JUTRA Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Leto 61. (IX.), štev. 186 Maribor, petek 17. avgusta 1928 Izh Račun pri poStnam čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Volja mesočno, prejonuan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredn. 440 Uprava 455 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglas«! oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 la izhod iz nevzdržnega poiožaia TEŽIŠČE PRENESENO NA BLED. — PRED AVDIJENCO PRIBIČEVIČA IN DRUGIMI VAŽNIMI DOGODKI. — NE RAZPOLOŽENJE PROTI DR. KOROŠCU IN VUKIČEVIČU. BEOGRAD, 17. avgusta. Ker so se že vsi narodni poslanci razšli, je zavladalo v Beogradu popolno politično 'zatišje. Danes dopoldne ni bilo zabeležiti niti najmanjšega važnejšega dogodka. Tudi večina ministrov se pripravlja, da zapusti Beograd. Mnogi bodo odpotovali na Bled, kamor je z odhodom kralja prene-šeno težišče političnega življenja- V tukajšnjih krogih se mnogo govori, da pride na Bledu do zelo važnih dogodkov. V ospredju vsega stoji avdijencfa Svetozarja Pribičeviča, kateri pripisujejo tu ogromno važnost za nadalnji razvoj dogodkov. Ta avdijenca predsednika KDK bi se imela vršiti vsekakor še pred Mubljanskim zasedanjem vodstva KDK, zato da bi mogla KDK takrat že staviti konkretne predloge in zahteve glede bodočega razpleta situacije. Opaža se, da je zavladala v političnih krogih Beograda velika popustljivost; saj se ne odklanja niti več avtonomija preč. pokrajin niti revizija ustave. V tisku se za enkrat o tem še ne razpravlja javno in odkrito, v : akulisnih krogih pa se že naglasa, da je to edino pameten izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja. Značilno je, da narašča nerazpoloženje proti Korošcu in Vukičeviču ne le pri demokratih, temveč zlasti tudi med radikali, tako da poučeni krogi resno trdijo, da je oba »velika moža« smatrati za odžagana politika. Strašne železniške ne* sreče u Srbiji BEOGRAD, 17. avgusta. Včeraj so se pripetile v Srbiji tri strahovite železniške nesreče, kakoršnih še ni doživela naša ujedinjena domovina. V bližini postaje Preševo je na progi Kumanovo—Vranje skočil s tira osebni vlak in se od lokomotive do zadnjega vagona prevrnil z nasipa. Strojevodja in kurjač sta bila takoj mrtva. Do večera so potegnili izpod razvalin še trinajst mrtvih in dvajset težko ranjenih potnikov. Skoro vsi ostali potniki pa so lahko ranjeni. Na progi Beograd—Niš pa je doletela težka nesreča beograjski popoldanski brzo-viak. Lokomotiva je poskušala neki nov premog in je imela seboj razen strojevodje in kurjača še celo komisijo iz ministrstva. Počil je parni kote! ter usmrtil vse tri člane komisije. Popoldne je doletela nič manj strašna nesreča orožniško patruljo v Južni Srbiji, ki sc je z drezino vozila na progi Veles—Skoplje. Drezina je zavozila na nekega psa, skočila s tira in pokopala pod seboj oficirja, tri orožnike, šoferja in enega železničarja. Vse so težko poškodovane prepeljali v skopiJanško bolnico. BEOGRAD, 17. avgusta. _ Nesreča na progi Kumanovo—Vranje je bila tako strahovita, da še danes ni moglo veliko število delavcev odstraniti razvalin tako da je verjetno, da bodo izkopali, še več mrtvih ali nezavestnih ranjencev. V skopljanski bolnici je tekom noči umrlo pet ranjencev s ponesrečenega osebnega vlaka. Še bolj tragična je usoda žrtev pri eksploziji lokomotive brzovlaka. Razen stroje-vod.ic in kurjača ter dveh članov komisije jc umrl v bolnici tekom noči tudi inž. Milosavljevič, tako da ni ostaD niti ena oseba na lokomotivi Pri ju. Izenačenje realnih gimnazij BEOGRAD, 17. avgusta. Prosvetni mi-sier je danes podpisal ukaz, s katerim i izenačijd realne gimnazije v Ljubljani, larikoru in Splitu s srbijanskimi realni-i .gimnazijami. Nesreča ali zločin Včeraj so se trdovratno razširile po Mariboru govorice, da je zahtevala Drava na praznik 15. trn. poleg krojaškega pomočnika Fr. Vode še drugo smrtno žrtev, nekega nedoraslega dečka, ki se je baje kopal v »ljudskem« kopališču na Schmiedererjevem posestvu. Na policijskem komisarijatu smo doznali danes naslednje podrobnosti o zadevi, iz katerih je razvidno, da je res v sredo proti večeru zmanjkalo U letnega Srečka Omana, da pa še ni jasno, ali je dečko utonil ali se je zgodilo z njim kaj drugega nepričakovanega. V sredo proti večeru se je kopal v družbi sto in stoglave družbe Mariborčanov v Dravi na Schmiedererjevem posestvu tudi železničar L., ki je imel s seboj pod nadzorstvom štiri nedorasle o-troke. Eden teh, Dietni Srečko Oman, sin strojevodje, stanujoč V Frankopanov! ulici, je odšel potem, ko se je bil v Dravi že malo ohladil, kakih 20 korakov vstran nabirat ž^lod, s katerim se deca običajno igra ob Dravi. Ker pa Srečka precej časa ni bilo k družbi nazaj, je stopil železničar L. za njim pogledat- Fantka pa ni bilo pri hrastu niti v njegovi bližini. Nikdo ni ničesar vedel o dečku niti ga videl tu ali tam. Zato so v sredo zvečer domnevali, da je Srečko Oman utonil, akoravno ni bilo nikakega direktnega dokaza za to. Včeraj p se je zglasil pri oža-ioščenih starših izginulega Srečka neki znanec železničar ter povedal, da je videl sinčka v sredo zvečer okrog šestih, to je bilo eno uro potem, ko ga je zmanjkalo, stopati v družbi neznanega odraslega moškega na stezi iz Kamnice proti Mariboru. Ker železničar L., ki je pazil na deco, izključuje možnost, da bi se bil Srečko Oman vtopil, obstoja sum, da je fant morda padel v roke kakemu brezvestnežu, ki je zagrešil nad njegovo o-sebo kak zločin. Varnostno oblastvo je uvedlo obŠirAo preiskavo, občinstvo pa se naproša, da javi policiji, če bi kaj vedelo o izginulem dečku. Vajeniška In pomočniška razstava. Ker se bliža čas vajeniške in pomočniške razstave, vabi glavni razstavni odbor vajeniške in pomočniške razstave, vse mojstre in mojstrinje, da gledajo na to, da se požurijo vajenci in pomočniki s svojimi razstavnimi izdelki, ker se raz-Tavni čas bliža. Torej vendar nove volitve? ZAMOREC DR. KOROŠEC OPRAVIL. — ZAKAJ JE SLS PROTI VO- LITVAM. Maribor, 17. avgusta. Poročila beograjskih listov o izjavah g. Vukičeviča na konferenci radikalnih poslancev 15. t. m. so v dvojnem pogledu zanimiva. Predvsem je g. Vu-kičevič konstatiral. da je postal g. dr. Korošec ministrski predsednik samo radi tega, ker obe glavni srbijanski stranki, radikalska in Davidovičeva, nista druga drugi privoščili vladnega predsedstva in sta se končno zedinili na »Slovenca« dr. Korošča. Zelo verjetno in s srbijanskega stališča popolnoma razumljivo bi bilo tudi še tolmačenje, da sta obe srbijanski stranki hoteli odvaliti s sebe težko breme odgovornosti za dvoje dejanj, ki sta morali kmetski narod žaliti v dno duše: sklicanje in delo z okrvavljeno Narodno skupščino in sprejetje nettun-skili konvencij, ki ravno Hrvate najhujše zadenejo in glede katerih je I^adič izjavil, da bodo sprejete samo preko mrtvih trupel Hrvatov. Tako seje tudi zgodilo, in Slovenec dr. Korošec je moral biti tisti slepec, ki se je dal od srbijanskih hegemonistov zlorabiti za ta dva politična zločina. Značilna je nadaljnja izjava g. Vukičeviča, da bodo verjetno meseca oktobra nove volitve. Ako v zvezi s tem vidimo, da je beograjsko časopisje takoj po odgoditvi Narodne skup ščine zasviralo na čisto novp politične strune, da se mu zdi naenkrat potreben sporazum s KDK in da Koroščeva vlada naenkrat ni vredna več niti počenega groša, moramo vsekakor tem zanimivim pojavom posvetiti pozornost. Na dlani je možnost, da bodo že jeseni volitve, ki naj razčistijo položaj v državi in ustvarijo možnosti ža novo ureditev našega celokupnega državnega organizma. Zdi se, da so se tudi že srbijanske stranke pomirile z dejstvom, da so nove volitve neizogibne. Zdi se, da je danes slovenska klerikalna stranka še edina, ki je proti volitvam. V okrnjeni Narodni skupščini se je v imenu SLS poslanec dr. Hohnjec ogreval za to, da se sedanja skupščina ne razpusti in da se ne razpišejo nove volitve, češ da ni za to nobenega razloga. »Mi nočemo« — tako je filozofiral dr. Hohnjec v seji skupščine 7. t. m. med drugim — »paralize parlamenta. Hočemo jak parlament, zdrav parlament, parlament, ki si je svest svoje velike naloge in ki hoče svojo nalogo izvršiti in izpolniti. Hočemo tak parlament in zato kličemo na sodelovanje vse stranke, tudi one, ki momentano niso v parlamentu«. Cela skupščina in cela javnost je razumela te besede tako, da se je, dr. Hohnjec v imenu SLS izjavil proti novim volitvam. V enakem tonu še danes piše vse časopisje SLS, v času, ko vse sv« tovno časopisje priznava,' da sedanja narodna skupščina ne predstavlja države in da so nove volitve neizogibne. Zakaj je SLS proti novim volitvam ? Ker dobro čuti in ve, kako silno veliko je zaigrala tekom zadnjih dveh let, odkar je deležna milosti srbskih hegemonistov in jim pomaga tlačiti pravice in enakopravnost prečanskih krajev. Ona čuti, kako vkljub vsem paradam in bombastičnim sklenom. ki jih aranžirajo razni Žeboti, oblastni odbori itd., med ljudskimi masami raste nezadovoljstvo s politiko SLS, kako se širi apatičnost med klerikalnim volilstvom. Na drugi strani pa vodstvo SLS ni slepo, da bi ne videlo, kako se širi pokret KDK tudi v Sloveniji, kako vkljub vsemu pritisku in vkljub vsem lepim obljubam, ki jih dajejo klerikalci po funkcionarjih slovenskih oblastnih samouprav, katere j so postale izrazite klerikalne ekspozi-| ture, vendarle i-aste samozavest v vr-, stali kmetskih in drugih pristašev KDK, ker vedo in ker slutijo resnič-j nost starega gesla: v slogi je moč. I Napredne vrste v Sloveniji so strnje-I ne vedno bolj, skoro po vseh okrajih so se že ustanovile skupne eksekutive obeh koaliranih strank, delajo in pripravljajo se skupni shodi, vrše se razgovori v skupnem nastopu pri volitvah, in povsod čuješ samo en glas: samo naj nam razpišejo volitve, in klerikalci bodo gledali, kje si bodo iskali dozdajno število svojih mandatov! Izpopolnujejo se obojestranske organizacije, ker se dobro zavedamo, da so edino trdne organizacije podlaga uspešnemu delu splošno in zlasti pri volitvah. Tekmovanje v organiza-tivnem delu, ne v borbi drugega proti drugemu, ampak v plemenitem strem ljenju po obojestranski izpopolnitvi, je predpogoj za uspeh. Poziv okrožnega odbora SKS z nedavne seje v Mariboru na organizacije svoje stranke, da naj že sedaj začno iskreno sodelovati z organizacijami SDS, ter kasnejša ustanovitev skup nega kluba KDK v oblastni skupščini mariborski, vse to je vse pristaše KDK še bolj utrdilo v trdni zavesti, v nasprotnih vrstah pa vzbudilo razočaranje: še vedno so upali na razcep in še vedno so raznim manj trdnim prlšepetavali, češ saj ne bo nič iz KDK, razbili se bodo na osebnostih itd. V naprednih vrstah v mariborski oblasti pa je danes enodušno prepričanje, da ne more in ne sme biti osebnega vprašanja, preko katerega bi nas ne mogla povesti naša trdna in odločna volja, da vstrajamo v skupni borbi in v iskrenem edinstvu obeh koaliranih strank. In tu so vzroki, da je SLS prot! novim volitvam. Ona si je dobro izra čunala, da bi bil skupni nastop SDS in KDK že pri volitvah 11. sept. 1937 prinesel oopolnoma drug rezultat, da bi bilo že takrat samo z glasovi, ki so bili oddani ločeno na dve listi, izvoljenih v celi Sloveniji, ako bi bila povsod samo ena napredna lista, najmanj 9. mesto sedanjih 5 naprednih' poslancev iz vrst KDK in bi torej SLS imela samo 15 napram 10 naprednim poslancem (vštevši socialista). SLS pa tudi dobro ve. da bo število poslan cev KDK v skupnem nastopu še naraslo in da je dana verjetnost, da bo SLS od svojih 20 mandatov rešila samo 13—14, zlasti še. ako se bodo tudi socijalisti vseh struj spametovali In postavili enotne liste, v katerem slučaju sta jim v mariborskem volilnem okrožju sigurna dva mandata. To so računi, ki diktirajo SLS za" govarianje sedanje skupščine in gonjo proti novim volitvam. Preprečili na jih ne bo.masda. Poštnina pfacana v gotovini Cena 1 Din Mestni avtobus-promet in bližnja okolica PRIJETNOSTI IN NADLOGE AVTOBUS PROMETA. — NEZNOSEN PRAH Y OKOLICI. — »PRAHOŽER«. — ŠKR OPLJENJE CEST V BLIŽNJI OKO LICI. ,, V omrežju naših mestnih avtobus prog je gotovo po svojem prometu in zaslužku na višku studenška proga, po kateri vozita dva avtobusa ter mora njima priti često še tretji na pomoč. Zlasti ob jutrih, ko ljudje hite iz mesta na delo v železniške delavnice in iz Studencev v mesto, so avtobusi vedno natrpani. Prav živahen promet pa traja še potem tja do 14 ure. Potem se še le nekoliko unese za kake 2—3 ure. Po 17. uri pa zopet postaja živahnejše. Izkušnja je pokazala, da so se uračii-nili oni, ki so pozimi prorokovali, da se bode avtobus promet v poletnih mesecih izdatno znižal, ker je hoja peš prijetnejša nego pozimi radi slabih potov in blata. Ljudje se sploh radi vozijo. Vzroki so pa zelo različni. Nekateri hite, da pridejo preje na delo, ali pa z dela domov. Drugim je pot preslaba radi snega in blata. To je zlasti pozimi, rano spomladi in pozno v jeseni. Poleti jim je pa prevroče in preveč prahu. Starejši se radi vozijo, ker jih pešhoja utruja; v avtobusu pa je dokaj komodno. No, mlajši pa tudi radi sedajo v avtobus, ker je prijetno in ima mladina sploh rada vožnjo. Tako se najde vedno izgovor in opravičilo za izdatek, ki je sicer za posameznika malenkosten, ki pa vendar pripomore do stotakov in tisočakov, kateri se zbirajo dnevno v blagajno avtobus podjetja. Avtobus promet ima pa poleg svojih dobrih strani tudi dokaj slabih. Zelo ne-prilično je, ako se vozniki ne ravnajo po voznem redu. Sicer se ga res ne morejo držati natančno do minute in sekunde, a vsaj pred določenim časom ne bi smel zapustiti glavnih postajališč. Tako se pa često pripeti, da čakaš in čakaš prihoda, a ti še-le pride avtobus v nasprotni smeri, kamor si.se hotel odpeljati. Drugi dve veliki neprijetnosti sta blato in prah. Kadar so blatne ceste takrat oškropi ne samo pasantov, ampak tudi plotove in hiše ob cestah. Če je pa suho vreme, potem pa se za našimi avtobusi slasti izven mestnega teritorija valijo celi.oblaki prahu, ki se potem ne vleže sa mo na vrtove in drevje ob progi, amoak prodre celo v zaprta stanovanja. Ta novodobna nadloga in pokora je postala za obcestne prebivalce že naravnost neznosna. Velik dobrotnik človeštva bi posta tisti, ki bi izumil avtomobilom in motorjem »prahožer«, kateri bi sproti vsesa val ves prah, ki se producira med vo žnjo. A dokler tega ni, si pomagamo : škropljenjem. V mestu sicer to gre, a v okolici se pa nihče za to ne briga. Na podeželskih cestah je seveda škropljenje izključeno, a izključeno pa bi ne smelo biti v neposredni okolici mesta recimo pri nas: Lajtersberg, Pobrežje, Tezno in Studenci. Zato bi morale pred vsem skrbeti občine. Na pomoč pa bi jim mora! priti tisti, kateri provzroča največ pra' hu in to je mestno avtobus podjetje, ozl roma mestna občina. Ako bi bilo količ kaj uvidevnosti in dobre volje na obeh straneh, bi se dala s skupnimi močmi ta že neznosna nadloga, če še ne popolno ma odpraviti, pa vsaj izdatno omiliti. Mestna občina je nedavno razpisala prodajo starih škropilnih voz. Ali bi ne bilo primerno, da bi jih odstopila okoli škim občinam proti nizki ceni, ali pa sploh brez plačila? Ako še ni prepozno, naj se okoliške občine pobrigajo za to, ker taka prilika se ne bode nudila zopet tako hitro. Mariborska predmestja, ki so tako tesno spojena z mestom, da se često ne opazi meja, so dolžna sebi in mestu, da ž njim tudi napredujejo v vseh ozirih. Zakaj mesto in okolica se morata razvijati harmonično in skladno. Saj menda ni daleč več čas, ko se bode vsaj bližnja mariborska okolica priključila mestu. ,Zato je dolžnost mestne občine, da daje svojim okoliškim občinam pobudo v smo trenem napredku in jim tudi po svojih močeh v posameznih panogah, katere so vsem skupne, tudi pomaga. Na ta način Že lahko sedaj pripravlja priključitev in zmanjšanje stroškov, ko bodo neobhodno I potrebni v okolici po priključitvi. Uažen zporazum meč mestnim šolskim suetom in mestno hranilnico Najpotrebnejši šolski prostori zasigurani. Znano je, da je mestno šolstvo, zlasti ljudsko jako trpelo radi pomanjkanja šolskih prostorov. Največ so trpele šole v magdalenskem okraju in zatekati so se morale k deljenemu pouku. Začasno bo tej veliki šolski mizeriji od-pomagano na ta način, da bo dala v šolske svrhe mestna hranilnica na razpolago celo drugo nadstropje v svoji palači na Slomškovem trgu. Tako se pridobi najmanj osem šolskih sob in za dekliško meščansko šolo v Miklošičevi ulici še potrebna kuhinja. Stranke, ki se bodo morale izseliti iz palače mestne hranilnice dobe stanovanja v novih mestnih hišah v Kacijanerjevi, odnosno v Motherjevi ulici. S tem provizorijem seveda še ni rešeno vprašanje šolskih prostorov. Nujna potreba novega šolskega poslopja v V. okraju za ljudsko in meščansko šolo še vedno obstoja, vendar je pa s tem sporazumom letos največji sili in potrebi od-pomagano. tembra ob 8. zjutraj, ustmeni pa 5. sept. ob 8. zjutraj in po potrebi 6. sept. Vpisovanje v višje razrede se vrši 3. sept. od 9. do 11. dopoldne. Učenci(ke) vseh razredov plačajo pri vpisu za »Fond za zdravstveno zaščito učencev« 20 Din za celo šolsko leto. Oproščeni te takse so le oni učenci, ki predlože ubožno spričevalo. Popravljalni izpiti. Prošnje za popravljalne izpite morajo vložiti učenci-(ke) direktorju 24. ali 25. avgusta. Pismeni popravljalni izpiti za vse razrede prično dne 30. avgusta ob 8. zjutraj, ist meni pa se začno 31. ob 8. zjutraj. Državna trgovska akademija v Mariboru razglaša: Vpisovanje. Vpisovanje v I. razred drž. trgov, akademije v Mariboru se vrši 1. septembra od 9. do 11. dop. v ravnateljevi pisarni, Zrinjskega trg, št. 1. Učenci(ke) srednjih šol morajo predložiti prošnjo za sprejem, spričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokažejo, da dovrše v letu, v katerem se vpišejo, 14 do 17 let. Učenci(ke) meščanskih šol pa morajo predložiti prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. [To prošnjo morajo kolekovati s pet-Ji-parskim kolkom priložiti pa morajo kolek £a 20 Din. Za dopolnilni izpit sam pa plačajo priglašenci(ke) 530 Din taks. — Pismeni dopolnilni izpiti se začno 4- sep- Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin za mariborsko oblast je razglašena v »Uradnem listu« in stopi takoj v veljavo. Po tej naredbi smejo biti v bodoče odprte živilske t. j. špecerijske, delikatesne in slične trgovine od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19. ure, vse druge pa od pol 8. do pol 13- in od 14. do 18. ure. Kupujoče občinstvo se naproša, da se *očno drži navedenega časa in ne hodi v trgovine prepozno, ker bodo trgovci podvrženi občutnim globam, ako bi imeli lokale preko določenega časa odprte. — Gremij trgovcev v Mariboru. Popravilo vojašnice Kralja Petra. Komanda dravske divizijske oblasti — inženjerski oddelek v Ljubljani, razglaša, da se vrši dne 23. avgusta 1928 ob 11. uri dopoldan druga ofertalna licitacija za generalno popravilo kasarne Kralja Petra I. v Mariboru. Načrt je interesentom na vpogled v pisarni inženjcr-skega oddelka dravske divizije v Ljubljani vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure, predračun in pogoji pa so razvidni iz oglasa v mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 11, med uradnimi urami. fpomlnJalte se CMD Mariborski in Mestni župan g. dr. Alojzij Juvan je za teden dni odpotoval v zdravilišče Gleichenberg. Županske pošle vodi podžupan g. dr. Franjo Lipold. — Krajevna organizacija SDS za V. okraj ima jutri 18. avgusta ob 20. uri v Mariborskem dvoru redno odborovo sejo. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu članski sestanek. Za hiše delavske kolonije je bila na zadnji seji mestnega občinskega odbora sprejeta pogodba, katero je sestavil podžupan g. dr. Lipold. Vsi, ki so se prijavili za te hiše, dobijo te dni to pogodbo, da jo podpišejo ter tako stavijo mestni občini končnoveljavno svoj predlog. Pri razdelitvi hiš bodo upoštevani le oni reflektanti, ki bodo v določenem roku podpisali in vrnili pogodbo. — Tlak na Koroški cesti je precej srednjeveški. Že ponovno je bil ta zgrbančeni pločnik na desni strani ceste predmet ostre kritike. Ob času škropljenja ulic se nabere v kainenitih kotanjah v tlaku toliko vode kakor pri največjem dežju. Kadar pa dežuje pa se sploh ne more hoditi po pločniku, v katerem je vse polno nepotrebnih luž. — Tujci, ki prihajajo v naše mesto, so izrekli že razne opazke. Ali smo prebivalci desne strani Koroške ceste, ki leži še v mestu — pastorki? Skrajni čas je, da se te srednjcypške kamnite plošče odstranijo in napravi asfaltni pločnik. — To rpavočnsnp; opozorilo sporočamo merodajnim činiteljem še pred deževno pe-rijodo in jesenjo. Vzlasti pa v zimskem času je čiščpnje tega pločnika otežkoče-no, a hoja po njem radi opolzkega kamenja življenju nevarna! Na naslov Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Prijatelj nam piše: V torek 14. t. m. sem se vozil z vlakom, ki vozi ob 16.18 popoldne iz Maribora proti Kotoribi oziroma Murski Soboti. Vlak natrpan- Povsod izgovori, da primanjkuje vagonov. Ljudje se v strašni vročini gnetejo v va gonih, tako da je prehod skoro nemogoč. Vagoni I. in II. razreda so skoro prazni-Ob takih prilikah se je svoje čase zgodilo, da je postajenačelnik postaje, na kateri ni bilo več mogoče, potnike normal no namestiti v III. razredu, dovolil, da so se smeli odpreti po potrebi vagoni tudi prvega razreda. Tokrat so na Pragerskem čakali še novi potniki, ki so prišli od juga. Med njimi starejši bolehen gospod, ki komaj premika noge- V III. razredu stati ne more. Prosi sprevodnika, da ga spusti v II. razred, dokler se event. ne bo dobilo prostora v tretjem. Sprevodnik ne sme, ker ga kaznujejo z odtegljaji pri plači. Napoti ga na šefa Staniče. A tudi on ne sme, ker si je to pridržala direkcija. Res sijajna uredba! Mislim, da je za pametnega človeka ni treba nobene nadaljne pripombe! ru iskrene čestitke! — Ustanovitev društva treznosti. Danes 17. avgusta se bo vršil v Narodnem domu ob 20. sestanek za ustanovitev društva treznosti. Poročal bo prof. Lojze Pavlič- Dekliška počitniška kolonija se vrne v soboto, dne 18. avgusta proti 12. uri iz Pohorja. Ustavila se bode pri mestnem fizikatu v svrho ponovnega te-ltanja otrok. Stariši se obveščajo in vabijo, da pričakajo otroke pred mestnim fizikatom v svrho prevzema in prenosa prtljage. Nalezljive bolezni. Tekom enega tedna je bilo v Mariboru 7 slučajev nalezljivih blezni. Ošpice so se pojavile v 5 slučajih ter je ena oseba od njih tudi umrla; davice in tifusa je pa po en slučaj. Strela je udarila danes ponoči v neko posestvo v Straž-gonjcih pri Pragerskem. Mohorko Alojz, ki je spal na svislih, je zadobil močne opekline, dočim je eno kravo ubi-o, je gospodarsko poslopje s stanovanj, sko hišo popolnoma pogorelo. Gasilci iz Šikol niso mogli pomagati. Rešilni oddelek je Alojza Mohorka prepeljal v mariborsko bolnico. Uremenska Pretekle dni je solnce ponovno pripe-klo. V popoldanskih urah in ceio kasno v noč smo morali v Mariboru prenašati neznosno soparo. Niti hladna Drava niti osvežujoči sprehodi v zeleno okolico niso zalegli. Čeprav se je nebo večkrat zameglilo, vendar ni nastopila izprememba, ki smo si jo meščani tako želeli. Šele sinoči so južne sape potisnile barometer navzdol in padle so prve kaplje, ne da bi razhladile težko ozračje. O polnoči je pričelo resneje deže .ati, a je žj okrog druge ure, ko je barometer beležil 727 zopet prenehalo. Rahli sever je razvna1 o blake, nastopila pa je znatna izprememba v temperaturi. Barometer se je danes dopoldne stalno dvigal do 733, dočim je termometer padel od 28 stopinj C na 18 ali 19 stopinj. Nagla izprememba nas je prijetno iznenadila, čeprav je bilo precej hladno in je že marsikdo oblekel površnik. Ako vremenski preroki niso v zmoti, se nam obeta prav prijetna jesen, ki bo zlasti našim vinogradnim krajem zelo koristila. Glavno besedo imata baje Lovrenc in Jernej (10- in 24. VIIL); »Če je na Lovrenca in Jerneja lepo, bo v jeseni tudi tako.« Torej prvi nam je obljubil toplo jesen; vprašanje je le, ako se bo z Jernejem sporazumel. Himen. V sredo na praznik se je poročil v Veržeju pri Ljutomeru slovenski sklada, telj in profesor ljubljanskega konservatorija g. Slavko Osterc z gospodično Marto Valjalovo, pianistko iz Ljubljane. Kot priči sta bila gg. notar Ivan Ašičin pisatelj dr. Anton Novačan. Mlademu pa-Metamorfoza žemelj. Mariborske žemlje se čudovito spreminjajo. Enkrat so velike, drugič zopet male. Sedaj, ko tekmujejo trgovci z moko v čim nižjih cenah, je pač čuden znak časa, da so se žemlje skrčile tako, da so predmet splošne nevolje. Celo otroci, ki se sicer ne zanimajo za taka gospodarska vprašanja — so spoznali veliko razliko. Najbolj pa isto pozna mamica, ki mora namesto ene žemlje dati dve, drugače ni miru pri hiši Mislimo, da vprašanje žemelj ni tako brezpomembno: kakor se vidi na prvi pogled, zato je treba, da merodajni faktorji od časa do časa pretehtajo žemlje, ker obstoja sum, da so male žemlje vtihotapljene med velike, imajo pa kljubtemu isto ceno! Iz kriminala-Policijski komisarijat je prejel davi od varnostnih stražnic lepo Število 30 prijav, od katerih se jih nanaša zopet na kršitev cestno policijskega reda 8 in. med katerimi je zabeleženih 6 šoferjev, ki se ne ozirajo na avtomobilske predpise.________ Na ričet pa so poslali varnosti organi Tinčeta M. radi suma tatvine kolesa, Janeza K. in Ido E. pa radi tega, ker se nočeta odvaditi potepuštva._______ O utopljencu, ki ga je požrla Drava na praznik popoldne in o katerem smo včeraj javili, da sprva niso mogli pa zapuščeni obleki u-gotoviti njegove identitete, so sedaj že dognali toliko, da je bil nesrečnež neki Fran Voda po poklicu krojaški pomočnik. Trupla utopljenca pa še vedno niso našli. — Original angl. SPARRLET sifonsko steklenico uporablja z zadovoljstvom ves svet — Aktovko je »sunil« neznan nepridiprav znanemu mariborskemu reporterju g. Viktorju Kovaču. V isti so bile poleg svežih rokopisov tudi obvezne listine z raznimi časopisi v tu-in inozemstvu. Sprva je mislil gosp. Kovač, katerega si brez tiste tipične aktovke Mariborčani niti misliti ne moremo, da si je kdo dovolil šalo, sedaj pa vi.’:, da je kruta resnica. Ker je izključeno, da bi g. Kovač aktovko, ki je neob-lodno potreben sestavni del njegovega bistva in vse njegovo reportersko premoženje, izgubil, se naproša javnost, da sodeluje pri izsleditvi tatu. — Koncert v Narodnem domu bo jutri ob 20. Več v današnjem inseratu. r— 1545 Umetna iivalska vzrejliia LEVI. — LISICE. — NOJI- — KROKODILI. — KAČE. — ŽELVE. — POSTRVI. Do pred nedavnim časom je navadni zemljan z občudovanjem opazoval leva, kralja živali, v kakem zverinjaku in si predstavljal z nemalo grozo, s kakšnimi težkočami so ga tam doli nekje v afriških puščavah vlovili živega in ga vtaknili v železno kletko. Dandanes, v času vseob-čega napredka, nas en lev v zverinjaku pač komaj zanima, hočemo jih videti ve» liko število naenkrat, nele v zveriajaku, pač pa v velikih manežeh med krotite-lji. V raznih amerikanskih filmih se čudimo velikemu številu nastopajočih zveri v arenah in pričakujemo z grozo, da se kak krvoločni lev ne spozabi in ne plane na kakega igralca. Ni stvar tako huda. Vsi ti nastopajoči levi so razmeroma krotke živali, ki so se rodile v vzreji-ščih in ki jih je človek ukrotil in k sebi navezal po obče priznanih milih metodah Karla Hagenbecka, velikega znanstvenika na tem polju, čegar sinovi so dandanes lastniki svetovno znanega zverinjaka Stellingen pri Berlinu. Največje vzre-jišče za leve se nahaja v Kaliforniji, v severni Ameriki. Podjetje dela z ogromnimi dobički saj posojuje svoje krasne ukročene zveri podjetnikom za snimanje velefilmov (Ben Hur, Quo vadiš, itd.) in zalaga vse svetovne zverinjake s svojimi proizvodi. Kanadska in sibirska lisica, ki so jo lovci v njeni domovini skoro popolnoma zatrli, daja razmeroma najdražjo in najbolj cenjeno kožuhovino in prihaja ta kožuhovina v ogromnih množinah vsako leto na svetovni trg. Odkod? Iz vzrejišč, ki se nahajajo v jako velikem številu v posebnih farmah v severni Ameriki in že tudi v Nemčiji in v Avstrijski republiki. Je to jako dobičkanosen posel, ki pa zahteva velik začetni investicijski kapital, saj stane ena sama dvojica teh lisic za pasmo ogromnega denarja. Isto kakor z lisicami je tudi z noji. Nojeva peresa, osobito ona dolga, bela, samčeva, so tvorila še pred časom dragocen nakit osobito za ženske klobuke. Velikanska vzrejišča v južni Afriki so naravnost prepljavljala trg s svojimi pro- izvodi, saj je na eni sami taki farmi živelo po več tisoč nojev, ki so se umetno izlegli v valilnih strojih in vzredili v farmi sami. Tudi v Kaliforniji, Argentini in v Egiptu delujejo taka razsežna vzrejišča, ki pa danes v veliki meri propadajo, ker odklanja sedajšnja moda nojeva peresa. Zanimiva so vzrejišča velikih kuščaric, aligatorjev in krokodilov, ki se nahajajo tudi v velikem številu na ameriškem polotoku Floridi. Ženski čeveljčki, torbice in razni okraski na modernem pohištvu obstajajo iz lepe in trpežne kože teh velikih in nevarnih plazilcev in je tudi to takorekoč tovarniško proizvajanje teh živih bitij jako dobičkanosno, dokler sega moda po njihovih kožah. Nič manj zanimivo in za navadnega človeka nič manj grozno ni občevanje z ogromnim številom najrazličnejših vrst jako strupenih kač, ki se vzrejajo v posebnih zavodih v Braziliji in južni Afriki. Proizvodi teh kačjh farm pa ne služijo toliko boginji mode kakor bogu Eskula-pu. V imenovanih krajih, kakor tudi osobito v Indiji in sploh v deželah z vročim, vlažnim podnebjem, umrje vsako leto o-gromno število ljudi radi kačjega pika, v kačjih farmah se izdeluje iz kačjega strupa, ki se živalim umetnim potom odjem-lje, zdravilni serum, ki ga vpičencu vbriz gnejo in ki povzroča, da mu kačji p:k ne škoduje- Živobarvne kačje kože se dandanes tudi v velikih množinah uporabljajo v galanterijski stroki. Razun mode in zdravilstva so pa tudi drugi činitelji, ki so privedli človeka do ustanavljanja umetnih' živalskih vzrejišč, n. pr. kulinarični ozlrii> 2-25 potniški Ljubljane 401 torzi 415 potniški Čakovca «•28 * Poljčan 7 31 • Dravograda 7*38 V Št. lija 7‘42 A Vitri j e 8*14 Čakovca 9-10 • Ljubija*« 9-3? • 11*62 Fale 11-58 • Avstrijo 12-3; ** Preval ja 12-53 hrzi Avstrija 13*53 patnUki Ormoia 14*40 brzi Zagreba 1451 Ljnbliana 15 02 potniški S*, lija 15 11 . Ljubljana 16-34 • Avstrije 18-20 • Čakovca 1821 • Fale 18-41 » St lija 20-31 • Preralja 21*— • m Avstrijo Čakovca 21-34 21-47 • Ljabljaa« 22'— Odhod vlakov Iz Maribora sl* k. j Vrsta vlaka Odhaja v ob uri brzi Avstrijo 0-45 • Ljubljano 1*45 * Zagreb S’50 9 Avstrijo 4*45 potniSki Zagreb 5-20 0 Čakovec 5-35 w Prevalj« 5*40 m Avstrijo 6-55 p Št. Uj 6*40 • Cakoveo 8*24 m Ljubljano 9-20 u Avstrijo 9-25 B Fala 10*30 9 Ormož 10-40 m Avstrijo 13*10 9 Prevalje 13-J0 m Ljubljano 1S-25 n St, UJ 13-30 brz! a Ljubljana Zcgifcb 14*35 14*35 * Avstrija 15*37 potnilki Cikov«a 1618 ft Falo 17*10 • Ljubljano 17*20 • Preval)« 18-34 * Št. HJ 18-45 • Pragtrska 19-20 • Avstrijo 20*- Jt Čakovca 21-06 • Ljubljano 28*25 Elk je prikimal. »Toda kdo ga je prinesel, oziroma iz-sipal aii kakor se pač to že dela?-< Elk jo je ^ogledal z začudenim izrazom, s katerim je svoje žrtve Vedno spravil ob sigurnost. »Mislite, da bi stal tu in se z Vami razgovaral, če bi to vedel?« »Čuite Lola, kaj počne ta-le mladi Bennet?« »Pravkar je zaslužil kup denarja in zdi se mi, da v razsipavanju ne pozna nobene meje.« »Če bi jaz imel denar in bi liotel z njim nekaj doseči, bi si poiskal pač kakega boljšega maitre de r' 'r-a, kakor pa takega lumpa od boksača.« Lr'~'in V-o !«co je zardelo in pogled, s katerim ga je merila, ni skrival manj smrtnega strupa kakor plini, proti katerim se je boril celo dolgo noč. »Mislim; da bom v centralnem biroju moral poizvedovati po njegovih ženskih znanstvih,« je kruto nadaljeval Elk. »Saj razumem, iz kakšnih vzrokov igrate, to igro, naravno, da Vas miče denar, kar bi pa rad vedel, je to,-odkod denar izhaja!« »To ne bo ostalo edino, kar bi radi izvedeli,« je je siknila Lola, predno je buš-knila skozi polodprta vrata hiše. Elk je ostal mirno na mestu, kjer ga je zapustila. Njegov obraz je bil melan-ho'!>n in brez izraza. Dobrih ret minut je ostal v tem položaju, potem je pa počasnih korakov krenil v smeri proti svojemu skromnemu domu. Stanoval je !iad zaprto trafiko in je bil edini stanovalec hiše. Ko je prekoračil cesto Gray-Inn, se je nehote ozrl proti oknom svoje sobe in o-pazil v svoje začudenje, da so vsa zaprta. In še nekaj drugega je dognal. Vsa šipa je bila prevlečena z neko rumeno opalno substanco. Elk se je ozrl po mirni cesti gor in dol. V kratki raz dalji se je bila popravljala cesta. Nočni čuvaj je dremal pred svojim ognjeni in ni slišal niti Elkovega približanja niti j ni videl njegovega nenavadnega početja, j Detektiv si je iz kupa kamenja poiskal i tri ostre kamenčke in se vrnil ž njimi ! proti hiši. Stoječ sredi ceste je metal enega za drugim in zadel. Zažvenketalo je steklo in okno se je zlomilo. Počakal je in videl rumene oblake strupene pare, ki so se valili iz sobe skozi razbite šipe. »To pa začne končno postajati monotono,« je rekel in se napotil k najbližji požarni brambi. 7. Izgledalo je, kakor da akceptira John Bennet novo življenje svojega sina' kot naravno potrebo mladega možat V notranjosti je bil pa nemiren in prestrašen. Ray je bil njegov edini sin, pon>s njegovega življenja, čeprav mu tega nikdar ni pokazal. Nikdo ni pozna! nevarnosti velemesta, ki ogrožajo neodvisnega mladeniča bolj kot John Bennet in nikdo ni poznal Raya tako dobro kot on. Ela ie proti očetu molčala, a uganila je njegov notranji nemir in sklenila je, nekaj ood-vzeti. Nedeljo prej se je Ray bridko pritoževal, da se mu je ponovno zmanjšala plača- Bil je ves obupan in govoril je o tem, da bo zapustil svojo službo in se oprijel drugega poklice. Ta možnost je navdajala Elo z nemirom. Rodbina Bennet je živela skromno od prav malega dohodka. Hiša je bila Benetova last in stroški življenjske potrebe smešno nizki. Neka ženska iz vasi je prišla vsako jutro, da opravi težje delo in pomaga enkrat na teden pri pranju. To je bil edini luksuz, ki ga je dovolil očetov pičli dohodek. Nekega jutra, ko je Johnson prekoračil marmornati vestibil Maitlandove palače, je opazil skozi vrata nežno postavo in začel skoraj '-či, da bi jo dohitel. »Moja draga gospodična Bennet, kako prijetno presenečenje! Raya ni tukaj, boste mogoče malo počakali?« »Zelo sem vesela, da ga ni tu,« je rekla in si očividno oddahnila. Rada bi govorila z gospodom Maitlandom. Mi lahko to om^-^čite!« Radostni obraz filozofa se je zmračil. »To je jako težko,« je odvrnil. »Stari veličin City-ja. Sovraži ženske in tujce in — čeprav delam že dolgo z njim, — gospod ne sprejme nikogar. Niti finančnih nisem niti gotov, če se me je privadil. Radi česar se pa gre?« Ela se je obotavljala. »Radi Rayjeve plače«, in potem, ko je zmajal glavo, je nadaljevala: »Tako važno je, gospod Johnson. Ray ima tako velike zahteve in če se njegova plača še zniža, pomeni to - oh, saj dobro poznate Rayja!« Prikimal je, »Res ne vem, če bom mogel tu kaj storiti,« je menil dvomljivo. »Na vsak način bom šel gor in vprašal g. Maitlanda. Toda lahko bi stavil sto proti eni, da Vas ne bo sprejel.« K se je g.Johnson vrnil, je že od daleč videla njegov nasmeh. (Dalje prihodnjič.) tl**# »stori, MaMMjov pur« d»wtM Ib «»cijato» nam*«« obCinot™: Kak« b**od« 30 p, najmaii|U tnmefc Din 5-— Mali oglasi Ž«nfon>. doptocvaaj« ta ogla. •i tr**»«keg« ati roMMiKja : «uht fetsorf* 50 p. najmanjši maack D m tO'— Vse vrste moških in ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu. Glavni trg, Maribor. Stanovanje iščem obstoječe iz dveh ali ene sobe v bližini Frančiškanske cerkve. Naslov v »pravi. 1544 Mala branjerija na prometnem kraju, radi bolezni po zelo nizki ceni na prodaj. — Naslov pove uprava lista. 1543 Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Velika klet v sredini mesta odda v najem Koinaner, Aleksandrova cesta št- 12, Maribor. U Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X I! I Jutri v soboto, dne 18. avgusta ob 29. uri v Naroden* domu KONCERT Da je v Narodnem domu dobra kapljica se lahko jutri sami prepričate. — Za obilen obisk se priporoča Marija Drfor Oskrbnika za Mariborsko ;’©ž© na Pohorju išče Mariborska podružnica SPD. Nastop s 1. oktobrom 1928. Potrebna kavcija oziroma garancija 50.000 Din. Prošnje do 25. avg. 1928 na podružnico SPD v Mariboru, Aleksandrova 35, kjer so razvidni tudi pogoji. 1539 MS USiEMO Milil . Katero znamko kolesa sl kupite. Vedel morate, tla so kolesi po Din 2300 — 1600 — m 1000-—. Varujte se najcenejSih koles ker se podražijo vsied popravil. Kupite samo STEVR - WAFFENRAD z dve letnim iamstvom. Glavno zastopstvo in zalogi 310V Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17 ZA VLAGANJE Na drobno?’ VinSk' kiS’ £11!’ VSe Vrste U^erjev’ droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na oroonol dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki Na debeSo ! JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19 tovarna m izdelovanje dezertnih vin in sirupov. XVI tete Konzorcij v U**U »■w^raaB.««y» « , Mufi*,. wetooik