Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), 7-ij pol leta 50 lir, za četrt leta ‘25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Stmvilkm Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52, Uprava : Gregorčičeva ulfc% 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun prj poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Izhaia Ljubljana, petek 3. novembra 1944 Preis - Cena L 0'8O Trgovcem z modnim in galanterijskim blagom Maksimalni cenik št. 1 Še! pokrajinske uprave — komisar za cene — nam je sporočil, da se vrste blaga, ki imajo v maksimalnem ceniku št. 1 za tekstilno blago, ki ga razdeljuje Tekstilni konzorcij v Ljubljani z dne 15. oktobra 1944 tekoče številke 16, 17, 18, 20 in 21, 4001, 4002, 4084, 4050 ne smejo do nadaljnjega oddajati potrošnikom. Eventualno naknadno določene prodajne cene bodo javljene s kasnejšimi ceniki. Najvišje cene za oblačilne < predmete Od šefa pokrajinske uprave — komisarja za cene — je poslal sindikat cenik oblačilnih predmetov, ki se bodo' razdeljevali v prihodnjih dneh, z najvišjimi cenami za potrošnike, katere cene je odobril po predlogu Tekstilnega konzorcija. Cene za potrošnike so strogo obvezne in se k tem ne sme zaračunati nobenih pribitkov kakršne kolj vrste. Trgovci na drobno morajo vsak posamezni . predmet opremiti z listkom, na katerem morajo biti točno označene: določena cena, številka predmeta po ceniku, teža blaga v gramih in število točk. Številka predmeta se mora navesti tudi v vseh računih in označbah pri nakupu in prodaji. Obrazci meterskega blaga in opisi konfekcijskega blaga se hranijo radi primerjave in preizkušnje posameznega blaga pri komisarju za cene. Izložbe Po nalogu šefa pokrajinske uprave — komisarja za cene — se morajo razstaviti v izložbenih oknih one vrste blaga, prejetega od Tekstilnega konzorcija in sicer v čim večji izbiri, zlasti tudi cenejše vrste blaga. Vsaka razstavljena vrsta blaga mora imeti listek, na katerem je označena tekoča številka te vrste blaga po maksimalnem ceniku št.. 1, cena za potrošnika in zgoraj omenjeni drugi podatki. Sindikat trgovcev z modnim in galanterijskim blagom. Madžarski rudniki bodo podržavljeni Gospodarski delovni program nove madžarske vlade predvideva ^elo globoko segajoče strukturalne izpremembe v gospodarstvu. Tako se nameravajo proglasiti vsi rudniki in energijo proizvajajoči obrati kot narodna lastnina. Vsi ti obrati pridejo pod vladno kontrolo. Enako se zgodi tudi z veleindustrijami, oblika državne kontrole' pa se bo šele naznanila. Zelo znatne izpremembe se bodo izvedle tudi v kmetijstvu. Da se reši vprašanje kmetske zadolžitve do 1 julija 1945, se je izdelal poseben načrt. Drug načrt se je sestavil, da se zagotove kmetovalci s potrebnimi stroji ,in krediti. Tudi za trgovino in obrt se pripravljajo izpremembe. Za Madžarsko so zelo važne tudi zadruge, katerih je 5000. Nekatere teh, zlasti produktivne bodo podržavljene. Končno se bo prometna politika prilagodila oni v Nemčiji in sosednih deželah. Iz delovanja Pokrajinske zveze deloda j Angliji potreben uvoz arg&ntin-j skega mesa. Vsega tega se argen-| tinska vlada dobro zaveda ter I energično izvaja svoj načrt nacio-| nalizacije podjetij, ki so v javnem 1 interesu. Nacionalizirane so že Na zadnji seji izvršnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev je podal predsednik Zveze dr. Ivan Slokar obširno poročilo o poslovanju Zveze v zadnjih treh mesecih. Iz njegovega poročila je razvidno, da je Zveza predvsem delala na rešitvi vprašanj, ki zanimajo vse delodajalce. Posebno se je brigala za olajšanje davčnih bremen ter v tej smeri ponovno intervenirala za reformo uslužbenskega davka in samoupravnih doklad. Zveza je s Pokrajinsko delavsko zvezo sestavila osnutek nared-be o nadomestitvi in plačilu zaradi alarmov izpadlih delovnih ur ter osnutek naredbe o skladu za povračilo mezd, ki so jih izplačali delodajalci za čas prekinitve dela zaradi alarmov. Pričakovati je, da bodo v tej zadevi kmalu uveljav-i-eni zakonodajni ukrepi. Zveza je sodelovala v številnih akcijah za spremembo cen, v ko likor so bile te spremembe v zve- zi z zvišanjem mezd. Zelo živahno je bilo njeno delovanje pri ureditvi kolektivno pogodbenih odno-šajev. Od zadnje seje je prejela 18 odobritev Vrhovnega komisarja za mezdne sporazume in dodatke h kolektivnim pogodbam. V teku so pogajanja za kolektivne' pogodbe 6 raznih strok, dočim je bilo v zadnjem času sklenjenih 6 novih kolektivnih pogodb. Dva spora sta določena za poravnalno postopanje, dva pa prideta pred razsodišče. Rešeno je tudi vprašanje razlik za delavstvo v nekaterih strokah v smislu naredbe Vrhovnega komisarja od 4. dec. 1943 o prilagoditvi mezd in plač. Po predsedniškem poročilu so prišli v razpravo računski zaključki Zveze in včlanjenih združenj. Iz njih je razvidno, da so lani znašali dohodki Zveze in zdru- ženj 2,463.967 lir pri proračunu ■ 2,255.893 lir. Bilančna vsota Zveze in združenj (brez kmetovalcev in depozitov) je dosegla konec leta 2,479.461 lir, dočim je čista imo-vina 1,932.330 lir. Računske zaključke Zveze so pregledali nadzorni odbori Zveze oziroma dotie-nih združenj ter jih odobrili. Po soglasni odobritvi računskih zaključkov je izvršni odbor razpravljal o proračunih Zveze in združenj, ki jih je tudi vse odobril. Prispevki delodajalcev bodo ostali v glavnem nespremenjeni, le nekatera združenja bodo zaradi višjih izdatkov in slabšega dotoka dohodkov pobirala višje prispevke. Pri razpravi o raznih zadevah je izvršni odbor razpravljal o akciji za Zimsko pomoč ter sklenil predložiti več predlogov, kako naj bi Zimska pomoč prišla do denarja. Iz svetovnega s kavčuko Med gospodarskimi pridobitva-1 umetnega kavčuka premalo kvali-i voine dobe. ki niso navadna rfranih Hni/wnm m/vC in Irflr 4 m o inj vojne dobe, ki niso navadna nadomestila, temveč pridobitve trajne vrednosti, je na zelo važnem mestu umetni kavčuk. Z njim je bil premagan monopol onih redkih dežel, ki imajo dovolj naravnega kavčuka, in v svetovnem gospodarstvu s kavčukom se že zdaj išče poravnava med naravnim in umetnim produktom. S proizvodnjo umetnega kavčuka je prva začela in tudi največ dosegla Nemčija, v Evropi je pa danes pri tej proizvodnji za njo na drugem mestu Švedska, ki zdaj že ustanavlja drugo veliko tovarno umetnega kavčuka. Anglija, ki je imela največje kavčukove plantaže, je vprašanje sintetičnega kavčuka omalovaževala, dokler ni precej plantaž zgubila in dokler se ni tudi v Severni Ameriki močno uveljavila proizvodnja umetnega kavčuka. Združene države Sev. Amerike, ki so že od nekdaj največji potrošnik kavčuka, so postale zdaj tudi največji producent umetnega kavčuka. Gospodarstvo s kavčukom v USA prikazuje »Siidost-Echo« po ameriških virih takole: 1.1943. 1.1942. v tisočih ton Zaloge v začetku leta 431 536 Proizv. umetn. kavčuka 235 22 Uvoz naravo. kavčuka 31 268 Izvoz umetn. kavčuka 23 4 Potrošnja 491 391 * Lansko proizvodnjo umetnega kavčuka so napovedali, oziroma cenili na 300.000 ton, dosegli pa so 235.000 ton, za letos pa so imeli v načrtu celo 800.000 ton, kar pa seveda ne bo doseženo, ker je kakor ugotavljajo domači strokovnjaki, v tovarnah za proizvodnjo Proizvodnja soli na švedskem Švedska mora vso sol uvažati, Poskušali so pa že pred vojno pridobivati morsko sol ob zapadni obali, Proizvodnja teh solin je eiranih delovnih moči in ker imajo nekateri novi obrati tudi pomanjkljivo opremo. V Kanadi so ustanovili veliko tovarno za sintetični kavčuk že leta 1942. Njeno kapaciteto cenijo na letnih 38.000 ton. Tudi v Argentini imajo načrte in kredite za veliko tako podjetje. Leta 1942. je sploh vso Ameriko zajelo veliko zanimanje za umetni kavčuk in razvila se je živahna propaganda za podjetja v tej novi industrijski 1942. uvozile še 268.000 ton naravnega kavčuka, lani pa samo še 31.000 ton. Ta uvoz se pa ni tako močno skrčil zaradi tega, ker se je proizvodnja umetnega kavčuka v USA v enem letu zvišala od 23.000 na 235.000 ton, temveč zato, ker se je leta 1942. na Ceylo-nu, v Indiji in Braziliji močno omejila proizvodnja naravnega kavčuka, ko na plantažah ni bilo dovolj delavcev in ko so tudi drevesni škodljivci povzročili veliko škodo/ V USA so se k proizvodnji nekatere važne elektrarne, na vrsto pa pridejo tudi transportna, vodovodna in prometna podjetja ter obrati hladilne industrije. Tako se Argentina bori za svojo gospodarsko neodvisnost, boj pa bo izbojevan šele potem, ko bodo odprta pota v Evropo. Preselitev italijanske filmske industrije Nekdanje italijansko filmsko j mesto Cinecitta pri Rimu je za-: puščeno. Dolgo časa je bilo tabo-jrišče za vojne ujetnike. Po zased-j bi Rima so’ postale Benetke sre-|dišče italijanske filmske industri-; je. Filmski družbi Enic in Sca-ilera so v Benetkah izgotovili že '18 filmov, od katerih so jih deset ■začeli izdelovati že v Cinecitth. V Benetkah ima svoj sedež tudi S filmski institut Luce, ki skrbi pred-Ivsem za krajše kulturne in pro-paganditistične filme. Središče italijanske filmske industrije v Benetkah uživa vso podporo nemške vojske in nemških oblasti. Vse, kar je od filmske industrije ostalo v zasedeni Italiji, je zdaj brez dela in brez pomena ter tako zapuščeno in zanemarjeno, kakor je samo bivše filmsko mesto. Američani so dali še pred zasedbo Rima sinhronizirati 80 italijanskih filmov v Španiji, ki se zdaj predvajajo v vsej zasedeni Italiji, v Rimu in drugih mestih pa že ni več kinematografa, ki ne bi predvajal vsaj enega sovjetskega filma. panogi. Vse to se je zdaj precej j umetnega kavčuka zatekli zaradi uneslo zaradi velikih zahtev indu- tega, ker niso mogli dobiti narav- strije sintetičnega kavčuka v pogledu opreme, sposobnosti delovnih sil in tudi surovin. Nove kavčukove rastline (kok-sagis, gua-yule in druge, ki dajejo kavčuk iz mlečnega soka svojih korenin), kultivirajo že nekaj let v raznih nih proizvodov. Proizvodnja umetnega kavčuka se je uveljavila in razširila pod silo razmer in je zdaj že uveljavljena že tako močno, da ima svoje važno mesto v svetovnem gospodarstvu. Zaradi nje se je v dobi evropskih in čezmorskih deželah, monopola naravnega kavčuka usta-niso pa povsod zaradi kli matičnih ! novi jeni mednarodni odbor za*kav-razmer pri tem pridelovanju do-| čuk letos konec aprila razšel in seženi toliki uspehi, da bi imela ! pri snovanju novega mednarodne-industrija sintetičnega kavčuka na ga odbora za kavčuk lastniki in razpolago dovolj surovin. j gospodarji kavčukovih plantaž ne Iz pregleda gospodarstva s kav-; bodo imeli glavne besede, ker so čukom v USA pa se da tudi skle- j kakor USA vsi največji odjemalci pati, da je v zadnjih letih močno ' naravnega kavčuka med tem že nazadovala proizvodnja naravnega : postali največji producenti umet-kavčuka. Združene države so leta ■ nega kavčuka. Pridelki Grčije Nemška trgovinska zbornica v Grčiji je sestavila pregled grške kmetijske proizvodnje v 1. 1943. in 1939. Navedeni so naslednji najvažnejši pridelki najprej za lansko leto, v oklepajih pa iz leta 1939.: pšenica 368.330 ton (1 milijon 40.695 ton), ječmen 72.605 ton (224.648 ton), oves 68.714 ton (151.476 ton), koruza 183.213 ton (312.115 ton), fižol in grah 32.077 ton (82.949 ton), krompir 99.156 ton (200.596 ton), sočivje 271.093 ton (457.258 ton), rozine 45.882 ton (191.492 ton), olivno olje 82.834 ton (147.405 ton) in bombaž 5280 ton (55.282 ton). Argentina se osamosvoiuie skromna in pričakujejo zdaj večje uspehe od solnega rudnika v Holl-vikenu, ki bo dajal letno okrog 70.000 ton soli. Za preskrbo dežele bo tudi ta proizvodnja le malo zalegla, kajti Švedska mora uvažati letno okrog 200.000 ton jedilne in okrog 80.000 ton druge soli. Največ soli je dobivala doslej iz Nemčije. Nova argentinska vlada, ki je Združene države Severne Amerike še niso priznale, si je svoj položaj utrdila, ker se zlasti gospodarski krogi strinjajo z njenimi načeli ter zavračajo prikrite in odkrite grožnje gospodarskih sankcij od strani Združenih držav. Že od začetka vojne imajo Združene države v gospodarskih odno-šajih za Argentino drugačno merilo ko za ostale južno-ameriška države. Argentinski izvoz se strožje kontrolira in marsikaj, kar je drugim državam vedno na razpolago, Argentina sploh ne more dobiti iz Združenih držav. Pri svojem izvozu v Združene države pa Argentina sploh ni zahtevala plačila v gotovini. > Deutsche Adria-Zei-tung« navaja, da ima Argentina za svoje dobave v Združenih državah v dobrem že nad 1 milijardo dolarjev. V dobrem ima tudi zlato pri ameriškem zakladnem uradu, ne more pa z njim razpolagati, češ da to tudi Švedski, Španiji in Portugalski ni dovoljeno. V tem se vidijo nakane gospodarskih represalij, ki pa jih Združene države ne morejo izvesti, ker jim je potreben uvoz kož, lanenega semena in druge proizvodnje iz Argentine, kakor je tudi Zaostali angleški premogovniki Pri vseh poročilih o težavah angleškega premogovništva se polagajo največje nade na mehanizacijo mnogih premogovnikov, ki naj bi se še letos izvedla s pomočjo ameriških strojev. Da bi se dobave teh strojev sistematično uredile in pospešile, je posebna komisija iz USA obiskala najvažnejše angleške premogovne revirje. Baje so ameriški strokovnjaki ugotovili, da se bo tudi v dnevnih kopih dala zvišati proizvodnja premoga, glede rovov pa so menili, da se. ne dajo uspešno mehanizirati po ameriškem načinu. Ugotovili so tudi, koliko iz-vežbanih delovnih moči je: potrebnih za obratovanje z novimi stroji, in vse dobave novih strojev so bile urejene in določene po staležu in strokovni usposobljenosti delovnih moči. Dobave strojev, za katere v angleških premogovnikih ni strokovnjakov, so bile odgodene in tudi preklicane. LJUBLJANA TAVČARJEVA? NA DROBNO BLEIWEISOVA 24 NA DE BELO »TRGOVSKI LIST«, 3. .novembra 1944, Stran 2. Bolniška blagajna že izplačuje predložene račune v pisarni sindikata,. Trgovski dom, Lil. nadstropje. 1 do 10 pfenigov iz cinka. Za ves ta kovani denarni drobiž so porabili nad 500 ton aluminija ter nad 10.000 ton- cinka. V prometu je tudi še okrog 88 milijonov mark novčičev po 10 in 5 pfenigov, ki so kovani iz zmesi aluminija in brona. Teden varčevanja jo v Nemčiji od 28. oktobra do 4. novembra. Posebno sedaj v vojnem času je varčevanje potrebno in koristno, ker se z njim dobe sredstva za mirovno proizvodnjo. Danes si ljudje ne morejo kupiti tega, kar bi želeli, zato bodo po vojni njih potrebe tem večje in zato bo tudi tem bolj potrebno, da se mirovna proizvodnja po vojni čim bolj dvigne. Potrebna sredstva za to, pa bo dalo varčevanje. Nemški listi poudarjajo ob tednu varčevanja, da so se' vse hranilne vloge dvignile v Nemčiji od 29 milijard KM. v I. 1939. na več ko 115 milijard v 1. 1944. Povprečna hranilna vloga posameznih vlagateljev se je zvišala od 500 RM v 1. 1939, na 1200 RM v 1. 1944. Tudi za nas bi bilo dobro, če bi čim bolj sledili nemškemu zgledu im posvečali varčevanju največjo pozornost. Teden varčevanja bi moral biti tudi pri nas na vsej črti uspešen. Kovanje drobnega denarja v Nemčiji Po uradnih podatkih o kovanju denarja v Nemčiji letos od julija do septembra je bilo med drugim v tem času skovanih tudi za 2.1 milijona mark kovancev po 50 pfenigov iz aluminija ter za 6.6 milijona mark novčičev po 10, 5 in 1 pfenig iz cinka. V obtoku je za 205.6 milijona mark kovancev po 50 pfenigov iz aluminija ter za 296 milijonov mark drobiža od Ogrevanje prostorov V smislu odločbe šefa pokrajinske uprave in na podstavi nared-be V/rhovnega komisarja z dne 26. oktobra 1942 št. 192^ v »Službenem listu« kos 86/42 se smejo hoteli in drugi javni obrati, ki imajo ceptralno kurjavo, pričeti ogrevati šele 1. novembra in končati najkasneje 15. aprila 1945. Najvišja temperatura sme znašati 18° C, kotli pa se v hotelih in javnih obratih ne smejo zakuriti pred 8. uro, zadnjič pa ob 18. uri. Oddajanje tople vode iz samostojnih centralnih naprav mora biti omejeno na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo in sredo. Odločbo XI. oddelka pokrajinske uprave glede višine pristojbine, ki se plačuje za ogrevanje sob, smo vročili vsem hotelom, gostiščem in prenočiščem. Sindikat gostinskih podjetnikov Slovaška narodna banka je dala v promet nove bankovce po 10 in 500 Ks. Z izdajo novih bankovcev po 500 Ks je zaključena serija slovaških plačilnih sredstev v slovaški izdaji. Dose-daj veljavni bankovci po 10 in 500 K s ostanejo še nadalje v prometu. V Belgiji so se morali v času od 9. do 13. oktobra oddati vsi bankovci, ki so se glasili na več ko 100 frankov. Oddani zneski se vpišejo oddajateljem v dobro, v novih bankovcih pa se jim izplača samo 2000 frankov. Lastnini bančnih dobroimetij smejo razpolagati samo z 10 odstotlu svojega dobro-imetja v maju 1940. — —---------------------------— J ter meri. Iz angleške bele knjige se nami car reč vidi, da je Anglija izgubila tri j , četrtine svoje zunanje irgovine. Izvoz surovin pa, ki je bil eden najbolj cer bistvenih virov angleškega dohodka, i je pa padel celo za devet desetin. ■ , Sovjetska vlada je po vkorakanju sovjetskih čet v Petsamo oficialno pr e- 19. vzela tamkajšnje rudnike niklja, ki jih ] je uredila in finansirala kanadska: S0l Mednarodna družba za nikelj. So- * vjetska vlada ne prizna tej družbi 1 nobene besede več glede leh rudni- zn kov, obljublja pa, da bo kasneje en| . krat prejela finančno kompenzacijo. ’ * lirvafski finančni minister je na predlog ministra za zdravstvo in korporacije dovolil kredit 100 milijonov kun za podpiranje onih rodbin delavcev, ki so trpeli zaradi upornikov. l’o statistiki Hrvatske državne Iranke je izvozila Hrvatska v Nemčijo v letu 1913. živil, tobaka in pijače samo 30°/o vsega hrvatskega izvoza. Sedaj naj bi se izvozile večje količine vina v Nemčijo. Hrvatski minister /n gozdove in rudnike je odredil, da se iz državnih gozdov pripravi za ladjedelstvo primeren les. Za zgradnjo novih ladij pa more minister za gozdove in rudnike po posebni naredbi poglavnika zahtevati tudi les iz vseh nedržavnih gozdov, če merijo nad 100. ka(astralnih joliov. Francoska vlada je proglasila kol neveljavne vse trgovinske pogodbe, ki določajo prednostne carine, ker namerava popolnoma spremeniti tarifni sistem in predpisati nove carinske postavke, ki bodo prilagojene novim obračunskim tečajem in novemu finančnemu položaju Francije. Veliko vznemirjenje v angleških gospodarskih krogih je vzbudila angleška bela knjiga o stanju angleške zunanje trgovine. Sicer je tudi že široka angleška javnost vedela, da je zaradi vojne ta trgovina zelo nazadovala, vendar pa ni mislila, da v tako veliki Nemški državni statistični urad razglaša, da se statistika o tujskem prometu ne bo več objavljala. Zaradi prevelikega števila pincgav-ske živine se je začela deželna kmetska zveza na Solnograškem pogajati z zastopniki Protektorata, da bi ta odkupil 2000 do 3000 grl. Kabelsko omrežje vodilne italijanske kabelske družbe »Italcablo« je prešlo po posebni pogodbi v posest neke ameriške telefonske družbe. Družba »Italcable« je imela 80% vsega italijanskega kabelskega omrežja. L. 1923. je imela Italija 3700 milj kabla, 1. 1930. pa že 15.000. Sedaj je bilo vse to italijansko kabelsko omrežje denacionalizirano. Ljubljana Palača Dunav. Tel. 42-80, 41-89 Neštevilne bolezni so za človeka vei lika in huda nadloga. In koliko jih je, ki ogrožajo že otroke! Kaj bi dejali, če bi Vam kdo obljn-j bil: Niijhiijšega nahoda te rešim v enem dnevu? In kaj šele, če bi po-; tem svojo obljubo tudi pošteno izpol| nil? Take in še večje obljube je dal jal in jih v blagor trpečim izpolnjeval FR. P. ZAJEC Izpraian optik in urar Uubllana, Stritarjeva ulica 6 — Tel. 44-86 (pri trlmosioviu) izdeluje specialist Wolfova 4 Trgovina z železninč ves svet mu je priznaval neizmerne zasluge, da je ljudem pokazal propro-sto in naravno pot do zdravja: upora/ bo vode in zelišč. Kar pa je v skoraj 59 letni praksi uspešno opravljal, je zapisal dve leti pred svojo smrtjo v trpečim posvečeni knjigi; PRIPOROČA SE TVRDKA juve»c Ivan Pezdir arija — delikatesa — vin Ljubljana - Gradišče Blasnikova tiskarna je za 50 letnico Testamenta knjigo izdala v slovenskem prevodu, saj tudi sama slavi 100 letnico svoje Velike Pratike. Moj testament je že natisnjen in bo vi kratkem izšel. Mnogi so se že dosle, radi »knajpadi , poslej pa jih bo Knajp sam natančno učil — negovati zdravje zanesljivo #in poceni s samo vodo in zelmi? ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO ARBOR lesna trgovska In Industrljsku družba z o. z. Ljubljana - Gosposvetska cesta Dobavljam, polagam, stružim ter loščim tudi stare parkete MANUFAKTURA Ljubljana -- Stritarjeva ulica manufakturna trgovina Ljudske tiskarne LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 6 a) Kn/igoveški oddelek: Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo b) Torbarski oddelek-. Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkpv Solidno in priznano delo Poleg tromostovja Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet, Filr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij VTrgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. — k Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.