Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Vel i ko ve c, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K	20 —
»	pol leta	....	»	It*—
»	četrt »	....	»	6*—
»	1 mesec	....	»	2*—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 40 v, med besedilom po 80 v za 1 cm» vsa kokrat, minimum 24 cm». — Za poslano se plačuje poóOv, za parte, zahvale In Izjave po 80 v za 1 cm». — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za Izvestilo pri upravniStvu 2 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.
Prevalje, 9. aprila 1920.
Št. 15
Cand. iur. A. Urbanc:
Glasovanja.
(Konec.)
Način glasovanja.
Določila mirovne pogodbe so v naš prid precej klaverna; se pač vidi, da je celo glasovanje kompromis vseh kompromisov.
Glasovati bodo smeli vsi (moški in ženske), ki zadostujejo sledečim trem pogojem:
1.	ki so 1. jan. 1919 bili najmanj 20 let stari;
2.	ki so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A;
3.	ki poleg tega izpolnijo enega izmed sledečih pogojev: a) morajo biti v pasu A rojeni ali b) stalno bivajo v pasu A že od 1. jan. 1912, ali pa c) so v katerokoli občino pasa A pristojni.
Slični so pogoji za glasovanje v pasu B.
Glasovanje sebo vršilo pod nadzorstvom antantne komisije, v kateri bo poleg zastopnikov velesil (Amerike, Anglije, Francoske in Italije) v coni A jugoslovanski, v coni B nemško-avstrij-ski zastopnik.
Važna je beseda „controle“ v francoskem besedilu — komisija ima potemtakem samo nekako kontrolo in ne več. Komisija nima avtoritativne moči na tem ozemlju, kakor jo ima — recimo — v glasovalnih ozemljih na Danskem in Poljskem. Tam čitamo na pr. člen 109 (mirovna pogodba z Nemčijo): „La commission aura un pouvoir général d’ adrainistrationu („komisija ima splošne upravne funkcije").
Na Koroškem se torej komisija nima preveč vmešavati v upravo.
Uprava je po določilih mirovne pogodbe popolnoma v naših rokah — komisija ima samo skrbeti, da bo uprava nepristranska. Da je in bo nepristranska — za to pa jamči poštenost Uašega ljudstva. O tem sploh ni treba dalje razpravljati. Samo toliko si zapomnimo — nobena hecarska pisarija celovških listov ne premakne naše uprave.
Značilno je, da je bila na Danskem in Poljskem domača uprava odstranjena in celo upravo ima v rokah komisija. Se pač vidi, da nas smatrajo v Parizu za poštene ljudi — bolj nego naši Nemci.
Vojaštvo. ~
Čitajmo: .„La première zone sera occupée par les trupes de 1’ État serbe-croate-slovène." Prva cona bo zasedena po vojaštvu Jugoslavije. Dalje čitamo, da stopi na mesto vojaštva kakor hitro mogoče (aussi rapidement que possible) policij a, ki pa bo na licu mesta izbrana (par une force de police recrutée sur les lieux).
Kaj se to pravi?
Dokler glasovalna komisija ni imenovana in ; to tako dolgo ne bo imenovana, dokler ne stopi | mirovna pogodba v veljavo — o kaki izpraznitvi ne more biti govora. Kakor hitro pa zapusti naše j vojaštvo cono A, stopi policija v veljavo, ki bo | izbrana iz naših ljudi, kakor je izrecno tam za- i pisano. Lahko pa Jugoslavija že prej nadomesti i vojaštvo s policijo ali žendarmerijo.
Po mednarodnem pravu (glej Liszt, „Volkerrecht“) je vzdržavanje policije akt uprave; nihče se nima v to stvar vmešavati kakor samo naša nprava.
Policiste si bomo torej sami izbrali. Da bi prišle antantine čete na Koroško, o tem v mirovni pogodbi ni govora kvečjemu nekaj kot spremstvo komisije. Da pa mora biti cona A po izpraznitvi po vojaštvu ravno tako močno zasedena kot poprej — se razume. Če to ozemlje Jugoslavija zalaga z živežem, mora tudi skrbeti, da Celovčani ne „lifrajo“ blaga v Celovec. Bodimo torej v tem oziru pomirjeni.
Na Dansko in Poljsko so prišle antantine čete, ker tako stoji v pogodbi — k nam ne pridejo, ker ničesar tam ne čitamo.
Glasovanje bo seveda tajno. „Mir“ z dne 26. jul. 1919 je pisal, da se bo po okrajih, ne po občinah glasovalo.^ Temu ni tako. Ali po okrajih, ali po občinah — o tem pogodba sploh ne govori. Zanimivo je, da se je določilo na Danskem in Poljskem izrecno glasovanje po ob-
činah, in kar je tam lepo in prav — je tudi za nas Korošce, kvečjemu da mi v svojih koroških gorah večje občine raztrgamo v dele, da pride ljudska volja popolnoma do veljave.
To vse je tehnika glasovanja in na tem polju čaka našo upravo ogromno dela. O volilnih komisijah so tudi ne govori — vse to moramo j sami izdelati.
Kako se bo določil izid glasovanja?
Čitajmo: Le résuitat du vote sera determinò ! d’après la majorité des voix dans Tensemble de ; chaque zone. To je važno: Izid glasovanja se bo : določil po večini glasov — vsaka cona kot | celota vzeta. Kakor hitro zmagamo v coni A i — potem ni nobenih pogajanj več — cela cona je naša — ne bo Drava meja, ampak meja cone A, kakor imamo sedaj zasedeno. Ta način glasovanja se je prakticiral tudi na Danskem — tudi tam je bilo celo ozemlje v dve coni razdeljeno. Kakor znano, so zmagali v prvi coni Danci — v drugi Nemci.
Drugače na Poljskem! Tam se bo glasovalo in šele na podlagi oddanih glasov za to ali ono državo bo antanta določila mejo. V tem oziru smo na Koroškem spet na boljšem.
Toliko sem hotel na podlagi francoskega teksta mirovne pogodbe napisati, da bo naša javnost proti nemškim govoricam in raznim čenčam bolj oborožena.
Kaj vse iz tega povzamemo?!
Glasovanje se zna še zavleči, ako ne bo kaj posebnega prišlo vmes, recimo da Jugoslavija pri-stoji na to, da se glasovanje vrši prej. Po mirovni pogodbi bi bilo glasovanje še le po leti enkrat ali pa bi se znalo zavleči celo do jeseni.
Vsa določila so za nas ugodna, če jih primerjamo z določili o glasovanju na Danskem in Poljskem. V tem se vidi, da je celo glasovanje velik kompromis — tako brez vsega pam niso hoteli dati našega prava — so pa postavili bolj zmerne pogoje za rešitev Koroške.
Pred komisijo je treba stopiti z jasno začrtanim programom! To je delo slovenske inteligence na Koroškem — duhovščine kot nas la-jikov! Neodrešeno ljudstvo na Koroškem nas roti!
Podlistek.
Lovro Kuhar:
Moje prenočišče.
Pozno popoldne je naš bataljon vkorakal v majhno vas na Krasu. Pred nami so se spet pojavile slike, ki smo jih kot vojaki doživljali dan na dan; pred hišami so sedeli sivi, bradati starci, za plotovi so se podili raztrgani otroci in skozi vrata so plaho gledale ženske. Nikjer začudenja, radovednosti — Bog ve, koliko bataljonov je že pred nami korakalo skozi vas? Motreč te skrbi-polne obraze, sem postal žalosten. Živo sera začutil v sebi bedo domovine; spoznal sem, da je njena beda veliko večja, kot se zaveda ona sama.
„Lateiner, Lateiner ...“ so govorili moji tovariši v vrstah zasmehljivo, poniževalno.
Neverjetno sem se zgrbil pod tovorom ne toliko vsled teže, kot vsled nekega velikega sramu pred samim seboj. Da bi skril svoje oči pred tovariši, sem sklonil glavo čisto na prša in se topo premikal z njimi dalje po vasi.
Na polju zunaj vasi smo se ustavili in se utaborili za prenočišče. Po dva in dva skupaj smo si postavili šotore. Kmalu so zagoreli tudi ognji in čeravno je bila vojska utrujena od celodnevnega marša, je zavladalo po taborišču živahno življenje. Najprej so različne kompanije delile večerjo, čulo se je rožljanje posodo, vpitje kuharjev >n tudi zmerjanje. Ko je to potihnilo, so se oglasili drugi glasovi. Od vseh strani so prihajali in so se naposled strnili v en sam nerazločen šum,
ki je napolnil celo dolino s svojim enakomernim odmevom. Vojaki so se zabavali na različne načine: nekateri so posedli ob ognjih in se zamolklo pogovarjali, drugi so pričeli kvartati, par gruč je prepevalo jodlerje, zopet nekateri so se smejali brezmiselno ali psovali tja v en dan. Nekdo je igral na harmoniko. Nekateri so se umivali, slekli so si gornjo obleko in se zleknili v hladno travo pred šotori. Mnogi pa so izginili takoj v šotore in so zaspali. Mnogi pa so se razgubili po hišah, iskajoč vina, kruha, jajec in drugih reči.
Bil je že večer, ali nad krajino je še ležal soparni vzduh soparnega poletnega dne. Drugače pa je bilo lepo. Jaz sem ležal v travi pred šotorom in opazoval zapad, ki je bil še ožarjen od zadnjih žarkov zašlega solnca. Nebo je bilo vedro in polno blestečih, nemirnih zvezd. Včasih je zapihala sem od ognjev rahla sapica in takrat je zadišalo po pečenem krompirju, po sadju in po kavi. Ležečemu na zemlji, se mi je zdelo, da se trese zemlja in včasih, kadar je šum prestal za hip, kot v odmoru, sem slišal oddaljeno grmenje topov. Vendar to ni izvalo v meni kakih posebnih občutkov.
Naenkrat se pojavi pred menoj frajtar, ki je imel tisti dan inšpekcijo. Njegov obraz se je režal; v rumenih zobeh je držal veliko lončeno pipo in slišalo se je, kako vleče sok iz pipe v usta.
«Vstani, oprtaj svoje stvari in pojdi z menoj k naredniku kompanije," mi je rekel čez čas.
«Kaj pa je?" sem vprašal z nemirnim občutkom.
«Boš že videl!" mi je velel frajtar suho.
To ni obetalo nič dobrega. Takrat pa sem se spomnil, da me je danes popoldne pozval na raport, ker sem medpotoma utrgal par jabolk z obcestnega drevesa. Najbrže zaradi tega, sem si mislil. Ko sem slednjič naprtil na hrbet svoje stvari ter vrgel preko rame puško, ki sem jo sovražil najhujše na svetu, sva jo krenila s frajtar-jem proti vasi, kjer je bila v neki kmetski hiši nastanjena kompanijska pisarna. Takrat je bila že popolnoma noč; vzhodna stran neba'pa je počela bledeti; to je oznanjalo prihod lune.
Gredoč po poti sva srečavala razne tovariše, ki so naju debelo gledali. Po hišah je bilo polno vojakov; videl sem skozi odprta vrata, kako so sedeli na širokih ognjiščih okrog velikih ognjih. Nekateri so pestovali deco in se skušali udomačiti. Nekateri so se skušali razgovarjati slovenski in so si v zadregi pomagali z brezskrbnim smehom, ki je košato donel ven na cesto. Med njimi sem razločil mračne postave domačinov. Skozi noč se je čulo tudi plakanje dece. Najživahnejše pa je bilo pred gostilno sredi vasi. Naval je bil tak da sva se midva le s težavo prerila dalje po cesti’ Pili so kar na cesti; mnogi so se že težko opijanili in so razsajali v gnječi. Iz neke hiše se je slišal prepir. Šla sva trdo mimo vhoda, vrata v kuhinjo so bila široko odprta in tako sem natančno videl ves prizor, ki se je odigraval notri* Na ognjišču je gorel slab ogenj, nad njim je visel kotel na verigi, za kotel sta pa držala z jedne strani mlada ženska, z druge pa neki četovodja iz našega bataljona, ki sem ga poznal. Očividno ji je hotel vzeti ta kotel, a ona se ie branila
■BUBCiqnPf
Če v tem resnem času nismo zmožni se premagati — nismo vredni imena „inteligenca“.
Z mislijo, da ne bo glasovanja, se ne smemo spoprijazniti, ker bi nam mogla le škodovati in nič koristiti. Čemu bi se bali zadnjega boja z Nemci? Če so naši hrabri vojaki v maju in juniju Nemcem pospešili „Laufschritt“ proti severu .in zapadu — zakaj bi jih pa mi ne premagali politično, da bo prtič med nami za vedno raztrgan ! Naši delavni okrajni narodni sveti naj se pa večkrat zberejo kot naši koroški parlamenti v Velikovcu in Borovljah in naj najbolj temeljito razpravljajo o potrebah ljudstva in naj najbolj skrbijo, da bo aprovizacija funkcionirala. Naj skrbijo, da se izgubljene ovčice spet vrnejo k nam, da bo po glasovanju tem manj ljudi, nad katerimi bi se morali maščevati na ta ali oni način.
Na delo!
Pisma iz Pariza.
L
k	Pariz, 14. marca 1920.
Davek na posle.
Z 10. marcem 1920 je stopil v Parizu v veljavo nov pomembni zakon, ki zna imeti velike socijalne posledice. Mesto ga je pozdravilo z najrazličnejšimi čustvi. Izšla je postava za davek na posle. Kratka vsebina tega ukaza je sledeča:
Ako ima gospodinja 1 hišno, plača za njo 40 frankov davka, ako ima dve, jo druga stane 80 in tako dalje, vsaka hišna za 40 fr. več.
Moški so ravno tako razdeljeni, samo da je pri njih dvakratna višina takse, določene za ženske posle.
Ako pridejo posli iz tujih dežel, je razločevati:
1.	Državljani iz dežel, ki so se vojskovale ob strani Francije so obdačeni dvakrat tako visoko.
2.	Posli iz nevtralnih dežel nosijo trikratni davek.
3.	Služinčad iz sovražnih držav pa je podvržena petkratnemu davku.
Mestni magistrat pričakuje od tega direktnega davka milijonske dohodke.
Različni so vtisi, ki jih je napravila ta postava, pri gospodinjah, pri „prizadetih“ poslih in pri tujcih.
Gospodinje so nevoljne s stališča, da mestni svet uradno tako visoko „ceni“ posle, ko je vendar dosedaj veljala navada, da se jih smatra za ljudi nižje vrste.
Dogovorile so se baje že za razne protiukrepe.
Da onemogočijo strogo izvršitev ter pobiranje tega človeškega davka, predlagajo ene, da bodo odslej imenovale svoje posle gospodarje in gospodinje. Druge predlagajo, naj odslej vsak sluga in vsaka hišna plača svojo službo in svoje delo, da bo mogoče odšteti ta davek mostnim očetom. Tretje sb mnenja, da bodo odslej same delale, čemur se pa večina trdovratno zoperstavlja. Zopet druge se prevzetno poprašujejo, če bo magistrat tudi svoje nepotrebne nastavljence obdačil in če bodo deležni tega darila tudi „višji“ krogi.
Gospodarji so izobčeni iz vseh teh debat, ampak gospodinje so voljne svojim možem predložiti račune.
Nezadovoljne so domače hčerke, zato ker se jih ni cenile in ker so bile na ta način uradno zapostavljene svojim hišnam. Poslale bodo poslanstvo na magistrat, da poizve, če jih ta res nižje ceni in če jih ne smatra vsaj za enakovredne poslom. Predlagale bodo klasifikacijo za „hčerke gospodinj in gospodarjev".
Ako magistrata pri izdelovanju te davčne postave res niso vodili globejši vzroki, upamo, pa bo ponižni želji svojih nežnih meščank rado-voljno ustregel.
Moški svet je vobče zadovoljnejši, že zato, ker se je vendar enkrat uradno pribila njegova nadvrednost, o kateri so ženske tako rade dvomile. Govori se, da pridejo v kratkem zastopniki „visokocenjenega moškega dela" na magistrat, da se dostojno zahvalijo za izkazano jim čast, v imenu vseh moških in v imenu kulture. Pripravljajo se velike manifestacije na čast mestnemu svetu.
Najbolj živo prizadete so služkinje in sluge. Zavedajo se svoje vrednosti in čim više jih kdo taksira, tem višji je njih ponos. Ce že dosedaj marsikateri niso bili dostopni za razgovor, od danes sploh ne bodo govorili več, niti na prošnjo ne, posebno one in oni, ki so bili cenjeni najvišje. S tem je dosegel magistrat tudi še nekaj drugega. Marsikateri, ki se je dela sramoval, bo odslej edini obdačeni stan spoštoval in zrl nanj z rešpektom in strahom.
Velikega navala je pričakovati iz sovražnih dežel, kojih žene in moški so bili spoznani za naj dražje; treba bo od strani patronov trdne organizacije, da ta naval odbijejo.
Kakor vedno, so se tudi tukaj že začeli nemiri med posli nežnejšega spola vsled neenake klasifikacije, tako da bo morala mestna policija strogo na to paziti, da ne odpade nenadoma kaka davčna moč za mestno blagajno.
Reči moramo, da je magistrat izvršil veliko socijalno delo, povzdignil je nižji, zaničevani stan in ob enem posredno tudi našel izdatne vire za svojo blagajno.
Za nas tujce — nas menda še ne obdačijo — se stvari ne spremenijo dosti, mi gledamo tu socijalni boj bolj po strani, k večjemu, da bomo morali plačevati višjo stanarino — kar zelo zaboli, ako mislimo na jugoslovansko krono, — da bomo morali od slučaja do slučaja svoje sobe sami pospravljati, sami si postiljati in sami pometati, da bo treba šteti višjo napitnino sorazmerno z razredom, kateri ti streže. To bo morda vse, kar nas zna zadeti.
Da še morda to, da bomo morali biti zelo ponižni in pohlevni, kadar bomo prosili madame in monsieurja za kakšno uslugo.
„Madame André, ponižno si usojam izraziti svojo pohlevno prošnjo, da bi mi blagovolili velikodušno pomagati, da se po Vašem milostljivem prizadevanju omogoči očistitev moje sobe".
„Monsieur!“
„Der tamische Ritter.”
Med one nemške mogočneže, pred katerimi se je tresel v času vojske slovenski kmet, spada gotovo Andrej Sterže, bivši posestnik grada Št Peter na Vašinjah, znan pod značilnim imenom „der tamische Ritter". Takšne ljudi so Nemci seveda dobro rabili in jim dajali podpore, tako tudi Steržetu.
Nemški deželni odbor mu je nakazal subvencijo za zboljšanje pašnikov, Storže pa je porabil denar, da je popravil grad. Bil je svoj čas tudi najemnik Narodnega doma v Velikovcu in glej ga vraga, ko se je preselili v Št. Peter, je vzel s seboj večje število mecesnovih desk, katere niso bile njegova last. Ko je kupil grad Vašinje od barona Helldorfa, se je pismeno zavezal, da ne bo dovolil Slovencem zborovanja v svoji gostilni. Ko se je začela vojska, je seveda takoj stopil na nemško stran, prihajal tudi brez dovoljenja čez demarkacijsko črto, samo da bi tukaj vohunaril.
Ko so morali naši vojaki majnika lanskega leta zapustiti Koroško, je ta možakar, navdušen junaškega duha, prijel takoj za puško in glej ga, celo nahrbtnik (Rucksack) je nosil.
Na Rudi je slovenskim kmetom pretil. Neka govorica pa pripoveduje, da je baje Sterže slovenskega vojaka, ki je bil pri gradu na Vašinjah smrtno ranjen, ko so ga pripeljali k Diirrenwirtu, tam celo pretepaval.
Obstoja sum, da so folksverovci po prigovarjanju Steržeta ropali pri županu Rutarju v ŠtPetru; tudi pobiranje žic in ograje, katero so zapustili naši vojaki, je zanimivo.
Ko so naši vojaki zopet zasedli Korotan, je tamišer Ritter, kakor že ima dober nos, takoj zbežal in sedaj se bavi s špekulantno trgovino v Volšpergu.
Cela občina Št. Peter danes hvali Boga, da je ta čudežni človek proč in ima samo eno željo, da bi ga ne bilo več nazaj.
Iz Nemške Avstrije.
Draginja. Tobak se bo v Nemški Avstriji podražil za 1250/0- Železnica se bo podražila za 50%, tovornina pa za 100%, poštnino in brzojavne pristojbine bodo zvišali za 100%. — Papir se je tudi v Nemški Avstriji podražil s 15. febr. za 150%.
Nemška Avstrija dela za tujce. „Karnt-ner Bank" je imela 8. marca občni zbor, na katerem je centralni ravnatelj Berger rekel: „Naši naj večji industrijski krogi so že pod vplivom inozemstva. To je posledica naše popolnoma ponesrečene finančne in bančne politike, vsled katere smo izgubili moč črez našo narodno gospodarstvo"^ Ce to govori centralni ravnatelj Berger, bo že res. (Freie Stimmen, 7. marca 1920).
Dnevne vesti.
Pozor, dopisniki! Vse dopise je pošiljati uredništvu Mira v Velikovec. Kdor pa
plakalo, poleg matere pa je stal še deček, ki je srepo gledal igro med žensko in vojakom. Za četo vodjem sta stala še dva druga vojaka.
„Za božjo voljo, gospod, usmilite se mene in otrok. Zadnji kotel je to, ako mi ga odnesete, ne morem skuhati večerje!" je vikajoč prosila žena.
„To je vseeno! Vobče mi vas ne razumemo! Govorite naši ! Sicer se pa zastonj bojite. Gez pol ure vam ga prinesem nazaj !" je govoril pol samozavestno in pol tolažilno četovodja v nemškem jezilcn *
Med tem sva bila midva mimo vrat. Slišal sem natanko bolesten vzkrik žene: „Moj mož je tudi v fronti," potem se mi je zdelo, da je nekaj padlo po tleh in nato so skočili oni trije vojaki skozi vrata in izginili mimo naju v noč.
„Prokleta rasa je to!" je klel eden polglasno sam s seboj.
Na ovinku pa so se ustavili in tam sva jih zopet došla:
„Maks, ti zapali ogenj in pristavi kotel, midva pa greva po gos. Vseeno je umetnost odnesti iz kurnika gos, ne da bi se zadrla kaka žival!" je govoril četovodja. Nato sta dva poskakala preko plota. Le krohot sem še slišal iz teme.
Par korakov so se v neki bajti pobili vojaki našega bataljona z Bosanci, ki so štacionirali na drugi strani vasi. Skozi vrata je priletela jokaje in razpuščenih las mlada deklica; sredi ceste se je ustavila za hip, potem pa je odbežala v hišo na drugi strani ceste. V bajti pa je postalo naenkrat temno. Culo se je nekaj psovk, nato padec nekih predmetov, potem pa je skočilo iz bajte kdkih pet mož. Bili so Bosanci.
„Nič se ne boj, Marička!" je zaklical eden
s srbskim naglasom in nato so brez sledu izginili v noč. Takoj za njimi se je spet pojavilo med vhodom par vojaških postav: neka čokasta, štirioglata postava se je izločila iz gruče in se pognala na cesto. Sredi nje se je ustavila, zakrilila z rokama, kot bi hotela pasti na tla in zakričila z obupnim, pijanim glasom:
«Bosanci so zaklali Fritza! Z bajonetom! O .. ” Patrola ... Bosanci ! Halo ! ...“
Potem so vdrli vsi zopet nazaj v bajto. Kmalu nato sva srečala patrolo z nasajenimi bajoneti, ki je drvela proti bajti. Mi dva s fraj-tarjem sva stopala molče dalje in tiho opazovala pojave okrog naju, ki so bili raznovrstni in zanimivi. Okrog hiš so se plazile prihuljene postave, tu in tam je nekaj v diru skočilo preko plota, vršeče je zakokodajskala kokoš, potresla se je veja, skozi katero je zletel kamen, potem tihi bežeči koraki...
Pred hišo, kjer je bila nastanjena poleg kompanijske pisarne tudi bataljonska komanda, je bila polna cesta ljudi. Kuštrava in slabo oblečena starka se je zaganjala v stražo, ki ji ni dovolila vstopa. S starko je bilo še nekaj drugih civilnih oseb in nastal je vrišč in krik. Naenkrat se je odprlo okno v prvem nadstropju in skozi je pogledala glava našega majorja.
„Kaj je?" je zavpil strogo, toda prijazno. Straža je hotela razjasniti celo stvar, toda starka jo je prekričala,
«Gospod major! Vaši vojaki so mi odnesli vso neomlačeno rženo snopje. Jaz sem zmerjala, ali zastonj, izginilo je. Jaz reva — pomagajte." Začela je plakati.
Druga ženska je vpila:
«Kravo so mi pomolzli! Kaj naj dam otrokom za večerjo."
Neki kmet je psovajoč razlagal, da so mu odnesli vsa drva iz drvarnice. Klici so se množili in nazadnje ni bilo mogoče razločiti ničesar. Major je uvidel, da tukaj ne opravi ničesar.
«Pridite jutri!" je rekel in zaprl okno.
Medtem sva midva vstopila v kompanijsko pisarno, to je v nizko pritlično sobo. V enem kotu je stala, miza, za njo je sedel ob petrolejki naš računski podčastnik in bulil v neka pisma; v drugem kotu je bil kup kocov in na njih je glasno smrčal kompanijski narednik.
«Kaj je?" je vprašal računski podčastnik nevoljno. Ko pa mu je razložil frajtar celo zadevo o meni, je pristavil še bolj nevoljno: «Govorite z narednikom!"
Frajtar je nekaj časa neodločno gledal spečega narednika, potem pa ga je spoštljivo sunil.
«Kakšnega hudiča?" se je zadrl ta in skočil pokoncu. Potem si je pomel oči in zastrmel v naju z nerazumljivim pogledom, a to le za hip.
,,A to si ti!" je rekel takoj nato. «Prokleti lopovi! Zaradi njih človek niti spati ne more. Hm! Hm!" Bil je pijan, njegov tolsti obraz je bil zaripljen in njegova sapa je smrdela po rumu in vinu. Takoj sem znal, da bo slaba zame: v pijanosti je bil surov in strog, kadar je bil trezen, je bil dober človek.
«Kam bi ga spravil?" je vprašal računskega podčastnika.
«Ne bodi siten! Kaj ga boš držal? Fustiga k vragu!" se je razjezil ta in nevoljno dvignil glavo nad papirji.	(So nadaljuje.)
hoče kaj inserirati, kdor plača naročnino, kdor naroči list itd. pa naj piše npravništvu Mira v Prevalje. Uredništvo urejuje list, upravništvo pa ga upravlja in odpravlja.
Jugoslovanska Matica. Vsak premožen Jugoslovan mora biti član Jugoslovanske Matice. Pristopite k Jugoslovanski Matici I
Glantschnigov Zepej in nemška propaganda. Iz Borovelj nam poročajo: Ali ste v Velikovcu slepi in gluhi in ničesar ne vidite? Glantschnigov Zepej je imel pri Briicklerju urad, odkoder je vodil propagando za sputano nemško Koroško in za otroka z vodeno glavo. Zepej si je mislil: „V uho me pišite, rajši grem domu". Tam pa sta še ostala dva velika junaka, dva poveljnika roparskih band, ki so lansko leto ropali po naših krajih. Ta dva tička sta lajtnant Messner in pa lerar Paulitsch. Eden ali drugi bo zbiral podatke in prismodarije za celovško gnojnico, ki ji pravijo „Landsmannschaft,“Glantschnig jih bo pa pošiljal. Glantschnig bo rajžal tudi večkrat na Mostič, bo tam urejeval tiste dopise in brodil po smrdljivi gnojnici. Pa mislite, da se bodo zbirali zaupniki pri Glantschnigu? „Kaj bom jaz prodajal svoje kosti hudobnim Jugoslovanom. Saj nisem trap! Zbrali se bomo enkrat pri tem, drugokrat pri drugem krikskomeratu!" No — če pa tako ne bo šlo, bom pa doma šri-bov in pošiljal cedlce Messnerju in Paulitschu. Vidite, kake dobre Jugoslovane imate v velikov-škem okraju, še za slovenje cajtinje pišejo.
V Šmartnem pri Rudi je v Fišerjevi gostilni zbirališče tihotapcev. Tara so zasačili naši varnostni organi zvečer dva konja, ki so jih mislili tihotapci spraviti črez mejo. Tihotapci so pustili konje in zbežali.
Pliberk. V soboto, dne 20. sušca t. L, smo pokopali v Nonči vasi blago Liziko Pisarnik iz Smarjete. Pokojnica je bila zvesta članica pliber-ške Marijine družbe. N. v m. p.
Gozdni požar. Dne 25. marca 1920 popoldne je nastal v gozdu posestnika .Gregorja Lajmiša, Zg. Libuče štev. 1. pri Pliberku požar, kateri je bil od tamošnjega prebivalstva takoj omejen. Tega požara so 3 neznani pastirji sumljivi, kateri so isti dan v tamošnji okolici ovce pasli. Vsled tega_ požara trpi Lajmiš škodo okoli 1000 K.
Grebinj. Da se probudi narodna samozavest in razširi ljudska prosveta na naši najsevernejši meji, se je v Grebinju na Koroškem ustanovila „Narodna čitalnica in knjižnica". Ker staro in mlado že pridno sega po knjigah, prosi «Narodna čitalnica in knjižnica" v Grebinju vse pospeše-vatelje narodne prosvete na Koroškem, da ji izvolijo staviti na razpolago knjige, tudi nemške, zlasti z lahkim čtivom, in jih neposredno vposlati. Imena darovalcev priobčimo.
„Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica št. 4, sporoča, da se je v času od 1. jan. do 31. marca 1920 poslužilo zavoda 3381 strank in sicer 1173 delodajalcev in 2208 delojemalcev. Služb je bilo posredovanih v teh 3 mesecih 781. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od 9.—12. in od 14.—16. ure. Delo dobe takoj : opekarski mojstri z ali brez delavci, mizarji, pleskarji, tesaiji, krojači, čevljarji, kuharice, služkinje itd. Delo iščejo: pisarn, moči, trg. nastavljena, kovinarji vseh strok, peki, mesarji, natakarji, radarji, ekonomi, boln. strež-nrce, služkinje itd.
Draginja na Dunaju. Češki časopisi prinašajo sledeče jako zanimive podatke o „raju“ v Nemški Avstriji, oziroma na Dunaju. Tam ima čevljarski pomočnik na leto plače 80.000 K, tedaj dvakrat več, kakor minister v stari Avstriji. Toda sedaj pride, zakaj je tako kraljevsko plačan ! Zato, ker na Dunaju stane kg svinjskega mesa 250 K, gos 3000 K, eno jajce 14 K, 1 kg jabolk 40—50 K, moška srajca 600 K, par nogavic 600 K, moška obleka 12.000 K, par podplatov 160 K,
iQnna^a-.i00 K’ par rokavic 400 K, slamnik 1800 K itd.
Listnica uredništva.
V Črno : Pri vas se pa ničesar novega ne zgodi !
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Grabštanj. (Ogenj.) Na sv. Jožefa, 19.III. zjutraj je pogorel Potokov skedenj v Grabštanju. Kdo je zatrosil ogenj v prostoru za steljo, se še sedaj ne ve. Sreča je bila za vas, da je bilo brez vetra. Orožništvo, vojaki in požarna bramba so rešili, kar so je še moglo rešiti. Skedenj je bil postavljen šele pred devetimi leti, ko je udarila strela in ga upepelila.
v Grabštanj. V noči od 22. na 23. marca so ukradli nekdanji folksverovci brejo kobilo Uštinču v Grabštanju. Prodajali so jo drugi dan v Celovcu, kjer so jih prijeli, kobilo pa je dobil gospodar nazaj.
v Pliberk. V noči od sobote do nedelje (27. do 28. marca) je v pliberški farni cerkvi neznan ropar vlomil v tabernakelj in ukradel krasno monštranco in dragocen ciborij. Zvečer se je ropar skril v stolp in ker je mežnar vrata v zvonik zaprl, se je spustil po vrvi črez prižnico v cerkev in tam izvršil svoj bogokletni čin. Kaj bo še varno pred zlobnimi, brezvernimi ljudmi, če Bog v Najsv. zakramentu ni več varen ! Tako daleč pripelje brezverstvo človeka! In vendar se najdejo tudi med nami ljudje, ki oznanjajo ljudstvu, da bo šele tedaj „fletno“ na svetu, ko ne bo več vere, cerkve in duhovnikov! Krščansko ljudstvo: Na sadovih njihovih naukov jih spoznaj !
v Pliberk. Marijini družbenici, ki je ležala na mestnem pokopališču na mrtvaškem odru, je bila raz prsi ukradena srebrna medalja. — V soboto 27. marca je bil v Eberweinovem gumnu ukraden velik jermen za gepelj. — V Zg. Li-bučah pri Pliberku je bil posestnik Bolina oropan skoraj vsega mesa, zabele itd. Tudi nekaj obleke so mu neznani roparji odnesli. — Oblasti naj poskrbijo malo boljše za varnost!
v Podkraj pri Pliberku. Dragi „Mir!“ Pred kratkim šele si prinesel veselo vest, da se je priženil na Brdnikovo kmetijo čil, mlad gospodar Jurij Kolenik. Hitro se je priljubil vsem domačinom in sosedom; vsled svoje pridnosti in značajnosti je bil spoštovan od vseh. Ponosni smo bili nanj ! Toda božja volja je odločila drugače. Na praznik Marijinega oznanenja smo položili v Libučah njegovo telo k večnemu počitku. Izredno veliko ljudi je spremljalo mladega posestnika na zadnji poti. Bog potolaži žalujočo Brdnikovo in Kolenikovo družino!
Boroveljski okraj.
b Loče pri Baškem jezeru. Lepega po-poldne sem bila na demarkacijski črti. Ljudje prihajajo od obeh strani, naši Židane volje, lepi, rdeči, — obraz onih mendel in nič smeha na bledih ustnih. Pa šment, da je bila še ena razlika med nami! Mi se veselo razgovarjamo — stojé, oni od kraja vsi, tiho molčijo — sedè. Stopim k „folksverovcu,“ ki se je naslanjal čez ograjo (nezabeljeno kosilce mu je sililo nazaj): «Smiliš se mi, fant," mu rečem, «poglej tam svoje sotrpine, prisedi, morda ti malo odleže, saj veš, da tudi ti ne moreš preko pregovora : Prazen Žakelj ne stoji pokoncu!" «V par dneh sem Jugoslovan," mi odgovori, pa se drži za trebuh — nemška straža.
Gospodarstvo.
Zitara vas. (Živinorejska zadruga.) Dne 24. marca 1.1. vršil se je v Društvenem domu VIII. redni občni zbor živinorejske zadruge za Žitaro vas in okolico. Zadruga, ki sicer med vojsko ni mogla delovati, je sedaj postala pomembnejša. Na občnem zboru se je namreč sklenilo, da vzame v najem planine na Obirju in Sefnarci, ker imajo v smislu agrarne reforme le zadruge pravico do pašnikov. Zadruga šteje sedaj 50 članov, ki imajo za pašo skupaj 140 goved in krog 100 ovc. V pašo se bode moglo sprejeti še kakih sto goved in nekaj ovc in to samo od udov. V načelstvo so se izvolili za dobo treh let, kot načelnik vlč. g. V. Weifl, župnik; tajnik in blagajnik Josip Rutar, Žitara vas; kot odborniki: Anton Gril, Plaznica, Andrej Travnik, Obirsko in Tomaž Ogris, Drabunaže.
Društvene vesti.
Hodiše. Izobraževalno društvo „Zvezda“ priredi dne 11. aprila 1.1. pri Pirkeiju na Otoku narodno igro: «Divji lovec“. Igri sledi petje, Šaljiva pošta, prosta zabava itd. Zažetek ob pol 4. nri popoldne. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Hodiše. Hodiše so dobile sedaj popolnoma drugo lice kot so ga imele pred letom dni, ko je gospodaril tu obče znani „Volkswehr“. Prej tako tlačeni slovenski fantje in dekleta so sedaj naenkrat dvignili glave kvišku in pričeli z delom — lahko rečem z delom, ki ga občudujem. Treba je bilo moža, ki je spravil vse v tek. To nam je bil tukajšnji Šolski vodja g. Josip Birsa, ki je pred leti zaspalo društvo «Zvezda11 zopet oživil in mu dal moči, da deluje. Vsak dan je naraščalo število udov in z veseljem so se lotili fantje in dekleta požrtvovalnega dela na izobraževalnem polju. Sedaj prirejajo igro za igro in kažejo, da so tudi Slovenci zmožni prirejati igre itd. Občudoval sem naravnost vztrajnost naših deklet in fantov, ko sem zvedel, da prihajajo nekateri še celo po dve uri hodk daleč k vajami, past vsem onim, ki vedó, za kaj delajo! — Vam, dekleta in fantje, vsa čast, pri predstavi «Divji lovec" dne 11. t. m. pa obilo uspeha.	Ogard.
Grabštanj. Na Marijin praznik popoldne nam je priredilo učiteljstvo s šolarji lepo zabavo. Čudili smo se, koliko lepih domačih pesmi so se že šolarji naučili. So pa tudi deklamirali in igrali igro «Sneguljčica". Na cvetno nedeljo se je prireditev ponovila, obenem pa je bilo tudi zborovanje tukajšnjega ženskega društva, na katerem je govorila za vse dobro vneta tukajšnja učiteljica gdč. Mencingerjeva.
Jezersko. (Igri.) Na praznik sv. Jožefa popoldne so priredili jezerski fantie in dekleta v kazini gospoda Murija dve igri : „Sv. Neža", igrokaz v dveh dejanjih, in «Krčmar pri zvitem rogu", burka v enem dejanju, kateri sta obe prav dobro uspeli. Prva igra nam je pokazala zmago krščanstva nad poganstvom, druga pa en del popačenega sedanjega sveta. Mod igrami je bilo petje slovenskih pesmi. V nedeljo 21. marca sta se obe igri ponavljali in sta bili dobro obiskani. Vsa čast in hvala gre jezerskim fantom in dekletom za njih trud in spretno igranje ; upamo, da nas zopet s kako pošteno igro razveselijo.
Bače ob jezeru. Na cvetno nedeljo smo se zopet malo razvedrili. Moštvo oddelka finančne straže nam je priredilo s pomočjo narodnih gospic in nekaterih domačih fantov narodno igro «Domen". Da je ta igra nepričakovano dobro uspela, je pričal močan aplavz mnogobrojnega občinstva, katero se je udeležilo od blizu in daleč. Posetili so nas tudi naši vrli bratje in sestre iz Ziljske doline. Vsi igralci so svoje dobro naštudirane vloge izborno rešili. Našim vrlim igralkam in igralcem, marljivi šepetalki, cenjeni godbi in vsem, kateri so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da je igra tako krasno uspela, osobito vrlim našim finančnim organom, kateri delujejo poleg marljivega isvrševanja svoje službe tudi tako pridno za sveto narodno stvar, najtoplejša hvala! Le tako naprej po začrtani poti! Priporočamo se, da bi nas kaj kmalu iznenadili z novim programom. — Po igri so nas iznenadili mili bratje Dalmatinci s par krasnimi narodnimi pesmicami, v katerih melodiji se je zrcalila užaljena duša teh po sovragu Italijanu pregnanih beguncev.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo_ Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. PellOTjev Elza mentolni črtnik en komad 4 K.
Želodec Vam ul v redu? Nekaj pravih Felleiievih Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg št. 67, Hrvatska. C
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar Mih&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Za ovčjo volno STT&STii
Volno je treba prinesti s seboj in sem doma ob sredah, sobotah in nedeljah. J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
PrflVf» Ira Hi Irt ima v ialo^i in 80 Priporoča
1 1 Cl V U HalliIU vsem čč. cerkvenim predstoj-ništvom trgovina Jože! Vanjoerl v Pliberku.
ič^r» 21 let staro dekle, vajena gostilne
loCC in vsega kmetskega dela, poštena in zanesljiva. Zèli službe v večji gostilni ali kje drugje, da se še zraven izuči kuhati. Ponudbe na upravništvo «Mira" pod št. 15.
IjBVlii ZS turiste (Goiserer), jako. močni in trpežni, J »Hlinili gt. 42, se prodajo za zmerno ceno. Kupi se star obrabljen skobelnlk (Hobelbank). Poizve ozir. ponudi se v tiskarni Družbi» sv. Mohorja v Prevaljah od 8—12 in od 2—5.
v «Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. Dne 1. maja 1920 se začne poletni teda], ki bo trajal do goda vseh Svetih. V poletnem tečaju imajo učenke priliko, da se posebno izurijo v vkuhovanju sadja in v napravljanju raznih sokov. Oglasila sprejemajo Solsks sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu,
Gospodinjsko šolo
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg 51. 37 pOdmŽniCa Velikovec Glavni trg 51. 37
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice-akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banžno stroko spadajože posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/s 9* d° 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
■m
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrafia v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in na tekači račun. Hakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Daje pojasnila 'vsak čas brezplačno.
Vodstvo cestne zgradbe Grabštanj-Vetrinj v Žrelcu išče
tesarskega mojstra
ki bi hotel prevzeti zgradbo novega
lesenega mostu čez Krko
blizu Podkrnosa.
Načrti so na vpogled v pisarni gradbenega vodstva v Žrelcu v šolskem poslopju, kjer se izvedó tudi vse druge podrobnosti.
Ponudbe se sprejemajo do 15. aprila 1920, katerim je priložiti tudi izkaz o sposobnosti reflektantov.
Vodstvo cestne zgradbe.
Izdelovalci opekena■oke
Tfialor se sPrejmej° Pri
£yC!lwi	stavbnem podjetju
G. Tonnies, Ljubljana.
Kupim
rabljen obličen stroj (Abricht-Hobel-maschine), krožno žago, stroj za mešanje betona ter bencinmotor 4—5 HP. Ponudbe na M. Kastelic, Ljubljana, za Gradom št. 3.
Pozor! Kmetje! Pozor!
Naj višjo ceno m
Okrožnica.
Svojim cenj. odjemalcem usojamo si naznaniti, da je naša družba pre-meniia svoje ime ter se bode odslej imenovala :
Koroška
gospodarska družba
8 O. 8.
Centrala Ljubljana, skladi&te »Balkan«.
Brzojavni naslov: »Koro«. Podružnice : Podgora pri Borovljah, Sinčaves.
Poslovnice : Velikovec, Sinčaves.
Trudili se bomo kot doslej nuditi svojim cenj. odjemalcem z nizkimi cenami le prvovrstno blago.
Zagotavljajoč točne in skrbne izvršitve naročil, beležimo
8 odličnim spoštovanjem
»Koroška gospodarska družba«.
Organist
Prevaljah št. 14.
cecilijanec, jako izvrsten, želi službe takoj. Naslov pri upravništvu lista „Mir“ v
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu
r. z. z n. z.
Vabilo
na
letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
za župnije
Škofiče, Logaves, Št. lij in Otok
ki se vrši
na belo nedeljo, dne 11. aprila 1920, ob 3. uri popoldne, y posojilničnili prostorili y Škoflčah
s sledečim sporedom :
1.	Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za 1. 1919.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
Vsi člani (226) povabljeni!
Odbor.
Cm a ■ «m*« 9 katera trajno ve-Clia lira : selje povzročat
ovčjo volno
oprano in neoprano, plača edino-le
J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Miši — podgane —
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 8 K. za podgane in miši 8 K, za ščurke 10 K, posebno mošna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesu 6 K, mazilo proti nšem pri ljudeh 6 in 10 K, mazilo za uši pri živini 5 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (unič. rasti.) 6 K, prašek proti mravljam 6 K, mazilo proti gaijam 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ekspert: M. Jiinkor, Petrinjska ni. 3, Zagreb 27.
ki se vrši
drugo nedeljo po Velikinoči, t. j. 18. aprila 1920, ob 3. uri pop., V gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za 1.1919.
2.	Poraba čistega dobička.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni zadostno število zadružnikov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število zadružnikov.
Člane (391) vabi k udeležbi
načelstvo.
Koroška gospodarska družba z o. z. Sinčaves
ima v zalogi:
umetna gnojila:
kostno moko, superfosfat itd.,
krmila:
pšenične otrobe in krmilno moko,
razne poljedelske stroje:
brzoparilnike in mlatilnice, pluge itd.,
prekajeno svinjsko meso, rozine, cvebe, rožiče, fige, pristna vina, slivovko, brinjevec, rum, razno manufaktumo blago na debelo.
Cenj. odjemalce na drobno zamoremo postreči v naših
prodajalnah v Sinčlvesl in Velikovcu.
Samo Suttner-jesa ura!
presenečeni bodete ! Tudi verižice, prstane, uhane, zapestnice, stenske ure, zapestnice z urami in vsakovrstne potrebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalniko, britve, denarnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov.
Vse dobro in ceno ! Zahtevajte cenike od
H. Suttner, Ljubljana št. 977.
! Primeša] M Mastini |
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastim. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil najvišje kolajne na razstavah v London^ v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 6 zav. praška Mastim zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako so Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina K 20,50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje.
Pri živini uniči garje. 1 lonček po I	pošti K 10-50.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.