Rumeni dren (Cornus mas)
Dren (cornus sp.) je grmičasto drevo, ki lahko zra-ste tudi do višine petih metrov. Raste ne celem ob-moCju primorskega območja, prija pa mu tudi pla-ninsko podroCje in nižine do montanskega pasu po vsej Sloveniji. Običajno ga najdemo na robovih Iist-natih gozdov, na suhih, kamnitih in sooCnih obron-kih, pogosto pa ga sadijo v vrtovih in parkih, pred-vsem zaradi rumenih cvetov, ki vzbrstijo že zgodaj spomladi, pred olistanjem poganjkov. Listi so eno-stavni, nasprotni in brez prilistov, plod pa je ko.ščit, viseC in poldogovato jajčast, rdeCe barve.
Plodove nabiramo v zgodnji jeseni, nabiramo zrele plodove in skorjo drevesa, oboje potem sušimo na soncu ali v zaprtih prostorih pri zmerni temperaturi.
Posušene plodove, pripravljene v obliki čaja, uspc-šno rabimo kot zdravilo proti Crevesnim boleznim, driskam in mrzlicam. Tudi drenovi listi imajo zdra-vilne lastnosti.
Dren je drevo, ki ima zelo skromne zahteve glede rasti, najbolje uspeva na apnenčastih, pa tudi na rev-nih tleh, to skromno drevo dobro uspeva. Zelo je odporen na škodljivce in različne bolezni, zato tudi ljudski pregovor pravi: »zdrav kot dren«.
Največ zdravilnih snovi je v drenovem plodu, prcd-vsem je veliko vitaminov, od katerih je največ vita-mina A, potem Bl, B2, C in E, precej pa je tudi taninskih snovi. Najpogostejše sc zreli plodovi upo-rabljajo za izdelavo okusne marniclade, kompota ali sadnega soka.
Za pripravo 1 kilograma pasiranega drcna je po-trebno 3 kilograme zrelih in mehkih plodov. Plodovi se očistijo, operejo in blanSirajo toliko časa, da po-stanejo plodovi mehki, da se lažje pasirajo. V pasira-no maso se dodaja sladkor (1/2 kg sladkorja na 1 kg sadne mase), potem se kuha in meša toliko časa, dokler zmes ne postane zadosti gosta. Marmelada se potem spravi v segrete in sterilizirane steklene ko-zarce, takoj dobro zapre in spravi na suh in zraCcn prostor.
ZLATKO KRASNIČ