obsipljejo Francozi s strahovitim ognjem. Prav triko je,, kakor v ppk-lu. Poleg tega pa nič jesti in niti kapljice vode. In pravkar sem pojedel zadnje, kar sem imel, nekoliko grahove moke. Radovedni smo, kako se konča vse to. Vojna kuhinja ne more do nas, ker bi jo razstrelili. Drugega nam ne preostaja,, nego suho brinje. To je moj zadnji košček papirja, pa vsaj je tudi vse eno. Upamo še vedno, da se rešimo nekako, če se*pa ne, pa tudi ne moremo drugje . . .
Rasno terosti.
C. kr. gimnazija v Mariboru. CV gimnazijskem poslopju ostane prej kot s/e-j vojaška bolnišnica. A kl.ub temu se bo začel pouk v vseh razredih, in sicer v poslopju tukajšnje realke, vsak dan popoldne popoldne od 2. ure dalje. Dne 20. oktobra popoldne od 2. do 4. ure bo vpisovanje za tiste učence vseh razredov, ki se doslej še niso priglasili, in dne 21. oktobra se bodo vršile skušnje, ki niso bile septembra dovršene. Z 22. oktobrom se začne pouk. Podrobni podatki bodo razvidni iz oglasov, 'ki bodo nabiti v veži gimnazije in realke. Ravnateljeva pisarna o-stane za zdaj še v gimnazijskem poslopju; ondi bo ravnatelj od il. do 12. ure za stranke navzoč.
Ponavljalni nabori. Iz Gradca, se poroča, da je določeno, da se bodo v kratkem vrš li ponavljalni nabori (črnovojnikov) mladeničev in mož, ki so rojeni v letih 1878 do 189J. Uradno se zatrjuje, da je med temi še mnogo takih, ki so sicer pri prvih naborih bili spoznani za nesposobne za vojaško službo, a se je njih telo ali zdravstveno stanje pozneje v to-
liko okrepilo, d’ai sedaj lahko vstopijo kot vojako v našo armado;, Kedaj bodo ti nabori-, še do sedaj ni določeno.
Slovenski nadučitelj v ruskem ujetništvu.
I Ta v sredi peščene Azije se nahaj ajo tnča«sno nekateri naši vojaki, ki jih je doletela usoda ujetništva. Te dni je sporočil nadučitelj Fr. Silvester, ' da. je do-šel v mesto Omsk (,v jugozapadni Sibiriji) ; kma;lu na|to pa je prišla; dopisnica s poštnim pečatom: ;„No-vonikola|evsk“„ : znamenje, : da gre- transport še naprej. Na, dopisnici pristavlja, slddeče: „Ker je tu v Omsku prenapolnjeno, smo se pel|';aji dalje. Ne .vem, kje se ustavimo. Danes se peljemo po* reki Ob proti severu. Tridnevni bojni položaj okrog Lvova me je po božji dobrotljivosti pustil brez ran. Sedanje vojno ujetništvo me trpinči bolj v telesnem oziru; sicer je pia. rusko ljudstvo prijazno in postrežljivo, prav tako vojaštvo. Rusko učiteljstvo je ostalo izveeine doma-. Iskren pozdrav vsem Slomška,riem.“ Pismo je bilo že oddano dne 23. septembra; romalo je torej cele tri tedne.
Pokojnina udov in sirot za padlimi vojaki. —
Ce umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom 1 leta za ranupnl, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K Ce pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezvl na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240 K, četovod-je 144 K, korporala 120 K, fratj'tair.'iai 96 K. infanterjj-sta 72 K. Otroci dobe: dečki do 16., deklice do 14. leta, vsak vsuli) leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina taka omejena,, dai ne sme pokojnina, udove in otrok skupaj presegati svoto 540 K.
Sreča gai iške ga, begunca. Pri zadnjem žrebanju avstrijske razredne loterije je zadela sreeDa štev. 95.00*7 v znesku 90.000 K. Lastnik te srečke živi redno v Krakovu, a je sedaj za časa vojske zbežal na Dunaj ter se še do sedaj ni javil, da sprejme svoj dental.
Tako se dela! Danski način bi bil tudi pri, nas koristen. Ako naleti danski policaj na kakem javnem prosltorp na pijanca, ga mora spraviti lepo domov. Take pa, ki so do nezavesti pijani, mora peljati na stražnico, da se tam prespe in streznijo’, na kar jih civilni stražnik spremi na dom. Vselej na mora 'vse nastale stroške za prevažanje in morebitno zdravljenje trpeti dotični gostilničar, pri katerem se je pijanec nazadnje napil. V ponovnih ali hujših otl-nošajih tak gostilničar tudi izgubi lahko gostilniško pravico.
Neopravičeno beračenje.. Vojaško poveljstvo v Gradch je izdalo oklic, v k torom opozarja občinstvo, da naj nikakor ne naisede na, beračenje raznih o-seb, ki v vojaški obleki hodijo okrog in nadlegujejo občinstvo. 'Zgodilo- se je, denso razni brezvestni ljudje na nepošten način prišli do vojaške uniforme ter potem kot „ranjenci“ in JbolnUi“ neopravičeno pobiralo za „Rucleči križ“ in rrfene druge namene. Taki ljudje pravijo, da dobijo pri vojaštvu premalo hrane itd. Ponovno povdarja Vojaško poveljstvo, da, je nujno potrebno, 'da, se takim „beračem“, f kji postavljajo naše vojaštvo v slabo lučt zaista,vi pot.
Izvlečki iz osebno-dohodninsMh plačilnih nalogov so vsakomur na upogled od dne 15. do dne 28. oktobra med uradnimi urami na o. kr. okrajnem pivarstvu (davčni oddelek) v Mariboru,
Zagreb. Vlada- je izdala naredbo, da se ne sme več učiti cirilica], kpis-ava, kakoršno imajo Srbi, Rusi, Bolgari) na. srednjih in strcklovnih šolah, na učiteljiščih in višjih ljudskih šolah v kraljevini hr-vatsko-slavonski.
Vara šilili. Povodom avstrijskih zmag pred Pr-žemysloro! ie mesto bilo ’ v zastavah 1 in se je vršila slovesna služba božja v župni cerkvi.
Zadnja parcella.
Ki,o li n, 16 oktobra. Francozi in AngfJeži so s svojimi rezervami gotovi. Anglija bi tudi ne mogla več svojih čet izkrcati.
London, 16. oktobra. V Angliji so začeli rar Čunaiti s tem, da, Nemci upa,Ub;o tudi v Anglijo, ka,r je zares verojetno.
R i m, 16. oktobra,. Govori se, da bo Satan dr a postal naslednik ■ Stin Giuliana.
K o clan j, 16. oktobra;. Po poročilih iz Bukar rešta- se je začela Rumunija razoroževvV-i. To je velikega pomena,, kajti s tem je Rusija izgubila vsako upanje na pomoč od rumunske strani.
L o n d d,n, 16. oktobra,. Napetost med Japonsko in Kitajsko narašča. Ki’ilv'skai išče opore na, Severni Ameriki.
Liza b o n a. 16. ,oktobra-. Portugalska, armada bo v kratkem mobilizirana-.
Sofija, 16. oktobra.,' S srbske meje prihaja vedno več poročil o krvavih spopadih obmejrlih straž ter o preganjanju Bolgarov v Macedoni]!.
EaioSnik In iui&j&tolj:. KoasordJ „Sua**;
(Ugovorni urehiik: FRANJO ZEBOT.
fflssk SlftiMÄ,. XV. Girila v Maxil>oiau