v Zenska ročna dela za deklice. ,,Delo nas varuje trojnega zla: greha, dolgega časa in revščine" je rekel nepozabljeni vladika in šolnik Slomšek. Večina naših slovenskih pregovorov nam tudi marljivost priporoča in studi grdo lenobo. Vsak človek, posebno pa še mladina, naj pridno dela, kajti delo bistri duha in krepi telo. V takem smislu so se tudi z novimi šolskimi postavami ženska ročna dela v ljudske šole uvedela, ter se s tem storil prav zdaten korak za povzdigo ljudskega blagostanja. Ne opisujem pa metode in smotra pri tem uku; to pripuščam vrlim gospicam učiteljicam, ki so strokovnjakinje v tem področji. Obžalovati pa moramo, da se nam gospice učiteljice tako malo kje pokažejo z javnim peresom. Omenjam tedaj tii-le, kako ženska ročna dela dobrodejno vplivajo na učenke s tem, da učenke rade in redno v šolo hodijo, da se s tem vadijo snage in reda, da se varujejo slabe druščine in lenega pohajkovanja, ter jim to pomaga, da bodo slednjič enkrat prida gospodinje. Zares prijetno je videti učenke pri tem pouku krog priljubljene učiteljice zbrane, če taista ume svoj posel mikavno, racijonelno opravljati. Pripovedovanje o pridelovanji in izdelovanji tvarine za razne obleke, o prijetnem vplivu snage na red in zdravje, prilično pa tudi kaka pripravna pesmica, n. pr.: ,,Predica", ,,Perica" mej delom ves pouk znatno poživi. Tako v šoli, a tudi zunaj šole postane ta poduk plodonosen. Vselej in zelo sem se oveselil, če sem na sprehodu ali ob drugi priliki zadel na tropo pastirjev in opazil, da so se pastarice, mesto da bi pri praznih, dostikrat neslanih in nespodobnih igrah z neposajenimi pastirji tekmovale, posebej same z ročnimi deli zabavale. Tudi tujec, ki pride v naše kraje, se o tej zadevi pohvalno izraža, kajti dandanes dobi uže tudi v naj ubornejem in oddaljenem selu kmetskih deklic, ki vsaj znajo dobro plesti, za silo vezti (heklati) in krpati. Koliko nedelskega pohajkovanja, nevarnega vasovanja in druge iz lenobe izvirajoče nemarnosti ta pouk lehko zabrani! Naniesto v slabo druščino, kar kmetska dekleta itak v nedeljo najraje store, se kje same snidejo ali pa obiščejo svojo nekdanjo učiteljico ter prosijo, da jim kaj novega pokaže in jih v eni ali drugi reči pouči. Pa tudi v gmotnem obziru so ženski rokotvori zelo koristni. Ne da bi mislil, da bi kmetska dekleta — in ravno take imam tukaj v mislih — postale kake umeteljke v tej stroki, se taiste konečno vender lehko dovedejo tja, da sebi in domačim vsakdanjo obleko popravijo, ter pozneje tudi narede. Tako se dober uspeh tega pouka kmalo zazna ne samo tam, kjer take pridne deklice stanujejo, timveč zvabi tudi sosedne hiše, na zadnje vso občino v posnemo, in stori, da se marsikak krajcar in goldinar, ki ga je trebalo poprej za šveljo, perico i. dr. potrositi, zdaj lahko prihrani. Dobiček in koris»' pouka v ženskih ročnih delih tudi največi sovražniki nove šole morajo priznati, da, celo naš zelo konservativni kmet rad vidi, da se njegova hčerka uči plesti in krpati, kajti v to ne potrebuje niti veliko, niti dragocenega orodja in ga vsaj pouk nič ne stane. Želeti bi bilo, da bi se zasebue učiteljice ženskih ročnih del, tam kjer ni nastavIjenih pravih učiteljic, za poučevanje v ženskih ročnih delih tudi bolje plačevale, kajti tu ne gre samo le za pouk, temuč treba je, da se učenkam preskrbuje tudi kaj blaga in priprave pri tem pouku. J. Bihteršič.