412 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 . 412—416 J a n e z C v i r n VOLILNE MAHINACIJE V NACIONALNIH BOJIH NA ŠTAJERSKEM Kmalu po začetku ustavnega obdobja je izšel dne 5. 3. 1862 »zakon, s katerim so začrtane ; osnovne določbe za ureditev občinskega življenja« (RGB, št. 18). Na podlagi tega zakona so dobile posamezne dežele svoje deželne občinske rede in občinske vo­ lilne r e d e ^ Z a Štajersko je takšen zakon izšel dne 2. 5. 1864 (LGB, št. 5) in brez večjih sprememb veljal vse do razpada monarhije, s tem, da so bila mesta Maribor, Celje in Ptuj, ki so kasneje dobila posebne občinske statute, iz njega izvzeta.2 Po tëj zakonodaji so se občinski volilni upravičenci na splošno delili v dve sku­ pini. Prvi so imeli volilno pravico zato, ker so plačevali določen davek (davčna volilna skupina), drugi pa ne glede na plačevanje davkov, po svojem položaju, službi (inteli­ genčna volilna skupina).3 Na Štajerskem je bila davčna volilna pravica izredno široka, saj-je za udeležbo na volitvah zadostoval vsak, tudi najmanjši znesek direktnih dav­ kov, brez kakršnihkoli dodatnih pogojev. Seveda pa je bilo tudi tu poskrbljeno »-za za­ ščito interesov višje obdavčenih«, saj so bili volilni upravičenci razvrščeni v volilni imenik po padajoči višini davka, običajno v tri volilne razrede.4 Prav tako je zna­ čilno', da je bila davčna volilna pravica vezana na davke in ne na osebo. »Kdor je bil v občini'obdavčen, ta je imel volilno pravico, pa naj je bil potem polnoleten moški, ženska, otrok, delniška družba, država, župnišče, samostan, bolnišnica ali kàj dru- gega«.5 Določene kategorije ljudi so imele volilno pravico ne glede na to, ali so plačevali davke ali ne. Na splošno rečeno so v to t. i., inteligenčno skupino spadali duhovniki, uradniki, upokojeni oficirji, vojaški uradniki, osebe z akademsko stopnjo, profesorji, učitelji, pa tudi častni meščani, ki so jih na Štajerskem smele imenovati tako mestne kot tudi trške občine, medtem ko so druge občine imele pravico do imenovanja častnih članov.6 Tako zastavljen občinski volilni sistem'je omogočal'v volilnem boju številne ma- hinacije, ki sta se jih na Štajerskem z zaostritvijo nacionalnih bojev posluževali tako nemška kot tudi slovenska stran. Pri tem je bilo seveda izredno pomembno, katera stranka je bila v občinskem odboru pred volitvami večinska, saj je imela v' obrambi občinskega odbora na razpolago več možnosti. Omenimo naj le zavlačevanje volitev, napačno sestavljanje volilnih imenikov, pristransko postopanje v reklamacijskem po­ stopku in kasneje na volitvah samih,' ustvarjanje novih volilcev s podeljevanjem častnega meščanstva oziroma članstva in podobno. Na drugi strani pa so'se tudi »na­ padajoči« stranki nudile številne možnosti : od pritiska na volilce in organiziranega nastopa v reklamacijskem postopku, pa vsè do ustvarjanja novih volilcev s parceli- ranjem zemljiške posesti in prijavljanjem fiktivnih obrtniških obratov. Takšne in podobne volilne lumparije so bile na Štajerskem že ob koncu devet- desetih let prejšnjega stoletja nekaj povsem običajnega. Pri njih so zlasti prednjačili celjski Nemci, ki so na ta način umetno držali v nemških rokah občinska odbora v Vojniku in na Teharjih.8 Kaj kmalu pa so jih seveda začeli posnemati tudi Slovenci in v desetletju pred I. svetovno vojno.sta tako,nemška kot tudi slovenska stran upo­ rabljali metodo umetnega ustvarjanja volilcev tako na široko, da se je zdel obema več kot upravičen predlog celjskega poslanca dr. Eugena Negrijà v štajerskem deželnem zboru januarja 1910, ki je predvideval sprejem posebnega zakona zoper opisana vo- lilna sleparstva.9 Ker pa za ta predlog štajerski deželni zbor ni pokazal posebnega zanimanja, so se tudi v bodoče dogajale pri občinskih volitvah različne nepravilnosti. Najbolj razširjeno je bilo ustvarjanje novih volilcev z delitvijo zemljiških parcel, za kar lahko kot tipičen primer navedemo občinske volitve na Teharjih pri Celju okto­ bra 1910, ko so celjski Nemci z razdelitvijo petih zemljiških parcel ustvarili kar 130 1 Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem (1861—1918), Slovenska matica v Ljubljani, 1965, str. 115. J Vasilij Melik, n. d., str. 115/116. 3 Vasilij Melik, n. d., str. 116. 4 Vasilij MeUk, n. d., str. 117, 120. • . • . 5 Vasilij Melik, n. d., str. 117. . . » Vasilij Melik, n. d., str. 118/119. . . 1 Lep primer volilnih sleparij so volitve občinskega odbora ' občine Celje-okolica avgusta 1910, na katerih so Slovenci sicer zmagali v vseh treh volilnih razredih, vendar so bile volitve zaradi preočitih nepravilnosti razveljavljene. • " Narodni dnevnik, 27. 1. 1910. Dr. Negrijev predlog zoper volilna, sleparstva. 8 Prav tam. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3' 413 novih volilcev v III. volilnem razredu.1 0 Druga uspešna in prav tako pogosta metoda je bila navidezna prijava obrti v določenem kraju, kot-so jo npr. množično izvedli Nemci pri občinskih-volitvah v Šoštanju leta 1909,11 ali pa npr. akcija slovenskega klerikalnega politika, odvetnika dr. Ivana Benkoviča, ki je v začetku leta 1910 prijavil branjarsko obrt v občinah Celje-okolica in Petrovce le zaradi tega, da bi prišel do volilne pravice.12 Seveda so bile vse opisane metode najpogosteje uporabljene skupaj in v najrazličnejših kombinacijah, pri njihovi izvedbi pa slovenska stran ni v ni­ čemer zaostajala za nemško. V tem oziru so še posebej zgovorne občinske volitve v Šentil juleta 1910, ki si jih,bomo tudi na kratko ogledali. • . , ., Šentiljska občina, ki je bila že od leta 1888 v nemških rokah, je pri občinskih vo­ litvah leta 1903 končnoprišla v slovenske roke, župan pa je postal zavedni narodnjak Franjo Thaler.1 3 Ta slovenska zmaga je pomenila začetek izredno hudih bojev za Šen­ tilj, v katere je že v naslednjih letih odločilno poseglo društvo Südmark.1* Ta nemška »obrambna organizacija«, ki «si je že od ustanovitve leta 1889 štela" zà svojo dolžnost, da zagotovi nemškemu narodu odprto pot do Jadrana z gospodarskimi sredstvi, je sprva poskušala okrepiti nemštvo zlasti v posameznih jezikovnih otokih po mestih in trgih, leta 1906 pa se je lotila načrtnega naseljevanja Nemcev v Šentilju in okolici, da bi čimprej zlomila slovensko fronto na njeni najvažnejši točki.15 Za naseljevanje, za katerega je porabila precejšnja' sredstva; si je izbrala marljive kmetske družine iz vinorodnega in sadjarskega ozemlja ob reki Neckar na Württemberskem in jim ob naselitvi nudila izredno ugodne pogoje.16 Tako se'je lahko vodja kolonizacijske dejav­ nosti Südmarke Karl 'Fraiss že na 20. občnem zboru društva v Gradcu 5. junija 1909 pohvalil, da je bilo v zadnjih dveh letih v Šentilju »osvojenih« kar 600 oralov zem­ lje.17 4 . , .. Лћ ,V ,.-,'.. ' - ... Sadovi kolonizacijske-dejavnosti Südmarke pa so se kmalu pokazali tudi pri ob­ činskih volitvah. 2e pri volitvah leta 1906 so Nemci osvojili tretjino mest v občinskem odboru,18 pred naslednjimi volitvami, napovedanimi za avgust 1909, pa so se počutili dovolj močne za ponovno osvojitev občine. To naj bi bila krona njihovega kolonizacij- skega dela in odločilen korak k načrtovani povezavi sklenjenega nemškega ozemlja z Mariborom. Zaradi tega so šentiljski Nemci pričeli z resnimi pripravami na občinske volitve že konec leta 1908 in z ustvaritvijo umetnih volilcev v III. in II. volilnem raz­ redu tudi realno upali na uspeh. Seveda pa pri tem niso računali na organizirano pro- tiakcijo Slovencev, ki jo je z naslonitvijo na domače šentiljske narodnjake že od vsega začetka vodil Spodnještajerski narodni svet s sedežem v Celju.19 Pri tem je razumljivo, da je v Volilnem boju tudi ta uporabil celotno paleto volilnih sleparij, ki jih je dopuščal volilni sistem. ' V začetku aprila 1909 se je načelnik Spodnještajerskega narodnega sveta dr. Juro Hrašovec obrnil na'mariborskega odvetnika in politika dr. Frana Rosino glede nasto­ panja pri bližajočih se občinskih volitvah v Šentilju.20 Vprašal ga je, ali bi naspro­ toval umetni ustvaritvi kakšnih 30 novih volilnih upravičencev in ali bi imel pomi­ sleke, če v volilni boj 'pritegne'še' njegovega novega kolego dr. Vladimirja Serneca. »Morebiti bi ta potem imel čas se peljati v Št. IIj, tam kupiti dotično zemljo, jo po­ tem od geometra s porazdeliti dati in .v Mariboru ter okolici nabirati narodne in po­ žrtvovalne kupce« .. 2 1 Dr. Fran Rosina je Hrašovcu že čez nekaj dni odgovoril, da za­ radi udeležbe na več političnih shodih v zadnjih treh tednih ni imel časa oditi v Šen­ tilj, da pa je na zemljiškem uradu poizvedel glede novih nemških volilcev. »Tistih no­ vih volilcev v Št. Ilju je 14. Razen dveh sami Gradčani, np. Hofmann Wellenhof. Plod Wastiänove agitacije. Kupne pogodbeno za vsacega posebej dto. 28. 11. 1908, Praes. 27/12«.22 Hraševec se mu je za informacijo že naslednji dan (13. 4., 1909) prisrčno za­ hvalil,23 obenem pa napisal pismo tudi dr. Vladimirju Sernecu. Njega je zaprosil, da 10 Narodni dnevnik, 29. 1. 1910. Iz Teharij; Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Spodnještajerski narodni svet, fase. 3, Dopis Spodnještajerskega narodnega sveta na finančno ravnateljstvo v Gradcu z dne 10. 6. 1914. 11 Narodni dnevnik, 19. 2. 1910. Skandalozne razmere v Soštanjski občini: Narodni dnevnik, 29. 1. 1910. Iz Šoštanja. 12 Narodni dnevnik, 26. 1. 1910. Dr. Benkovič — branjar? 13 Jan Sedivy: Borba za šentiljsko trdnjavo, Kronika 1969/2, str. 96. 14 Širši pregled dejavnosti društva Südmark najdemo v knjigi Friedrich Pock: Grenzwacht im Südosten. Ein halbes Jahrhundert Südmark. Graz—Wien—Leipzig, 1940. 15 Jan Sedivy, n. d., str. 96. 18 Jan Sedivy, n. d., str. 96. , 17 Friedrich Pock, n. d., str. 43. 18 Narodni dnevnik, 4. 3. 1910. St. Пј in Šoštanj. 19 V zgodovinskem arhivu v Celju so ohranjene še tri arhivske škatle gradiva Spodnješta- jerskega narodnega sveta; informativno razpravo o delovanju te slovenske obrambne institucije je objavila Ivanka Zajc-Cizelj v Celjskem zborniku 1984. 20 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Franu Rosinl z dne 8. 4. 1909. . ' 21 Prav tam. 22 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Frana Rosine dr. Juri Hrašovcu z dne 12. 4. 1909. 23 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Franu Kosini z dne 13. 4. 1909. 41~4- J. CVIBN : VOLILNE MAHINACIJE NA ŠTAJERSKEM prevzame nalogo nakupa parcele in pridobitve novih volilcev, ker sam ne more voditi akcije iz Celja."Mimogrede mu je tudi omenil,.»da enako akcijo opravlja g. dr. Gvidon Sernec^ v. Celju glede'Teharske občine. Tudi tam hočemo na tak način, da kupimo eno parcelo in! jo porazdelimo, pridobiti kakih 30 glasov«'.24 Dne 16. 4. 1909 mu je dr. Vla­ dimir Sernec odgovoril, da seme brani narodnega dela in da je glede šentiljskih vo­ litev, že stopil v stik z dr. Rosino. Obenem se je pri davčnem of ici jalu Bocu pozanimal glede obstoječih predpisov, po katerih se zemljiško-knjižne spremembe označijo v ka­ tastru, šele na koncu leta. S tem se sklada tudi postopanje Nemcev, ki so vložili svoje kupne pogodbe konec leta 1908, ker so š tem hoteli preprečiti nasprotni korak Slo­ vencev. Sernec je Hrašovca tudi obvestil, da je bil dr. Rosina pred dnevi v Šentilju in da se je tam dogovoril za fiktivni nakup manjšega travnika. Je pa nad takšnim po­ četjem izrazil- pomisleke, saj se bodo Nemci le sprovocirali, da bodo. tudi sami posto­ pali enako. »Bolj kazalo bi za letos, ako bi se operiralo z obrtnim davkom in bi ogla­ sili razni narodni obrtniki fili j alke v St. Uju. Ali bi dotični narodni svet'povrnil dav­ ke?«2 5 Nato pa mu je še podrobno „opisal razgovore dr. Rosine s šentiljskimi narod­ njaki: »Dr. Rosina je Thalerju zelo prigovarjal, da volitev zavleče čez novo leto — potem bi se naše kupne pogodbe že še,prej vložile, ne da bi mogli Nemci odgovoriti z jednakim orožjem. Dr. Rosina mu je svetoval naj se začetkom sploh ne zmeni za vo-, litev in se da dregati od dne do dne, potem naj zahteva večkrat spremembo volilnega — prav davčnega — imenika, tudi če je ta popolnoma pravilen,,potem naj imenuje občina kakih 20 častnih občanov — vsled tega nastane itak hud boj in se stvar zlahka zavleče za 4 mesece, če treba si naj da zažugati kazen in jo slednjič še plača. Dr. Ro­ sina mi je pa povedal, da Thaler še ni popolnoma dobljen za ta načrt. Prosim Vas tedaj, da mu pišete še Vi in mu prigovarjate na vse kriplje, da se drži tega načrta« .. .2 e Dr. Juro Hrašovec je že naslednji dan pisal sentiijskemu županu Thalerju in ga prosil, naj mu naznani, kdaj bi lahko prišel na sejo Spodnještajerskega narodnega sveta v Maribor, da bi se dogovorili glede volitev.27 Dr. Sernecu pa je sporočil, da-dvo- mi, da bi lahko pridobili 30 obrtnikov, ki bi hoteli v Šentilj, da pa bi bila stvar glede častnih občanov že lažja, če bo le Thaler soglašal.28 V smislu navedenega načrta so si Hrašovec, Rosina, Sernec in župan Thaler pred­ vsem prizadevali volitve čim bolj zavleči, da bi lahko z razparceliziranjem zemljiške posesti ob koncu leta povečali število volilcev III. volilnega razreda; Na drugi strani' so poskušali s prijavo obrtnikov okrepiti II. volilni razred, saj so bili v, njem Nemci že v večini. Zlasti pri slednjem pa so že na začetku nastopile težave.-Kot-lahko po­ vzamemo iz pismadr. Vladimirja Serneca agilnemu dr. Juri Hrašovcu z dne 25. 6. 1909, je znašal celoten davek v Šentilju 7696 kron, 23 vinarjev, tako da bi na vsak volilni razred odpadlo po 2565,41 kron davka. V I. volilnem razredu je moralo voliti najmanj 12 volilcev, t. j . dvakrat več kot je bilo občinskih odbornikov in namestnikov tega razreda skupaj. Teh 12 volilcev je plačalo skupaj 2677,22 kron davka, tako da je na vsakega ostalih dveh volilnih razredov odpadla polovica ostanka, t. j . 2509,51 kron. Ker pa so od 33 volilcev II. volilnega razreda najnižji davek plačali trije Slovenci, zaradi nekoliko prenizkega davka pa so iz njega izpadli prav tako trije Slovenci, bi zvišanje davka tem trem pomenilo le to, da bi trije Slovenci iz III. volilnega razreda zamenjali omenjene tri Slovence v II. volilnem razredu. To pa seveda ne bi imelo nobenega smisla.29 ' ,i V tej zapleteni situaciji so se Slovenci kljub vsemu hitro znašli. Dr. Sernec je že 30. 6. 1909 obvestil dr. Juro Hrašovca, da je od 33 volilcev II. volilnega razreda 17 Nem­ cev,* 15 Slovencev in Admontski samostan in da so zato sklenili dvema Slovencema,- Fluherju in Hamèrju, zvišati davek na ta način, da s 1. julijem oglasita prosto obrt trgovine s poljedelskimi pridelki in s tem prideta v II. volilni razred. Ko bo davek predpisan, naj bi župan Thaler objavil volilni imenik po starem stanju, ne oziraje se na njun davek. Ta dva pa naj bi ob koncu reklamacijske dobe reklamirala zoper vo­ lilni imenik, češ da plačujeta več davka kot najnižji davkoplačevalci v II. volilnem razredu. Raklamacijska komisija, v katero bodo izvoljeni sami Slovenci, bo njunemu ugovoru ugodila in" ju sprejela v II. razred, ne da bi zaradi tega potisnila v III. vo­ lilni razred kakšnega drugega slovenskega volilca. Obenem se bo vložil ugovor glede državljanstva novih nemških volilcev II. razreda. Seveda se bodo ti najbrž pritožili in dokazali, da so avstrijski državljani, kljub vsemu pa bodo Slovenci pridobili na času.30 24 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr.>vladimirjü Ser­ necu z dne 13. 4. 1909. 25 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Vladimirja Serneca-dr. Juri Hra­ šovcu z dne 16. 4. 1909. ze prav tam. . • ' • - . . 27 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Jure Hrašovca Franju Thalerju z dne 17. 4. 1909. < . . . ' . 28 ZAC, spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Vladimirju Ser­ necu z dne 17. 4. 1909. 29 ZAC, i Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Vladimirja Serneca dr. Juri Hra­ šovcu z dne 25. 6. 1909. 30 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, pismo dr. Vladimirja Serneca dr. Juri Hra­ šovcu z dne 30. 6. 1909. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 . 415 '; V'skladu s tem konkretnim načrtom, ki so se ga Slovenci nameravali striktno držati,31 se je akcija Slovencev uspešno odvijala naprej, tako da je :šentiljski<'župan Thaler.že 13. 8. 1909 obvestil dr. Juro Hrašovca, da je slovenski stranki uspelo spraviti v II: volilni razred obaümenovana volilca, in da bodo v kratkem dali 'na vpogled tudi volilne-imenike.32 S tem se 1 je začel odločilni boj za Šentilj, v njem pa sta obe strani skoncentrirali svoje sile:za osvojitev II. volilnega razreda, ki je bil odločilnega po-1 mena za končno zmago. Kljub ogromnim naporom pa nobeni strani ni uspelo prido­ biti odločujoče prednosti.in še deset dni pred volitvami je bilo povsem nejasno, kdo bo s sklonjeno glavo zapuščal volilno prizorišče.-.Po poročilu Franja Thalerja načel­ niku Spodnještajerskega narodnega sveta dr. Juri Hrašovcu z dne 17. 1. 1910 so bili Slovenci trdno prepričani v zmago v III. in poraz v I. volilnem razredu, medtem ko je bila situacija v.II. .volilnem razredu še zmeraj negotova.33 Slovenski strani je v ta vo­ lilni razred,sicer uspelo spraviti Fluherja (s.Hamerjem so propadli),34 tako da so lahko z, gotovostjo računali na 14 slovenskih glasov, vendar pa to, tudi Ob,pričakovani abstir nenci treh do štirih volilnih upravičencev, še vedno ni zagotavljalo zmage.. Zadnji dnevi, pred volitvami. so potekali v znamenju ostre agitacije in pritiska na volilce. Slovencem je v prepričevanju omahljivćev v veliki meri pomagal misijon; pri katerem se v pridigah ni govorilo zoper Nemce, temveč zoper protestante.3 5 Na drugi strani pa so tudi Nemci uporabljali vsa razpoložljiva sredstva iz arsenala vo­ lilne propagande, pri čemer so glasno rožljali z denarjem. »Pritisk od Südmarke je grozovit. Razpošilja tiskane listke; vodja Südmarke g. Karl Fraiss je že več dni vedno tukaj. Nekemu Slovencu ponujajo za 1 oral posestva 1000 kron. Posestvo' pa leži v eni grabi in je skoraj sam plaz. Ta Slovenec je volilec v II. razredu, seveda ostane nam stanoviten« .. .3 6 Čeprav je Thaler v pismu dr. Juri Hrašovcu dva dni pred volitvami (25. 1. 1910) zapisal, da so Slovenci dobro organizirani in pripravljeni »na vse slučaje«,37 pa se vo­ litve vseeno niso izšle po željah Slovencev. Po pričakovanju so Nemci zmagali v I., Slovenci pa v III. volilnem razredu. V II. volilnem razredu sta bila izvoljena le dva Slovenca, z drugima dvema pa je slovenska stranka prišla v žreb z Nemci, a pro­ padla.38 Tako so Nemci osvojili polovico občinskega odbora (prej je bilo razmerje med slovenskimi in nemškimi občinskimi odborniki 8 :4), to pa je glede na to, da so Slo­ venci branili občinski odbor, pomenilo izgubo. Kajti, kot je zapisal v komentarju vo­ litev dober poznavalec nacionalnih razmer na Spodnjem Štajerskem Ivan Frekor- šek, . . . »da si St. Ilj vkljub vsem neštetim prednostim, ki služijo le vladajoči stranki, ni znal in ni mogel ohraniti večine i nadalje, to znači hujši poraz kakor si navadno mislimo. Vedno je lažje braniti posest, kot pa si jo še le pridobiti«.39 Kljub temu so se na kraju veselili Slovenci, saj je bil za župana ponovno izvoljen Franjo Thaler.4 0 Boj za Šentilj pa se je nadaljeval z nezmanjšano ostrino vse do raz­ pada monarhije. i ' Z u s a m m e n f a s s u n g WAHLMACHENSCHAFT IN DEN NATIONALEN KÄMPFEN IN DER STEIERMARK Janez Cvirn Das österreichische Gemeindewahlsystem ermöglichte das Auftauchen zahlreicher Machinationen während des Wahlkampfs, derer sich mit zunehmender Verschärfung der nationalen Auseinandersetzungen in der Untersteiermark sowohl die deutsche als auch die slowenische Seite bedienten. Verzögerung der Wahlen, falsch zusammenge­ stellte Wahllisten, parteiisches Vorgehen im Reklamationsverfahren, Schaffung von Neuwählern durch Ernennung zu Ehrenbürgern, Aufteilen von Grundstücken oder 31 Prav tam. (Sernec pravi, da se je dogovoril z župnikom Vračkom in ostalimi Slovenci, da se bodo dosledno držali načrta.) 32 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 13. 8. 1909. 33 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 17. l. 1910. 34 Prav tam. (Thaler pravi, da Hamerja niso uspeli spraviti v П. volilni razred, čeprav je prijavil obrt živinske trgovine.) 35 Prav tam. 35 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 25. l. 1910. 37 Prav tam. 38 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 27. 1. 1910; Slovenski Branik, 1. 2. 1910. 39 Narodni dnevnik, 4. 3. 1910, Ivan Prekoršek: St. Пј In Šoštanj; članek je objavljen tudi v Slovenskem Braniku 1. 3. 1910. 40 Narodni dnevnik, 2. 5. 1910. Volitev župana v St. Пји. 416 J- CVIRN: VOLILNE MAHINACIJE NA ŠTAJERSKEM fiktives Anmelden von Gewerbebetrieben, das alles waren Methoden, die Ende des vorigen Jahrhunderts in der Untersteiermark so verbreitet waren, daß der Vorschlag des Cillier Abgesandten Dr. Eugen Negri, mit dem er Januar 1910 im steirischen Land­ tag die Verabschiedung eines besonderen Gesetzes gegen Wahltäuschung bei Gemein­ dewahlen vorsah, .wohl keine Verwunderung hervorrief. Unter den am meisten ver­ breiteten Wahlmachinationen war das Schaffen von neuen Stimmberechtigten durch das Aufteilen von Grundstücken und das Anmelden von fiktiven Gewerbebetrieben. Natürlich handelte es sich bei den meisten Wahlen um gleichzeitige Anwendung und Kombination der verschiedensten Täuschungsarten, die sich in zahlreichen Fällen ent­ scheidend auf den Wahlausgang ausgewirkt haben. Ein anschauliches Beispiel für die Verwendung einer ganzen Palette von Wahlmachenschaften stellen die Gemeinde­ wahlen in Šentilj 1910 dar, bei denen sich gegen die Südmark, die durch die Erobe­ rung des Gemeindeausschusses ihre mehrjährige Kolonisationsarbeit krönen wollte, der Untersteirische Nationalrat mit Sitz in Celje sperrte. Trotz verschiedener Wahl­ machinationen auf beiden Seiten blieb das Wahlergebnis unentschieden, die Erhöhung der Zahl der deutschen Ausschußmitglieder aber bedeutete eine Niederlage für die Slowenen, die Bis zu der Zeit die Mehrheit im Gemeindeausschuß hatten. VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta 1967. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva-obravnava'tudi druga vprašanja iz zgodovine in sodobne problematike rkoroških\ Slovencev. VKP občasno z ; obsežnejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o dru­ gih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki, /v svetu;- , . . . - , . , . • . Ob uvajanju bralne značke Karla Prušnika-Gašperja v naše šole naj- posebej opozorimo na bibliografijo tega koroškega partizana in borca za pravice koroških Slovencev ter na bibliografijo prvih petnajstih let­ nikov VKP; obe bibliografiji je pripravila Marija Suhodolčan, izšli pa sta kot posebna številka VKP. . , 4- •Vestnik koroških •partizanov -lahko naročite pri • njegovem izdajatelju ih založniku: Osrednji odbor'koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. ': IM b •. i.: • ' ( • i l . •• i t , . , ( - , M . .. -at- .