XXXXXXXXXXX

X X X X XX.XXXXX.
XX’XX )j( )t( )t( X X X X
XXXXXXXXXXX'

^yj^'X'xx<XX

XXXXXXXXXXX
xxx X X X X'XXX X

xxxxxxxxxxx

X’xXXXXXXXXX

xxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxx

XXXXXXXXxXX

XXXXXXXXXXX

xxxxxxxxxxx

yxxxxxxxxxx

G

<* <>

• Ljubimo

Sina živega Boga.

P o d u č n a in molitvena knjižica

od

D ra  Josipa Stadlera,

nadškofa vrhbosenskega.

Po tretjem jako povečanem izdanju poslovenil

Dr. Anton Jeglič,

korar vrhbosenski.

Jezus .jim're^e : Vi pa, kdo pra¬
vite/ da sem jes.tr Odgovoril je
Sipion Peter in rekel: Ti si Kri¬
stus, Sin živ e ga P o g a. (Matth.
15Vti;6.p " |

~ .“V**

Z dozvoljenjem ordinarijata v r h 1) o § e 11  s k e g a i n 1 j tib 1 j a n sk ega.

V Gradcu.

Založil kapitel vrhbosenski.

1888.


339841

Ali veruješ v Sina Božjega ?
poprašal je Jezus njega, ki je bil
slep rojen; on je odgovoril in re¬
kel : Gospod, kdo je, da verujem
v njega? In Jezus mu je rekel :
Vidil si ga, in kteri s teboj go¬
vori, on je. On pa je rekel: Gos¬
pod ! verujem. In je padel in ga
molil. (Joa. 9, 35—39.)

C. kr. vseučilišna tiskarnica »Styria«.

Čitatelj!

Ko se je v Betlehemu rodil Jezus Kristus,
Sin živega Boga, naznanil je angelj njegovo
rojstvo pastirjem stružečim pri svoji cedi;
a oni so po besedah sv. evangelija (Luc. 2,
15 . 16 ) govorili: Pojdimo do Betlehema
in poglejmo to reč, ktera seje  zgo¬
dila, ki nam jo je Gospod na znanje
dal. In so hite prišli in našli...
dete v jasli položeno.  Sv. Ambrož raz¬
jasnjuje te besede in pravi: »Glej, kako
pastirji hite, ker nikdo ne išče Jezusa leno.
Glej, pastirji verujejo angelju: a ti, da ne
veruješ Očetu in Sinu in svetemu Duhu, an-
geljem, prerokom in aposteljnom? Glej, kako
samo sv. pismo posamezne besede ceni. Hite,
pravi, da vidijo Reč (Besedo); ker ako se
vidi telo Gospodovo, Reč (Beseda) se vidi,
in to je Sin. Naj ti ne bo to premalenkosten
primer za vero, ker so pastirji tako malen-

1

4

kostna oseba. Res, kolikor je malenkostni]a
za modrost, toliko je bolj dragocena za vero.
Gospod ni poiskal zavodov polnih modri¬
janov, ampak prosto ljudstvo, ki ne zna z le¬
pimi besedami izlepšavati ono, kar je sli¬
šalo, ker se išče priprostost, a ne želi slava.
Pa tudi nikar ne misli, da ti ni treba ceniti
besedi, ker so jih govorili pastirji. Ker tudi
Marija se od pastirjev verovati uči, in od
pastirjev se je pobudil narod, da časti Boga.
In vsi, kteri so slišali, čudili so se temu,
kar so jim pastirji pravili. Marija pa je
ohranila vse te besede in primerjevala jih
v svojem srcu. V vsem se od bi. Device
učimo svete čistosti, ker ona čista usti in
telesom primerjevala je dokaze sv. vere v
srcu. Ako se Marija uči od pastirjev, zakaj
se braniš ti, da se učiš od duhovna? Ako
Marija molči, ko aposteljni še niso govorili,
zakaj pa hočeš ti podučevati, a ne učiti se
ko aposteljni davno že govore?«

Prvo  p o g 1 a v j e.

Ljubimo Gospoda Jezusa Kristusa,
Sina živega Boga.

i. Kdo je Kristus?*)

1. Preroci, aposteljni, nezmotljivo sv. pismo
in sv. očetje vseh časov nas uče: da je naš
Gospod Jezus Kristus odrešitelj sveta,- odku-
pitelj vseh ljudi, jedinorojeni Sin Božji, jed-
nak Očetu in iz Njega rojen od večnosti,
da je pravi Bog, pred kterim se pripogiba
vsako koleno na nebu, na zemlji in pod
zemljo; da je početnik in konečni namen
vsem stvarem; da je Beseda Božja, ki je
postala človekom, živela na zemlji in umrla
na lesu križa za naše odrešenje.

2. Vidiš, kaj je Jezus po nauku prerokov,
aposteljnov, sv. očetov in sv. pisma. On je
dobro vsemogočno, neizmerno in neskončno,
ktero zaslužuje, da Ga iz vsega srca častimo

*) Iz Frassinetijeve knjižice Amiamo Gesu in iz
Nierembergove o budilih na ljubezen do Kristusa.

6

in ljubimo, da, ktero zaslužuje mnogo veči
čast in ljubezen, kakor mu jo mi izkazati
moremo. Zato Ga še angelji nebeški tako
slaviti in hvaliti ne morejo, kakor je On za¬
služil; da, ljubezen vseh stvari na nebu in
na zemlji kar nič ni primerjena oni ljubezni,
ktero Jezus zaslužuje. Po zasluženju ljubi ga
samo Oče nebeški, ker ga ljubi z neskončno
ljubeznijo.

3. Naš Gospod Jezus zaslužuje neskončno
ljubezen, ne samo zato, ker je sam po sebi
neizmerno popolnoma in brezkrajno dobro,
ampak tudi zato, ker se je iz ljubezni za
nas toliko ponižal, ker ,je za nas toliko
žrtvoval, ko se je včlovečil, ko je trpel in
umrl, ker se nam j e zapustil v presvetem za¬
kramentu vsega z dušo in telesom in božan¬
stvom za vse čase do konca sveta, da nam
bo tovariš, moč, tolažba in hrana. To so
dovoljni razlozi, ki nas naganjajo na to, da
Jezusa ljubimo: Ljubimo torej Gospoda
Jezusa Kristusa, Sina živega Boga!

7

2. Jezusa ljubi Oče nebeški, a ljubijo ga
tudi mati njegova, angelji, patrijarhi, apo-
steljni in svetniki.

4. Oče nebeški poslal je Sina svojega na
zemljo, da postane človekom za nas in da
ga mi ljubimo. Predno je vstvaril človeka,
predstavil je Bog Sina svojega angeljem, da
ga ljubijo in da ga molijo; a ko se je sam
včlovečil, predstavil ga je Bog vsemu svetu,
da ga vsi ljubimo in molimo. Dobri angelji
so se koj po volji Božji ravnali, z vsem
srcem so začeli Sina Božjega ljubiti, ako-
ravno ni vzel na sebe njihove nature in ni
za nje svoje krvi prelil in ni za nje umrl.
Od kod torej pride, da mi ljudje Sina Božjega
ne ljubimo, ki je vzel na sebe našo naturo
in je postal naš brat po krvi? Ako je na-
turno, da se sorodniki ljubijo, kako to, da
mi ne ljubimo Jezusa, ki je ravno zato po¬
stal naš brat, da nam bo mogoča ljubezen,
ktero smo njemu dolžni?

5. Oče nebeški jako ceni našo naturo v
svojem jedinorojenem Sinu, in časti ga za to,
ker se je včlovečil. Ta misel naj nas spo¬
minja na našo dolžnost. Izgled nam je hotel
dati in podučiti nas, kako moramo ljubiti

8

Sina njegovega, brata našega. Oče ga je
dvakrat imenoval svojim ljubljenim Sinom,
koji se mu je dopadel; dvakrat je zapove¬
dal angeljem, naj Sina njegovega ljubijo in
molijo. Njemu dal je Oče nebeški vse stvari;
podvrgel mu je vse, kar je vstvaril na svetu;
podelil mu je vsemogočnost, da dela čudeže,
kolikor hoče; dal mu je svojo voljo in svoje
usmiljenje, naj odpušča grehe, in svojo mo¬
drost, da vse sodi. Sv. Janez prav lepo raz¬
laga to očetovo ljubezen, ko piše, da je
Oče Sina svojega tako ljubil, da je vse v
roke njegove položil. Oče nebeški je Sina
svojega nad vse povzdignil; iz ljubezni do
Njega odpustil je svetu; vse dela, samo da
Sina poveličava, in vsako prošnjo usliši,
kterakoli v imenu Sina njegovega pred Njega
pride. Zarad te nježne ljubezni, drago in milo
mu je samo ono, kjer Jezusa dobi. Za to
zahteva od nas, da moramo postati Jezusu
podobni, ako hočemo, da nas ljubi. Pa tudi
Jezus sam je rekel: Za to me ljubi moj Oče,
ker življenje svoje dajem, ker namreč rad
umrem, da odkupim svet. Ako nebeški Oče
ljubi Jezusa za to, ker je meni velike do¬
brote skazal, zakaj ga ne ljubim jaz, kte-
remu je On tako dobrotljiv? Ako je ta ne-

9

izmerna dobrota Očeta nagnila, da ga je
prav posebno odlikoval in ljubil, zakaj ravno
tista dobrota ne rani srca mojega, vsaj je
samo na mojo korist mislila in napeljala
ga na to, da je postal moj Odrešenik.

6. Marija, kraljica angeljev, mati Jezusova,
ravnala se je po izgledu Očeta nebeškega,
ker je Jezusa bolj ljubila, kakor vse stvari.
Ljubila ga je nježno, kakor ljubi mati dete
svoje, a goreče ga je ljubila tudi zato, ker
je od vseh stvari ravno ona najbolje spoz¬
nala njegovo dobroto in čast.

Kdo ni sam izkusil, kako milosrčna je ta
mati? Kdo ne pričakuje novih milosti od
ljubezni njene? A Jezusu sc moramo zahva¬
liti za vse, kar smo od nje prejeli in še
želimo od nje prejeti, ker nam blažena De¬
vica vse to skazuje iz ljubezni k Jezusu; iz
ljubezni k Njemu nam je ona milostiva in
gleda na nas milostivim očesom. Iz ljubezni
do Jezusa nas je prejela za otroke, drži nas
za svoje otroke in materinski skrbi za nas.
Iz ljubezni do Jezusa neče, da se imenuje
kraljica veličanstvena, ampak hoče, da sc
imenuje kraljica milosrčna. Ona je kraljica
angeljev, a tudi mati naša. Ona je kraljica
vseh stvari, a vendar neče, da sc imenuje

— 10  —

kraljica ljudi, ampak za otroke svoje nas
drži in sicer iz ljubezni in iz spoštovanja
do Sina svojega, ki nas imenuje brate svoje.
Iz ljubezni do Jezusa zapustila je ona ju¬
dovsko zemljo in je bežala v Egipt; ljube¬
zen do Jezusa jo je gnala, da ga je solznih
oči iskala, ko je ostal v jeruzalemskem tem-
peljnu; ljubezen do Jezusa jo je nagnila, da
je ostala pokraj križa Jezusovega; ljubezen
do Jezusa je bila kriva njene smrti, ker je
umrla iz ljubezni do Njega. Kdor misli, da
je pravi častivec Marije, gledati mora, da jo
najprej posnema v vsem, kar ona najbolj
ljubi. A njej ni nič tako drago, kakor to,
da tudi mi Jezusa tako ljubimo, kakor ga
je ljubila ona. Ljubimo toraj, kar najbolj
moremo, Gospoda našega Jezusa Kristusa,
Sina živega Roga in matere Marije.

7. Jezus se po materi svoji ne prišteva
angeljem, ni se rodil za njihovo odrešenje,
ni za nje prelil ni najmanje kapljice krvi,
a vendar so ga vsi z največim spoštovanjem
in z največo ljubeznijo molili, ko jim je Oče
nebeški Jezusa, Boga-človeka predstavil ka¬
kor njihovega kralja in gospodarja. Ko se
je Jezus rodil, radovali so se angelji in ve¬
selo Boga hvalili ; ko je Jezus štirdeset dni

— 11  —

postil in lakoto trpel, pristopili so angelji
in mu stregli; ko se je na oljski gori s
smrtjo vojskoval, angelj se mu prikaže in
ga potolaži; ko je na križu umrl, angelji so
se razžalostili in ga objokovali; ko je od
mrtvih vstal, angelji so se neizmerno raz¬
veselili; ko se je vračal v nebesa, angelji
so ga spremljevali; ko je v nebesa stopil,
angelji so ga pozdravljali, hvalili in slavili.
Sv. Janez evangelist piše v knjigi razodenja
(5, 11—12): In sem vidi 1 in slišal glas
veliko angeljev okrog sedeža in ži¬
vih bitij in starešin in njihovo  šte¬
vilo je bilo tisučkrat tisuč in so
rekli s krepkim glasom: Vredno je
Jagnje, ktero je bilo umorjeno,  pre¬
jeti oblast in božanstvo in modrost
in moč in čast in slavo in hvalo.

Iz ljubezni do Jezusa so angelji pri nas,
da nas branijo in varujejo, in ni jih sram,
akoravno so viši od nas. Iz ljubezni do
Jezusa se vesele, ako se grešnik obrne,
mnogo mu pomagajo. Željno čakajo na naše
molitve, da jih Bogu darujejo. Iz ljubezni
do Jezusa drže za veliko čast, da morejo
streči človeški naturi, ktero v Jezusu lju¬
bijo in molijo. Mi smo toraj Jezusu več

12  —

dolžni, kakor pa angelji, ker nam je dal
svojo kri, svoje življenje in svojo čast; nas
je Oče nebeški prav posebno obvezal, ker
Sina svojega ni dal za angelje, ampak za
nas, vsaj Jezus ni umrl za greh angeljev,
ampak za naše grehe; on je našo naturo
nad angeljsko cenil, ker je raji postal člo¬
vek, kakor pa angelj, hotel se je kolikor
mogoče ponižati, da nam more več milosti
dati: ali nismo torej dolžni in sicer neiz¬
merno dolžni, Jezusa iz vsega srca ljubiti?
Ljubimo torej kar najbolj moremo Gospoda
našega Jezusa Kristusa, Sina živega Boga.

8. Patrijarhi in proroci starega testamenta
niso bili tako srečni, da bi vidili Odreše¬
nika. A za trdno so vedeli, da bo Odrešenik
prišel, in samo to je že v srcih njihovih
tako ljubezen do Njega vnelo, da so klicali:
Rosite ga nebesa od zgorej in oblaki dežujte
pravičnega! (Is. 45, 8.) Prorok Agej pravi:
da Njega vsi narodi pričakujejo. David ne
more dovolj razmišljavati o prihodnjem Od¬
rešeniku. Trpeči Job se je mnogo tolažil s
tim, da je mislil na Odrešenika: Videl ga
bom, moje oči ga bodo gledale in nikdo
drugi, to moje upanje počiva v prsih mojih
(Job, 19, 25. 27). Abraham je umiral žele,

13 —

da ga vidi samojeden dan, kakor nas sam
Odrešenik uči, govoreči judom: Abraham, naš
oče, se je silno veselil, viditi moj dan.
(joa. 8, 56.)

Zakaj pa ti, krščanska duša, veselja ne
poskakuješ in ne počneš ljubiti Onega, po
kterem so svetniki tako goreče hrepeneli?
Za tebe je Jezus prišel, za tebe se je rodil,
za tebe je jokal v jaslicah, za tebe je umrl.
Ti njegovo nježno ljubezen vidiš, ker v
svetem obhajilu večkrat prihaja v tvoje srce,
On lepota vsega sveta, jednak Očetu ne¬
beškemu, radost angeljem. Obračam se na
vas, sv. patrijarhi. Ali ni srce vaše plam¬
telo želje, viditi Odrešenika sveta, to solnce
pravičnosti? O glejte, jaz prvi izmed greš¬
nikov, jaz ga prejemam v srce svoje, doti-
čem z usti svojimi, dajem mu poljub mini
in ljubezni. Koga ste poželeli viditi? Onega,
kojega so pričakovali narodi, kojega so
vroče poželeli angelji? Jaz sem Ga vidil,
kako je ponižen do na drvo sv. križa; jaz
ga gledam, kako se je ponižal tako daleč,
da je postal moja hrana, On hrana angeljska.
Zakaj mi se srce veselja ne razpoči, ker
imam Onega, kterega so brezštevilni svet¬
niki samo viditi poželeli?

14

Prvi od ljudi spoznal je Jezusa sv. Janez
Krstnik, o kterem pripoveduje sv. pismo
(Luc. 1, 41): In zgodilo se je, ko je
zaslišala Elizabeta pozdravljeni e
Marijino, poskočilo je dete v nje¬
nem telesu. Nježno Ga je potem ljubil
skozi vse življenje svoje, imenoval ga je
prijatelja ženinovega; rekel je učencem svo¬
jim, naj gredo za Jezusom, ker on mora
padati, a Jezus rasti; radoval se je, da njega
manj e cenijo, samo da Jezusa spoštujejo.
Kako bi mogel jaz drugod iskati ugodnost
in čast, ker v svoja usta in v svoje srce
prejemam onega, o kterem je sv. Janez Krst¬
nik rekel, da ni vreden Njemu odvezati jer¬
menov na nogah.

9. Aposteljnom je gorelo srce od ljubezni
do Jezusa. Sam Jezus nam to priča: Oče
sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili (Joa.
16, 27). Iz ljubezni do Jezusa zapustili so
vse, iz ljubezni do Njega radi pretrpeli vsako
sramoto. Sv. Petra Jezus trikrat poprašuje,
ali Ga ljubi? On pa odgovarja: Gospod,
Ti vse veš, Ti veš, da Te ljubim. (Joa.
21, 17). A sveti Pavel imel je Ime Jezu¬
sovo zmiraj v srcu, pa tudi na jeziku; v
svojih listih ga je nad dvestokrat napisal.

15 —

On govori: Živim, toda ne jaz, živi pa v
meni Kristus (Gal. 2, 20); na drugem kraju
piše: Mene pa Bog varuj, da bi se z dru¬
gim ponašal, kakor s križem Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa (Gal. 6, 14). Dalje za¬
trjuje, da neče nič druzega vediti, kakor
Jezusa Kristusa in sicer Njega križanega
(Cor. 2, 2), da ničesa ne ceni, samo da Je¬
zusa dobi (Phil. 3, 8), da mu je Kristus živ¬
ljenje, in smrt dobiček (Phil. 1, 21). Pa zato
trdi, da ga nič od Jezusa odvrniti ne more
(Rom. 8, 38. 39): S vest sem si, da ne
smrt, ne življenje, ne angel ji, ne
poglavarstva, ne oblasti, ne s a-
danje, ne prihodnje, ne moč, ne vi¬
sokost,'ne globočina, ne druga stvar
nas ne bo mogla ločiti od ljubezni
Božje, ktera je v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem.

O Gospod, ali si za mene manj e storil,
da sem z manjo ljubeznijo zadovoljen? Ali
nisi za mene svoje krvi prelil, ali nisi za
mene biče, vsako sramoto, vsako muko in
smrt pretrpel? Zakaj Te toraj manje lju¬
bim, vsaj za mene nisi trpel manje, kakor
za druge? Od sedaj, o Gospod, od sedaj
ljubil bom samo Tebe, služil samo Tebi,

— 16 —

ker sem popolnoma Tvoj, naj bom živ ali
mrtev.

10. Pa tudi drugi svetniki so Jezusa tako
ljubili, da so poskakovali veselja, ako so
samo presveto Ime Njegovo slišali. Mučenik
in škof Ignacij imel je presveto Ime Jezu¬
sovo v srcu in v ustih tako, da so po
smrti njegovi to presladko Ime našli vre¬
zano v njegovo srce. V svojem pismu do
Rimljanov piše: »Ogenj, križ, besne in divje
zveri, rane naj pridejo na mene, naj mi
kosti razlome, ude razsekajo, vse telo iz¬
mučijo, naj peklenske muke na mene na¬
vale, samo da Jezusa dobim. Veliko več je
vredno, za Jezusa umreti, kakor pa kralje¬
vati do konca sveta.« Efežanom svetuje ravno
ta svetnik, naj brez Jezusa tudi ne dihajo:
»To je moje upanje, to je moja slava, moj
zaklad, ki se izgubiti ne more. O kralj
slave, še živeti brez Tebe ne bi hotel!«

Ker ljubi Gospoda Jezusa, Sina živega
Boga, Oče nebeški, ker ga ljubi mati Ma¬
rija, ljubijo angelji, patrijarhi, aposteljni in
vsi drugi svetniki, ljubimo Ga tudi mi iz
vsega svojega srca in Mu recimo: »O Gospod,
ljubim Te bolje, kakor sam sebe; ker Ti si
me vstvaril, Ti si me odkupil, Ti si mi za

17  —

poroštvo ljubezni Tvoje velike darove po¬
delil. .Spoznam, o Jezus, da sem ljubezni
Tvoji veliko dolžen. Zakaj imam v prsih
srce in v srcu čuvstva, ako ne za Tebe,
za Tvojo dobroto, za Tvojo velikodušnost,
potrpežljivost, ponižnost, lepoto, veličan¬
stvo?«

3. Katoličani verujejo, da Gospod Jezus
Kristus je Sin živega Boga.

11. Vsi otroci sv. matere katoliške cerkve
priznavajo in zmiraj verujejo, da je Jezus naš
Gospodar in Bog, ter ga z Očetom in sve¬
tim Duhom molijo kakor Boga, očitno trdijo,
da je On večna Beseda, druga oseba pre¬
svete Trojice, da je edinorojeni Sin Božji,
ki je postal človek, da nas odreši.

Ali niso ravno s tem pokazali, da Ga pri¬
znavajo za svojega Gospodarja in Boga, ker
so se iz ljubezni do Njega odrekli svojemu
bogastvu, svojim zemljam, svoji časti, svoji
ugodnosti, da, tudi svojemu življenju? Raji
so hoteli umreti, če tudi v največih mukah,
kakor pa Jezusa razžaliti. Iz povesti nam je
znano, da je na milijone mučenikov vsake
starosti, vsacega poklica, vsacega spola ravno

Stadler, Ljubimo Jezusa.

2

18

s smrtjo pokazalo svojo vero v Jezusa in
svojo ljubezen.

12. Iz cerkvene povesti tudi vidimo, da je
bilo v vsakem stoletju brez števila ljudi,
kteri niso bili prisiljeni ali dolžni, pa so
vender iz ljubezni do Jezusa darovali in za¬
pustili vse, kar svet ceni in ljubi: premo¬
ženje, čast, ugodnosti življenja, ženitev; oni
so sklenili odreči se vsemu, da bi mogli za
Jezusom hoditi, da bi njihovo življenje Jezu¬
sovemu bolj podobno bilo, da bi Jezusu bolj
dragi postali.

Dobri otroci toraj sv. matere cerkve dobro
vedo, kaj je Gospod Jezus. Mi ravno smo
po milosti Božji ti otroci, zato se potrudimo,
da po tem spoznanju iz vsega srca ljubimo
Gospoda j ezusa, Sina živega Boga.

4 . Neverniki in krivoverci spoznajo Jezusa.

13. Ne smemo pozabiti resnico, ktero je
izgovoril Tertulijan, da je namreč človeška
duša po naturi svoji krščanska. Ako nam¬
reč človek razumno misli, prav lahko se
prepriča, da je krščanska vera resnična, vsaj
se prava vera strinja z razumom, akoravno
ga nadkriljuje. Bog je dal človeku dvojno

— 19

sredstvo, da Ga spozna: razum in vero. Toda
akoravno sta ta dva sredstva različna, ne
moreta si biti protivna, ampak strinjati se
morata, vsaj imata isti namen, spoznati nam¬
reč resnico, a resnica je samo jedna. Zato
je pa vsaki človek, samo da razumno misli,
čeravno še ni kristjan in nima vere, sam po
sebi razpoložen, da se poprime vere, da
postane kristjan, da namreč Jezusa spozna
in ljubi.

In res vidi se iz cerkvene povesti, da
kadarkoli se nevernikom oznanjuje Jezus,
prejmejo vero v Njega in Ga začnejo ljubiti
vsi oni, ki iskreno žele priti do resnice in
tako tvrdni postanejo v veri, da jih od nje
kar nič odvrniti ne more, tudi najgroznije
muke in mučeniška smrt ne. Verujejo v Je¬
zusa Sina Božjega, ki je človek postal, ki
je njihov Gospodar in Odrešenik in poska¬
kujejo veselja, da poznajo Jezusa. Kakor nam
pripovedujejo letopisi družbe za razširjevanje
sv. vere, klicali so ti novi kristjani večkrat
vsi začudeni: O kako je Jezus dober
Bog! Tako mogočen, tako velik, tako
svet, pa tudi tako dobrotljiv, tako
potrpežljiv in tako ljubezni iv z
nami!  Križani: to jim je knjiga, iz ktere

2*

— 20  —

uče, pa ne pozabijo, kar so naučili, ker jim
je srce prevzela ljubezen Sina Božjega, ki
se je iz ljubezni do nas včlovečil in je za
nas umrl na lesu sz. križa. Nekteri od njih
so mislili, da ne more grešiti oni, ki Jezusa
pozna; povabljeni, da bi se izpovedali, so
odgovorili: Mi smo p r e j e 1 i sveti krst,
kako bi se mogli zopet vračati na
stare grehe?  Prav lahko zapuščajo svoje
krive bogove oni neverniki, ki iskreno res¬
nico ljubijo in spoznavši Jezusa dobro ču¬
tijo, kako so prav prisiljeni, da ljubijo Nje¬
govo neskončno dobroto.

Zakaj pa vender toliko nevernikov ne
prejme Jezusovo vero ? Zato, ker se nočejo
odreči strasti in grehu, kakor jim ga do¬
pušča njihova nevera. Neki japanski vladar
rekel je misijonarjem: Vaša vera Jezusova
je dobra in sveta, pa je vender le prejeti
nočem, ker se mi ne prilega. Ako torej to¬
liko nevernikov ne pozna Jezusa, to je za
to, ker nočejo odpreti svojih oči svetlobi
vere, ki se jim ne prilega; vedo namreč, da
bi ta svetloba razpodila temo, ktera pokriva
grda dela njihova. In ali je čudno, da ne
vidi solnca, ki zapora oči?

14. Tudi krivoverci in brezverci poznajo

21

Jezusa; ni res, da navadno ne pripoznajo,
kako je Jezus Bog in človek. Oni pripadajo
v število tistih nevernikov, ki zaperajo oči,
da ne bi vidili, česar radi nimajo, da ne bi
namreč vidili resnice, ki jim je vrlo ne¬
ugodna, pa tudi neizrečeno strašna. Cuj,
kako krivoverni človek sam sebi govori:
Ako verujem v Jezusa, ako verujem, kar
uči Njegova cerkva, moram tudi verovati,
da pridem v pekel, če hudobno živim; toda
nočem popustiti grešnega življenja, ker mi
je sladko, zato pa tudi nočem verovati v
Jezusa, ampak prepričati se hočem, da nje¬
gova vera ni prava vera, samo da si iz srca
odstranim vsakošen strah in trepet. Ni torej
navadno res, da krivoverec ne pozna Jezusa,
ampak na to gleda in prizadeva se, da Ga
ne bi poznal. Bila je vrlo modra stara žena,
pa dobi na nogi smrtno rano. Ko se je pre¬
pričala, da mora zavoljo te rane umreti, do
smrti jo nikoli več ne pogleda, samo da se
ne bi prestrašila. Tako se ponaša krivoverec
in brezverec; oni zapirajo oči pred vero,
ker jim ona pokazuje pekel odprt za vse,
ki tako hudobno žive, kakor oni.

In res, večkrat se dogodi, da brezverci na
smrtni postelji odprejo svoje oči, ko vidijo,

— 22  —

da je konec njihovemu napačnemu življenju:
sedaj jih prešine in pretrese strah, ko mo¬
rajo oditi na drugi svet in sedaj zagledajo
in gledajo jasno, česar poprej pogledati niso
hoteli, namreč: da je prava vera onega Je¬
zusa, pred čegar sodbo jim je sedaj iti. In
tako so mnogi brezverci umirajoči prisiljeni
verovati; nekteri obupajo, nekteri pa poni-
ženi iščejo milosrčnost Jezusovo. Sam brez¬
božni Voltaire je umrl obupan, ker mu niso
hoteli poklicati duhovna, da bi ga spravil
z Jezusom, kterega je nesrečnež grdil in
proklinjal do štiri in osemdesetega leta sta¬
rosti svoje. Brezvernost se prilega, dokler
je sreče v življeuju, ktero brezverci prav
po živinski hočejo vživati, toda o smrtni
uri je človek prisiljen, zavreči jo tudi proti
vlastni volji.

Mi imamo po milosti Božji oči odprte
pred svetlobo svete vere Jezusove in pri¬
znavamo, da je On duhovno solnce, ktero
razsvetljuje vsacega človeka, ki pride na
ta svet, priznavamo, da je On naš Bog in
Odrešenik. Po veri pa naj se ravna tudi
ljubezen naša: Ljubimo toraj kar naj¬
bolj moremo Gospoda našega Jezusa
Kristusa, Sina živega Boga.

23

5- Pravična, sveta in ugodna je ljubezen
k Jezusu.

15. Samo kar je dobro, zasluži, da se
ljubi; samo dobrota ima pravico na ljube¬
zen; in kolikor veči je dobrota, toliko veči
ljubezen se po pravici za njo zahteva. Jasno
je, da je dobra ona ljubezen, ktera se od¬
naša na dobro stvar. A mi poznamo, da je
v Jezusu vsako dobro, da je On neskončna
dobrota, ktera tudi nam neizmerno mnogo
dobrega deli: gotovo tudi spoznamo, kako
po pravici ljubimo Jezusa, kar najbolje mo¬
remo. Pravica toraj zahteva, da ljubimo
Jezusa.

Kakoršna je stvar, ki se ljubi, taka je
tudi ljubezen, s ktero se ljubi. Ako se ljubi
grda, nesramna stvar, grda in nesramna je
tudi ljubezen, toda če se ljubi plemenita,
sveta stvar, plemenita in sveta je tudi lju¬
bezen. Jezus je pa svetost sama, zato je nad
vse sveta tudi ljubezen, s ktero Njega lju¬
bimo. Ali ne samo sama po sebi je ljubezen
do Jezusa sveta, ampak ona tudi posvečuje
vsacega kristjana, ki Jezusa ljubi, tako da
ga ni kristjana, ki Jezusa ljubi, pa bi sam
svet ne bil. Kristjan, ki ljubi Jezusa, more

— 24  —

male grehe imeti, more biti nepopolnoma,
ali ne more, da ne bi bil svet, kakor tudi
ne more biti, da ne bi razsvetljena bila stvar
postavljena na solnce, ali da se ne ogreje,
če se v ogenj vrže. Jedno in isto je torej:
Kristjan ljubeči Jezusa in sveti kristjan. Ako
torej hočemo sveto ljubiti in ljubeči sveti
postati, ljubimo Jezusa.

Ta ljubezen, ki je tako pravična in sveta,
je pa tudi kaj ugodna. Vsi, ki ljubijo Je¬
zusa, na vsa usta gereore: o kako sladko
je lj ubiti Jezu  s a! Srečni in blaženi so
že na svetu oni, ki Jezusa ljubijo, ker jim
ljubezen k Jezusu napolnjuje srce z nebeš¬
kim veseljem. Dovolj je, da se spomnimo
premenjenja Jezusovega; tako je prevzelo
sv. Petra, da ni znal, kaj da govori. Dovolj
je, da se spomnimo, kako so mučenici naj-
grozniši muke in tudi smrt veselo in ra¬
dostno za Jezusa pretrpeli, in prepričali se
bomo, kako je sladko ljubiti Jezusa. Čudili
so se nevernici in niso mogli razumeti, kako
mučenici s toliko večim veseljem za Jezusa
umirajo, kolikor veče muke trpe; no, niso
poznali ljubezni k Jezusu, ki more tudi naj-
grozniši muke zasladiti.

O vi, ki kakor izgubljeni iščete ugod-

— 25  —

nosti, kakoršne svet ponuja in daje, in ktere
sc ne bi ugodnosti niti imenovati smele,
prepričajte se, da ne veste, kaj je prava
ugodnost in slast; ko bi vi prave slasti
poznali, zagrenile bi vam vaše navadne ugod¬
nosti, in tudi vi bi onda prave slasti nazi-
vali samo one, ktere izvirajo iz ljubezni k
Jezusu.

Vsi torej moremo že na svetu ugodno ži¬
veti, samo ako ove ugodnosti iščemo na
pravem njihovem viru, namreč pri Jezusu.
Zato, kar najbolje moremo ljubimo Jezusa
Kristusa, Sina živega Boga.

|

6. Jezus nas je obvezal, da ga ljubimo.

16. Jezus zasluži, da , ga ljubimo zavoljo
neštevilnih dobrot, ktere nam je dal. Bili
smo zamazani grehom, namenjeni za pekel,
sovražniki Božji, zaničevani od Boga in an-
geljev; ako bi bili vsi ljudje do zadnje
kapljice svojo kri prelili, nič bi jim ne ko¬
ristilo; samo ljubezen Jezusova nam je po¬
magati mogla. Njegovo nježno Srce sklonilo
Ga je na milosrčnost, ko je gledal našo ne-
voljo. Iz ljubezni nas je vzdignil iz sramote
in nesreče; odrešil nas je od pekla; spravil

— 26  -

nas je z angelji in z Bogom, iz otrok hu¬
dobnega duha nas je spet naredil za otroke
Božje, da se bomo mogli vdeležiti slave
nebeške. Vsi moramo biti samo Jezusu hva¬
ležni za svojo srečo, za svojo prostost, za
svoje življenje. Pa tudi Oče nebeški nas
drži za svoje otroke, za svoje dediče in za
sodediče Jezusa Kristusa v nebeškem kra¬
ljestvu. O neskončne dobrote in milosti!
Jezus seje  ponižal, samo da pozdigne nas
na čast otrok Božjih; prejel je na sebe našo
naturo in naše grehe, samo da nam more dati
svoje milosti in svoje zasluženje in da mo¬
remo dostojno stopiti pred Očeta nebeškega.

Tako nas je ljubil Jezus; toda mi? Mi ž
Njim tako postopamo, kakor da nam nič
dobrega storil ni, kakor da nam je zlo sto¬
ril, kakor da je naš sovražnik. Mi ga za¬
ničujemo, kakor izvržek ljudi. Ali ne de¬
lamo ravno ono, kar On najbolj sovraži?
In kedar postopamo ž Njim, kakor da na
Njegove besede in na Njegova obetanja prav
nič ne držimo, ali ne kažemo, da ga ne lju¬
bimo? in ali svet ne zaničuje onih, ki spoštu¬
jejo in ljubijo Jezusa, Njegovo življenje, Nje¬
gov nauk, Njegove ustanove in Njegova
obetanja ?

— 27

Tako postopa svet s Sinom Božjim, ki je
večna modrost; svet posnema Heroda, kije
Jezusa zaničeval, da je nor in da nič ne
zna. Mi se malo zmenimo za Jezusov nauk
in za njegovo življenje; mi premalo cenimo
Njegova svetovanja in ravno nasprotno de¬
lamo, kakor da nam svetovanja prihajajo od
naših protivnikov.

Kje je naša hvaležnost? kje naše spošto¬
vanje? kje razum, da ne spregledamo? kje
naša radovednost? Željno poprašujemo po
pravljicah in po neslanih pripovedkah, a ni-
kako nočemo popraševati po resnici in po
modrosti Božji. Radi se ponašamo, kako
poznamo najbolj glasovite vojskovodje in
najbolj učene može starih časov, a ne zdi
nam se vredno samo minuto izgubiti, da bi
bolje spoznali našega Odrešenika, Njegove
nauke in Njegova dela. Mislimo, da je za
to potrošeni čas izgubljen. Pa vendar so
kristjani dolžni, da to vedo in da Odreše¬
nika svojega nad vse ljubijo.

Poprašajmo se vendar, kdo je Jezus? Po¬
glejmo v Njegovo Srce, in verujmo Njegovi
ljubezni, da je On naš pravi in iskreni pri¬
jatelj. Poglejmo na Njegove roke in zahvalni
priznajmo, kar je On za nas naredil. Od-

- 28 —

primo svoje oči, da vidimo, koliko nam je
dobrega dal in nam še vedno daje. Ljubimo
toraj iz vsega srca Gospoda našega Jezusa
Kristusa, Sina živega Boga.

17. Na Davida je gledal ves narod Izra¬
elski, ker ga je rešil sramote Golijatove.
Judita je osvojila srca vsih, ker je narod
1 'ešila od Holoferna. Zakaj pa se, o Gospod
Jezus, ne navdušimo za Tebe, ki si krona
in slava vsih ljudi? Ti si nas rešilne samo
od sramote in od grožnje kacega človeka,
ampak iz sužanjstva peklenskega duha. Kako
je bil Josip hvaležen Putifaru, ker ga je
milostivo imel v hiši kakor sužnja. Toda
glej, Jezus postopa z nami, kakor da smo
bratje in sestre Njegove, ker nas je povzdig¬
nil za otroke Božje, a mi Ga ne ljubimo.
Hvaležni smo ljudem za najmanjo poslužbo.
Jezus pa nam je skazal neštevilne dobrote,
toda mi mu zapiramo srca svoja. Vediti mo¬
ramo, da od Njega priteče vse, karkoli
dobrega dobimo. Karkoli dobrega nam pride
od angeljev, od preblažene Device Marije,
od samega Boga: za vse se moramo zahva¬
liti Jezusu, vsaj vse to dobivamo edino iz
ljubezni in spoštovanja do Jezusa, ker nam
je On vse to zaslužil. Popolnoma nemogoče

— 29  —

je, da bi brez zasluženja Jezusovega kaj
dobrega prejeli: vsaki mili pogled Očeta
nebeškega prihaja iz zasluženja Jezusovega.
Brez svetlobe se ne more viditi, brez zaslu¬
ženja Jezusovega se ne more nič dobrega
prejeti. Zato je stari Simeon o Jezusu rekel,
da je luč za razsvetljevanje nevernikov.
Brez svetlobe se nič ne vidi, a brez Jezusa
ni niti lepote niti dobrote; brez Jezusa nikdo
pred Bogom dober ni. Jezus je dobrota in
lepota vseh nas, On je početnik vse naše
sreČb in zato On edini zasluži, da mu da¬
rujemo srce svoje in da mu z vsem srcem
služimo.

A pravo je, da mu celo srce svoje damo,
ker nas On vrlo ljubi. Dokler je živel, re¬
kel je Jezus: Moram se krstom krstiti, a
kako mi je težko, dokler se ne spolni. Da
tudi v vrtu getzemanskem in na križu zdi¬
huje in moli solznih oči Očeta nebeškega
za mene. O kako nas more veseliti, da nas
je Jezus ljubil, da se je zavoljo te ljubezni
za nas trudil in mučil, da je za nas svojo
sveto kri prelil, da je za nas jokal in zdi¬
hoval, da nas je bolj ljubil od svojega živ¬
ljenja, vsaj je tudi življenje svoje dal za
naše duše, dal iz ljubezni!

30  —

Toda nismo Ga dolžni ljubiti samo za to,
ker je umrl za nas, ampak tudi za to, ker
Ga je neizrekljiva želja naganjala, da trpi
vse, kar mi trpimo. Nježno Srce Njegovo
bilo je prevzeto žalosti, ko je gledal naše
bolesti in naše muke, pa ga je bolelo, da
ni mogel še več za nas trpeti. Ako mi onega
ljubimo, ki samo pokaže, da nam je nagnjen,
ali ne zasluži Jezus vso ljubezen našo? Kaj
nam je vendar Jezus naredil, da mi ne ma¬
ramo za Njegove dobrote, ne maramo za
Njegovo ognjeno ljubezen in mu nočemo
ljubezen vračati za ljubezen, kar On od nas
želi? O kako želi On, da Ga ljubimo! On
je ustanovil zakrament ljubezni, da bo hrana
za naše duše, da se z nami združi, da Ga
ljubimo. On je zapovedal, da ga moramo
ljubiti iz vsega svojega srca, iz vse svoje
duše in iz vseh svojih moči. Da pokaže,
kako me ljubi, zapovedal je vsem ljudem in
vsem angeljem, da me ljubijo: Ljubi bliž¬
njega svojega kakor sam sebe. In tako
močno so me vsi ljubiti dolžni, da Jezus
sam one sovraži, ki mene ne ljubijo. Ali
Njemu ni dovolj, da me ljubijo vsi ljudje in
vsi angelji, ampak je za mene življenje
svoje dal, da izbriše iz duše moje vse, kar

31 —

se Očetu nebeškemu ne dopada, pa da me
s svojo milostjo in s svojim zasluženjem
tako ozaljša, da me tudi Oče Njegov ljubi.

Dolžni smo torej Jezusa ljubiti ne samo
zato, ker nas je On sam ljubil, ampak tudi
zato, ker je preblaženi Devici Mariji, an-
geljem in vsim svetnikom naložil, da nas
ljubijo, in ker je umrl za nas in nam mi¬
losti svoje dal, in ker je duše naše tako
ozaljšal, da nas ljubi tudi Oče Njegov ne¬
beški.

13. Vsemogočni je naredil presveto Telo
Jezusovo, da bi ga ljubili ljudje in angelji;
to delo je delo ljubezni, pa se zato pripi¬
suje svetemu Duhu, ki je ljubezen Očeta in
Sina. Dobro je vediti tudi to, da bodo ne-
beščani za plačo gledali skoz celo večnost
tudi Telo Jezusovo, kar jim bo prav po¬
sebno drago in sladko. Vera nas uči, da
bodo telesa svetnikov svetila kakor solnce,
kako sjajno bo torej Telo našega Gospoda
Jezusa, ki je glava in krona vsih svetnikov,
začetnik življenja, gospodar slave, kralj luči
in svetlobe? Kako sjajno je Telo našega
Gospoda, ker lepota Njegovega slavnega
Telesa preseza lepoto vsih svetnikov sku¬
paj ? Kako sjajno je Telo našega Gospoda,

— 32  —

ako pomislimo, da samo božanstvo v njemu
prebiva? In glej, Jezus, naj lepši od vseh
ljudi, ki sedi na veličanstvenem prestolu ob
desni Boga Očeta, ves v veličanstvu in sjaju
in slavi, oči vsih svetnikov na sebe pote¬
guje, vse angelje strmeče k sebi obrača:
poln milosti in ljubezni ne pozabljuje na
nas, ampak zavzima se za nas, milosti svoje
nam daje, da moremo stanovitni ostati, pri¬
pravlja nam prostor na nebu, da bi tudi mi
k Njemu prišli: toda vso to svojo slavo,
ves ta sjaj in vse svoje veličanstvo v nebu
nam samo zato odkriva, da bi mi spoznali,
kako nas ljubi, in da bi prisiljeni bili, lju¬
biti Ga iz vsega srca: Ljubimo toraj Gos¬
poda našega Jezusa Kristusa, Sina živega
Boga.

Ako je lepota Telesa Jezusovega taka, da
jo razumeti ne moremo, kaj bi morali še le
reči o Njegovi Duši. Tudi najmanja lepota
Duše v milosti Božji preseza lepoto slavnih
teles po vstajenju v nebu. Iz tega moramo
sklepati na preveliko lepoto presvete Duše
Jezusove, ki je polna milosti in slave, ker
je za njeno lepoto Duh sveti bolje poskrbel,
kakor pa za lepoto telesno. Um Njegov
spoznava vse minulo, sedanje in prihodnje,

— 33 —

poznava vse misli angeljev, svetnikov in
ljudi. Lepota Duše Jezusove je mnogo veča
od naravne in nadnaravne lepote vseh an¬
geljev in svetnikov. Svetost Jezusova je to¬
lika, da vsi angelji kar sterme nad njo. In
res, kaj si moremo pomisliti, da bi bolj
čudno bilo, kakor to, da je človeška natura
Jezusova z Božjo v eno osebo zedinjena?
Kaj se more pomisliti, da bi bolj čudno
bilo, kakor to, da se more o Jezusu reči:
kar dela Bog, dela tudi človek, in kar dela
človek, dela tudi Bog? Zavoljo tega zedinje¬
nja pripada človeku, kar pripada Bogu, in
pripada Bogu, kar pripada človeku: Bog in
človek so ena in taista oseba.

Toda akoravno je tako uzvišen, vendar
se tako ponižuje, da je ponižen in krotak
v srcu. On, Gospodar nature in milosti, svet
kakor Oče nebeški, obči z grešniki, obči z
malimi siromašnimi otroci, objema jih in
poljublja in ne dopušča, da se otroci od
Njega odstranjujejo. On, kralj nebes in zem¬
lje, komur je Oče nebeški vse v roke dal,
On streže svojim učencem in jim umiva
noge. Tako je ljubeznjiv in uljuden, da obči
s siromašnim narodom, ozdravlja njegove
bolezni, odpušča mu grehe. Njegova sveta

Stadler, Ljubimo Jezusa. 3

— 34 —

usta bile so polne življenja, roke polne
dobrih del. Nobenega ni odbijal od sebe,
vse je ljubeznjivo prejemal. Človeka On
imenuje bratom svojim, prijateljem svojim,
nevesto svojo.

Ali nas vse to ne gane, ne skloni, da Ga
ljubimo? Ali nismo dolžni, da Ga ljubimo,
kakor brat ljubi brata, prijatelj prijatelja,
ženin nevesto ? O Gospod Jezus, Sin živega
Boga, Ti si moje upanje, moje zveličanje,
moja moč, moja tolažba, moja edina ljube¬
zen; samo na Tebe mislim, samo Tebe lju¬
bim, samo Tebi darujem vse želje svoje, vsa
čustva svoja. Veseli me, da je slava Tvoja
neskončna. Daj, o Gospod, da Ti edini
kraljuješ v duši moji, dajem Ti jo za vse¬
lej : počutke moje, moči moje, um moj, voljo
mojo, vse moje naj služi Tvoji ljubezni, s
svetom pa naj ima le toliko posla, kolikor
zahteva Tvoja sveta volja in kolikor zahteva
Tvoja največa slava. O Gospod Jezus, naredi,
da bom ves Tvoj, Ti pa ves moj.

7. Ako ljubimo Jesusa, hodimo za Njim.

19. Ljubezen ne sme nerodovitna biti,
ampak mora nas narediti Jezusu podobne.
Kdor za Jezusom ne hodi, ne ljubi Ga. Lju-

— 35

bežen je nagnila Jezusa, da je prejel našo
naturo, ako torej mi u Jezusu človeško na¬
turo ljubimo, moramo si prizadevati, da ji
postanemo podobni. Ko nam je Oče Sina
svojega predstavil, da ga ljubimo, predstavil
nam Ga je tudi za izgled, da ga posnemamo.
On ničesar bolj ne želi od nas, kakor to,
da postanemo Jezusu podobni. Oče nebeški
nježno ljubi Sina svojega, za to njegove oči
rade gledajo vsacega, ki je po svetem svo¬
jem življenju postal Jezusu podoben, zato se
On veseli, ko vidi, da ljudje tako žive. ka¬
kor je živel Sin Njegov, zato ljubi vsacega,
ki življenjem svojim pokazuje, da se ne sra¬
muje Jezusa, kakor se tudi Jezus ni sramo¬
val imenovati nas brate svoje. Očetu nebeš¬
kemu se bomo najbolj prikupili, ako ho¬
dimo za Jezusom, a pokazali bi tudi, da smo
Jezusu hvaležni. Jezus ni moral toliko trpeti
in vso kri za nas preliti, manje bi tudi za¬
dostovalo, ali je za nas potrebno bilo, da
imamo lepši izgled pred očmi in da ga po-
polnije posnemamo. Kdor torej za Jezusom
ne hodi, zaničuje obilno Jezusovo odkup¬
nino in pokazuje se Njemu strašno nehva¬
ležen. A kdo se bo Jezusu zahvaljeval, da
je toliko za nas storil, ako se nočemo mi,

3 *

— 36 —

ki nam je vso ljubezen skazal? Mi si mo¬
ramo torej prizadevati, da bomo Jezusu po¬
dobni postali.

Po besedah sv. Pavla (1. Cor. 6, 15) smo
udje na telesu Jezusovem in ž Njim kakor
z glavo svojo tesno zedinjeni, a tudi v presv.
Režnjem Telesu se tvrdo ž Njim zedinjujemo,
da nas drži kakor za svoje telo. Pa ako
svoje telo držimo za telo Jezusovo, ne smemo
ničesa storiti, kar se ne strinja z Njegovo
svetostjo in častjo, ker bi pogrdili najlepšo
telo Jezusovo, na kojem smo mi udje. Ako
Jezus v nas prebiva, dolžni smo, da gle¬
damo z Njegovimi očmi, da poslušamo z
Njegovimi ušesi, da govorimo z Njegovim
jezikom, da delamo z Njegovimi rokami in
v vsih delih naših mora se pokazovati Je¬
zusova skromnost in svetost. Karkoli de¬
lamo, mora biti za Jezusa in z Jezusom: z
Jezusovo potrpežljivostjo moramo trpeti, z
Njegovo ponižnostjo se poniževati, z Nje¬
govo pokornostjo zapovedi obdržavati, z
Njegovo ljubeznivostjo in kratkostjo z bliž¬
njim občiti. Najglavnije je: da postane srce
naše podobno presvetemu Srcu Jezusovemu;
da mislimo, kakor je mislil On, da čutimo,
kakor je čutil On, da ljubimo, kar je lju-

— 37 —

bil On, da želimo, kar je želel On, da iščemo,
kar je On iskal, da delamo, kar je On
delal.

8. Ako hočemo ljubiti Jezusa, ljubimo
bližnjega.

20. Mi moramo ljubezni k Jezusu kar go¬
reti; jeden drugega pobujajmo, opominjajmo
in pozivajmo govoreči: L j u b i m o Jezusa,
ljubimo Jezusa! Ali da ne ostanemo samo
pri besedah, poprašajmo, kaj ljubezen do
Jezusa od nas zahteva.

Ljubezen do Jezusa zahteva od nas, da
ljubimo bližnjega svojega. Sam Gospod Jezus
nam to jasno naznanjuje z istimi besedami,
s kterimi nam zapoveduje, ljubiti tudi sovraž¬
nike svoje. Ali bližnjega ljubiti nas kar na¬
ravnost sili, ko nam zatrjuje, da smo storili
Njemu, karkoli smo storili bližnjemu. Kar¬
koli dobrega bližnjemu storim, to sem storil
Jezusu; oni košček kruha, oni denar, ono
obleko, ono tolažbo, oni sovet, ono pomoč,
ktero dajem bližnjemu, sprejema Jezus kakor
dano Njemu samemu. Pa ako imamo vere,
ali se bomo mar ogibali, na ta način Jezusu
dobro delati?

— 38

21. Ako torej Jezusa ljubimo, ljubimo bliž¬
njega; ali ta ljubezen naj bo delavna, naj se
ne izgublja v samih besedah in čutilih, am¬
pak v delih naj se pokaže. Zato glejmo, da
bližnjemu kar največ dobrega storimo in si¬
cer 'duhovno in telesno. Nekteri ljudje so
pripravljeni, bližnjemu dobrote skazovati,
toda samo duhovne, za ktere ni treba no¬
bene žrtve niti v denarju niti osebne, kakor
bližnjega opominjati, svetovati mu, moliti za
njega in drugo. Ne tako, to ni dovolj! Mi
ne smemo pozabiti, da ima naš bližnji tudi
telo podvrženo vsakovrstnim, tudi največim
potrebam, v kterih mora prava ljubezen pri¬
skočiti, da pomaga. Drugi pa so priprav¬
ljeni, skazovati samo telesne dobrote, ktere
se vidijo, a za duševno korist se ne po¬
skrbe. Tudi to ni dobro; vsaj ima naš
bližnji tudi dušo, pa je večkrat v velikih
potrebah, ktere odločujejo za večnost.

V taki največi potrebi je naš bližnji, ka¬
dar ne ljubi Jezusa. Zato moramo bližnjega,
ako ne ljubi Jezusa, spodbujati na to lju¬
bezen, svetovati mu, moliti za njega in vse
storiti, da začne ljubiti Jezusa in da ostane
stanoviten v tej ljubezni. Iz tega namena si
prizadevajmo, da zaprečujemo pohujšanja, da

39

podučujemo nevedne v veri in dobrem živ¬
ljenju, da nagovarjamo lene in mlačne na
večkratno prejemanje sv. zakramentov in na
druge pobožnosti, v obče delajmo, kar naj¬
več moremo, da vsi ljudje vzplamte ljubezni
k Jezusu. Ako bomo bližnjemu tako poma¬
gali v duhovnih in telesnih potrebah, poka¬
zali bomo, da ljubimo Jezusa, Sina
živega Boga.

g. Ako ljubimo Jezusa, moramo tudi cerkev
ljubiti.

22. Ali ne zaslužuje naše ljubezni cerkev
nevesta Jezusova, nevesta očiščena iri posve¬
čena z Njegovo krvijo, od ktere hoče, da
je slavna, brez madeža in brez nepopolnosti,
ktero sam neizrekljivo ljubi? Ali nismo
prisiljeni, dajo  ljubimo, če ljubimo Jezusa?
Ni mogoče, da ljubiš Jezusa, a da ne ljubiš
cerkve, premile neveste Njegove.

23. Jezus je ženin cerkve, drži se za jedno
ž njo; zato se stori samemu Jezusu, kar se
je storilo cerkvi; zato sam Jezus govoreč k
Savlu (ki je postal Pavel), sovražnemu pre¬
ganjalcu cerkve, ne reče: zakaj preganjaš
mojo cerkev? ampak kar naravnost mu reče:

— 40 —

Savel, Savel, zakaj preganjaš mene? O ne¬
srečni preganjalci cerkve! pač ne mislijo,
da preganjajoči cerkev preganjajo samega
Jezusa, to ponižno jagnje Božje, toda za-
jedno tega strašnega leva Judovega! Ako
torej preganja Jezusa, ki preganja cerkev,
onda ljubi Jezusa, kdor ljubi cerkev Nje¬
govo ; a kdor ne ljubi cerkve, tudi Jezusa
ne ljubi. Ce toraj ljubimo Jezusa, ljubimo
Njegovo cerkev.

24. Ako govorimo o cerkvi Jezusovi, ne
mislimo kterokoli cerkev, kakoršno si kdo
po svoji volji želi in kakoršno so si iz¬
mislili krivoverci in odpadniki, ampak cer¬
kev, kakor jo je Jezus na Petru sozidal,
cerkev, kteri je vidljivi glavar naslednik
Petrov, rimski škof, sv. oče papež, in to je
cerkev katoliška, razširjena po vsem svetu
v vseh časih; mi mislimo cerkev, v kteri
vsi verniki jedno in isto verujejo, jedne in
iste zakramente prejemajo, v kteri so vsi
verniki pokorni svojim postavnim pastirjem,
posebno glavnemu pastirju vseh pastirjev,
sv. očetu papežu. Ta cerkev je prava ne¬
vesta Jezusova, ktero moramo z Jezusom
vsi ljubiti. A ker smo dolžni, da jo lju¬
bimo, ne smemo jo žalostiti, ampak mo-

— 41

ramo spolnjevati njeno voljo in pokorni
ji biti.

Ne žalostimo cerkve; ne bodimo malo¬
marni za njeno slavo; ne bojmo se ljudi,
kadar njeni sovražniki proti nji govore,
kadar napadajo njenega poglavarja sv. očeta
papeža, kadar vdarjajo na njene škofe, du¬
hovne in redovnike, kadar zasmehujejo njene
obrede, njene pobožnosti in zakramente.

Spolnimo vselej voljo cerkve; poslušajmo
jo, kadar nas klice, da se vdeležimo vseh
milosti, ktere ji je Jezus obilno zapustil;
glejmo, da pomagamo njenim napravam;
prizadevajmo si, da povzdignemo njeno čast
in slavo.

Bodimo cerkvi pokorni. Ona ima oblast,
da nam zapoveduje, to oblast je od samega
Jezusa dobila. Cerkev je nevesta Jezusova,
a naša mati, otroci morajo materi pokorni
biti; kdor ji ni pokoren, ta je ne ljubi. Bo¬
dimo toraj cerkvi pokorni, držimo vse njene
zapovedi, spoštujmo vse njene naredbe. Ka¬
dar slišimo glas cerkve, kakor da slišimo
glas Jezusov, pa ji se v ponižnosti srca
podvrzimo. Torej ljubimo cerkev, ljubimo
jo močno, skušajmo se s svetniki, ki so
tudi kri svojo za njo prelili. Da, ljubimo

__ 42 —

cerkev prav močno, ker ljubeči cerkev lj u-
bimo Jezusa, Sina živega Boga!

io. Ako ljubimo Jezusa, branimo Njegovo
čast, kolikor najbolje moremo.

25. Ako kaj slabega govoriš, ali ako raz¬
žališ osebo, ki je kteremu od pričujočih
draga, ne sme se ta ponašati, ko bi tudi
hotla, kakor, da ji je vse jedno, karkoli se
o ljubljeni osebi govori, ampak vroče mora
braniti njeno čast. Ako mi Jezusa res lju¬
bimo, ne smemo se drugače ponašati, ako
slišimo ali vidimo, da Jezusa grde.

Mi živimo v času, v kterem ima Jezus
mnogo sovražnikov, ki ga očitno napadajo,
grde in preklinjajo. Zato morajo Njegovo
razžaljeno čast braniti oni, ki ga ljubijo.
A to more biti na dva načina: prvo,  da ne
dopuste vsako psovko na Jezusa, drugo,
da skušajo Jezusa kolikor mogoče slaviti.

26. Najprej moramo svojim načinom kaz-
niti vsako psovko na Jezusa. Kadar pred
nami Jezusa pogrdi ali opsuje, ne ozirajmo
se na svet in ne molčimo misleči, da bi še
hujši bilo. Ako bi mirne duše poslušal sin,
kako mu se oče zbada in žali, ako bi siro-

— 43

mak mirno gledal, kadar mu se dobrotnik
grdi, ako se sluga ne bi zmenil, kadar mu
gospodarja krivično napadajo, ali ne bi vse
to pokazalo nehvaležnost in neodpustljivo
bojazljivost? Koliko veča pa bi naša ne¬
hvaležnost in boječnost bila, ako bi kar
mirno gledali, ko se grdi in psuje Jezus,
kteremu smo večo hvaležnost in ljubezen
dolžni, kakor sin očetu, siromak dobrotniku,
sluga gospodarju. Kadarkoli kdo v razgo¬
voru z nami  Jezusa pogrdi in napade,
pokazati moramo, kako nas tak govor boli
in peče, pokazati moramo, da razžali nas,
kdor razžali Jezusa, odbiti in spodbiti mo¬
ramo napadača in pogrditelia.

Rekel sim, ako kdo v razgovoru z nami
Jezusa pogrdi in napade; ker, ako kdo na
potu sliši pogrdo proti Jezusu od satanskih
ljudi, ki komaj čakajo, da jih kdo opomni,
da bi dobili prilike, še bolj grde psovke
bruhati na Gospoda Jezusa in na one, ki
branijo Njegovo čast, bi ne bilo dobro, take
ljudi opominjati, ampak bolje je, mirno dalje
iti, kakor da se pogrda nije čula, pa v srcu
hvaliti in slaviti Gospoda.

27. Drugi način, popraviti razžaljeno čast
Jezusovo je ta, da si prizadevamo Jezusa

— 44  —

slaviti, kar se da. Zato, ako Jezusa ljubimo,
dolžni smo, vse dobre kristjane spodbuje-
vati, da slave in ljubijo Jezusa. Hvala Bogu,
dobrih kristjanov je mnogo; a pogostokrat
se dogodi, da kaj dobrega ne store, ne zato,
ker ne bi hoteli, ampak zato, ker na to ne
mislijo, ker jih na to nobeden ne spomni,
ker torej ne vedo, kaj da bi storili. Ravno
to se največkrat dogodi v pogledu na slavo
Jezusovo in sv. Imena Njegovega; a prav
lahko bi se ta slava razširila, ko bi se le
kdo za to goreče zavzel.

Na več načinov se more presveto Ime
Jezusovo slaviti in ta pobožnost razširjevati.
Jedan je, da se pozdravljamo krščanskim
pozdravom: Hval j en bodi Jezus Kri¬
stus! Na vekomaj, Amen;  temu po¬
zdravu so podeljeni mnogi odpustki. Naj¬
prej naj vsak sam tako pozdravlja, potem
naj pa na to nagovarja svoje znance, svoje
prijatelje in druge, s kterimi navadno obči;
vsi naj se priuče, pozdravljati se tim krš¬
čanskim pozdravom. Ako bi vsi tako vneto
delali, moglo bi se doseči, da bi broj onih,
ki hvalijo in slave Gospoda našega Jezusa,
postal veči od broja onih, ki Ga grdijo in
psujejo.

45 -

Prizadevajmo si toraj, da na oba načina
branimo čast Gospoda našega Jezusa; po¬
kazali bomo, da res ljubimo Gospoda
našegajezusa Kristusa, Sina živega
Boga.

ii. Ako ljubimo Jezusa, zjedinimo se ž Njim.

28. Kdo bi mogel dobiti dva prijatelja, ki
ne bi hotela živeti skupaj, akoravno bi
mogla, ljubezen zvezuje srca onih, ki se
ljubijo. In ako ljubezen ne hrepeni zvezati
srca, ni prava ljubezen. Ljubimo li mi Je¬
zusa prav zares? Zjedinimo se ž Njim!

Vera nas uči, da ni dovolj, zjediniti se z
Jezusom samo v ljubezni, ampak da se mo¬
ramo ž Njim zjediniti djanski v presvetem
Rešnjem Telesu. Glej, ko Jezus dovršivši
naše odrešenje vstane od mrtvih, večkrat
obiskuje svoje učence skoz štirdeset dni in
jih zbira okrog sebe, slednjič jih blagoslovi
in odide v nebesa. Ali jih je sedaj zapustil?
ali ne bo več ž njimi na zemlji? Res, Jezus
je odišel v nebesa, pa je vender tudi na
zemlji ostal. Ali On ni ostal samo na enem
kraju, kakor je bil samo na enem kraju,
dokler je hodil vidljivo po zemlji, ampak

— 46

pričujoč je v vseh cerkvah in kapelicah,
kjerkoli je presveto RešnjeTelo. Tako imajo
med seboj Jezusa vsi verniki, kjerkoli bi
bili raztreseni po svetu, samo da imajo tudi
duhovna.

29. O neizmerne ljubezni Jezusove! V vse¬
mogočnosti svoji našel je način, kako more
biti z nami po vsih krajih do konca sveta,
samo da moremo mi v Njegovem društvu
biti. Ali kaj pravim, da moremo biti v društvu
Njegovem ? Oh, v svetem obhajilu daje sc
za hrano dušam našim, pa se najbolj tesno
z nami zjedinjuje. O nerazumljive ljubezni
Jezusove! To skrivnost moramo držati samo
zato, ker nas sv. vera tako uči in ker vemo,
da je Jezus pravi Bog. On je delal kakor
Bog, to je, On je napravil, na kar človek
niti pomisliti ne bi mogel. Zato sc moramo
podvreči nerazumljivi skrivnosti Jezusove
ljubezni.

S tim je Jezus pokazal, kako močno želi,
da se zjedini z nami. Ako ljubimo Jezusa,
zadostujmo Njegovi želji in pristopajmo prav
pogosto k svetemu obhajilu! Ali On je dan
in noč v naših cerkvah, kakor jetnik, in
sicer iz ljubezni do nas, da nam milosti
deli in prav posebno želi, da Ga obiskujemo.

47

Izpolnjujmo Mu tudi to željo, pa Ga pogosto
obiskujmo v presvetem Rešnjem Telesu.

O kje so oni srečni časi, ko so kristjani
vsaki dan k sv. obhajilu pristopali! Cerkev
tudi danas tako želi, ker ve, da je to Je¬
zusu drago, ali drago Mu je zato, ker želi,
da se posvetimo. Kaj pa nas more najbolj
gotovo in najbolj hitro posvetiti? Pogosto
sveto obhajilo. Ono je najbolje sredstvo, da
postanejo sveti ne samo pravični, ampak
tudi grešniki; ker opravši svoje grehe na
sv. spovedi zadobivajo grešniki pri sv. ob¬
hajilu milost, da morejo ostati stanovitni v
dobrem.

30. Ako torej Jezusa ljubimo, zjedinimo
se ž Njim, pa zato večkrat pristopimo k
sv. obhajilu; prizadevajmo si, da tudi druge
na pogosto sv. obhajilo nagnemo; s tim bi
vstregli želji sv. cerkve, ki je to svojo
željo očitno izrekla na zboru tridentinskem;
vstregli bi tudi želji samega Jezusa, vsaj je
želja neveste Njegove tudi Njegova želja:
On sam jo je razodel v sv. pismu, kjer grozi
večno smrt onim, ki ga nečejo prejemati v
sv. obhajilu.

Ce torej gledamo, da posvetimo sebe in
druge, pa če zato pogostokrat sami pristo-

— 48 —

parno k sv. obhajilu in tudi druge na to
nagibamo, delali bomo popolnoma po želji
Jezusa in Njegove cerkve in očitno bomo
pokazali, da res 1 j u b i m o našega Gos¬
poda Jezusa Kristusa, Sina živega
Boga!

12 . Ako ljubimo Jezusa, zagotovimo si nebo.

31. Kaj hoče Jezus od nas? On hoče, da
Ga na zemlji nekoliko časa ljubimo, pa da
pridemo v nebo, kjer Ga bomo celo več¬
nost ljubiti mogli. Ako hočemo torej ljubiti
Jezusa, ako hočemo spolniti Njegovo voljo,
moramo si nebo zagotoviti. V nebu se mora
dopolniti naše združenje z Jezusom, ki je
začeto na zemlji; gori se mora tako pokro¬
piti, da ga nič več razvezati ne bo moglo;
nerazločljivo združeni z Jezusom bomo v
tolažbo presv. Srcu Njegovemu. Pa kaj bomo
delali v nebu drugoga, kakor radost Jezusu,
Jezus pa nam?  Jezus bo nas razveseljeval,
ker nam bo dal, da se bomo vdeleževali
Njegovega božanstva; mi pa bomo razve¬
seljevali Jezusa, ker v nas ne bo nič, kar
bi se Njemu ne dopadlo, ampak vse v nas
mu bo milo in drago. Tam govori stvar

- 49 —

Bogu: »Moj predragi Jezus, popolnoma je
moj, pa tudi jaz sem popolnoma Njegov.«

Vse naše prizadevanje naj gre na to, da
si zagotovimo nebo. Ža to je pa potrebno,
da se varujemo vsacega zla, in da delamo
vsako dobro, ker se z dobrimi deli zago¬
tavlja odrešenje, kakor trdi sv. pismo. Prva
misel toraj in najglavnija naj se obrača proti
nebu, vse druge misli pa naj nam ne bodo
tako važne. Moramo se prav globoko pre¬
pričati, da skrb za naše zveličanje je naj-
važnija od vseh skrbi, in da vse drugo kar
nič važno ni, ako se primerjava ž njo. Zato
se ne pečajmo z nobenim poslom, ako bi
zavoljo tega mogli svoje zveličanje izgubiti.
Pomislimo, kar je Jezus rekel, da človeku
ne bi kar nič koristilo, ako bi dobil celi
svet, pa bi izgubil dušo svojo.

32. Posvetni ljudje mnogo cenijo denar in
časna dobra, znanost in umetnost, ugodne
zabave in druge slasti. Premnogi od njih
mislijo, da so samo za vživanje na zemlji
vstvarjeni, in da jim ni treba ničesa iskati,
samo da ta sladka uživanja dosežejo. Ali
kaj se po svetu vidi? Da smrt kosi brez
prenehljaja.

Glej, ta kupi palačo, ali komaj si jo vredi,

Stadler, Ljubimo Jezusa. 4

— 50  -

umrje; drugi dobi vinograd, komaj ga dobro
popravi, umrje; nekteri postanejo učenjaki,
umetniki in visoka gospoda, toda o sirot!
umirajo, pa ne morejo nič seboj vzeti, kar
bi jim na drugem svetu koristilo. Vsi se
smrti boje in beže od nje, ali smrt se ne
boji nobenega, ona maha s koso po vseh
brez razločka. Minul je v Genui samo jeden
dan, da ni umrl nikdo, in tudi v Turinu se
je enkrat tako dogodilo, pa seje to po vseh
časopisih kakor veliko čudo oznanjevalo:
tako je resnično, da smrt vedno pobija in
brez usmiljenja. Na zemlji ne moremo no¬
benega blaga tako zavarovati, da bi vsaj
za nekoliko časa popolnoma varno bilo:
prizadevajmo si toraj, da si zagotovimo blago
večno, da si zagotovimo nebo, ker zagoto¬
vili smo si vse, ako smo si zagotovili nebo.

O koliko je ljudi v peklu, ki britko jo¬
kajo, zakaj si na zemlji niso neba zagoto¬
vili. Nam daje Bog časa, da se zveličamo,
zagotovimo si toraj nebo, večno združenje,
večno zjedinjenje z Jezusom. Tako delati
smo dolžni, ako ljubimo naše pravo dobro,
ako ljubimo Gospoda našegajezusa
Kristusa, Sina živega Boga.

- 51 -

13- Ako ljubimo Jezusa, ljubimo Marijo.

33. Kdor govori o Jezusu, ne more po¬
zabiti Marije. Kdor sovraži Jezusa, sovraži
tudi Marijo, ali kdor hvali in slavi Jezusa,
hvali in slavi tudi Marijo: Marijo, blago¬
slovljeno med ženami, ki nam je dala bla¬
goslovljeni sad Jezusa; Marijo, veliko mater
Božjo, ki nam zamore, pa tudi hoče celo živ¬
ljenje naše vse dobro dajati. Akoravno je
Ona tako sveta, ne odbija od sebe nas greš¬
nikov, ampak tolaži nas in pomaga nam,
kakor preljubeznjiva mati; prav posebno pa
nam bo pomagala o smrtni uri, da bomo
srečno odpotovali v večnost, odpotovali iz
zemlje v kraljestvo Jezusovo, kjer bomo
prav v resnici mogli govoriti: Sedaj lju¬
bimo Jezusa Kristusa, Sina živega
Boga!

Ne pozabimo toraj Marije, k Nji se ute¬
cimo v vsaki potrebi svoji, hvalimo Njeno
dobrotljivost, častimo Njeno svetost, razgla-
šujmo Njeno slavo, posnemajmo Njene čed¬
nosti. Ako bomo pravo častili Devico Ma¬
rijo, ljubili bomo v resnici Jezusa
Kristusa, Sina živega Boga.

34. Sv.Bernard imenuje Marijo: kraljevo

4 *

- 52

pot Odrešenikovo, varno stezo, na kteri
prav gotovo najdemo zveličanje in Zve¬
ličarja. Ako je torej resnično, o Kraljica,
kar ta svetnik govori, da Ti duše k Bogu
vodiš, oh nikar ne čakaj, dokler bi jaz sam
prišel k Bogu, vzemi me v naročje svoje!
Ponesi me, ponesi me; ako se ustavljam,
ponesi me na silo; s sladko vezjo ljubezni
potegni kar moreš mojo dušo, odporno mojo
voljo, da popustim stvari in da hodim edino
za Jezusom in za Božjo voljo Njegovo. Pokaži
nebu, kako si mogočna. Ker si vže toliko
čudežev storila, stori še ta čudež usmiljenja,
da popolno k Bogu pripeljaš mene vsega,
ki sem ves bil daleč od Boga. (Sv. Alfonz Lig.)

14 . Kako močno smo dolžni Jezusa ljubiti/"')

35. Kakor Bog zasluži Jezus Kristus vso
ljubezen našo; ali z ljubeznijo nam poka¬
zano hotel je, da nas prisili ljubiti Ga vsaj
iz hvaležnosti, ker je za nas toliko delal in
trpel. On nas je jako ljubil, da tudi mi
Njega jako ljubimo, pravi sv. Bernard. Pa
tudi prva zapoved Božja pravi: »Ljubi Go¬
spoda svojega Boga z vsem srcem svojim.«

*) Iz sv.Ligurija: Pratica di amar Gesu Christo.

— 53  —

Sv. Pavel trdi, da so v ljubezni vse za¬
povedi. A kdo more samo pogledati na Sina
Božjega, kako je križan in umira iz ljubezni
za nas, pa da Ga ne ljubi? Preglasno go¬
vori ono trnje, oni žeblji, oni križ, one rane,
ona kri, in zahteva od nas, da ljubimo
Onega, ki je nas toliko ljubil. »Joj!« kliče
sv. Frančišk Šaleški, »zakaj se ne vržemo
na križanega Jezusa, da na križu umerjemo
ž Njim, ki je hotel umreti na križu iz lju¬
bezni do nas.« Pa tudi sv. Pavel uči, kako
je Jezus Kristus hotel za vse nas umreti,
da mi ne bi več živeli sebi, ampak Bogu,
ki je umrl za nas.

Ne pozabi torej svojega dobrotnika, kije
s svojo smrtjo odplačal kazen, ktero si ti
zaslužil, samo da zadosti za tvoje grehe.
O kako milo in drago je Jezusu, ako se
spominjamo Njegove muke! Ali kako Ga
boli, ako nanjo  pozabljamo! Ko bi prijatelj
za prijalelja pretrpel razžaljenja, udarce in
tamnico, ali bi ga ne bolelo, ko bi slišal, kako
se prijatelj na to ne spominja, in kako o
tem kar nič slišati neče. A kako bi ga ve¬
selilo, ko bi slišal, da se prijatelj prav hva¬
ležno njega spominja, ter ga zmiraj za to
dobroto blagoslivlja! Tako tudi Jezusa prav

54 —

močno veseli, ako se hvaležno spominjamo
Njegove ljubezni, Njegove muke in smrti,
ki jo je za nas pretrpel. Jezusa so poželeli
vsi stari očaki, poželeli so Ga vsi narodi
še poprej, kakor je prišel na zemljo; koliko
bolj moramo sedaj mi samo Njega ljubiti,
ko vidimo, da je vže prišel, ko vemo, ko¬
liko se je za nas trudil, mučil sc in trpel,
dokler ni umrl na križu iz ljubezni do nas.

36. Zato je dan pred smrtjo vstanovil
zakrament sv. Rešnjega Telesa in nam na
srce privezoval, da se zmiraj hranimo z Nje¬
govim Telesom in da se spominjamo Nje¬
gove Smrti. Od tod moremo sklepati, kako
mili so Jezusu oni, ki večkrat * mislijo na
Njegove muke; vsaj je ravno zato ostal v
presv. Rešnjem Telesu, da nas ta zakrament
neprestano spominja na Njega, ki je za nas
trpel, da tim vse bolj rase naša ljubezen do
Njega. Sv. Frančišk Šaleški imenuje Kalva¬
rijo: brdo ljubečih se. Ni mogoče spomniti
se na to brdo, pa ne ljubiti Jezusa, ki je
na tem brdu umrl iz ljubezni do nas.

37. Oh, zakaj vendar ljudje ne ljubijo
tega Boga, ki je za njih toliko storil, samo
da bi ga ljubili! Predno se je Sin Božji
včlovečil, mogel je kdo dvojiti, da li ga

— 55 —

Bog ljubi, toda odkar je Jezus umrl za nas
na lesu križa, kako bi se o ljubezni Božji
posumiti moglo? »Človek,« pravi sv. Tomaž
iz Villanove, »poglej oni križ, one muke in
ono grenko smrt, ktero je Jezus za tebe
pretrpel ! Ko ti je na take načine in toliko-
vrstno dokazal ljubezen svojo, nikakor več
dvomiti ne moreš, da te ljubi in sicer jako
ljubi.« A sv. Bernard piše, da križ in vsaka
rana Zveličarjeva kliče o ljubezni, ktero ima
Jezus do nas.

V skrivnosti našega odkupljenja moramo
se spomniti na ljubezen, v kteri je Jezus
skušal poiskati različne načine, s kterimi
bi nas nagnil, da ga ljubimo. Ako je hotel
umreti za naše zveličanje, mogel je umreti
z otroci, ktere je Herod pobiti ukazal, do¬
volj bi bilo; ali ne, On hoče, da prej živi
celih 33 let v mukah in v trudu; in da nas
nagne na ljubezen, pokazal se nam je: ka¬
kor siromašno dete v štalici, kakor učenec
pri tesarskem delu, kakor hudobnež obsojen
na križ; toda predno je umrl, pokazal sc
nam je v takem stanju, da Ga mora obža¬
lovati, pa tudi ljubiti vsakdo, kdor nima
srca iz kamena. Poglej, kako se poti krva¬
vim potom, kako je bičevan, s trnjem kronan,

56 —

kako ga zasramujejo in mu za posmeh da¬
jejo trstiko v roke, kako ga oblačijo v ru-
deči plašč, kako mu križ na rame nadalju¬
jejo, kako na križ med razbojnike pribijajo.
Zasluži li, ali ne zasluži ljubezni Bog, ki je
toliko pretrpel, samo da nagne nas. da Ga
ljubimo? Dobro je rekel o. Ivan Ricolen:
Jaz ne bi kaj druzega delal, samo plakal
bi iz ljubezni do Boga, kterega je ljubezen
nagnila, da umrje za zveličanje vsih ljudi.

38. Sv. Bernard pravi: »Velika stvar,
dragocena stvar je ljubezen.« Salomon go¬
voreči o modrosti Božji, ki je sveta lju¬
bezen, imenuje jo neizmerno bogastvo, ker
je deležen prijateljstva Božjega oni, ki ljubi.
Sv. Tomaž Akvinski trdi, da ljubezen ni
samo kraljica vsih čednosti, ampak da kjer¬
koli je ona in kjerkoli ona gospoduje, da
potegne za seboj vse druge čednosti, kakor
spremljevalke svoje in da vse tako ravna,
kako bi se z njihovo pomočjo z Bogom še
bolj zjediniti mogli; ali ravno ljubezen nas
z Bogom zjedinjuje, kakor pravi sv. Bernard.
Pogosto se čita v sv. pismu, da Bog ljubi
one, ki ljubijo Njega. Razun tega daje lju¬
bezen človeku moč, da more za Boga mnogo
delati in trpeti. Sv. Avguštin trdi, da ni

— 57

stvari tako težke, da jo ljubezen ne bi mogla
premagati; ker ljubezen naredi, da sc trud
ne čuti, ali da se trud sam ljubi.

Kaj vse more ljubezen napraviti v dušah,
v kterih ona kraljuje, opisuje sv. Janez od
križa tako-le: »Kadar ljubezen Božja osvoji
kako dušo, onda pobudi v nji nenasitljivo
željo za tim, da vedno dela za Boga, kte-
rega ljubi; a vse, kar za Boga stori, zdi se
ji kakor nič; vedno ji je žal, da premalo
za Boga stori, pa da je tudi mnoga in velika
dela dovršila, da je tudi mnogo časa potro¬
šila v službi Božji; ako bi smela za Boga
umreti, za Boga se uničiti, bila bi zado¬
voljna. Zato misli v vsem, kar stori, da je
kakor nič, ker jo ljubezen uči, kaj Bog za¬
služi, in ker vidi prav jasno vse pogreške
v svojih delih; tako ji vse služi v to, da
se ponižuje in da jo peče, vsaj zna, da je
premalenkostno delovanje njeno za tako ve¬
likega Gospoda.«

39. Naš Gospod Jezus je neki dan rekel
sv. Tereziji: Vsaka stvar je prazna,

ako meni ni mila.«  O da bi to resnico
vsi razumeli! Samo jedno je potrebno. Ni
potrebno, da si bogat na zemlji, ni potrebno,
da nas spoštujejo, da ugodno živimo, da

58

imamo visoko službo ali ime učenjaka; ali
je potrebno, da ljubimo Boga in da vršimo
Njegovo sveto voljo. Vsaj nas je Bog samo
iz tega namena vstvaril, samo za to nas drži
v življenju, samo tako zamoremo v nebesa
priti.

Gospod Jezus govori vsaki duši, nevesti
svoji: »Stavi me kakor znamenje na srce
svoje in na roko svojo, da vse svoje želje
in vsa svoja dela k meni obračaš; na srce
svoje, da ne bi prišla v srce kaka druga
ljubezen, razun ljubezni do mene, na roko
svojo, da v vsem, kar delaš, ne nameravaš
kaj druzega razun mene.« O kako hitro leti
k savršenosti, kdor pri vsih delih svojih
ne gleda na drugo, razun na Jezusa križa¬
nega, in nič druzega ne išče, kakor da ga
ljubi Jezus, Gospod in Bog njegov.

40. Z vso dušo si moramo toraj prizade¬
vati, da pridemo do prave ljubezni k Jezusu.
Voditelji duš pravijo, kakošna mora ta lju¬
bezen biti, namreč: boječa,  boji se raz¬
žaliti Boga; pogumna,  ne pomišlja pod-
vzeti Bogu na slavo vse, naj bi še tako
težko in veliko bilo; močna,  ker za Boga
premaga vse napačne pohote, vse tudi naj-
grozniši skušnjave, vse tmine, ktere včasih

59 —

dušo obdajo; pokorna,  ker stori naglo
vse, kar Bog zapove ali svetuje; e i s t a,
ker samo Boga ljubi, vsaj jcdino On zasluži
ljubljen biti; goreča,  ker bi rada vse za¬
žgala in gledala, kako vse gori ljubezni
Božje; opojna,  ker stori, da duša živi,
kakor da je iz sebe, kakor da nič več ne
čuti, kakor da nima čutil za časne stvari,
vsaj skrbi samo za to, kako da ljubi Boga;
združljiva,  ker voljo stvari združuje in
zjedinjuje z voljo Stvarnikovo; vpijoča,
ker napolnjuje dušo z željami, da bi zapu¬
stila zemljo, poletela v nebo, tam se z Bo¬
gom popolnoma zjedinila in ljubila Ga iz
vse duše svoje.

Ali nikdo ne uči tako jasno, kaka mora
ljubezen biti, kakor sv. Pavel v prvem listu
na Korinčane (13, 4); on uči, da človek brez
ljubezni ni nič, da nam brez ljubezni nobena
stvar nič ne koristi; on pravi, da človek
prav nič ni vreden, če ima tudi vero, da bi
gore prestavljal, in da mu nič ne koristi,
ko bi med revne razdelil vse svoje premo¬
ženje, in dal svoje telo na mučeniško smrt,
ali ne bi imel ljubezni, in ne bi tega storil,
da Bogu omili. Za tem sv. Pavel pravo lju¬
bezen tako-le opisuje; »Ljubezen je potrpež-

60 —

ljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevošljiva,
ne ravna napačno, ne napihuje se; ni časti-
lakomna, ne išče svojega, ne da se razdra¬
žiti, ne misli hudega; ne veseli se krivice,
veseli se pa resnice; vse pretrpi, vse ve¬
ruje, vse upa, vse prenese;« ona zapušča
vse zavoljo Boga, hoče samo ono, kar hoče
Jezus, in ne odjenja nobeni skušnjavi, no¬
beni nesreči.

15. Ljubimo Jezusa nad vse.*)

41. Blagor onemu, ki zna, kaj je to: lju¬
biti Jezusa, zaničevati sebe zavoljo Jezusa.
Pustiti moramo radi ljubljenega vse, kar
ljubimo, ker Jezus hoče, da Njega samega
ljubimo nad vse. Ljubezen do stvari je pre-
varljiva in nestalna; ljubezen do Jezusa pa
je verna in stanovitna. Kdor se oklene stvari,
padel bo ž njo, toda kdor objame Jezusa,
čvrsto bo stal do večnosti. Njega ljubi in
Njega si zadrži za prijatelja; On te ne bo
zapustil, če bi te tudi vsi zapustili, in ne bo
pripustil, da konečno pogineš. Od vseh se
boš moral ločiti, hočeš ali nečeš.

*) Hoja za Jezusom, knjiga 2, 7.

- 61

42. Jezusa se drži v življenju in v smrti;
izroči se Njegovi zvestobi, ki ti edini po¬
magati more takrat, ko bi vsi onemogli.
Ljubi tvoj take je narave, da ne trpi dru-
zega pri sebi, ampak hoče, da ima sam vse
srce tvoje in da v njem kraljuje, kakor na
sedežu svojem. Ko bi se ti hotel odreči
vsem stvarem, kako rad bi Jezus s teboj
prebival. Slušal boš, kako je zgubljeno sko¬
raj vse, karkoli oslanjaš na ljudi, a ne na
Jezusa. Ne zaupaj in nikar se ne naslanjaj
na trsko, ktero veter maje, »ker vse meso
je seno, in vsa njegova slava, kakor cvet¬
lica na, polju« (Is. 40, 6).

43. Brzo se boš prevaril, ako boš pri
ljudeh samo na zvunanjost gledal. Ako boš
namreč pri drugih iskal svojo tolažbo jn
korist, mnogokrat ti bo to škodovalo. Ali
ako v vsem Jezusa iščeš, našel boš tudi Je¬
zusa; ako pa iščeš sebe, našel boš sebe na
svojo nesrečo. Ker ako človek ne išče Je¬
zusa, bolj samemu sebi škoduje, kakor bi
mu mogel škodovati svet in vsi nasprotniki
njegovi.

62  -

i6. Zaupljivo se z Jezusom druži.*)

44. Kadar je Jezus pričujoč, vse dobro je
ž Njim, nič se težko ne dozdeva; a kadar
Jezusa ni, vse je nadležno in pusto. Kadar
v srcu ne govori Jezus, prazna je tolažba,
toda če Jezus samo eno besedo spregovori,
čuti se velika tolažba. Ali se ni Marija koj
vzdignila s kraja, kjer je plakala, ko ji je
Marta rekla: »Učitelj je tukaj, kliče te« (Joa.
11, 20)? O preblažena ura, kadar te Jezus
pokliče od solza na veselje duha. Kako si suho¬
paren in tvrd brez Jezusa! Kako si nespa¬
meten in brezumen, ako poželiš kaj druzega
razun Jezusa! Ali ni to veča nesrdča, ka¬
kor pa če bi zgubil celi svet?

45. Kaj ti zamore dati svet brez Jezusa ?
Biti brez Jezusa, to je grozen pekel, toda
biti z Jezusom, to je sladak raj. Ako je Je¬
zus s teboj, noben sovražnik ti škodovati
ne more. Kdor je našel Jezusa, našel je do¬
ber zaklad, da, največe dobro; a kdor je
zgubil Jezusa, premnogo je zgubil, več ka¬
kor pa bi zgubil celi svet. Največi je siro¬
mak, kdor živi brez Jezusa, toda največi
bogatin, ki je dober z Jezusom.

*) Hoja za Jezusom, knjiga 2, 8.

— 63 —

46. Velika je umetnost znati, kako se z
Jezusom obči; in znati Jezusa pridržati, ve¬
lika je modrost. Bodi ponižen in miroljuben,
pa bo Jezus s teboj; bodi pobožen in miren,
pa bo Jezus ostal pri tebi. Prav hitro moreš
Jezusa odgnati in zgubiti milost Njegovo,
ako se boš nagibal k zvunanjosti. Ali če
Njega odženeš in zgubiš, kam se boš utekel,
kje si poiskal druzega prijatelja? Brez pri¬
jatelja ne moreš dobro živeti, in ako ti Jezus
ne bo prav posebni prijatelj, preveč boš
žalosten in zapuščen. Neumno bi torej bilo,
ako bi v druzega zaupal in ž njim se ra-
doval. Bolje bi ti bilo, da ti je celi svet
protivnik, kakor pa da Jezusa razžališ. Med
vsemi, ki so tebi mili, naj ti bo Jezus jedini,
kterega prav posebno ljubiš.

47. Vse ljudi ljubimo radi Jezusa, ali Jezusa
radi Njega samega. Samo Jezusa moramo
posebno ljubiti, ker je od vsili prijateljev
jedini dober in zvest. Zavoljo Njega in v
Njem naj ti bodo dragi prijatelji in nepri-
jatelji; za vse moli, da bi Ga vsi spoznali
in ljubili. Nikdar ne želi, da bi tebe po¬
sebno hvalili in ljubili, ker to spada samo
na Boga, ki sebi sličnega nima. Pa tudi ne
želi, da se kdo v svojem srcu s teboj peča,

- 64

pa tudi ti se ne pripuščaj ljubezni do dru-
zega; ampak Jezus naj bo v tebi in v vsa¬
kem dobrem človeku.

48. Znotraj bodi čist in prost, da se ne
navežeš na nobeno stvar. Cist moraš biti in
prosto srce Bogu prinesti, ako hočeš poči¬
vati in okušati, kako sladak je Gospod. Ali
do tega ne prideš, ako te milost Njegova
ne prehiti in na se ne potegne, da se od
vsega odtrgaš in oprostiš, in sam ž Njim
samim zjediniš.

Ker, ako pristopi k človeku milost Božja,
za vse je sposoben; ali kadar se odmakne,
postane reven in slab, in kakor samo za
šibe odmenjen. V vsem tem ne smeš zgubiti
pogum, ne smeš obupati, ampak ravnodušno
se podvreči volji Božji, in vse, karkoli te
zadene, pretrpeti na slavo Jezusa Kristusa,
vsaj za zimo pride leto, za nočjo dan in po
nevihti jasno nebo.

Molitev k Jezusu Gospodu.

Gospod Jezus Kristus, ki si iz neba prišel
na zemljo, da ustanoviš kraljestvo Božje^
pridi in kraljuj v srcu mojem.

Ti edini si moj kralj, ker Ti edini si moj
Bog! Kralj moj in Bog moj (ps. 5, 2).

— 65 —

Kakor ob času Tvojega trpljenja grde brez-
božnici tudi danas Tvoje kraljevo veličanstvo.
Oni pravijo: Nečemo, da ta kraljuje nad nami
(Luc. 19, 14).

Ali jaz, o Jezus moj, jaz naznanjam vsemu
svetu, da si Ti edini kralj srca mojega, edini
učitelj vsega bitja mojega.

Tako bom klical v duši svoji do zadnjega
zdihljeja.

Jaz se torej popolnoma podvržem svetim
zapovedim Tvojim; izjavljam, da hočem ži¬
veti in umreti, kakor zvest član Tvojega
kraljestva, ki je na zemlji katoliška vojsku¬
joča cerkev pod vodstvom rimskega papeža.

A upam, da pridem enkrat tudi v slavno
kraljestvo Tvoje na nebu. Amen.

Hvaljen in slavljen bodi Gospod in kralj
naš, Jezus Kristus, Sin živega Boga, sedaj
in na vse večne čase. Amen.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

O

— 66  —

Drugo poglavje.

Glavne črtice iz življenja Gospoda
našega Jezusa Kristusa.*)

i. Bog je obljubil Odrešenika.

Človek bi se bil zgubil, ko bi se ga Bog
ne bil usmilil. Razžalil je veličanstvo Božje,
toda greha ni mogel popraviti, ker ni mogel
zanj toliko zadostiti, kolikor je razžalitev
zahtevala. Ali Bog sam je pritekel človeku
na pomoč in sicer v svojem usmiljenju, ktero
je v delih Božjih ravno tako nerazumljivo,
kakor je nerazumljiva Njegova pravičnost.
Komaj je Adam zagrešil, vže mu Bog obeta
Odrešenika, še poprej kakor pa mu naznani
sodbo prokletstva, ktero je izrekel proti
kači, in v kterem mu pove, kako misli od¬
kupiti njega in njegove otroke: vsaj je Bog
proklel kačo, namreč vraga, ki je porabil
kačo, da zapelje ženo, pa je koj povedal, da
se bo od žene rodil oni, ki bo kači glavo
strl, to je oni, ki bo pokončal moč vragovo

*) Iz Lhomondovc knjige o krščanskem nauku.

— 67 —

na zemlji. Kar je Bog obetal, spolnil je, ko
je preteklo štiri tisuč let; hotel je namreč,
da v tem dolgem času obljuba dozori, da jo
večkrat ponovi in točnijc, obširnije in jas-
nije razloži.

In res, obljubo dano Adamu potvrdi Bog
Abrahamu. Abrahama je namreč Bog izbral,
da postane prvim očetom onega naroda, ki
sc je imel posebno službi Božji posvetiti.
»Gospod pa je rekel Abrahamu: pojdi iz
svoje dežele ... in pridi v deželo, ki ti jo
bom pokazal, in iz tebe bom storil velik
narod, ... in v tebi bodo blagoslovljeni vsi
narodi na zemlji« (Gen. 12, 1—3). Zadnje
besede naznanjujejo, kako se ima razumeti
prva obljuba in kako bo kači strl glavo oni,
ki se ima roditi od žene.

Vsi narodi so molili krive bogove, in vsa
zemlja bila je polna hudobij. Bog pa obljubi
Abrahamu, da bo Odrešenik, ki ima biti nje¬
gove rodovine, vse zaslepljene narode, ki so
pozabili na svojega stvarnika, oslobodil iz
sužnosti satanove, vse pripeljal k pravemu
spoznanju Božjemu, in da ravno v tem je
pravi blagoslov. Da se morajo omenjene be¬
sede tako razumeti, vidilo se bo pozneje iz
prerokovanj.

5 *

— 68

To obljubo je Bog ponovil Izaku in Ja¬
kobu. Jakob razsvetljen z nebeško svetlobo
še bolj natanko prerokuje prihod Odrešenika
in naznani čas, kdaj da bo prišel. Na smrtni
postelji namreč zbere okrog sebe svoje otroke
in poln Duha svetega jim pripoveduje, kaj
se bo njihovim potomkom zgodilo. Četrtemu
sinu, Judi, spregovoril je te-le čudne besede:
»Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje; ... pri¬
klanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta; .. .
kraljeva palica ne bo vzeta od Jude in voj¬
voda ne od njegovega ledja, dokler ne pride
on, ki ima biti poslan in ga čakajo narodi«
(Gen. 49, 8—10). Glej, kako se prva obljuba
razvija in kako je zmiraj bolj razumljiva.
Poslanec Božji je oni, o kterem govori ob¬
ljuba; na njega čakajo narodi, ki imajo v
njem biti blagoslovljeni. .Sedaj vemo, da se
ima Odrešenik roditi iz rodovine Judove;
vemo tudi čas, kedaj da ima priti; dokler
ne pride, ne bo se vzela kraljeva palica
od Jude; Juda, njegov rod namreč, imel bo
prvenstvo in glavno oblast do prihoda Od-
rešenikovega. Pozneje bomo vidili, kako sc
je to prerokovanje prav po besedi izpolnilo,
sedaj nadaljujmo, razjasnovati obljube o Od¬
rešeniku,

— 69  —

Narod je po smrti Jakobovi tri sto let
ostal v Egiptu; začeli so ga Egipčani ne¬
izmerno tlačiti in preganjati. Bog ga hoče
osloboditi, pa si izbere izvanrednega moža,
namreč Mojzesa, ki je bil poln njegovega
Duha in njegove moči. Mojzes oslobodi na¬
rod, pod Sinajsko goro mu da zapovedi
Božje, pripelje ga do meja obečane zemlje,
zbere ga okoli sebe in mu v imenu Božjem
ponovi obljubo, da bo prišel Odrešenik iz
rodovine Judove. »Iz srede tvoje«, reče Moj¬
zes, iz srede tvoje, izmed bratov tvojih bo
Gospod Bog zbudil proroka, kakor sem jaz,
njega poslušajte!« In narod gaje ravno tako
pričakoval, kakor mu ga je Bog obljubil.
Ta prerok jednak Mojzesu, torej osloboditelj
bratov, posrednik nove zaveze kakor Mojzes,
kterega mora vse poslušati, ko pride in
začne govoriti, ta prerok je Odrešenik sveta;
s svojim naukom imel je razsvetliti svet,
sam Bog je imel za njega spričevati: »To
je moj ljubeznjivi Sin, njega poslušajte.« Do
njegovega prihoda ni se pokazal v narodu
izraelskem noben prerok jednak Mojzesu,
ki bi bil Boga gledal v lice in dal nove
postave svojemu narodu.

O Bog! kako globoko rano je vsekal greh

— 70

človeku! Ali ti si vedel za zdravilo, vsaj
za vsemogočnega zdravnika ne postoji ne¬
ozdravljiva bolezen. Steze Tvoje pravičnosti
so nerazumljive, ali nerazumljive so tudi
steze Tvojega usmiljenja. Res, Ti zahtevaš .
zadovoljstvo primerjeno razžalitvi, ali Ti
sam nam potrebno žrtvo daješ. Res, Ti
zahtevaš plačo primerjeno zadolženju, ali
sam nam daješ dar, s kterim Ti moremo
vse dolgove obilno poplačati. Ti si grešni
rod človeški tolažil z upanjem na Odreše¬
nika, ki naj ga spravi s Teboj. Tega pre-
magavca satanovega obetal si Adamu, in
zopet obljubil Abrahamu, da bo on prinesel
blagoslov za vse narode; obljubil si ga Ja¬
kobu kakor poslanca svojega, za kterem naj
vsi narodi hrepene, na kterega naj vsi ča¬
kajo. Ti si odločil čas, kdaj da ima priti;
nado nanj si obnovil in potrdil, ko si Moj¬
zesu razodel nove znakove, po kterih se bo
Odrešenik mogel spoznati: naznanil si ga
kakor proroka, kakor osloboditelja svojih
bratov, kakor posrednika nove zaveze, in
zapovedal si, da ga poslušamo. O moj Bog,
slušali bomo na Njegov glas, ravnali se po
Njegovem nauku; vsaj smo mi otroci obljube,
ker verujemo v Njega. Ti si Abrahamu rekel,

— 71

da hočeš biti Bog njegov in Bog njegovih
potomkov, ali v njegove potomke prištevaš
vse, ki so mu jednaki v veri. Mi torej smo
njegov narod, na nas je razlit blagoslov, ki
ima osrečiti vse narode, pa zato ne bomo
nikdar prenehali hvaliti in slaviti usmiljenje,
ktero nam je proti našemu zlu pripravilo
tako krepko in čudovito zdravilo.

2. Bog je unapred povedal, da se bodo
pogani obrnili.

Bog sam je odkril smisel prerokovanj in
je jasno povedal, kaj je blagoslov, ki gaje
Odrešenik imel razliti nad vse narode. Razun
naroda izraelskega živeli so vsi narodi v
tminah in molili so krive bogove. Povsod
so pozabili na pravega Boga, pa so vraga
kakor Boga častili. To grdo malikovanje se
je kaj globoko vkoreninilo, ker je ugajalo
vsim strastim; ravno strasti so ga podrže-
vale in dozdevalo se je, da ga ni mogoče
odpraviti: tako je zastarelo, povsod se raz¬
širilo in od vseh se poprijelo. Ali Bog sklene,
oblast satanovo pokončati, kakor je Adamu
obetal in vse ljudi zopet k resnici pripeljati.
Ta velika prememba imela je biti delo Od¬
rešenika sveta in jedro vseh znamenj Nje-

72  —

govega prihoda, vsaj je imel nalogo, da raz¬
svetli vse narode, in tako usreči z blago¬
slovom svojim. Pošiljal je Bog može na¬
polnjene sv. Duhom, da bi oznanjevali, kako
se bodo poganski narodi spreobrnili. Jasno
in bistro govori o tem spreobrnjenju sveto
pismo na premnogih krajih. Vsi preroki, raz¬
svetljeni z Božjo svetlobo, so o tem prezna-
menitem dogodku prerokovali na več na¬
činov in sicer več stoletij prej, kakor pa so
se dogodili; točno so opisali, kdaj se bo to
zgodilo. Vsi so oznanjevali, kako bo Odre¬
šenik razgnal tmine, v kterih je svet tičal
pred Njegovim prihodom, kako bo ravno
pogane razsvetlil in podučil, kako bo nje
ravno tako kakor jude oslobodil, da bo po¬
gane in jude zjedinil v en narod, ki bo jed-
nega, jedinega in pravega Boga molil v
Duhu in resnici. Poglej samo v sv. pismo
in čudil se boš, kolikokrat se vse to spo¬
minja, kako jasno, odločno in jezgrovito.
Manjka nam prostora, da vse dotične besede
sv. pisma napišemo, ali vsaj nektere moramo
vendar le prijaviti.

Čuj toraj, kaj govori o vspehu prihoda
Odrešenikovega David, sveti in od Boga
navdušeni kralj! »H Gospodu se bodo po-

vrnili vsi kraji zemlje in molili ga bodo
vsi poganski rodovi. Ker Gospodovo je
kraljestvo in kraljeval bo nad vsemi na¬
rodi.« Cuj preroka Izaija: »Pravični iz Siona,
to je Odrešenik sveta, dal se bo poganom
v znamenje, da ga kličejo; On jim bo vrhovna
glava in gospodar: On jih bo podučil v pra¬
vičnosti; pod Njegovim vodstvom se bo ne¬
poznan narod zjedinil z narodom Božjim in
od vseh strani bodo pogani semkaj hiteli:
Gospod se bo ta dan visoko povzdignil, ali
krivi bogovi se bodo popolnoma pokončali.
Narod, ki je hodil v tminah, zagledal je ve¬
liko svetlobo in solnce je izišlo onim, ki so
hodili v smrtni senci.« In zopet: Premalo

je, da imaš mojo moč, da podigneš rodove
Jakobove, glej naredil te bom v luč poga¬
nom, da poneseš odrešenje moje do na kraj
zemlje. — Vstani Jeruzalem, slava Gospo¬
dova pokazuje se nad teboj. Narodi hodijo
v tvoji luči in kralji v svetlobi, ki je nad
Teboj izašla. Onda se bodo imena Gospo¬
dovega bali oni, ki so od zapada, in solnca
slave Njegove oni, ki so od iztoka, ko pride
Odrešenik za Sijon.« Kavno tako krepko in
jasno govori prerok Zaharija: »Bog, Gospod
vojskinih trum, govori: Prišel bo čas, ko

— 74  —

bo mnogo narodov šlo v Jeruzalem, da se
Gospodu poklone. Ljudje vsacega jezika in
naroda prijeli bodo kraj obleke enega juda
in bodo rekli: Z vami gremo, ker smo sli¬
šali, da je z vami Bog. — Prišel bo čas,
ko bom imena krivih bogov iztrebil iz
zemlje, pa se na nje nikdar več spominjali
ne bodo. Gospod bo kralj nad vso zemljo,
in jedino Njegovo ime se bo spoštovalo.« :

Preglej vsa druga prerokovanja, in opazil
boš, kako vsa ravno tako govore. Vidil boš,
kako se opisuje, da ima prihod Odrešenikov
pobuditi velike dogodke, bučna gibanja, ki
se bodo po vsem svetu razširila. Ne more
se pogrešiti, treba samo odpreti oči in gle¬
dati: kako se imajo narodi razsvetljevati,
kako krivi bogovi padati, kako se širiti
spoznanje pravega Boga: ravno to ima biti
sad in znamenje Odrešenikovega prihoda.
Pokazali bomo, kako se je vse to po Jezusu
zgodilo in po onih. ktere je On poslal in
jim podelil svojo moč. Jedini ta dogodek po¬
polnoma dovoljno dokazuje, da je katoliška
vera Božja vera, pa bi drugih dokazov treba
ne bilo.

O moj Bog, dobro razumim, zakaj je bilo
treba, da narode blagoslovi oni, ki se je

—- 75  —

imel roditi iz Abrahamovega zaroda. Jasno
mi je, zakaj so ga narodi vroče poželeli in
težko pričakovali: vsaj jih je imel rešiti iz
tmin, v kterih so tako dolgo tičali; Odre¬
šenik sveta jim je imel biti luč in odrešenje;
imel jih je spraviti s Teboj, osloboditi iz
nesrečnega robstva, v kterem so zdihovali,
odkar je satan zagospodoval na svetu. Tudi
mi smo deležnici teh obljub in tega blago¬
slova. Naši očetje so iz onih narodov, ki so
hodili v smrtni senci; Odrešenik obljubljen
očakom razsvetlil je nje in nas. Od Njega
nam je ta prevelika sreča, da spoznamo
Tebe in da služimo Tebi. Nikar ne daj, o
Bog, da bi tako velike milosti postali ne¬
vredni ; daj, da nam bo vedno mila in draga
sv. vera, ki smo jo podedovali od svojih
očetov. Po nedvomljivih znamenjih se more
razpoznati, da je res Božja; slep bi moral
biti, kdor bi ne videl, da je ona Tvoje delo.
Vsaj si samo Ti ono duhovno bitje, ki si
toliko stoletij prej mogel gledati preveliko
premembo v času prihoda Odrešenikovega,
kakor si tudi samo Ti, ki si s svojo vse¬
mogočno roko ono premembo narediti mo¬
gel. Zahvaljujem se Ti, o moj Bog, da si
našo sv. vero obdal s toliko svetlobo! Kdor

— 76  —

navlašč ne zapera svojih oči, mora spoznati,
da je ona od Tebe.

3. Preroki so opisali znamenja, po kterih
se more spoznati Odrešenik sveta.

Kolikor bolj se je približeval čas, v kte-
rem je imel priti Odrešenik, toliko jasnije
se je opisoval v prerokovanjih. Bog je od
časa do časa pošiljal preroke, ki so una-
pred oznanjevali prihod Odrešenikov. Vsaki
prerok je povdarjal kako posebno znamenje,
po kterem bi se mogel spoznati Zveličar,
ko pride. Pa je tako Bog razodel vsa zna¬
menja, ki so se v osebi Odrešenikovi zdru¬
žila: On je opisal vse okolnosti rojstva,
življenja, smrti in vstajenja Odrešenikovega.
Vsi dogodki življenja Odrešenikovega bili
so sklenjeni in odločeni poprej, kakor pa
se je Odrešenik pokazal na svetu. Zanimala
te bo slika, ktero hočem sedaj razgrniti pred
tvojimi očmi, ko ti mislim glavnija preroko¬
vanja bolj natanko razjasniti.

David, ta pobožni od Boga razsvetljeni
kralj, spada med one svete može, ki so naj¬
bolj jasno o Odrešeniku govorili. On ga
imenuje Odrešenika sveta, svojega Gospoda,
in spozna, daje Sin Božji; on unapred pravi,

— 77  —

da se bo kraljestvo Odrešenikovo razširilo
med vsemi narodi in da nima drugih meja
od meja vsega sveta. David oznanjuje Od-
rešenikove muke, Njegovo nasilno smrt in
način, kako jo bo pretrpel; David gleda,
kako Mu prebadajo roke in noge, kako se
Mu morejo šteti kosti, kako se razdeljuje
Njegova obleka in se vadija za Njegovo
gornjo obleko, kako Ga napajajo z jesihom
in žolčem. Ali David tudi pravi, da Odre¬
šeniku telo ne bo strohnelo v grobu, ampak
da bo iz njega slavno vstal. To preroko¬
vanje je zares čudno in sicer prav posebno
zato, ker se je tisuč let poprej naznanilo,
kakor pa dogodilo.

Izaija, ki je živel tri sto let pozneje, go¬
vori ravno tako jasno in odločno o Odreše¬
niku sveta. On vidi, da se bo Odrešenik
rodil iz roda Jesejevega od Device; imenuje
Ga čudežnim otrokom, očetom prihodnjega
veka, samim Bogom. On oznanjuje, da bo
kraljestvo Odrešenikovo večno, da se Mu
bodo poklonili vsi narodi, da bodo na Nje¬
govo besedo hromi hodili, gluhi slišali, mu¬
tasti govorili, slepi spregledali. A ravno ta
prerok ne govori samo o slavi, ampak tudi
0 sramoti Odrešenikovi; on predstavlja Od-

78  —

rešenika, kako je zavržen, zaničevan, osra-
moten, kakor da je najzadnji od vsih ljudi;
on Ga prikazuje, kakor moža bolečin, kte-
rega stiskajo vse slabosti, ker je vzel na
sebe naše grehe, da za nje s trpljenjem Svo¬
jim zadosti Božji pravici. On pripoveduje,
da bodo Odrešenika pljuvali, da bodo po¬
stopali ž Njim kakor z hudobnežem, da ga
bodo z hudobneži gnali v smrt, ali da bo
On vse to prenašal potrpežljivo kakor jagnje,
ki se vodi v klavnico. Prerok temu pristav¬
lja, da bo Odrešenik glava mnogobrojnemu
potomstvu, glava cerkve, v ktero bodo po¬
gani od vseh strani hiteli, ali da se bodo
j udje zavoljo nevere skoraj vsi zavrgli. Ali
se more povest Odrešenikova jasnije pripo¬
vedovati? No, vediti moraš, da so vsa ta
prerokovanja sedem sto let pred prihodom
Odrešenikovim naznanjena bila.

Pa i drugi preroki so točno in jasno o
Odrešeniku govorili. Prerok Mikeja trdi, da
bo Betlehem, to najmanje mesto Judovo, po¬
stal glasovit, ker se bo v njem rodil Odre¬
šenik sveta. Zaharija gleda, kako Odrešenika
učenec Njegov za trideset srebernikov pro¬
daja in da se za te denarje kupuje njiva
lončarjeva. On nam Odrešenika predstavlja

— 79  —

kakor kralja, toda kralja ubožnega, ki na
oslici, na mladem od oslice, slovesno jaha
v Jeruzalem. Prerok Agej povišuje slavo
drugega tempeljna nad slavo prvega, ker bo
drugi tempelj posvetil od vseh pričakovani
odrešenik sveta. Prerok Daniel prav natanko
napoveduje čas Njegovega prihoda. On je v
babilonski sužnosti premišljeval o robstvu
svojega naroda in o sedemdeset letih, koli¬
kor je imela ta sužnost trpeti, pa mu Bog
pošlje angelja, ki ga je podučil, da od za¬
povedi, naj se Jeruzalem sozida pa do pri¬
hoda Odrešenikovega, ki bo svet odrešil iz
prežalostne sužnosti greha, ima preteči sedem¬
deset letnih tednov, t.j. štiri sto in devetdeset
let; on jasno pripoveda, da bodo Odrešenika
v zadnjem letnem tednu ubili, da bodo stare
žrtve prestale in da se bo nov testament
•sklenil, da se bo po smrti Odrešenikovi
Jeruzalem in tempelj njegov razdjal, in na¬
rod judovski raztresel po vsem svetu. In
tudi zadnji prerok, Malahija namreč, pravi:
»Od solnčnega izhoda pa do zapada njego¬
vega bo Moje ime veliko med narodi, povsod
se bodo žrtve darovale Moj emu imenu, in daro¬
vala se bo čista žrtva: ker veliko bo moje
ime med narodi, pravi Gospod vojnih trum.«

— 80  —

Nikar ne pozabi, da se o starini teh pre¬
rokovanj kar nič dvomiti ne more, vsaj za
nje svedoči narod, kterega spričevanja ne
morejo nikako sumljiva biti, narod namreč
judovski, narod krščanstvu sovražen, ki mora
potrditi resnico vseh prerokovanj, akoravno
vsa njega samega obsojujejo. Knjiga, v kteri
so vsa ta prerokovanja napisana, je v rokah
sovražnikov krščanskemu imenu, od njih
smo jo mi dobili. Kdo bi mogel trditi, da
so nam judje nagnjeni? Dozdeva se nam,
kakor da je Bog j ude od propada starih
narodov obvaroval zato, da jih prisili, naj
za svete knjige nepobitno spričevanje dajo,
spričevanje, po kterem bi bilo nemogoče
samo pomisliti, da so knjige pokvarjene.

To so čudeži, o moj Bog, ktere si Ti pre¬
rokom Svojim pokazal več sto let poprej,
kakor pa so se dogodili. Tako se je skriv¬
nost o Odrešeniku zmiraj bolj razvijala po
prerokovanjih, ki so jasnija od solnca. Da
mi bo vera še bolj trdna, moram zbrati vse
pojedine črtice raztresene pri posameznih
prerokih. Odrešenik, ki se po daljnem ko¬
lenu imenuje sin Abrahamov, imenuje se po
bližnjem sin Davidov; čas prihoda Njegovega
je točno določen; Devica Mu ima biti mati,

— 81  —

a Betlehem rojstno mesto; On bo kralj, toda
ubožcn kralj; slavno bo prišel v Jeruzalem,
ali jahajoč na oslici; On je Bog; drugi tem¬
pelj, v kterem se bo pokazal, Njegov je
tempelj; delal bo velike čudeže, čudeže, ki
bodo ljudem koristni. Naznanil bo novo po¬
stavo, sklenil nov testament, ali Njegov na¬
rod Ga bo zavrgel; prodan bo za trideset
srebrnikov, in za to ceno se bo kupila
njiva lončarjeva. Grdo bodo ravnali ž Njim,
pljuvali ga v obraz, obsodili na smrt; pre¬
bodli mu bodo roke in noge, razdelili Nje¬
govo obleko in za gornjo obleko vadljali.
Po smrti Njegovi se bodo uničili vsi grehi,
ali On bo slavno iz groba vstal. Za kazen
se bo Jeruzalem razdjal, narod raztresel po
celem svetu, stare žrtve bodo prestale. Onda
se bodo pogani obrnili in vsi narodi se Mu
bodo poklanjali; po Njem bo ime Tvoje, o
moj Bog, slavno po vsem svetu in povsod
se Ti bo darovala čista in neomadežvana
žrtva. Kako čudni so vsi ti dogodki, o moj
Bog, ker so tako točno in jasno od davna
unapred napovedani! Kdo more razun Tebe
tmine tako daljne prihodnosti spoznati in v
nji vse dogodke tako točno in tako natanko
citati? O moj Bog, v največi ponižnosti se

Stadler, Ljubimo Jezusa. ^

— 82

poklanjam modrosti Tvoji! V Tvojih skle¬
pih je vse v prelepem redu; tako si dal
povest Odrešenikovo unapred prav točno
napisati, da nam je stalen in večen dokaz
o resnici svete vere, ktero mi izpoznavamo.

4. Jezus Kristus, naš Gospod, edinorojeni
Sin živega Boga.

Sedaj spoznaš vsa znamenja, ktera so pre¬
roki o Odrešeniku naznanili, in ktera smo
zgoraj našteli. Ako so se vsa ta znamenja
skupaj vzeta spolnila edino na Jezusu Kri¬
stusu, ali ni onda ravno On tisti Odrešenik
sveta, ki je Adamu obetan, oni Sin Abra¬
hamov, v kterem se imajo blagosloviti vsi
narodi, oni Sin Davidov, kterega kraljestvo
bo večno ? Ti sedaj jasno vidiš, da je Jezus
Kristus, Gospodin naš, v sebi združil vsa
znamenja, ktera so se napovedala o Odre¬
šeniku sveta; vidiš, kako preroki govoreči
o Odrešeniku sveta tako živo opisujejo sliko
Jezusa Kristusa, da je nemogoče reči, da
Jezus Kristus ni oznanovani Odrešenik. Ali
da tudi. najmanji dvojbo izgubiš, dovolj bo,
ako v eni roki držimo sv. pismo starega, a
v drugi sv. pismo novega testamenta in da
prerokovanja primerimo s samimi dogodki.

— 83 —

Gotovo je, da je v času, ko sc je Jezus
rodil, ves svet ne samo v judovski zemlji,
ampak po celem iztoku, pričakoval obetanega
Odrešenika. O tem nam piše poganski pi¬
satelj Svetonij: »Staro, po vsem iztoku raz¬
širjeno mnenje je, da bodo sedaj premagali
ves svet osvojitelji, ki bodo prvi prišli iz
Judeje.« Ravno tako govori pisatelj Tacit.
To splošno pričakovanje se naslanja na slo¬
veče prerokovanje Jakobovo, ki je unapred
rekel, da bo Odrešenik sveta prišel v času,
ko vrhovni glavari judovski ne bodo več iz
rodu Judovega, in na prerokovanje Danielovo,
ki je do prihoda Od rešeni kovega napovedal
490 let. Jezus Kristus pa seje rodil ravno v
času, ko je v Judeji vladal Herodež, ptujec,
in ko so se koncu primikala leta Danielova.

Po prerokovanjih se je Odrešenik imel
roditi iz roda Davidovega od Device v Bet¬
lehemu. Odpri sv. evangelij in vidil boš,
kako sc je Jezus rodil od preblažene De¬
vice Marije iz roda Davidovega v Betlehemu,
akoravno Marija ni stanovala v Betlehemu.
Izvanredna previdnost Božja prisili Jožefa in
Marijo, da morajo iz Nazareta popotovati v
Betlehem in se tukaj v mestu svojega roda
popisati.

6 *

— 84  —

Po Mojzesu imel je Odrešenik sveta dati i
novo postavo bolj popolnoma od prve in
vstanoviti nov zakon. Ti poznaš postavo, v
kteri nas je Jezus Kristus podučil, ti si član
novega zakona, kterega je Jezus vstanovil.

Po preroku Izaiju imel je Odrešenik svoje >
nauke potrditi s tem, da bo dal slepim po¬
gled, gluhim sluh, mutastim govor, hromo-
vim hod, mrtvim življenje. Primeri to pre¬
rokovanje z besedami Jezusovimi učencem <
sv. Janeza, da jim dokaže, da je res obljub¬
ljeni Odrešenik. On jim je rekel: »Idite in
povejte Janezu, kar ste slišali in vidili. Slepi
spregledavajo, hromovi hodijo, mutasti go- '
vore, mrtvi vstajajo.«

Spomni se, kar se je prerokovalo o Je¬
zusu, kako prihaja v Jeruzalem in v tempelj,
kako Ga izdaja jeden od učencev Njegovih,
za koliko ceno Ga izdaja, kaj bo trpel,
kako umrl, in kaj se bo po smrti Njegovi
vse dogodilo. Zatim čitaj, kar sveti evan¬
gelisti pripovedujejo o trpljenju in smrti
Jezusovi, pa povej, ali se more prerokovanje
in njegova izpolnitev točnije vjemati ? Jezus
je prišel v Jeruzalem slovesno, ves narod
Ga je pozdravljal, ali jahal je na oslici, na
mladem od oslice: kar je prerok Zaharija

85  —

natanko povedal, ker je hotel naznaniti, da
Odrešenik ne bo prišel v Jeruzalem po obi¬
čaju drugih kraljev v prekrasnih vozovih,
ampak kakor miroljubiv kralj na oslici.
Jezus je mnogokrat prišel v tempelj, po¬
gosto je v njem učil in oznanil, da bo raz-
djan — no s tem je povedano, da se je iz¬
polnilo prerokovanje, v kterem se trdi, da
bo v tempelj prišel Odrešenik in da bi bilo
potem zastonj, pričakovati druzega Odreše¬
nika, vsaj je tempelj razdrt, pa ne more
nikdo več vanj priti. Jezus je bil prodan za
trideset srebcrnikov in za to kupljena lon¬
čarjeva njiva. Jezusa Kristusa so popljuvali,
pogrdili, med razbojnike prišteli; Njemu so
prebodli roke in noge, ter Ga pribili na
križ; napojili so Ga jesihom in žolčem;
vojniki, ki so ga križali, porazdelili so si
Njegovo obleko in za gornjo obleko so
vadljali. Jezus je tretji dan iz groba vstal.

Dokončujmo svoje primerjevanje in po¬
glejmo še, kako se posljedice Jezusove smrti
vjemajo z dotičnimi prerokovanji. Preroki
so rekli, da bo zavoljo hudobij in nevere
judovsko mesto Jeruzalem s tempeljnom raz-
djano in da se ima v grozni vojski vse
opustošiti. Kako točno se je to prerokovanje

— 86  —

izpolnilo,^ o tem se moreš prav točno pre¬
pričati. Citaj samo povest naroda judovskega,
kakor jo je napisal josip Flavij, ki je pri¬
padal najodličnijim judom, pa boš videl,
kako je rimski vojskovodja Tit kmalo po
smrti Jezusovi Jeruzalem zavzel in razdjal;
tudi tempelj je bil požgan, pa vsa Judeja
poteptana, opustošena. Ednajst sto tisuč ju-
dov je poginilo v ti vojski; ostanki so se
raztresli po vsem svetu; prokletstvo nad
njimi izrečeno tlači jih še danas, akoravno
bo naskoraj devetnajst stoletij preteklo. Na
svoje oči vidimo, kako sc judje izgnani iz
svoje domovine poticajo po celem svetu
zaničevani od vseh, mi vidimo, kako so
brez tempeljna, brez duhovna, brez žrtve,
brez poglavarstva, brez domovine, kako na
čelu in obrazu nosijo znamenje prekletstva
Božjega.

Nazadnje pravi prerokovanje, da bodo v
času Odrešenikovem spregledali vsi narodi,
ki so do onda tičali v tminah, da se bodo
obrnili k Jezusu, da bo Ime Gospodovo ve¬
liko med njimi, da bo postal samo eden
ovčnjak, samo ena cerkev, kteri bo Jezus
najviši pastir in poglavar in da se bo povsod
Bogu darovala čista in neomadežvana žrtva.

— 87

Sedaj je dosta odpreti oči in gledati po
svetu, pa moreš viditi, da je Jezus res ob¬
ljubljeni Odrešenik. Poglej na katoliško cer¬
kev: ali niso ravno v nji narodi, ki so prej
krivim bogovom služili? Služi se sedaj je-
dino pravemu Bogu na mestih, kjer so bili
poprej sozidani tempeljni na čast malikom.
Ali ni zaslepljene narode razsvetlil naš Gos¬
pod Jezus Kristus? ali ni On po vsem svetu
poslal učence svoje, da povsod oznanjujejo
pravega Boga, pa pokončavajo krive bogove?
Popolnoma je toraj gotovo, da je Jezus Kri¬
stus obljubljeni Odrešenik, vsaj ni nobenega
prerokovanja, ki bi se nad Njim ne bilo
spolnilo. Rodil sc je točno v času, na mestu
in v okolnostih, kakor govore preroki o
Odrešeniku; On je živel in umrl, kakor se
je unapred naznanilo o Odrešeniku, da bo
živel in umrl; Jeruzalem je razdjan, tempelj
razrušen, stara služba Božja je odpravljena,
judje so iz stare domovine pregnani in se
že skoraj devetnajst stoletij klatijo po svetu.
Prav vse se vjema v tem, da je naš Gospod
Jezus Kristus obljubljeni Odrešenik, ki Ga je
Bog očakom obetal in kterega nam oznanju¬
jejo prerokovanja.

In tako, o moj Bog, vidimo, da so se davno

— 88  —

že izpolnile skrivnosti, ktere so očaki in
pravični starega testamenta pričakovali; pred
vsem svetom se je odkrila ta skrivnost Tvoje
modrosti, Tvojega usmiljenja; pokazal se
je prvim staršem obljubljeni Odrešenik, ki
je imel pokončati kraljestvo satanovo, po¬
kazalo se je ono blagoslovljeno dete, ki
je imelo razsvetliti pogane, pokazal se je
On, kterega so pričakovali vsi narodi in
kteri je imel vse blagosloviti, oni postavo-
dajalec, ki je imel novo zvezo vstanoviti
med Bogom in človekom, oni knez miru, ki je
imel spraviti zemljo z nebom, pa povzdig¬
niti na zemlji kraljestvo svetosti in pravič¬
nosti. Kako je tolažljivo za nas, ker vidimo,
da so Tvoji preroki davno poprej oznanje¬
vali, kar sedaj v svetem evangeliju beremo
in da po njihovim opisovanju spoznamo ono
Jagnje, ki je od nas vzelo grehe sveta in
opralo nas v sveti krvi svoji. Ne, ni mo¬
goče, ne spoznati Onega, kterega so preroki
tako točno opisovali. O naj se presvetemu
Imenu Jezusovemu pripogiba vsako koleno
in služi naj mu vsa zemlja!

— 89  —

5- Jezus Kristus začet od svetega Duha,
rojen iz Marije Device.

Ti veš, da je Jezus Kristus Odrešenik
sveta. Njemu so vže preroki dajali imena
in pripisovali posebnosti, ki pripadajo jedino
Bogu. Izaija Mu daje ime Bog, Emanuel, to
je: Bog z nami, ker se je imel med nami
roditi in z nami živeti. David pravi, da od
večnosti prihaja iz naročja očetovega, pa
ves prevzet od tega prizora imenuje Onega,
ki se je imel roditi iz njegove rodbine,
Oospoda svojega.

Postal je toraj človek Bog, druga oseba
v sveti Trojici. Ta resnica je še bolj jasno
izrečena v svetem evangeliju; imenuje se:
skrivnost včlovečenja. Vse, kar nas sveta
vera o ti skrivnosti uči, nameravam ti se¬
daj razjasniti.

Sin Božji, Beseda, ki je od večnosti v
krilu in slavi Očeta, tako se je ponižal, da
jc vzel na sebe dušo in telo, kakor imamo
mi. Ni se včlovečil Oče nebeški, pa tudi ne
sveti Duh, ampak .Sin, druga oseba v sveti
Trojici. Njegovo telo je po delovanju sve¬
tega Duha narejeno v krilu blažene Device
Marije in od nje, ona Gaje po svetem Duhu
začela in rodila, ali ostala Devica. Začetek

— 90  —

in porod Jezusov ni delo človeško, ampak
Božje, vse je nad postavami narave. Duh
sveti je te čudeže naredil; On je s Svojo
močjo blaženo Devico povzdignil do časti
Matere, toda tako, da ni izgubila devištva.
Kako se je to dogodilo, duh človeški ne
more razumeti, pa tudi ne z besedami po¬
vedati. Sveti evangelij o tem tako-le pripo¬
veduje: Ko se je po volji Božji približal
čas, pride angelj in naznani Mariji, da bo
postala mati, ali da ne bo prestala biti de¬
vica, da bo Oni, kterega bo rodila, Sin Naj-
višega in da bo vse to delo izvršil Duh
sveti. Blažena Devica je verovala in privo¬
lila. Sedaj, v tem hipu se dogodi skrivnostno
včlovečenje. Duh sveti napravi v naročju
Marijinem telo Jezusovo, podeli Mu človeško
dušo, ali Sin Božji združi nerazvezljivo ravno
v tistem hipu to človeško naturo s svojo
osebo in postane človek, da ne prestane
biti Bog. Jezus Kristus je bil skupaj Bog in
popolen človek, blažena Devica Marija pa
je ostala prava Mati Božja, vsaj je Boga-
človcka v sebi začela; nosila ga je v na¬
ročji svojem devet mesecev, pa ga je rodila
in vendar ostala Devica, kakor je ostala
Devica, ko Ga je začela.

— 91  —

Iz tega pripovedanja vidiš, da Jezus kakor
človek nima očeta; da postane sveti Jožef
mož Marijin, hotel je Bog samo zato, da bi
ta čista ženitev pokrivala preuzvišeno skriv¬
nost. Toda kakor Bog ima Jezus Očeta, ki
Ga je od večnosti rodil in kteremu je po¬
polnoma jednak. V Jezusu ste dve naturi,
nepomešane ste in vsaka po svoje dela:
božja, po kteri je On Bog, kakor Oče, člo¬
veška, po kteri je On človek, kakor mi.
Ali je vendar v Njem samo ena oseba in
sieer oseba Sina Božjega. Ta skrivnost je
previsoka, mi je ne moremo razumeti, ali
jo vendar trdno in stalno verujemo, ker nam
jo je razodel Bog, sama resnica, ki ne more
ni prevariti, ni prevaren biti. O tem imaš v
sebi nepopolno sliko, ali sliko, ki te more
potrditi v veri. Da jo vidimo.

Glej, ti imaš dušo in telo. Duša je ne-
tvarna, duhovna in neumrjoča, telo je pa
tvarno in umrjoče, ali vendar so duša in
telo prav tesno zjedinjena tako, da postane
iz njih samo ena oseba, samo eden človek,
ki v sebi spaja dušo in telo, dušo obdar¬
jeno razumom in telo slično živalskim tele¬
som. Kakor je razumna duša in telo eden
človek, tako je Bog in človek eden Kristus,

— 92  —

pravi Bog in pravi človek, ki se je od več¬
nosti rodil od Očeta, v času pa od Device,
ki je vsemogočen kakor Bog, pa tudi slab
kakor človek, ker se je Jezus vsim slabostim
človeškim podvrgel samo ne grehu in vsemu,
kar je združeno z grehom, kakor nevednost
in poželjivost. Trpel je lakoto in žejo, utru¬
dil se je in podvržen je bil vsem drugim
slabostim naše nature, kakor mi, samo s tem
razločkom, da je On vse slabosti nosil, ker
je sam hotel, ali da jih mi moramo nositi
tudi proti svoji volji. No, vendar ne misli,
da se je natura Božja združena z naturo
človeško kaj promenila, ker je Jezus našo
naturo s Svojo Božjo tako zjedinil, da ni
prenehal biti, kar je bil; poniževanja in muke
tičejo se edino človeške nature; Jezus Kri¬
stus je trpel kakor človek, ali kakor Bog
dal je vsem mukam neskončno ceno.

Molim Te, o Beseda, ki si meso postala!
Verujem, o Jezus, da si Bog in človek sku¬
paj : Bog rojen iz Očeta od večnosti predno
je pošel čas, ali človek rojen v času iz Ma¬
rije Device. Kakor Bog jednak si Očetu svo¬
jemu, ali kakor človek jednak si nam v
vsem, samo da si prost od greha, od ne¬
vednosti in od poželjivosti, ki so posljedice

- 93  —

greha. Akoravno si Bog in človek, j eden si
vendar Kristus; akoravno so v Tebi dvoje
narave, Božja in človeška, vendar je v Tebi
samo ena oseba, oseba namreč Sina Božjega.
To me uči Tvoja vera, v kteri sem krščen
in v kteri hočem živeti in umreti. Trdno in
stanovitno verujem to skrivnost, akoravno
preseza slab razum moj, da je razumeti ne
morem. O moj Bog in Gospod! to verujem,
čeravno ne zapopadem, vsaj se to tim bolj
vjema s Tvojo neskončnostjo, čim se manj
razumeva. Ne, ne bom Ti nehvaležen za to,
ker me ljubiš v tako veliki meri, daje  moj
razum ne more obseči; nikakor ne bom od¬
bijal Tvojih dobrot zato, ker nadkriljuje
meje moje razumnosti. V vsem vidim, da je
ova skrivnost delo Tvoje neizmerne dobrote
in Tvojega neskončnega usmiljenja, pa zato
nikakor ne dam, da mi omaje vero, ampak
potvrjujem se v tem, da spoznam Tebe za
svojega Boga in Gospoda, kadarkoli raz-
mišljujem Tvojo ljubezen k ljudem.

6. Nadaljevanje o skrivnosti včlovečenja.

Pomisli, zakaj se je Sin Božji včlovečil?
Za nas, da nas odreši od okov greha in od

94  —

večnega pogubljenja, ter da nam zasluži
večno življenje, ktero smo zapravili.

Razžalili smo namreč Boga. Ker je raz¬
žaljeno neskončno Veličanstvo, zato je tudi
razžaljenje neskončno. Božja pravičnost je
zahtevala, da se mora zadostiti, in da mora
zadostenje ravno tako veliko biti, kakor
razžaljenje, toraj neskončno. Človek sam ne
more Bogu zadostiti v neskončni meri, ker
ni sam neskončno popolen; tako zadostiti
pravici Božji mogel je jedino Bog-človek.
Moral je biti človek, da bi mogel trpeti in
tako zadostiti, in ker je človeška natura
grešila, naj tudi ona trpi za greh; no, moral
je biti zajedno Bog, da bi moglo trpljenje
Njegovo neskončne cene biti.

Ravno po včlovečenju pa je v resnici ista
oseba zajedno Bog in človek. Beseda Božja
se je včlovečila, postala je človek, da nas
oslobodi od greha; Ona je prevzela naše
nadloge in težave, da nas reši od njih. Tem
čudežnim sredstvom kaznil se je greh, ali
prizaneslo se je grešniku; tako se je zjedi-
nila pravica z usmiljenjem; krivica, s ktero
se je razžalil Bog, se je poravnala, Njemu
se je povrnila pristojna in dolžna čast.

Po včlovečenju postal je Jezus naš po-

— 95

srednik in sicer popolen posrednik; vsaj po
Božji naturi pripada Bogu, ali po človeški
pripada nam; posrednik, ki more trpeti ka¬
kor mi, ker ima isto človeško naturo, ali
ki nas more s trpljenjem svojim spraviti z
Bogom, ker je jednak Bogu. On je posred¬
nik, ki je zavoljo neskončne svetosti Svoje
neizmerno mil in drag ravno Onemu, kte-
rega hoče, da z nami grešniki izmiri. Naj
ti to resnico sledeča prispodoba razjasni.

Ako bi razžalil kralja najniži od podlož¬
nih, ne mogel bi razžaljenemu veličanstvu
dovoljno zadostiti ni krivac sam, ni koji od
podložnih; vsako zadostenje bi globoko iz¬
pod razžaljenja ostalo. Ali ko bi sin tega
kralja, njegov naslednik, dedič njegove krone
in že sedaj ž njim na prestolu, ko bi ta sin
iz usmiljenja do nesrečnika stopil iz pre¬
stola, odvrgel raz sebe kraljeva znamenja,
posul si glavo pepelom in telo ogrnil v
spokorniško obleko, pa bi tak padel pred
svojega očeta in ponudil se, da prevzame
on kazen namesto krivca, samo naj se oče
usmili nesrečneža in mu prizanese: to bi
bilo zadostenje, koje bi bilo primerno kralje¬
vemu veličanstvu, pa bi mogel kralj pomi¬
lovati krivca in vendar pravice ne pogaziti.

— 96  —

Vidiš, to je slaba slika one milosti, ki jo je
Bog nam grešnikom po včlovečenju svojega
Sina dal.

O čudovit je Bog v vseh delih svojih,
posebno pa v tem delu ljubezni! Kako ne¬
izmerna je dobrota, da nam je Bog za Od¬
rešenika dal Sina svojega! Kako smo dolžni,
hvaležni biti velikodušnemu Odrešeniku, ki
se je tako ponižal, da se je odpovedal svoji
slavi, pa je na se vzel našo naturo, pod¬
vrgel se našim slabostim in v vsem nam
jednak postal. O pokloni se v največi po¬
nižnosti pred Bogom, ki samega sebe ne¬
kako uničuje; ni manj vreden, da se mu
pokloniš v štalici betlehemski, v plenicah,
v ktere je povit, kakor pa v nebu na pre¬
stolu, na kterem kraljuje! Ne zaničuj te
ponižnosti in slabosti, vsaj jo je samo zato
prevzel, da tebe povzdigne in očvrsti. Da ni
On postal, kar si ti, ne bil bi ti nikdar mo¬
gel postati otrok in dedič Božji. Za naturo,
ktero je privzel, prinesel je zdravil, pa je
privzel celo tvojo naturo, da te popolnoma
izleči po duši in po telesu.

Za nas, o moj Bog, postal si človek,
dokler smo še grešniki bili, ponižal si se
Ti tako globoko za nas. Za grehe naše si

— 97 —

dovoljno ter v neskončni meri zadostil, in
krivica naša je popolnoma poravnana. Tako
si Ti pravico Svojo najlepše izravnal z željami
usmiljenja Svojega. Mi se nismo mogli po-
peti do Božanstva, zato si se Ti k nam zni¬
žal, stanoval si med nami, pa si nas povzdig¬
nil k Sebi. Po grehu smo bili mrtvi, ali Ti
si nam privzevši našo naturo življenje zopet
povrnil, postavši jednak nam učinil si nas
jednake Sebi; mi smo postali otroci Božji,
odkar si Ti postal Sin človeški. O dragi
moj Odrešenik, spoznam, da Ti ljubiš kakor
Bog, to je brez mere in meje. In ta prevelika
ljubezen naj deluje na mene, kakor bi mo¬
rala; daj mi, da Te ljubim, kakor Ti mene
ljubiš, da se Ti vsega darujem in nič sebi
ne pridržim.

7- Očitno življenje Jezusa Kristusa, Njegovi
čudeži.

V prerokovanjih, ki so začela s početkom
sveta, ponavljala se skozi vsa stoletja in se
točno izpolnila, spoznal si glas Božji. In
res, samo Bog more viditi tako oddaljene
dogodke in jih točno unapred napovedati.
Ali ne samo prerokovanja, ampak tudi ču¬
deže upotrebljuje Bog, da govori k nam

Stadler, Ljubimo Jezusa. 7

— 98  —

tako, kakor je potrebno, da vemo, to je
glas Božji. Ko bi ti vidil človeka, kako pri¬
rodi zapoveda, kako po vodi hodi, kako daje
slepim pogled, mrtvim življenje, bi li mogel
dvomiti, je li ta človek od Boga, ali ne?
Sam dobro veš, da taka dela presezajo vse
človeške moči in da samo vsemogočni Bog
more navadne zakone v prirodi zavstaviti.

In glej, da Gospod naš dokaže, kako je
res od Boga poslan, prerokovanju pridoda
še čudeže; mnogo jih je naredil, ker je hotel
prav jasno pokazati, da je obljubljeni Odre¬
šenik. Ti čudeži ti niso nepoznani, vsaj si
jih mnogokrat v svetem evangeliji slišal in
čital: spremenil je vodo v vino; dajal je
slepim pogled, gluhim sluh, mutastim govor,
hromovim hod; od najtežih bolezni je ozdra¬
vil v trenutku samo z besedo, bolnikov vča¬
sih še vidil ni, niti jim se je približal; mrtve
je vzbujal; vihar morski in burne vetrove
je pomiril; v puščavi je kruh dvakrat po¬
množil in nasitil ljudi, ki so hiteli za Njim;
nevidljiv je šel, kamor je hotel; poznaval
je najbolj skrivne misli ljudi, in prihodnje
dogodke je prerokoval; na gori Tabor se
je slavno spremenil.

Zapomni si, da so prav vsi čudeži, ktere

— 99 —

je naredil Gospod, ljudem bili koristni, v
vseh je prekipela Njegova dobrota in lju¬
bezen, ni jih pa delal, da se z njimi ponaša.
Zastonj so farizeji iskali znamenj iz neba,
zastonj je Herodež pričakoval čudež od
Njega, da bi zadostil svoji radovednosti; ali
nobenemu bolniku ni odrekel pomoči, za
ktero Ga je prosil.

Ne pozabi ni tega, da se o resnici vseh
teh čudežev še posumiti ne more. Vsaj jih
ni delal na skrivnih krajih, ampak očitno,
v tempeljnu, pred vsem narodom. Lazara je
prebudil iz groba vpričo mnogobrojnega sveta
v Betaniji blizo Jeruzalema; bolnika, ki je
trpel 38 let, ozdravil je v Jeruzalemu samem,
kakor tudi slepca, ki se je slep rodil. Ta
zadnji čudež na slepem človeku je prav po¬
sebno znamenit: poglavarji sinagoge so se
euvši o tem jako vznemirili, pa so na vse
načine stariše in ozdravljenega samega iz¬
praševali, da bi čudež prikrili, ali vsa ta
Popraševanja so čudež le bolj potrdila, pa
je še važniši postal. Nektere čudeže je na¬
redil v puščavi pred 5000 do 7000 pričami.
Večino jih je storil pred farizeji in pismo¬
uki, toraj pred svojimi največimi sovražniki,
ki bi najraji o njih sumiti in dvomiti želeli.

7 *

100  —

Ali niso jih tajiti mogli, pa so se zato ne¬
izrečeno vznemirili, da so se popraševali:
»Kaj nam je storiti? ta človek mnogo ču¬
dežev dela, ako ga pustimo, ves svet bo
veroval v Njega!« To jih nagne in prisili,
da Ga sklenejo ubiti.

V ostalem potrjujejo vse te čudeže oči¬
vidci, ki so jih torej sami gledali, in ki so
za resničnost svojih trditev kri prelili. Vsi
spisi njihovi spričujejo, kako so oni iskreni,
odkritosrčni in pošteni. Citaj samo evan¬
geljsko pripovedanje o teh čudežih in našel
boš tako jasne in takove znalcove resnič¬
nosti, da jih nobena goljufnost, nobena pre-
vejanost oponašati ne more. Sklicovali so
se na same jude kakor priče vseh teh do¬
godkov, in nobeden si ni upal reči, da ni
res. Zavoljo teh čudežev se je mnogo judov
obrnilo, vsaj so morali priznati, da morejo
jedino od Boga biti. Vemo, rekli so Jezusu,
da bi Ti ne mogel take čudeže delati, ko bi
Bog ne bil s Teboj.

Zaključimo iz tega, da so čudeži Jezusovi
mnogobrojni, sjajni in popolnoma zadostni,
da se dokaže, da je Jezus res obljubljeni
Odrešenik. Nobeden od starih prerokov ni
take čudeže delal. Narod sam Ga je pri-

— 101  —

poznal za Odrešenika sveta, vsaj so govo¬
rili : ta je v resnici oni prerok, ki ima na
svet priti, velik prerok je vstal med nami;
Bog je obiskal svoj narod.

Ali naš Gospod ni le sam čudeže delal,
ampak je to moč dal tudi učencem Svojim.
On jim je rekel: »Ozdravljajte bolnike, vzbu¬
jajte mrtve, čistite gobove, izganjajte vrage.
In res so apostelji vse te čudeže delali.
Tako so spričali, da govore v imenu stvar¬
nika vseh stvari. Mi pa na svoje oči gle¬
damo, kar so s svojimi čudeži dosegli: s
svojimi čudeži so apostelji spreobrnili svet.
Da je ves svet postal krščanski, to je večni
dokaz, da so se čudeži res dogodili, vsaj
bi svet ne bil nikako veroval samo bese¬
dam njihovim, da ni gledal njihovih čudežev.

O moj Bog, sozidal si Svojo cerkev na ne¬
premakljivem temelju; potvrdil si krščansko
vero z dvojnim dokazom, ki je primerjen
razumu vsacega človeka, če je tudi neveden
in neučen, z dokazom, ki sam na sebi nosi
znamenje Tvoje vsemogočnosti, ali kterega
ne more nikdo ponarediti, ni vsa še tako
napeta moč ljudi, ni vsa prevejanost sa¬
tanska. Ta dvojni dokaz so prerokovanja in
čudeži.

— 102  -

Poklical si premnoge Tvojim Duhom na¬
vdihnjene može, ki so več stoletij poprej
čudnovitno točno napovedovali in opisovali
dogodke, kterih noben um človeški unapred
viditi ni mogel. Ta prerokovanja so tako
točna in opisujejo take posebnosti, da se
mora vsakdo čuditi. Temu dokazu pridodal
si še dokaz čudežev in to kakih čudežev!
To so čudeži javni, storjeni pred očmi vse
Judeje in mnogobrojni: vsi prejasno govore,
pa se ne more prevariti ni nevednež, ker
za nje ne govori samo na tisuč prič, ampak
so se ti čudeži dogodili ravno na njihovi
osebi sami, da so jih sami skusili in okusili.
Kaj bi mogli še želeti, da se o vsem tem
prepričamo in neomahljivo verujemo? Ker
kdo razun Tebe, o moj Bog, zamore vihar
pomiriti, slepim dati pogled, gluhim sluh,
mutastim govor in mrtvim življenje? In ka-
kom Božjom šilom si prirodi zapovedal!
Morju si zapovedal, naj miruje in koj je
nastala velika tihota. Ne divjajte! rekel si
vetrovom, in koj so obmolknili. Vstani dekle,
jaz zapovedujem; mladenič, vstani od mrtvih,
jaz hočem; Lazar, pridi iz groba! tako si
zapovedoval smrti in smrt Ti je bila po¬
korna. Ali nisem primoran priznati glas

103  —

vsemogočnega Boga, glas neomejenega Gos¬
podarja vseh stvari?

8. Nauk Jezusa Kristusa.

Nauk Jezusa Kristusa je napisan v svetem
cvangelju in v drugih knjigah novega testa¬
menta. To je nauk, ktercga ti poznaš iz
katekizma in iz očitnih pridig v cerkvi. O
kako krasen je ta nauk, dostojen Boga in
primerjen vsem potrebam ljudi. Nobena člo¬
veška znanost nima vrednosti, kadar se pri¬
meri ž njim. Po tem nauku spoznamo Boga
in dolžnosti do Njega; po njem spoznamo
sebe in kar smo bližnjemu dolžni.

In kako so uzvišene skrivnosti svete vere!
Najdrzovitija, najzanešenija naobraznost bi
ne mogla kaj tacega sestaviti. Naš Gospod
sam nam je razodel vse te skrivnosti. On
nas je podučil, da so v Bogu tri osebe, Oče
Sin in Duh sveti, pa da so te tri osebe samo
eden in isti Bog; On nas je podučil, da je
On sam Sin Božji, ali zajedno tudi sin člo¬
veški. Od tod sledi, da je On Bog in človek
skupaj, da nas je Bog tako močno ljubil,
da nam je poslal Svojega edinorojenega Sina,
ki naj nas odkupi in odreši.

Kako čista in sveta je postava za čudo-

104

rednost, to je za ponašanje naše, kakor nam
ga On prepisuje. Daj, da na kratko tudi to
opišemo! Treba, da se bojimo jedino Boga.
Jezus je rekel: »Ne bojte se onih, ki mo¬
rejo ubiti telo, ali duše ubiti ne morejo;
marveč bojte se Onega, ki more dušo in telo
pogubiti v pekel.« Dolžni smo ljubiti Boga
bolj, kakor pa vse drugo: »Ljubi Gospoda
svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse
svoje duše in iz vseh svojih moči.« Zaupanje
svoje moramo le v Boga staviti: »Ne skrbite
preveč za svoje življenje, kaj bodete jedli,
tudi ne za svoje telo, v kaj se bodete obla¬
čili, vsaj vaš Oče nebeški ve, kaj da potre¬
bujete. Ali ne hrani On ptica, ali ne oblači
cvetja na polju ? Kdo bo torej bolje poskrbel
za vas, ki ste mnogo več vredni?« Dolžni
smo, služiti samo Bogu in v vseh opravilih
svojih samo Njega imeti pred očmi: »Nikdo
ne more dvema gospodoma služiti. Glejte,
da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi,
da bi vas vidili, ker onda bi vam ne plačal
vaš Oče, ki je v nebesih.« Jezus Kristus
zapoveduje, da moramo ljubiti bližnjega, in
on razumeva, da je naš bližnji vsak človek,
tudi naš sovražnik: »Ljubite sovražnike svoje
in storite dobro njim, ki vas sovražijo; mo-

— 105  —

lite za one, ki vas preganjajo in psujejo,
da bodete otroci Očeta vašega, ki je v ne¬
besih in ki solncem svojim obseva vse ljudi,
dobre in hudobne.« On zapoveduje, da bliž¬
njemu odpustimo, če nas je razžalil: »Od¬
pustite jeden drugemu in tudi vam se bo
odpustilo.« On nam prepoveduje, jeziti se na
bližnjega in s peklenskim ognjem grozi onim,
ki bi bližnjega žalili; On nam prepoveduje,
presojati bližnjega in obsoditi ga po tem,
kar se vidi: »Ne sodite, da ne bodete so¬
jeni; ker kakor vi sodite bližnjega, ravno
tako bodete sojeni tudi vi, in kakor merite
drugim, tako se bo merilo tudi vam.« On
sam zapoveduje, da moramo krotiti svoje
strasti in boriti se proti njim, on obsoja ne
samo zvunanja opaka dela, ampak tudi grešne
želje in pohote. Postavodajalec, ki take po¬
stave daje, mora biti poslanec Božji.

Ti vidiš, da postava Jezusova prepoveduje
vsako hudobno delo in zapoveduje čednosti;
človek bi bil zmiraj srečen, ko bi se držal
tega nauka. In ta sam po sebi prekrasni
nauk naslanja naš Gospod Jezus na trdne
podloge, na razloge, ki morejo na nas na¬
rediti največi vtisek. On nam pravi, da za
tem kratkim in minulim življenjem na zemlji

106  —

pride življenje večno, v kterem bo Bog ne¬
izmerno poplačal one, ki so na zemlji spol-
novali Njegove zapovedi, pa tudi grozno
kaznoval one, ki so jih prestopali. Zato
imenuje srečne vse, ki so se odpovedali
vžitkom sedanjega življenja, da bi si zago¬
tovili večno srečo; ali nesrečne imenuje vse,
ki svoje blaženstvo na tem svetu iščejo, ker
kaj koristi človeku, ako celi svet dobi, toda
duš v o svojo izgubi za vselej ?

Cudnovitc so postave Tvoje, o moj Bog,
ki si jih dal ljudem; kako so sveti njihovi
nauki, kako čista in uzvišena čudoredna
pravila! Ne, to ni nauk človeški, priti more
samo od Tebe, o moj Bog! Kolikor bolj
globoko ga človek razmišljava, tim krasnije
mu se odkriva njegova pravičnost in mo¬
drost. Ta nauk je pravo zdravilo proti vsa-
cemu zlu, proti vsaki nevolji na zemlji; uči
nas, kaj je naša prava sreča, ter nam poka-
zuje pot, po kterem moremo do nje priti.

Kako srečen je človek, ki se ponaša po
Tvojem nauku, o Bog! On premaguje vse
strasti, vrši vse čednosti, mir ga v vsem
prevzame, in upanje na večno življenje na¬
polnjuje mu srce z živim in čistim veseljem;
veselje, ktero on vživa, ne pušča nobene

— 107  —

grenkobe v srcu; tudi križi, ktere mora no¬
siti, prenehajo biti križi, vsaj jim sladkost
milosti Tvoje odvzame grenkobo, da je ne
čuti. Ni pa tako z nauki opakih, o moj Bog!
Njihov nauk je poln zmote in prevare, iz
njega govore jedino grde strasti, iz njega
sc rodi nepokoj in nered. Samo Tvoja be¬
seda je resnica: ona daje umu svetlobo, srcu
tolažbo. Nauki brezbožnikov zginili bodo
ž njimi, ali beseda Tvoja ostala bo za vselej.
O moj Bog, daj mi to milost, da Tvoj
nauk brez prenehljeja razmišljujcm, ljubim
in vršim!

9. Čednosti našega Gospoda.

Nauk, kterega je Jezus učil, sam je spol-
noval in sicer najpopolnije tako, da je Nje¬
govo življenje prelepa slika Njegovih nau¬
kov. Odpri, prosim te, sveti evangelij! Ko¬
likor bolj pregleduješ delovanje Gospoda
našega, toliko bolj se moraš čuditi Njegovi
svetosti, ki se razodeva v vsem Njegovem
ponašanju.

Hotel je iti skozi otročja leta, da bi ti dal
vzor vseh čednosti za ta prvi čas življenja.
Jezus Kristus je rasel v milosti, modrosti in
starosti, to je, On je pred svetom pomalo

108

odkrival modrost, ktera Ga je napolnjevala
od prvega začetka, kakor tudi solnce tim
bolj sveti, kolikor se više vzdiguje na nebu.
Pisano stoji, da je bil Jezus Kristus pod¬
ložen sveti materi svoji in sv. Jožefu. Ta
otroška pokornost vklepa v sebi vse čed¬
nosti za otroško starost; vsaj otrok, akoje
pokoren, rad posluša vse nauke onih, ki mu
morejo zapovedovati, pa napreduje brzo v
znanju in čednosti. Našemu Gospodu ta po¬
moč ni bila potrebna, vsaj ni bil navaden
otrok, ki potrebuje pomoči za svojo slabost
in vodnika za svojo nevednost. On je večna
modrost, pa se je radovoljno podal člo- ;
veškemu vodstvu; On je Gospodar sveta, pa
se je svojevoljno podvrgel svojim stvarem.
On ti je hotel dati izgled, kako moraš biti
pokoren svojim starišem in podložiti se onim,
ki te podučavajo in vzgajajo.

Jezus je te skrite in nepoznane čednosti
vršil trideset let, dokler ni začel očitno
podučevati. Ali sedaj so zasijale iz Njega
še bolj vzvišene čednosti. Cudnovite so bile
Njegova krotkost in ljubeznjivost. Nič se na
Njem ni moglo opaziti, kar bi koga od
Njega odbijalo; tudi največe grešnike je
presrčno prejemal, ni se branil, da jede ž

109  —

njimi, vsaj ni potreben zdravnik zdravim,
ampak bolnikom. On je samega sebe opisal
kakor predobrega Očeta, ki teče k zgublje¬
nemu sinu, ko se vrača, ki ga objame, na¬
maka solzami radosti ves blažen, da se je
vrnil. Čitaj to povest v svetem evangeliju,
ginila te bo v dno srca. Poseben prijatelj
bil je otrokom; blagoslavljal jih je, roke na
nje pokladal in govoril učencem svojim:
Pustite male in ne branite jim priti k Meni,
ker njihovo je kraljestvo nebeško. Pri vsaki
priložnosti pokazuje se ta ljubeznjivost, ki
vse privlači in v vseh zaupanje pobuja. Ali
Oa ta kratkost ni ovirala, da ostro pokara
grešnike, posebno farizeje, kterim je glasno
očital njihovo prevzetnost in hinavstvo.

In kdo bi opisal potrpežljivost Jezusovo
v vseh prilikah. Prosim te, pojdi ž njim od
štalice, kjer se je rodil, pa do na Kalvarijo,
kjer je umrl, od jaslic do križa in dobil (la
boš zmiraj na potu bolečin, truda in muk.
Trpel je glad, žejo, protivnosti vsakovrstne
in preveliko siromaštvo; ni hotel nobenega
imetka, niti toliko ne, da bi mogel glavo
nasloniti; živel je od darov, ki so mu jih
dajali oni, kterim je besedo Božjo oznanje¬
val; potrpežljivo je prenašal nadležne ljudi,

— 110  —

posebno bolnike, ki so se zbirali okoli
Njega. Grdili so Ga in zasramovali, pa On
še ne pomisli, da bi se maščeval; v naj-
grozniših mukah je pokazal res božansko
potrpežljivost. Ti veš, kaj je trpel, poznaš
Njegove muke in bolečine in strašno smrt,
ali ni se potožil tudi z naj manj i besedico
ne, nobenemu ni grozil, nobenega ne karal;
marveč viseč na križu je molil za svoje
sovražnike. Pomisli, da se je mogel vseh
muk in bolečin lehko osloboditi; mogel je
z eno samo besedo vrči na zemljo vse, ki
so prišli, da ga vjamejo. Grozno smrt pre¬
trpel je toraj samo zato, ker je sam hotel.

Vse življenje Njegovo nam pokazuje Nje¬
govo pregloboko ponižnost. Hotel je, da se
rodi od siromašne matere, preživel je tri¬
deset let v samoti in kadar je začel javno
življenje, začel ga je brez vanjskega blišča
in sjaja, nikdar ni iskal svoje slave in le
proti Njegovi volji so se razglaševali Nje¬
govi čudeži. Narod čudežno od Njega na¬
hranjen, hoče Ga proglasiti za kralja, ali
On beži na goro, da to nakano zapreči. Za
bogastvo ni maral, odbral si je siromaštvo;
do časti je tako malo držal, da je poniže¬
vanja iskal; vsaka ugodnost mu je bila

111

tako zoprna, da je z vsem srcem objemal
križ in muke. Enkrat je rekel judom: »Kdo
me more okriviti samo enega greha?« Zato
jim je po pravici očital, zakaj da nočejo
sprejeti resnice, ktero jim je On oznanjeval;
vsaj je tako popolna svetost dovolj spriče¬
vala, da je res poslanec Božji, ker svetost
je najbolji znak onih, ktere je Bog odbral,
da oznanjujejo Njegovo besedo. Cisto in ne-
omadežvano življenje teh poslancev Božjih,
čednosti Njihove brez strasti dajejo jim naj¬
lepši spričevanje. Ljudje, ki dobro mislijo
in čutijo, razumijo to dobro; radi priznavajo
in prejemajo besedo Božjo, kadar jo slišijo
iz ust čednosti.

Ti, o moj Odrešenik, Ti si vzor svetosti;
Ti si nam dal izgled za vse čednosti; kdor
hoče popolnoma postati, dovolj mu je, da
Tvoje ponašanje razmišlje in posnema. Vse
življenje Tvoje je neprenehljiv nauk za nas,
kako moramo mi živeti; mi grešimo samo
takrat, ko se oddaljimo s pota, po kterem
si Ti hodil, kadar torej ne hodimo v Tvo¬
jih stopinjah. Ti si bil bogat, ali postal si
ubožen, samo da nas naučiš, kako moramo
zemaljska dobra zaničevati ; Ti si bil v slavi
Svojega Očeta, toda ponižal si se, da našo

— 112

prevzetnost ozdraviš; Ti si vžival največe
blaženstvo in popolno srečo, ali odbral si
pot trpljenja, da nas odvrneš od telesnega
vživanja. Hotel si, o moj Bog, da Te posne¬
mamo; to si sam kar naravnost povedal: !
»Izglcd sem vam dal, storite tudi vi, kakor j
sem storil jaz.« Ti si v kraljestvu nebeškim
pripravil prostora samo za one, ki Ti po- j
stanejo podobni na zemlji. Po Tvojem iz-
gledu smo torej dolžni, da zaničujemo slavo,
bogastvo in vživanje sveta.

Zato Te prosimo, o Gospod, daj nam mi- ;
lost, da mislimo, čutimo in delamo, kakor
Ti, daj, da tudi mi sodimo o vseh stvareh,
kakor si sodil Ti, daj, da tudi mi samo
ono ljubimo, samo ono cenimo in želimo,
kar si Ti ljubil, cenil in želel in da mi, ki
se imenujemo, da smo Tvoji učenci, v res¬
nici Tvoji učenci postanemo hodeči potom
Tvojih čednosti.

io. Muka in smrt našega Gospoda.

Božja svetost, ki se je lesketala v živ¬
ljenju Jezusa Kristusa, čist nauk Njegov in
divni čudeži Njegovi niso mogli pridobiti
za Jezusa src farizejev in uglednijih judov,
ampak je vse to njihovo sovraštvo še pod-

— 113  —

kurjevalo in jih gnalo na misel, da bi Ga
ubili. Oni podkupijo Judeža, enega izmed
Jezusovih aposteljnov, pa jim Ga izda za
trideset srebernikov. Cital si gotovo povest
Jezusove muke, ali mislim, da bo vender
dobro, ako te na glavne dogodke spomnim
in tako tvoji pobožnosti hrane podam.

Našega Gospoda so obsuli pogrdami in
strašno Ga izmučili; popljuvali so Mu lice,
bili Ga po obrazu in manje cenili od sa¬
mega Baraba; grozno so Ga bičali, glavo
Mu s trnjem okronali, akoravno je poganski
sodnik očitno trdil, da je Jezus nedolžen.
Nazadnje so Ga med razbojniki pribili na
križ, kar je bila najsramotnija smrt od vseh
takrat navadnih obsodeb; na tako smrt ob-
sojevali so navadno jedino sužnje in naj-
veče hudodelce.

Ne misli, da je Gospod Jezus take muke
prestal, ker se ni mogel osloboditi! Umrl je,
ker je sam hotel, vsaj je večkrat napove¬
doval, kdaj, kako in kje da bo umrl. Na¬
proti je šel sovražnikom svojim, pa se jim
.[c sam dal v roke. In ko se Mu je pribli¬
žala smrtna ura, pokazal je, da je neodvisen
Gospodar svojega življenja in svoje smrti
in vse nature. Umrl je, ali še le potem, ko

8

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 114  —

je glasno zavpil; pri smrti Njegovi zatemni
solnce, zemlja se potrese, debela trna jo po¬
grne, zastor v tempeljnu se pretrga po sredi,
grobovi se odpirajo in mnogi mrtvi vsta¬
jajo. Mnogi od onih, ki so stali okoli križa,
bežali so, trkali se skesano na prsi in go¬
vorili: Res, to je Sin Božji!

Svojevoljno torej in iz ljubezni k nam
hotel je Jezus umreti in je umrl na lesu !
svetega križa. To nas mora posebno ganiti,‘
ko na muke Jezusove pomislimo. Jezus Kri- :
stus je umrl, ker nas je ljubil; težo naših
grehov je vzel na Sebe in je pretrpel kazen,
ki smo jo mi zaslužili; nedolžni prevzel je j
kazen za krivične, samo da bodo od nje !
rešeni oni, ktere bi bila morala zadeti. Mi
smo grešili, ali Bog je na Se prevzel vse
naše grehe. Bog je torej umrl za vse ljudi
in nima ga človeka, ki bi s svetim Duhom
ne mogel reči: Jezus Kristus je ljubil mene
in za mene se je predal.

Da, sam sebi moraš reči: Moji grehi so
porinuli v smrt Boga mojega; On je mislil
na mene, vidil je grehote moje, in trpel je, j
da jih iztrebi. Kolikor več grešim, toliko j
več doprinosim za Njegove muke in za I
Njegovo smrt. Kako te mora ta misel pre- !

— 115  —

strašiti! Ali čutiš, kako moraš Jezusu hva¬
ležen biti, in kaj On zahteva od tebe? To¬
liko bolj spoštovati, ljubiti in obožavati si
ti Njega dolžan, koliko večc pogrde je On
pretrpel, da tebe zveliča. Kako bi se ti za¬
hvaljeval prijatelju, ki bi v junaški ljubezni
in z nevarnostjo življenja skočil v ogenj,
da tebe izvleče! Ali bi iz hvaležnosti ne
padel pred njega na kolena? ali bi ne držal
za sveto dolžnost, da te dobrote nikoli ne
pozabiš? Toda Jezusu Kristusu si mnogo
več dolžan, kakor pa prijatelju, ki bi te iz
ognja rešil. Vsaj ni zlo, od ktcrega te je
rešil prijatelj, kar nič, ako se primerja pe¬
klenskemu ognju; ta prijatelj je samo člo¬
vek, ali Jezus Kristus je pravi Bog in to
Bog, ktcrega si ti razžalil; prijatelj je svoje
življenje samo v nevarnost postavil, ali Je¬
zus je res žrtvoval življenje svoje, da tebe
izveiiča. Svojo kri je do zadnje kapljice za
tebe prelil; trpeč grozne muke, obsipan naj¬
bolj grdimi psovkami jo je prelil. Koliko
ljubezen si tedaj dolžan Bogu svojemu za
tako brezkrajno, ginljivo ljubezen Njegovo
do tebe!

O za koliko ceno si me odkupil. Zveličar
moj ! Drago si plačal moje zveličanje. Vidim,

8 S

116

kako so te grdili, ranjali, s trnjem kronali,
v kolikih mukah umiraš. Ali ni bilo dovolj,
da si se za nas včlovečil? Ali je bilo treba,
da si toliko trpel ? Oh, predočiti nam je
hotel, kaj je greh, in po veličini sredstva
pokazati veličino zla. Kako morem torej jaz
tako lahkoumno grešiti? Velika je to sle¬
pota in neumnost! Greh Ti je smrt zadal,
in jaz se predrznem še grešiti ? Te misli,
o Gospod, nikdar ne bom pozabil. V vseh
svojih skušnjavah se bom spominjal križa,
na kterem si Ti za grehe umiral. To sveto
znamenje si bom globoko v srce vsadil, da
bom jak proti skušnjavam.

Po neizmernem trpljenju pokazal si mi,
Gospod, tudi ljubezen svojo. Ta ljubezen je
bila tolika, da si hotel za nas roditi se v
štalici, siromašno živeti in na lesu svetega
križa umreti. Kaj si mogel še narediti, da
nam pokažeš ljubezen svojo? Kako bi mo¬
gel jaz ostati brez čuvstva, ako vse to
gledam? Karkoli si prizadevam, moja lju¬
bezen bo vender neizmerno globoko izpod
one ljubezni, ktero si Ti meni izkazal.
Da tudi svoje življenje žrtvujem, malo bi
to bilo, ali Ti še tega ne zahtevaš. Ti samo
zahtevaš, naj jaz za Tebe živim, ker si Ti

117  —

za mene umrl. Kaj, ali naj bom jaz tako
nehvaležen, da Ti odrečem to znamenje lju¬
bezni? Ne, o moj Rog, moje življenje je
Tvoje, posvečujem ga Tvoji službi.

ii. Jezus Kristus umerje, pokoplje se in
gre pred pekel.

Pretrpivši neopisljive muke na križu skozi
tri ure, umrje Jezus ravno tisti dan, na kteri
se je žrtvovalo velikonočno jagnje, ki je
bilo slika Jezusove smrti. Neki vojnik mu
prebode desno stran s sulico, koj priteče iz
rane kri in voda. Ti veš, kaj pomenijo be¬
sede : Jezus Kristus je umrl; pomenijo, da
se je duša ločila od telesa. Ali treba zapa¬
ziti, da se Njegovo božanstvo ni odločilo
ni od duše ni od telesa; ono je z dušo in
s telesom nerazločljivo zedinjeno tako, da
je telo našega Gospoda v grobu bilo telo
Bina Božjega in tudi duša je bila duša Sina
Božjega, akoravno je bila ločena od telesa.
Ko je umrl, ni bil Jezus živ človek, ali bil
je Sin Božji takrat, kakor je sedaj in ostane
na vekomaj. .Sin Božji je toraj oni, kterega
telo je pokopano; Sin Božji je oni, kterega
Čuša je šla pred pekel: v vsakem stanju Mu
se moramo klanjati, moramo (ja moliti.

118 —

Razumeti moraš tudi druge besede: J e z u s
Kristus je bil pokopan.  Cital si ali
slišal iz sv. evangelija, kako je Jožef iz Ari-
mateje izprosil od Pilata telo Jezusovo, da
Ga pokoplje. Ko mu je Pilat dozvolil, vzel
je telo Jezusovo s križa, pomazal Ga in po¬
kopal v nov, iz skale izsekan grob. Moramo
se spomniti na to, da se je telo Jezusovo
res položilo v grob, ali da gnjiti in raz¬
padati še začelo ni, ker je bilo netrohljivo,
nerazpadljivo. Vsaj je to že David preroko¬
val (ps. 15, 10): Ne boš pripustil svetemu
viditi trohnobe.

Razložiti se morajo še besede: Jezus je
šel pred pekel. Kaj je to pekel?  Sveto
pismo nam s to besedo razne kraje opisuje.
Najprej nam beseda pekel naznačuje kraj,
kjer trpe vrag in vsi zavrženi in kjer bodo
trpeli na večne čase; naznačujejo se s to
besedo tudi vica, kjer trpe duše pravičnih,
ki na zemlji niso dovolj zadostili Božji pra¬
vičnosti. Ali naznačuje se še tretji kraj,
kjer so namreč Jezusov prihod pričakovale
duše starih očakov, svetnikov in druzih pra¬
vičnih, ki so umrli od početka sveta do
onega časa. Te duše so slavile Boga in
pričakovale Odrešenika, niso mogle iti v

119  —

nebo, ker je bilo nebo zavoljo greha naših
prvih starišev zaprto, in odpreti se je imelo
še le po smrti in po vnebohodu Jezusovem.
Na ta kraj je šel Jezus, da odreši duše, ki
so tukaj na Njega čakale in da jih odpelje
v slavo nebeško.

Pomislimo nekoliko skrivnost pogreba
Jezusovega in odberimo si kak nauk, ki bi
mogel našo dušo pobuditi na pobožnost.

Oni, ki so Jezusa pokopali, privalili so
velik kamen, utvrdili grob in postavili stražo
k njemu. Sami so rekli, zakaj da tako de¬
lajo? Zato, da bi po noči ne prišli Njegovi
učenci, vkradli telo Jezusovo in onda govo¬
rili, da je vstal od mrtvih, kakor je prej
pravil. Tako je hotela Božja previdnost. Po
teh odredbah, s kterimi so judje hotli, da
bo nemogoča kakoršna koli goljufija, doka¬
zala se je sjajnije smrt Jezusova in Njegovo
vstajenje, nevrjetnost je nemogoča. Bog tako
vse ravna, da morajo Njegovim nameram
služiti tudi zapreke stavljene od ljudi. Bilo
je potrebno, da se Jezus po smrti pokoplje
in tako popolnoma potrdi resničnost Nje¬
gove smrti. Ako bi bil Gospod koj vstal,
še preden se je pokopal, mogli bi bili ne-
prijatelji trditi, da še umrl ni. Ako bi judje

— 120  —

ne bili grob tako točno čuvali in stražili,
mogli bi bili trditi, da so učenci telo Jezu¬
sovo vkradli. Ali to, da je bil tri dni v za- '
prtem, zapečatenim, od vojnikov varovanem
grobu, svedoči popolnoma jasno, da je On
res umrl, ter podkrepljuje vero v Njegovo ,
vstajenje. Ker je bila namreč smrt Njegova
nedvomljivo dokazana, nedvomljivo je tudi
spričevanje aposteljnov, da je res vstal;
svoje spričevanje so potrjevali velikimi ču¬
deži in zapečatili z vlastno krvjo. Tako je I
bilo zvršeno delo našega odkupljenja.

Jezus Kristus seje podvrgel smrti, s svojo '
smrtjo posvetil je našo in dobil nam ve¬
like milosti. On se je dal pokopati, da
odvzame pokopu mrtvih vsako grozoto in
nas spomni na vstajenje našega telesa. Res,
misel, da je bil Jezus pokopan, ali da je
vstal iz groba, potrjuje nas v veri, da se
bodo tudi na našem telesu izpolnile besede
sv. Pavla: Seje se telo razpadljivo, vstalo
bo nerazpadljivo; seje se v slabosti, vstalo
bo v moči; seje se telesno, vstalo bo du¬
hovno.

O moj Rog, podvrgel si se vsem kaznam
greha, ali ravno s tem si zmanjšal njihovo
grenkobo in nam pridobil največe koristi.

— 121  —

S Svojo smrtjo dobil si za nas pravico na
nesmrtnost. Tvoja smrt premenila je naturo
naše smrti: smrt je bila samo kazen za
našo nepokornost, zdaj pa, združena s Tvojo
smrtjo, preugodna je žrtva, ktero Bogu pri¬
nesemo. Za pravičnega je smrt samo prelaz
iz življenja polnega trpljenja in težav v živ¬
ljenje preblaženo, prelaz iz življenja časnega
v večno. Ce nam tudi smrt zadava bolečine,
jača nas izgled Tvoj in nas uči, da se po¬
korni darujemo in zaupljivo v Boga Njemu
dušo svojo damo. Če nas tudi grob plaši in
straši, osrčuje nas misel, da si bil pokopan
tudi Ti, ali da si slavno iz groba vstal. O
Bog, podeli mi milost, da bom na smrtni
postelji imel več ljubezni, kakor pa bojazni
in da bom zaupljivo mogel reči: Oče moj,
v Tvoje roke izročam svojo dušo.

12. Jezus je tretji dan vstal iz groba.

Samo tri dni je ostal Jezus v grobu. Tretji
dan je vstal, zjedinil je zopet dušo Svojo s
telesom in vzdignil se iz groba, kakor je
sam večkrat unapred napovedoval govoreči:
Sin človeški bo predan v roke sovražnikov,
umorili Ga bodo, ali tretji dan bo vstal
od smrti; ali: Kakor je bil Jona v trebuhu

— 122

ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin
človeški tri dni in tri noči v srcu zemlje,
ali tretji dan bo vstal.

Aposteljni so vidili, kako se je izpolnil
prvi del prerokovanja, pa so mogli prav
gotovo upati, da se bo ravno tako izpolnil
tudi drugi del. Ali zmamljeni od žalosti in
omajani v veri radi sramotne smrti Njegove
niso hoteli verovati, da bo vstal. Mi smo
upali, govorili so, da bo odrešil narod iz¬
raelski, toda glej, že je tretji dan, odkar je
umrl. Zato tudi za trditve o Njegovem vsta¬
jenju niso dosti marali; karkoli se je o vsta¬
jenju govorilo, o vsem so držali, da je pre¬
vara in sanjarenje. Da, tudi onda, ko se jim
je Jezus sam prikazal, mislili so, da je to
prazna prikazen, in niso hotli verovati,
dokler se niso na svoje oči prepričali in se
niso Njegovega telesa rokami dotikali.

Bog je pripustil, da aposteljni niso hitro
verovali, da so se le počasi dali prepričati
o vstajenju Jezusovem, ker je tako hotel z
najboljimi dokazi potvrditi našo vero. Ker
je vstajenje Jezusovo temeljni kamen krš¬
čanske vere, hotel je Bog ta kamen tako
vtrditi, da je popolnoma nepremakljiv; zato
je vse tako vredil, da je nemogoče dvomiti

— 123  —

o istinosti vstajenja in da more samo za¬
slepljenost ostati v neveri, in vstajenje po¬
bijati.

Kakor se bere v djanju aposteljnov, pri-
kazival se je Jezus po svojem vstajenju več¬
krat, štirdeset dni je občil z aposteljni in
razgovarjal se ž njimi o kraljestvu Božjem.
Najprej se je pokazal Mariji Magdaleni, onda
ženam na povratku od Njegovega groba,
kamor so prišle pomazilit Njegovo telo, ali
so grob prazen našle; potem sv. Petru,
dvojici učencev idočih v Emavs, kterim je
razlagal sveto pismo; pozneje aposteljnom
zbranim skupaj, pa jim je pokazival svoje
rane, tudi jedel je ž njimi, da jih prepriča,
kako je od mrtvih vstal v ravno tistem te¬
lesu, v kterem je umrl na križu. Vse to se
je dogodilo na dan vstajenja samega.

Na ta dan ni bilo Tomaža z aposteljni.
Osem dni pozneje bil je tudi Tomaž z apo¬
steljni, pa jim se Jezus zopet prikaže. Ker
1'omaž ni hotel aposteljnom verovati, po¬
kaže mu Jezus rane na telesu, ter mu reče,
naj položi svojo roko v rane njegove, ter
naj ne bo neveren, ampak veren. Tomaž se
ni mogel vpirati resnici, pa je navdušen
zavpil: Moj Gospod in moj Bog!

124 —

Jezus se je prikazal sedmerici učencev,
ki so ribe lovili na tiberijskim jezeru; On
je naredil, da so vlovili velik broj preve¬
likih rib, On je z učenci jedel, sv. Petra
trikrat poprašal, ali Ga ljubi; sv. Peter je
trikrat odgovoril, da Ga ljubi in popravil
s tem pogreško, ker je Jezusa trikrat za¬
tajil. Za tim je postavil Petra za pastirja
vse cerkve in mu povedal, s kakošno smrtjo
bo Boga poslavil.

Aposteljnom je rekel Jezus, naj gredo v
Galilejo, pa jim je naznanil brdo, na kterem
Ga bodo vidili. Aposteljni so odšli na za¬
znamovani kraj, vidili so Jezusa in Ga mo¬
lili. Enkrat se je prikazal veliki množici,
pet sto jih je bilo, nekteri od njih so še
živeli v času, ko je sv. Pavel pisal prvi
svoj list Korinčanom (1. Gor. 15, 6). Prikazal
se je Jezus tudi sv. Jakobu, ki je bil prvi
škof jeruzalemski.

Tako je preživel Jezus štirdeset dni po
svojem vstajenju, tolažil je aposteljne, pod-
učeval jih je, vtrjaval v veri in vodstvo
cerkve izročil sv. Petru; ali sedaj se je pri¬
bližal čas, da mora zapustiti zemljo. On
pelje svoje učence na oljsko goro, oznani
jim prelepe in uzvišene resnice, da jim to-

125

lažljivo obetanje, razširi in povzdigne svoje
roke, blagoslovi jih, odloči se od njih, pov¬
zdigne se in odide v nebo.

Ako se pregleda vse, kar pripoveda sveti
evangelij, kako se je Jezus po vstajenju
svojim prikazoval, mora se priznati, kako
trdno so se učenci morali prepričati, da je
Jezus res iz groba vstal. Večkrat se je pri¬
kazal; ni se prikazal samo za minuto in
naglo kakor blisk, ampak štirdeset dni se
se je aposteljnom prikazoval, ž njimi je
jedel, razjasnjeval jim nauke o kraljestvu
Božjem, to je o Svoji cerkvi. Imeli so torej
učenci dosti časa, pa tudi dosti prilike, da
se prepričajo o vstajenju Jezusovem in sicer
tako, da sc to prepričanje nikakor ne more
obsoditi kakor lahkoumno in lahkoverno.
S početka sami niso verovali, samo prema¬
gani od nepobitnih dokazov in od dogod¬
kov, kterc so na svoje oči gledali, popustili
so nevero in so verovali. In ravno ti očc-
vidni dogodki pred toliko množico doka¬
zujejo, da kaka prevara še mogoča ni. Oni
so se sicer bali, da ni samo kaka prazna
prikazen, ali jim je Jezus rekel: Potipajte
me, prepričajte se; prazna prikazen nima
mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.

126  -

Oni vse to gledajo, tipajo roke Njegove,
noge in rano Njegovega srca, prepričajo sc
o resničnosti Njegovega vstajenja, gredo po
vsem svetu in povsod oznanjujejo, da je
Jezus vstal. Oni se namere na težave, ali
vender svet jim veruje in pripozna, da je
Jezus vstal.

O moj Bog, o Svojem vstajenju si tako
jasne dokaze aposteljnom dal, da nobeden
od njih ni več dvomiti mogel. Mnogokrat si I
se njim skoz štirdeset dni prikazoval, ž
njimi sc razgovarjal, na njihova vprašanja
odgovarjal in sveto pismo jim razlagal. Po¬
kazal si jim rane na rokah in nogah, oni
so se jih dotikali, polagali svoje roke v
rano Tvojega srca, Ti si ž njimi jedel in
podučil jih v tem, kar si se namenil po njih
izpeljati. Ti si torej res vstal, in Tvoje vsta¬
jenje je nepremakljiv temelj za sveto vero,
ktero si Ti vstanovil. Vstajenje Tvoje, ktero
si prerokoval in ktero se je točno v na¬
znanjenem času dogodilo, dokazuje nepo-
bitno, da so vse besede Tvoje resnične. Ker
si vstal, gotovo je, da si Ti vse ono, kar
si sam o sebi trdil: Ti si Sin Božji in Sin
človeški; ker si vstal, resnično je, kar si j
učil, in Božja vera je ona, ktero si Ti j

— 127

oznanjeval. In ker verujem, da si vstal, mo¬
ram verovati tudi vse resnice krščanske
vere brez izjeme. O moj Bog, potrdi me v
veri, daj da bom nepremakljiv in nepre¬
magljiv, kakor so nepremakljivi in nepre¬
magljivi dokazi, na kterih se osniva, in ne
daj da bi kaj na svetu mojo vero potresti
moglo!

13. Nadaljevanje o vstajenju Jezusa Kristusa.

Razložil sem ti dokaze o vstajenju Jezu¬
sovem. Moglo bi biti dobro, ako še moč
teh dokazov natančnije premišljujemo, da
boš še bolj jasno videl, zakaj smo kar na¬
ravnost prisiljeni, da verujemo, kar apo-
steljni spričujejo.

Ne more se trditi, da so se prevarili vsi.
Morali bi namreč trditi, da so si vsi učenci
samo domišljevali, kako Jezusa gledajo, ču-
jejo, tipajo, kako ž njim jedo, razgovarjajo
in to celih štirdeset dni. Vsi bi se morali
samo domišljevati, kako slišijo iz Njegovih
ust mnogo novih in prevažnih naukov o
oznanjevanju evangelija, o vstanovitvi in
vladanju cerkve, o delitvi zakramentov, ali
v resnici bi od vsega tega ne bili nič ni
vidili, ni slišali. Ali bi ne bilo nespametno,

128  —

;

neumno, kaj tacega trditi ? Mogoče je pre- t
variti se v kaki misli, ali da se kdo pre¬
vari v očevidnem dogodku in misli, kako
celih štirdeset dni nekaj gleda, česa v res¬
nici ne gleda, da se dotikuje človeka, kte-
rega se ne dotikuje, da jede s človekom, s
kterim v resnici ne jede: to se ne more
dogoditi, posebno ako se pomisli, da se je
Jezus prikazoval velikim množicam, o kte- j
rih bi se vseh moralo kazati, da so se prav
vse varale v očevidnem dogodku. Ni torej
mogoče, da bi se bili učenci o dogodku
vstajenja Jezusovega prevarili.

Ali tudi to se ne more pomisliti, da so
oni nas hoteli prevariti, da so namreč no¬
vico o Jezusovem vstajenju pripovedovali, '
ali da sami niso bili o tem prepričani. Vsaj
so oni vstajenje Jezusovo oznanjevali v sredi
Jeruzalema; in to petdeseti dan po Njegovi
smrti, torej v času, v kterem bi se jim bilo
moglo lahko dokazati, da krivo govore; in
to pred najvišo oblastjo judovskega naroda,
pred najbolj mogočnimi in imenitnimi du¬
hovni, za ktere je bilo oznanjevanje, da je
Jezus od mrtvih vstal, strašna tožba groz¬
nega zločina, namreč, da so ubili samega
Boga-človeka. Kako bi se bili upali učenci,

— 129  —

najbolj imenitnim oblastnikom očitovati tako
grozno hudodelstvo, ko bi sami ne bili trdno
verovali? In ko so se ti imenitni možje za¬
voljo oznanjevanja in razglaševanja vstajenja
Jezusovega raztogotili, ali bi se bili upali
aposteljni, ustaviti se njihovim grožnjam, ko
bi ne bili popolnoma prepričani, da je Jezus
res vstal?

Svetega Petra so štirikrat v okove vkle¬
nili: kako bi se bil predrznil, v najimenit-
nišem zboru narodnem oznanjevati Jezusovo
vstajenje on, ki se je prej preplašil od ženske,
ko bi ne bil o tem vstajenju popolnoma pre¬
pričan? Ali ne samo, da mu nobeden ni upal
reči, da laže, obrnilo se je na prvo njegovo
besedo tri tisuč, na drugo pa pet tisuč ljudi.
Pet sto ljudi je vidilo Jezusa po vstajenju,
a h nobeden ni preklical svoje trditve, vsi
od prvega do zadnjega ostali so pri svoji
trditvi, strah pred kaznami in pred smrtjo
ni jih mogel odvrniti od te trditve. Skoro
vsi so morali grozno trpinčeni umreti, da
spričujejo resnico o Jezusovem vstajenju.

Zraven pomisli, da jim ta trditev nobene
koristi ni prinašala. Zato, da so oznanjevali,
kako je Jezus od mrtvih vstal, niso mogli
Pričakovati, da bodo kaj dobili, ampak so

Stadler, Ljubimo Jezusa.

130

vse izgubili. Oni so se vsemu odrekli, vse
so žrtvovali, prepustili so se, da so jih pre¬
ganjali, mučili, grozno ubijali. Poznana so ti
preganjanja prvih časov, koliko so učenci
Jezusovi trpeli in kako strašne smrti umirali.
Neumno bi bilo samo pomisliti, kako bi pet
sto ljudi tako brez vesti moglo biti, da so
darovali svoj mir, svojo slobodo, svoje ži¬
vljenje samo zato, da prepričajo svet o nečem,
kar bi bili sami držali za laž. Ako niso ve¬
rovali, da je Jezus vstal, morali so Ga sami
držati samo za človeka, ki jih je ogoljufal,
pa bi li v tem slučaji hoteli iti za Njega v
smrt? bi li kdo hotel, da umrje za sleparja,
o lrterem ve, da je slepar? Zato je spriče-
vanje aposteljnov nepobitno, nobeden ga ne
more zavreči, vsaj je spričevanje očividcev,
ki so šli na morišče in umirajoči govorili:
Kar vam mi pripovedujemo, to smo na svoje
oči gledali, na svoja ušesa slišali, s svojimi
rokami tipali.

No, to še ni vse: aposteljni so delali naj-,
veči čudeže, ž njimi so resničnost svojega
spričevanja potrjevali. Sveti Peter v hipu
ozdravi človeka, ki je bil od rojstva hrom,
ki je bil vsemu mestu poznan, kakor hrom;
in ta čudež je naredil v imenu Jezusovem v

— 131  —

tempeljnu pred mnogimi pričami. Po ulicah,
po kterih je on hodil, postavljali so bolnike,
da pade na nje samo senca njegova, in
ozdravili so vsi, na kterekoli je padla senca
njegova. Jezus Kristus je torej vstal, ker
samo klicanje Njegovega imena take čudeže
dela. Iz tega zaključi, da ni nobenega do¬
godka, ki bi mogel bolje spričan biti, ka¬
kor pa vstajenje Jezusovo; in iz tega zopet
skleni, da je Božja ona vera, ktero je On
učil.

O moj Bog, resnično si vstal iz groba!
Več od pet sto očividcev to spričuje in s
svojo krvjo potrjuje. Samo moč Tvoja in
milost jih je mogla nagniti, da so tako
stanovitno in očitno oznanjevali dogodek,
ki je sam po sebi nevrjeten. Slabi in pla¬
čljivi so bili, dokler si bil na zemlji ž njimi,
ali kako so po vstajenju Tvojem postali po¬
gumni! Nevera judovska ne more mi oma¬
jati vere, še bolj mi jo potrjuje. Že preroki
so unapred pravili o judovski slepoti. In
ki sam, o Gospod, ko si govoril o svojem
vstajenju, povedal si, da bo tvrdokorno srce
tega naroda, da bo kakor narod razpadel in
raztepel se po celem svetu; to se je res
dogodilo, kakor mi na vlastne oči gledamo.

9 *

132

Tako ta narod proti svoji volji potrjuje, da
si Ti resnično vstal iz groba.

O kako gotova, kako verna in verjetna
so Tvoja spričevanja. O moj Bog, skriv¬
nostno je, kar nam zapoveduješ verovati, ali
o teh skrivnostih se kar ne more dvomiti,
ker se oslanjajo na tako mnogobrojne in
očitne dokaze, da bi bilo neumno, ne vero¬
vati ; da, kdor Tvojega vstajenja ne veruje,
greši ne samo proti sveti veri, ampak tudi
proti zdravemu razumu.

14. Jezus Kristus je šel v nebesa in sedi
na desnici Božji.

Stirdeset dni po svojem vstajenju zbere
naš Gospod svoje učence na oljski gori,
povzdigne svoje roke, blagoslovi jih in raz¬
draži se od njih. Oni gledajo, kako se Jezus
više in više vzdiga in oblak Ga zakrije nji¬
hovim očem. In dokler še tako za Njim gle¬
dajo, kako gre v nebo, glej, dva angelja v
človeški podobi in belo oblečena stojita pred
njimi in pravita: Ta Jezus, kije od vas vzet
v nebo, prišel bo ravno tako, kakor ste vi-
dili, da ide u nebo. Tako se je Jezus sam
s Svojo Božjo močjo povzdignil v nebesa in
sedi ob desnici Boga, Očeta Svojega.

I

— 133  —

Ti veš, kaj to pomeni, ako sc reče, daje
Jezus šel v nebesa. To pomeni, da je Jezus
šel v nebesa kakor človek, ali ne kakor
Kog, vsaj kakor Bog je On povsod. In ako
se reče, da Jezus sedi na desnici Božji, ne
misli, da ima Bog telo; te besede so samo
podoba vzeta iz našega življenja, in hoče se
reči, da je človeška natura Jezusova v nebu
povzdignjena na največi vrhunec slave in
moči in da Jezus po tolikim trudu na zemlji
kakor počiva na večnem prestolu svojega
kraljestva.

Ako si kralj pridruži sina, da ž njim
kraljuje, posadi ga k sebi na desno; tako
hoče pokazati, da je sin njemu ravan in
jednak, da ga morajo vsi stanovi spoštovati
m poslušati kakor njega samega. Sv. pismo
nam predstavlja Boga kakor kralja neba in
zemlje sedečega na veličanstvenem prestolu;
nko se torej reče, da Jezus sedi na desnici
lloga, Očeta Svojega, 'hoče se s tem reči, da
jc On kakor Bog jednak Očetu, a da je ka¬
kor človek povišan v slavi in moči nad vse
stvari, ker je njegova človeška natura ze¬
dinjena z osebo Sina Božjega.

Naš Gospod peča se z nami, On pazi
na naše potrebe, v nebu opravlja službo

134  —

posrednika za nas, On pokazuje svojemu
Očetu rane, ktere je dobil v velikih mukah,
da Ga nagnje na usmiljenje. On nas pred
Očetom zagovarja in brani; vsaj pravi sveti
Janez evangelist: Ako je kdo grešil, zago¬
vornika ima pri Očetu, Jezusa Kristusa, pra¬
vičnega. Naši grehi vzdigujejo se proti nam
pred Bogom, ali Jezus Kristus nas brani, in
več premore glas Njegov, da nam izprosi
usmiljenje, kakor pa glas naših grehov, da
bi nas Bog po pravici in zasluženju kaznih

Jezus Kristus je v nebu naš Kralj in naš
Gospod; On ima nad nami neomejeno oblast
ne samo zato, ker nas je vstvaril in nas
vzdržava, ampak tudi zato, ker nas je od¬
kupil. Mi smo torej Jezusovi kakor Njegova
dedšina, kakor prisvojeni plen, ki ga je do¬
bil za ceno Svoje krvi; iz tega sklepa apo-
stelj, da nobeden .od nas ne živi sebi in ne
umrje sebi, ampak da živimo Jezusu, dokler
živimo, in da umijemo Kristusu, kadar umr-
jcmo, in da smo Kristusovi, naj bi bili mrtvi
ali živi.

Jezus Kristus je na nebu naš naj viši du¬
hoven. Službo najvišega duhovna je opra¬
vil, ko je samega sebe na križu Svojemu
Očetu daroval za naše grehe. To službo

— 135

opravlja tudi v nebesih, kjer se zavzimlje za
nas: ker je Njegova duhovna oblast večna,
zato more vsaki čas dobiti večno blaženstvo
onim, ki se po Njem približujejo Očetu. Ker
imamo tako znamenitega duhovna, Jezusa,
Sina Božjega, zaupljivo stopimo k prestolu
milosti, da dobimo usmiljenje in blagoslov
za čas, ko nam bo potrebno. Vsaj nimamo
velikega duhovna, kterega ne ganejo naše
slabosti, ampak tacega, ki je skušen v vsem
razun greha (Hebr. 4, 14. 15).

Slednjič je Jezus naša vrhovna glava, to
je glava onega telesa, na kterem smo mi
udje. To telo je cerkev, Jezus pa je cerkvi
to, kar je glava telesu, On ji daje življenje,
z Duhom svojim jo napolnjuje. Vsaka mi¬
lost, vsaka dobra misel, vsaka dobra želja,
vsako dobro delo, vsaka čednost: vse to sc
izliva iz polnosti in obilnosti, ki je v Je¬
zusu Kristusu, naši glavi. Pa tudi zbor tri¬
dentinski uči: Jezus Kristus izliva brez prc-
nehljaja svojega Duha v pravične, kakor
glava v ude, kakor trta v mladike. Kolika
je to čast za kristjana! on je ud telesa, ko-
jcmu je Gospod glava, ktero Duh Božji
oživlja, ktero se vdeležuje nature Božje.
Žiato moraš ti vedno združen biti z Jezusom,

— 136  —

da se nikoli po grehu od Njega ne odtrgaš;
zato moraš nježno ljubiti cerkev, mater svojo,
vsaj je ona telo Jezusa Kristusa, ti pa si
tako srečen, da si ud tega telesa.

Preden si odšel v nebesa, o Gospod, rekel
si, da nam boš tam pripravil prostora. Zato'
gremo tudi mi, kamor si šel Ti prvi pred
nami. Ti si naša glava, mi pa smo po sve¬
tem krstu postali Tvoji udje, zato smemo
upati, da bomo prišli v Tvoje kraljestvo in
postali deležniki Tvoje slave. Tvoje bla-
ženstvo ni odločeno od našega, vsaj si tako
rekel sam v molitvi, ki si jo molil pred
Svojim trpljenjem. Ti si rekel: »Oče moj,
jaz hočem, da, kjer sem jaz, naj bodo tudi
oni pri meni, ktere si mi dal.« Pritegni nas
k sebi, o moj Bog, in ne daj, da bi prive¬
zovali srce svoje na zemljo, kije samo kraj
našega pregnanstva. Daj, da zmiraj uzdišemo
za nebom, kjer Ti sediš na desnici Svojega
Očeta; uči nas, kako bi mogli svojo dušo
in srce svoje le proti nebu obračati. Daj,
naredi, da se bomo na zemlji zmiraj le za
tujce držali, in da bomo vroče koprneli priti
v svojo nebeško domovino in stanovati v
onem mestu, kjer Ti kraljuješ in kjer bomo
s Teboj tudi mi kraljevali. Slava, do ktere

— 137  —

si povišan, plača je za Tvoje poniževanje.
Zato tudi mi drage volje prejemamo vse
težave, kterekoli nam Ti pošiljaš, ker veš,
da so nam koristne, ker le onda bomo po¬
stali deležniki Tvoje slave, ako zedinjujemo
svoje muke s Tvojimi. Ali smemo torej
male težave sovražiti, ako pomislimo na
veliko slavo, s ktero se nam bodo po¬
plačale?

15. Jezus Kristus bo prišel sodit žive in
mrtve.

Vera nas uči, da bo vse ljudi sodil Jezus
Kristus. On sam je rekel: Oče ne sodi no¬
benega, sodbo je prepustil Sinu, da vsi časte
Sina, kakor časte Očeta. Gotovo je torej,
da bomo prišli vsi na sodbo pred Gospoda
Jezusa Kristusa, in prejeli bomo, kakor smo
zaslužili za dobra ali zla dela učinjena,
dokler smo živeli na zemlji. Vemo, da smo
vsi obsojeni umreti in po smrti iti na sodbo.

Dvovrstna je sojba, pred ktero bomo mo¬
rali oditi: Prva je ona, na ktero pride člo¬
vek koj po svoji smrti, imenuje se posebna
sodba. Ko duša zapusti telo, koj mora dati
odgovor za vse misli, želje in dela. Vsakdo
bo sojen za vsako zlo, ktero je naredil, in

138  —

za vsako dobro, ktero je opustil, čeravno
je bil nanj obvezan. Na tej sodbi se bo od¬
ločilo o njegovi večni sreči ali večni ne¬
sreči. Duše, ktere pravici Božji nimajo nič
več zadostovati, pridejo koj v nebo vživat
večno slavo; duše, ki so v smrtnem grehu,
pridejo koj v pekel trpet večne muke; duše,
kterim so za življenja na sveti izpovedi od¬
puščeni grehi in večne kazni, ali ktere niso
pravici Božji dovolj zadostile za odpuščene
smrtne in brezbrojne odpustljive grehe, pri¬
dejo v grozne muke v vicah, dokler pravici
Božji popolnoma ne zadoste, odkodar oslo-
bodjene pridejo v nebo.

Ali duše vsih teh došavši v svoja mesta
čakajo na občno vstajenje, da se bodo zo¬
pet zedinile s svojimi telesi. Onda bo obče-
nita sodba, kjer se bo potrdila obsodba iz¬
rečena na prvi sodbi. Razodelo se bo vsem
ljudem, kako je sodba Božja pravična, no
poprej se bodo prikazala strašna znamenja.
Naš Clospod nam je zapustil v sv. evangeliji
načrt te grozne sodbe.

Poprej bo vojska, lakota, kuga, potres;
solnce in luna bodeta zatemnela, zvezde bodo
z neba padale, morje bo divjalo in ljudje
bodo poginjevali strahu pred dogodbami na

— 139  —

zemlji. Onda bodo na glas trobente v istem
času vsi vstali iz grobov. Znamenje Sina
Božjega, sjajen križ, zabliskal bo v zraku
in Jezus Kristus bo prišel iz neba v veliki
slavi in moči, da poplača vsakemu po nje¬
govih delih. Spremljevali Ga bodo angclji
in oddelili pravične od hudobnih. Kako
strašna bo ta delilev! kako različna osoda
dobrih in hudobnih!

Pravični bodo na desni strani sodnika,
hudobni pa na levi. Onda se bo vest vsa¬
kega vsem odkrila, na dan bo prišlo vse,
kar je bilo do takrat pokrito v globoke
tniine, in vsi bodo za to vedeli. Onda se bo
zablisketal v dobrih, na tihem storjenih de¬
lih pravični, kterega so na zemlji zaničevali,
toda osramotil se bo grešnik zaradi hudo¬
bij, ktere je svetu prikrival, ali jih bo sedaj
ves svet saznal. Hudobija se bo pokazala v
vsi nagoti in grdobi njezini, kakoršna je.
Kako se bo veselil mladenič, ki je sovražil
govore hudobnežev in ni hotel iti za njiho¬
vimi izglcdi! O kako obilno se mu bo po¬
plačala borba proti zlu, in zasramovanje,
ktero je zavoljo čednosti potrpežljivo pre¬
našal. Ali kako bo obupoval mladenič, ktc-
r cga grdobije se bodo odkrile na sodni dan,

140  —

ko zagleda med svetniki in med otroci
Božjimi one, ktere je zasmehoval in zasra¬
moval! Oh kako bo začel sovražiti strasti,
ki so mu za življenja tako mile in drage
bile!

To je še le početek grozne sodbe. Kaj bo
še Je onda, ko bo sodnik začel govoriti
dobrim in hudobnim. Na desnici stoječim
rekel bo Sin Božji: Pridite, blagoslovljeni
mojega Očeta in posedite kraljestvo, ktero
vam je pripravljeno od početka sveta. Onim
pa na levici bo rekel: Idite od mene, pro-
kleti, v ogenj večni, ki je pripravljen vragu
in angeljem njegovim. Pravični bodo koj
odišli v nebo, da kraljujejo z Bogom na večne
čase, hudobni pa se bodo pogreznili v pe¬
kel, da tam gore na vse večne čase. Onda
bo ogenj pokončal vse, kar je na zemlji.

O glej, da prehitiš to strašno osodbo, glej,
da dobiš milost Božjo, poslušaj nauk, ki ti
ga daje Jezus v svetem evangeliju: Čuvajte
se, da vam se srca ne preobteže, da vas ta
dan ne iznenadi: kakor zanjka bo prišel
nad vse, ki stanujejo po zemlji. Zato čuvajte
in vedno molite, da bote mogli izogniti se
vsemu, kar se bo dogodilo, in obstati pred
Sinom človekovim.

— 141

Resnično je, o moj Bog, da boš v veliki
slavi prišel sodit vse ljudi: to bo na dan
straha in obupanja za hudobne, ali na dan
slave in veselja za dobre. Kaj bo ta dan za
mene, o moj Bog? Ako premišljujem, kako
sem do sedaj živel, oh, bati se moram, da
ne bom med obsojenimi! Kako bi mogel
pred Tebe priti ? Res, odkrila se bodo pred
vsem svetom vsa moja dela, ktera sedaj
tako skrivam pred ljudmi, ako jih ne izbri¬
šem z iskreno pokoro. Za vsako nepotrebno
besedo Ti bom moral odgovarjati, ali kako
bom odgovarjal za grešne razgovore, ktere
sem govoril ali poslušal? Kako strašne so
Tvoje sodbe, o moj Bog, kako strašno je
pasti v roke sodnika, ki vse ve, kterega
nobeden prevariti ne more. O Gospod, nikar
ne obsodi služabnika Svojega v srditosti
Svoji in ne pogubi dušo, za ktero si umrl;
ni še pretekel čas Tvojega usmiljenja, še mi
je mogoče, da razorožim pravičnost Tvojo.
Daj mi, o Bog, milost, da svoje grehe ope¬
rem v iskreni pokori in da nikdar več ne
grešim.

— 142  —

T r e t j e p o g 1 a v j c.

Dokazi Jezusove ljubezni.*)

Jezus Kristus zaslužuje vso ljubezen našo:
vsaj je On Bog, sama neizmerna dobrota,
vsaj nas je On tako ljubil, da je za nas
umrl. O koliko smo Jezusu Kristusu dolžni!
Karkoli imamo dobrega, karkoli luči, mi¬
losti, prizanašanja, pomoči, nade, tolažbe,
ljubezni in svetih čutil: vse to imamo od
Jezusa Kristusa. Ali poprašajmo se, kako
moremo v sebi ljubezen k Jezusu pobuditi?
Koja imamo za to sredstva ?

Potrebno je, da za to ljubezen večkrat
molimo, posebno pri sv. obhajilu in kadar
Jezusa obiščemo v sv. zakramentu. Nadalje
moramo za to milost prositi blaženo Devico
Marijo, angelja varuha in svojega svetega
patrona, naj se oni za nas k Bogu utečejo,
da bi mogli Jezusa ljubiti. Sv. Frančišk Ša¬
leški pravi, da milost ljubiti Jezusa Kristusa
vklepa v sebi vse milosti, vsaj ne more za-

*) To je iz sv. Alfonza Lig.

— 143  —

grešiti proti kaki čednosti oni, ki ljubi Je¬
zusa. Toda, ako hočemo dobiti ljubezen k
Jezusu, moramo iz srca odstraniti vsako
posvetno čuvstvo, ker ni prostora za lju¬
bezen Božjo v srcu polnim posvetnosti.
Sv. Filip Nerij je imel navado reči: Kolikor
ljubezni damo stvarem, toliko je vzamemo
Bogu. Razun tega moramo djanja ljubezni
k Jezusu večkrat pobujevati, posebno kadar
molimo. Ta djanja so kakor drva, s kterimi
se podržava živ ogenj svete ljubezni. Pobu-
jajmo v sebi taka djanja govoreči: Moj Je¬
zus, drago mi je, da si neizmerno blažen,
da Te večni Oče ljubi, kakor samega sebe!
Ali: Rad bi, o moj Jezus, da bi te ves svet
ljubil! Ali: Moj Jezus, ljubim Te nad vse,
ljubim Te bolj od samega sebe.

Kdor želi, da res vzplamti ljubezni k Je¬
zusu, naj si prizadeva, da večkrat razmišlja
o trpljenju Jezusovem. Razodelo se je ne¬
kemu puščavniku, da se nikdar bolj gotovo
ljubezen k Jezusu vžgati ne more, kakor
°nda, kadar se razmišljujejo trpljenje in po-
grde, ktere je trpel Jezus iz ljubezni do nas.
Jaz tvrdim, da ni mogoče, da bi Jezusa ne
ljubila ona duša, ktera o Njegovem trpljenju
večkrat razmišljuje. Mogel nas je odrešiti

— 144  —

z eno kapljico Svoje svete krvi, da, z eno
molitvico, ali hotel je toliko trpeti in vso
Svojo kri preliti, da naša srca prisili, da
Ga ljubimo; in kdor razmišljuje o Njegovem
trpljenju, dela ravno to, kar je Njemu prav
posebno drago. Pa zato i ti, dragi čitatelj,
večkrat razmišljuj o trpljenju Jezusovem,
vsaj vsacega petka, ker je v petek On umrl
iz ljubezni k nam.

Za veči korist in tolažbo duš, ktere žele
Jezusa ljubiti, ponujam sledeča razmišljevanja
o nekterih besedah sv. pisma, ktere pričajo
o ljubezni, ki nam jo je izkazal Jezus Kri¬
stus s tem, da nas je odrešil.

Kako treba razmišljevati.

Da ti bodo naslednja razmišljevanja več
koristila, naj te najprej podučim, kako se
mora o večnih resnicah razmišljati.*}

Razmišljevanje ima v sebi tri dele: pri¬
pravo, razmišljevanje samo in konec.

Pri pripravi pobujajo se tri djanja: vere,
s ktero si živo predočujemo pričujočega
Boga; ponižnosti,  ktera nas nagiba,

*) I to je po sv. Alfonzu.

— 145  —

da se skrušeno kesamo za storjene grehe;
prošnje za razsvetljenje.

Vera se takole pobuja: Verujem, o Bog,
da si tukaj pričujoč, iz dna duše svoje se
Tebi klanjam in te molim. Ponižnost
takole: O Gospod, zarad svojih grehov bi
moral že davno v peklu biti, o neizmerna
dobrota, iz vsega srca se kesam, da sem Te
razžalil. A prošnja  more biti: O moj Bog,
razsvetli me po Jezusu in Mariji, da mi bo
razmišjjevanje koristno! Za tem moli en¬
krat: Češ če n a si, Marija!  da ti izprosi
luči, in iz ravno tistega namena enkrat:
Čast bodi Očetu,  na slavo sv. Jožefa,
sv. angelja varuha in sv. patrona svojega.
Vse to pobudi pazljivo, toda kratko in koj
začni razmišljevati.

Ko razmišljuješ, upotrebi kako knjigo in
postani tam, ker se ti bolj dopada in te bolj
gane. Sv. Frančišk Šaleški pravi, da moramo
Posnemati bučelice, koje se pri istem cvetu
tako dolgo mude, dokler ima medu, ali po¬
tem odlete drugam. Za tim moraš vedeti, da
je sad razmišljevanja trojevrsten: p obuj ati
čuvstva, moliti in sklepati;  ali to je
tudi korist te molitve.

Ko si razmišljeval o kaki resnici, in j e tim

Stadler, Ljubimo Jezusa. t-0

— 146  —

Bog s teboj govoril, moraš tudi ti z Bogom
govoriti. To se zgodi, ako ti ponajprej po- ;
bujaš č u v s t v a, naj že bo vere, hvalež¬
nosti, ponižnosti, nade, posebne ljubezni in
skrušenega kesanja. Sv. Tomaž pravi, da z .
vsakim djanjem ljubezni zaslužujemo milost
Božjo in večno življenje; ravno tako tudi s
skrušenim kesanjem. Ljubezen moreš takole
pobuditi: Ljubim te iz vsega svojega srca.

V vsem hočem, spolnjevati jedino Tvojo
voljo. Vesel sem, da ši Ti neskončno bla¬
žen. Za kesanje dosti je reči: Neizmerna
dobrota, žal mi je, da sem Te razžalil.

Za tem moraš moliti in prositi, da te Bog
razsvetli, da ti podeli ponižnost ali kako j
drugo čednost, dobro smrt, večno zveličanje,
nad vse drugo posebno milost, da Ga ljubiš
in v tej ljubezni do smrti stanoviten ostaneš. j
Ako ti je duša hladna, dovolj je, da ponav¬
ljaš : pomagaj mi, o moj Bog! Usmili se me, 1
o Gospod! In prav dobra bo molitev, če se
tudi nič druzega ne stori.

Preden končaš razmišljevanje, moraš na¬
zadnje kaj prav posebnega skl en iti,  kako
hočeš bežati od grešnih priložnosti, kako
prenašati sitno osebo, kako odstraniti ka-
košno pogreško in drugo.

— 147

Pri koncu se mora na troje gledati: 1. da
se zahvaljuje Bogu za prejete milosti; 2. da
se sklepa vse izpeljati, karkoli se je odlo¬
čilo; 3. da se po Jezusu in Mariji od Boga
prosi milost v resnici živeti po narejenih
sklepih. Dovrši se razmišljevanje tim, da se
izmoli enkrat »Oče naš« in enkrat »Češčena
si Marija« za duše v' vicah, za poglavarje
cerkve, za grešnike, za vse sorodnike in
prijatelje. Sv. Frančišk Šaleški opominja,
naj se zapiše ono, kar nas je najbolj ga¬
nilo, da bi se na to tudi po dnevu večkrat
spomnili.

i. dan v mesecu.*)

Kdor premišljuje neizmerno ljubezen Je¬
zusovo, kakor nam jo je pokazal v vsem
življenju svojem, posebno pa v smrti, ko je
toliko pretrpel za naše zveličanje, ni mo¬
goče, da bi ne bil ranjen, in da ne vzplamti
ljubezni do Boga, ki je tako ljubil naše
duše. Sv. Bonaventura tvrdi, da rane našega
Odrešenika morejo in morajo raniti najbolj
tvrda srca, pa da morejo v najhladnijih srcih
vžgati ljubezen Božjo.

*) Pri sv. Alfonzu ni to na dneve razdeljeno, ali
tuI<;a j je, da se laglje pregleda.

10 *

— 148 —

V sledeči mali obravnavi o ljubezni Jezu¬
sovi, kakor nam jo opisuje sv. pismo, bomo ,
premišljevali, kaj je ljubeznjivi naš Odre¬
šenik storil, da nam pokaže svojo ljubezen
do nas, in da nas prisili, da Ga ljubimo. >

1. Ljubil nas je in dal je-sebe  za
nas  (Ef. 5, 2). Mnogo dobrega je Bog lju¬
dem storil, da bi zadobil njihovo ljubezen;
toda ne samo, da Ga nehvaležni ljudje niso
ljubili, ampak še za gospodarja svojega Ga ,
niso hoteli spoznati. Samo v malem kotu na
zemlji, v Judeji, spoznaval Ga je za svojega
Boga Njegov izbrani narod, ali tudi ta se
Ga je bolj bal, kakor Ga ljubil.

Toda On je želel, da Ga bolj ljubimo,
kakor pa se bojimo, zato postane človek,
kakor smo mi, odbere si revno, težko in
skrito življenje, ter grenko in sramotno
smrt — zakaj ? Da naša srca k sebi pri¬
tegne.

Ko bi nas Jezus Kristus tudi odkupil ne
bil, On bi ne bil manj velik in manj srečen,
kakor je bil od veka, ali hotel je za naše
odrešenje toliko znojiti se in -trpeti, kakor
da bi brez naše sreče On ne mogel biti
srečen. Mogel nas je odkupiti brez trpljenja,
ali ne, hotel nas je osloboditi od večne

— 149

smrti s svojo smrtjo; in akoravno nas je
mogel odrešiti na sto načinov, hotel je ven¬
dar izbrati način, ki je najbolj poniževaven
in najbolj težak, hotel je umreti na križu
od prevelikih bolečin, samo da si osvoji
srca naša. Pa, je li Njegovemu siromašnemu
rojstvu, njegovemu mukepolnemu življenju
in Njegovoj toli tužni smrti kak drugi vzrok,
ako ne ravno ljubezen do nas?

O moj Jezus, ljubezen, iz ktere si Ti za
mene umrl na Kalvariji, naj doseže, da
umrjem jaz vsakemu posvetnemu nagnjenju,
naj me sažge z onim svetim ognjem, kte-
rega zapalit si Ti prišel na zemljo. Tisuč-
krat preklinjam one nepristojne vžitke, za¬
voljo kterih si toliko trpel. Kesam se, o
moj ljubeznjivi Odrešenik, kesam se iz vsega
srca za vse grehe, s kterimi sem Te raz¬
žalil. V prihodnosti hočem rajši umreti, ka¬
kor pa Tebe razžaliti, in pripravljen sem
storiti vse, kar morem, samo da Tebi vgo-
dim. Ti si vse žrtvoval iz ljubezni do mene,
z ato bom tudi jas vse žrtvoval iz ljubezni
do Tebe. Ljubil si me brez izjeme, ljubil
kom tudi jaz Tebe brez izjeme. Ljubim Te,
jedino dobro moje, ljubim Te, ljubezen moja,
vse moje.

150 —

2.  Tako je Bog ljubil svet, daje
svojega edino rojenega Sina dal. 0
koliko pomeni beseda  tako! Pomeni, da
mi nikdar ne moremo razumeti, kakošnaje
ta ljubezen: da je Bog hotel poslati Sina
Svojega, naj umrje in odreši izgubljenega
človeka. Ali kdo drugi bi nam bil mogel
dati dar neizmerne vrednosti, ako ne Bog
neskončne ljubezni?

Zahvaljujem se Ti, nebeški Oče, da si mi
za Odrešenika dal Sina Svojega. Tudi Tebi,
o Sin Božji, se zahvaljujem, da si me od¬
kupil s toliko muko in ljubeznijo. Kaj bi
bilo iz mene po tolikih krivicah, ki sem jih
proti Tebi storil, da Ti, o moj Jezus, nisi
umrl za mene? O zakaj nisem umrl prej,
kakor pa sem razžalil Tebe, moj Odrešenik!
Prosim Te, daj mi, da svoje grehe tako
sovražim, kakor si jih sovražil Ti v živ¬
ljenju svojem, pa mi prizanesi ! Toda ni
dosti, da mi odpustiš; Ti si mene ljubil do
smrti, zato hočem tudi jaz, da Tebe ljubim
do smrti. O neizmerna dobrota, ljubim Te
iz vse duše svoje, ljubim Te bolje od sa¬
mega sebe; samo na Tebe bom obračal vsa
čuvstva svoja. Pomagaj mi, da ne bom nik¬
dar več tako nehvaležen, kakor sem bil do

151

sedaj. Povej mi, kaj od mene hočeš, z mi¬
lostjo Tvojo bom vse, prav vse storil. Da,
moj Jezus,; ljubim Te, vekomaj bom ljubil
Tebe moj zaklad, moje življenje, moja lju¬
bezen, moje vse.

Pomisli:  Kaj pomaga človeku, ako dobi
celi svet, toda izgubi dušo svojo ? Vse mine,
večnost ne mine nikdar.

Izdihni:  Jezus moj, Ti sam si mi dovolj,
ljubezen moja, oh ne dopusti, da se jaz lo¬
čim od Tebe'!

2 .  dan.

ih. Tudi ni po krvi  koz  lov  ali  j u n-
co,v, temuč je po lastni krvi enkrat v
svetišče šel in našel večno odrešenje
(Hebr. 9, 12). In res, kako bi mogla kri
juncev, ali tudi kri vseh ljudi, ko bi se
žrtvovali, zadobiti nam milost Božjo? Samo
kri Boga-človeka mogla nam je .zaslužiti
odpuščenje in večno izveličanje. Ali da ni
Bog sam izmislil in odločil ta način od-
kupljenja, namreč odkupiti nas s smrtjo
svojo, kdo bi smel na to le pomisliti ? Lju¬
bezen Njegova je sama to odločila in izvr¬
šila. Mogel je torej Job izklikniti k Bogu,
ki nas toliko ljubi: Kaj je človek, da ga

— 152  —

toliko ceniš? ali zakaj naklanjaš sree Svoje
k njemn?

0 moj Jezus, premalo je eno srce, da Te
ljubim, ko bi Te ljubil s srcem vsih ljudi,
pa bi še premalo bilo. Kako bi bil torej
nehvaležen, ko bi svoje srce razdelil na
Boga in na stvari? Ne, o ljubezen moja!
Ti hočeš celo srce moje, pa ga tudi zaslu-
žuješ, celo hočem Tebi dati. Pa če tudi ne
vem, kako bi Ti svoje srce dal tako, ka¬
kor moram, prosim, vzemi ga in stori, da
bom prav po resnici mogel reči: Bog mo¬
jega sera.

O Izveličar moj, po zasluženju svojega
zaničevanega in nevoljnega življenja, ktero
si za mene prevzel, daj mi pravo ponižnost,
da bo tudi meni drago zasmehovanje in
skrivno življenje. Daj mi, da rad prejmem
bolezni, zasramovanja, preganjanje, vnotranje
težave in vse križe, ktere mi bo Tvoja roka
ponujala. Daj mi, da Te ljubim, potem pa
naredi z menoj, karkoli hočeš. O srce Jezu¬
sovo, v nas zaljubljeno, daj da tudi jaz
začnem Tebe ljubiti in da spoznam, kako
si dober. Naredi, da bom, preden umrjem,
ves Tvoj. Ljubim Te, moj Jezus, ker zaslu¬
žiš ljubezen in vroče želiš, da Te ljubim:

— 153 —

ljubim Te iz vsega svojega srca, ljubim iz
vse svoje duše.

2. Prikazala se je dobrota in lju¬
bezen Boga, našega lzveličarja  (Tit.
3, 4). Bog je ljubil človeka 'od vekomaj:
Ljubil sem te z večno ljubeznijo (Jer. 31, 3).
Sv. Bernard pravi, da se je pred včlovečenjem
Sina Božjega prikazala moč Božja v stvar¬
jenju sveta in modrost Božja pri vladanju
sveta; ali ko je Sin Božji človek postal,
pokazala seje  ljubezen, ktero goji Bog do
ljudi. In res, ali bi ne bili krivični, ko bi
o ljubezni Jezusovi do nas dvojili sedaj', ko
smo vidili, da je Jezus za nas hodil po tako
trnjevem potu in je umrl tako strašne smrti?
Da, On nas jako ljubi; in ravno zato tudi
hoče, da mi Njega ljubimo. On je umrl za
nas, da mi živimo za Njega (2. Gor. 5, 15):
Za vse je umrl Kristus, da tudi oni, ki žive,
ne žive več sebi, ampak Njemu, ki je za
nje umrl in vstal.

O Izveličar moj, kdaj Ti bom začel hva¬
ležen biti za ljubezen, ktero si Ti do mene
gojil? Do sedaj sem Ti ljubezen plačeval
s  tem, da sem zanemarjal in zaničeval Tvoje
nnlosti. Ali ne gubim upanja, vsaj vem, da
s i Ti neizmerna dobrota. Obetal si, da boš

— 454  —

odpustil vsacemu, ki se skrušeno kesa, oh,
prosim, izpolni mi to obetanje. Pogrdil sem
Te, zapostavil sem Te svojim .željam, ali
sedaj se kesam iz vsega svojega srca, in ni
kazni, ki bi me bolj pekla od samega spo¬
mina, da zem razžalil Tebe, največe dobro
svoje; odpusti mi in zedini me s Teboj z
vezjo večne ljubezni, da Te nikoli več ne
zapustim, ampak živim le za to, da Tebe
ljubim in poslušam. Da, o moj Jezus, samo
Tebi hočem umreti, samo Tebe hočem lju¬
biti. Neki čas sem Te zapustil zavoljo stvari,
ali sedaj odrečem se vsemu, in vsega se
Tebi dajem. Ljubim Te, o Bog duše moje,
ljubim Te bolje od samega sebe. O mati
Božja, Marija, izprosi mi to milost, da osta¬
nem Bogu zvest do smrti.

Pomisli:  Da tudi vse izgubiš, samo da
Boga ne izgubiš. Noben greh, pa da je tudi
najmanjši, ni malo zlo.

Izdihni:  Kdaj bo prišel čas, da bom Tebi,
o Jezus, mogel reči: O moj Bog, sedaj Te
nič več ne morem izgubiti! Kaj sem jaz, o
Gospod, da Ti toliko želiš, naj Te ljubim?

— 155  —

3. dan.

1. V tem se je pokazala ljubezen
Božja do nas, daje Bog Sina Svo¬
jega edinorojenega poslal na svet,
da po njem živimo. Vsi ljudje so po
grehu umrli, in ostali bi bili mrtvi, ako bi
Oče nebeški ne bil poslal Sina Svojega, da
jih s Svojo smrtjo zopet oživi. Ali kako to?
Bog naj umrje za človeka! Kaj je ta človek?
Kaj sem jaz? prašal je sv. Bonaventura;
zakaj, o Gospod, zakaj si me toliko ljubil?
Toda ravno v tem najlepše odsvita ljubezen
Božja: V tem seje pokazala ljubezen
Božja.  Sv. cerkev kliče na veliko soboto:
O kako čudnovito si se nas hotel usmiliti!
o neprecenljive ljubezni! da odrešiš roba,
predal si Sina! o neizmerne usmiljenosti, o
čudeža, o prevelike ljubezni Božje: obsoditi
na smrt nedolžnega Sina, samo da se od
zaslužene smrti oslobodi rob in grešnik!

Ti, o Bog, Ti si to storil, da živimo za
Jezusa Kristusa. Da, pravično je, da živimo
za Onega, ki je dal za nas kri svojo in
življenje svoje. O predagi moj Odrešenik,
na Tvoje rane gledam in na Tvoj križ, na
kterem si umrl za mene, pa Ti darujem

156 —

svoje življenje in vso voljo svojo. Naredi,
da bom popolnoma Tvoj, tako, da nič ne
iščem razun Tebe, po ničem ne koprnim
razun po Tebi. Ljubim Te, neizmerna do¬
brota, ljubim Te, neskončna ljubezen; na¬
redi, da tako živim, pa vedno govorim: Jaz
Te ljubim, o moj Bog, jaz Te ljubim: na¬
redi, da bodo o smrti moje zadnje besede:
o moj Bog, ljubim Te, ljubim Te!

2. Po presrčnem usmiljenju našega
Boga, po kterem nas je obiskal On,
ki izhaja v visokosti  (Luc. 1, 78). Glej,
Sin Božji je prišel na zemljo, da nas od¬
kupi, toda prišel je samo zato, ker Ga je
nagnalo Njegovo preveliko usmiljenje. Ali,
o Gospod, ako se Ti smili izgubljeni člo¬
vek, ali ni dovolj, da pošlješ angelja, naj
ga odkupi? Ne, govori Sin Božji, jaz sam
bom šel, naj človek spozna, kako ga ljubim.
Sv. Avguštin piše: »Največ je prišel Kristus
zato, da človek spozna, koliko ga ljubi
Bog.« Oh, Jezus moj, ko si že prišel zato,
da Te ljubimo, koliko je ljudi, ki bi Te
prav zares ljubili? Joj, mene bednega! Ti
veš, kako sem te do sedaj ljubil ; veš, ko¬
liko  sem maral za Tvojo ljubezen! O, da
bi same žalosti umreti mogel! Žal mi, pre-

157  —

dragi moj Odrešenik, žal mi je, da sem Te
tako zanemarjal in zaničeval.

Odpusti mi, ali mi tudi podeli milost, da
Te ljubim. Ne daj, da ostanem nehvaležen
za ljubezen, ktero do mene gojiš. Sedaj Te
ljubim, toda ljubim preslabo, ker Ti zaslu-
žuješ neskončno ljubezen. Naredi, da Te
vsaj z vsemi močmi ljubim. O moj Odre¬
šenik, moja slast, moje življenje, moje vse,
kaj naj ljubim, ako ne ljubim Tebe, neiz¬
merno dobro? Vse želje svoje darujem Tvoji
volji; in radi muk, ktere si Ti prestal za
mene, poglej me pripravljenega trpeti, kar¬
koli se Tebi dobro zdi. Odstrani od mene
vse one priložnosti, v kterih unapred vidiš,
da Te bom razžalil; ne vpelji nas v skuš¬
njavo, temuč reši nas od hudega. Reši me
od greha, onda stori z menoj, kar hočeš,
ljubim Te, neizmerna dobrota; zadovoljen
sem z vsako kaznijo, ako me tudi uničiš,
ker je to bolje, kakor pa da živim, ali Tebe
ne ljubim.

Pomisli:  Ako hočemo ugoditi Bogu,
moramo sami sebe premagati. Izgubljeno je
vse, karkoli kdo dela, da sebi ugodi.

Izdihni:  O Jezus, kaj naj ljubim, ako
Tebe ne ljubim? Glej me, Gospod, napravi

158 —

z menoj, kar hočeš. Daj mi, da Te ljubim,
in za nič več Te ne prosim.

4 . dan.

1. In Beseda je meso postala  (Joa.
1, 14). Bog je poslal nadangelja Gabrijela,
naj popraša Marijo, bi li hotela privoliti, da
Sin Božji postane tudi njeni sin. Marija pri¬
voli in Sin Božji postane človek. O čudeža,
nad kterim strmi nebo in zemlja! Beseda je
postala meso, Bog je postal človek! Kaj bi
bilo, ko bi vidili kralja, ki je postal črv,
da črvu s svojo smrtjo reši življenje? O moj
Jezus, o moj Bog, nisi mogel umreti kakor
Bog, pa si hotel postati človek, ki more
umreti, samo da moreš za me dati življenje
svoje.

Presladki moj Jezus! kako da ne umrjem
bolečin, ko gledam toliko milosrdnost, ktero
si mi pokazal ? Iz neba si prišel na zemljo,
da poiščeš mene izgubljeno ovco, toda jaz
sem Tebe tolikokrat odbil od sebe, zapo¬
stavljal sem Te svojemu grdemu poželjenju.
Ali ker me Ti ljubiš: sve zapuščam, Tvoj
hočem biti, nič druzega nečem, razun Tebe.
Tebe si odbiram za edini predmet mojih

159 —

čuvstev. Ljubi moj meni, jaz pa Njemu. Ti
misliš na mene; pa tudi jaz ne bom mislit
na druzega, kakor na Tebe.

Naredi, da Te vedno ljubim in da nikdar
ne preneham ljubiti Te. Samo da Tebe lju¬
bim, dovolj mi je, akoravno bi ne čutil no¬
bene tolažbe in trpel vsake muke. Že vidim,
kako Ti hočeš, da bom ves Tvoj, pa tudi
jaz hočem, da sem ves Tvoj. Spoznavam,
da na svetu je vse laž, prevara, nečimrnost.
Ti sam si edino pravo dobro, pa zato tudi
Ti sam dovolj. O moj Bog, samo Tebe ho¬
čem in nič druzega. O Gospod, čuj me:
samo Tebe hočem in nič druzega.

2. Ponižal je samega sebe. Glej, kako
se je kakor malo dete v jaslicah rodil Edino-
rojeni vsemogočnega Boga, On, pravi Bog
kakor tudi Oče. Pa je sebe v nič storil,
ko je podobo hlapca na se vzel, lju¬
dem se vpodobil  {Phil. 2, 7). Kdor hoče,
da vidi ponižanega Boga, naj gre v hlevec
betlehemski in našel Ga bo kakor dete v
povoje povito, ne more se maknuti, joka in
trepeta od mraza. O sveta vera, povej mi,
čiji sin je ta krasni otročiček? Vera odgo¬
varja: On je Sin Božji, pravi Bog. Ali kdo
Ga je postavil v tako žalosten stan . J  Lju-

— 160  —

bežen do ljudi. Je li kdo med ljudmi, ki ne
ljubi tega Boga?

Ti si toraj, o Jezus moj, vse življenje pre¬
živel v mukah, da mi pokažeš, koliko lju¬
biš mene, jaz pa sem preživel svoje živ¬
ljenje, da Te zaničujem in svojimi grehi
žalim. Daj mi, da spoznam zlo, ktero sem
storil, pa tudi ljubezen, ktero Ti zaslužuješ.
Toda, ker si me do sedaj trpel, ne daj, da
Te od sedaj žalostim. Vžgi me vsega ognjem
svoje ljubezni in vedno me spominjaj na
vse, kar si za mene trpel, da pozabim na
vse in mislim na to, kako naj Tebe ljubim
in Tebi drag postanem. Iz neba si prišel na
zemljo, da v srcih naših kraljuješ: odstrani
iz srca mojega vse, karkoli Ti je na poti,
da si vsega ne osvojiš. Naredi, da se moja
volja popolnoma strinja s Tvojo, da bo
Tvoja volja moja in meni ravnilo za vsa
moja dela in za vse moje želje.

Pomisli:  Ako se hočemo rešiti, moramo
se vedno bati, da bi mogli pasti. Da bi tudi
umrli, samo da bi Bogu mili in dragi bili.

Izdihni:  Naredi, Gospod, da bom ves
Tvoj, preden umrjem. Večni Oče, po ljubezni
Jezusa Kristusa, usmili se me.

161 -

5 . dan.

1. Detice nam se da; Sin nam se
rodi (Is. 9, 6 ). Glej, zakaj se je Sin Božji ho¬
tel roditi kakor dete: da nam se da od de-
tinstva Svojega in našo ljubezen na se pri¬
tegne. Zakaj, piše sv. Frančišk Šaleški, za¬
kaj je hotel Jezus vzeti sladki in ljubeznjivi
stan detinstva, ako ne zato, da nas prisili,
da Ga ljubimo in da mu zaupamo? Ali prej
je rekel sv. Peter Krizolog: Tako se je hotel
roditi Oni, koji je hotel, da Ga ljubimo.

0 predrago detice, moj Odrešenik, ljubim
le in zaupam v Tebe. Ti si vse upanje
'noje, Ti vsa ljubezen moja. Kaj bi bilo iz
mene, da Ti nisi prišel iz neba, da me od¬
rešiš? Vem, da bi bil moral v pekel za
grehe svoje. Blagoslovljeno usmiljenje Tvoje,
Pripravljeno mi odpustiti, ako se pokesam.
Kes, žal mi je iz vsega srca svojega, da sem
l'e zaničeval. Sprejemi me v milost Svojo,
daj, da vsemu odmrjem in živim samo Tebi,
edino dobro moje. 6  ogenj, ki vse uničuješ,
Požgi v meni vse, kar se ne dopada Tvo¬
jim očem, in vsa čuvstva moja pritegni k
sebi! Ljubim Te, o Bog duše moje, ljubim
le, bogatstvo moje, življenje moje, vse moje.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 162 —

Ljubim Te; izdihniti želim dušo svojo go¬
voreči: Moj Bog, ljubim Te! a po smrti Te
bom začel ljubiti s popolno ljubeznijo, ki
nikdar več prejemala ne bo.

2. Toliko let so preroki izdihovali, da bi
prišel Odrešenik in klicali: Rosite Ga,
nebesa, od zgoraj in oblaki, dežite
pravičnega  (Is.45,8); pošlji, Gospod,
jagnje, gospodovalen zemlje  (Is. 1,16);
dodeli nam svoje izveličanje  (ps.84,8).
Ravno tisti Izaija govori: o da nebo odpreš
in prideš! gore bi se pred Teboj razlile . . •
vode bi gorele od ognja. Gospod, tako pravi,
ko bodo ljudje vidili, da si iz ljubezni pri¬
šel na zemljo, poravnale se bodo gore, to
je, ljudje bodo v Tvoji službi premagali vse
težave, akoravno so se jim prej dozdevale
kakor nepremakljive gore; in duše, prej
hladne, ko bodo vidile, kako si iz ljubezni
postal človek, glej vžgale se bodo ognjem
ljubezni in gorele: vode gore od ognja. In
res, ali se ni to vidilo pri več svetih dušah,
kakor pri sv. Tereziji, pri sv. Filipu Neriju,
pri sv. Frančišku Ksaveriju, ki so na tej
zemlji vsi goreli v ognju Tvoje ljubezni.
Toda koliko je takošnih duš?  O joj, pre¬
malo jih je!

— 163  —

Oh, Jezus moj, hočem, da bom tudi jaz v
tem malem številu. Moral bi že davno v
peklu goreti, odločen od Tebe, kjer bi Te
sovražil in preklinjal na vekomaj. Ali ne,
potrpežljivo si me prenašal, da bi vidil,
kako gorim, toda ne v tem nesrečnem ognju,
ampak v svetem ognju Tvoje ljubezni. Zato
si me razsvetljeval in prebadal si mi srce,
dokler sem bil oddaljen od Tebe; vse si
storil, da me ljubeznivo pritegneš k sebi,
pa da Te ljubim. Glej, sedaj sem Tvoj. Ho¬
čem, da ostanem Tvoj na veke, ves Tvoj.
Oh, samo Ti pa moreš narediti, da bom
zvest; prav za trdno upam, da mi bo tako
Tvoja dobrota storila.

O moj Bog, kdo bi Te mogel zapustiti,
samo za čas? Ljubim Te nad vse, moj Je¬
zus, ali to je premalo. Ljubim Te bolj, ka¬
kor samega sebe, pa tudi to je premalo.
Ljubim Te iz vsega srca svojega, iz vse
duše svoje, ali tudi to je premalo. Usliši
me, moj Jezus, in daj mi več ljubezni, več
ljubezni, več ljubezni. O Marija, prosi Boga
za nas.

Pomisli:  Samo greh je ono zlo, kterega
se moramo bati. Karkoli hoče Bog, dobro je
in vse to moramo hoteti.

11 *

— 164 —

Izdihni: O moj Bog, samo Tebe hočem
in nič več. O moj Jezus, da bi se mogel za
Tebe popolnoma darovati, kakor si se Ti
za mene popolnoma daroval!

6. dan.

1. Zaničevan in najzadnji med ljud¬
mi  (Is. 53, 3). Glej, kako je živel Sin Božji,
ko je postal človek: Zadnji med ljudmi;
držali so Ga torej, kakor da je zavržen, da
je najzadnji. In ali je moglo življenje Jezu¬
sovo biti še bolj ponižno, nizkostno? Rodil
se je v štalici, živel je nepoznan, zaničevan
kakor pomočnik v delavnici, zvezali so Ga
kakor krivičnika, šibali kakor roba, dajali
mu zaušnice, zasramovali kakor laži-kralja,
popljuvali po obrazu, pribili na križ kakor
hudodelnika. Sv. Bernard kliče: O najzad-
njega in najvišega! O Bog, Ti si gospodar
vsem: pa kako ne maraš za to, da Te bolj
žaničujejo, kakor koga koli druzega? Oda,
moj Jezus, ko vidim, da Tebe tako ponižu¬
jejo, kako bi mogel iti za tem, da bi mene
vsi spoštovali? O mene grešnika in pre-
vzetneža!

O zaničevani moj Odrešenik, naj po Tvo¬
jem izgledu tudi meni postane ljubo in drago

165

zaničevanje, ljubo in drago skrito življenje.
Od sedaj upam, da bom s Tvojo pomočjo
mogel objeti vse pogrde, koje bi kdo za¬
voljo Tebe na mene bruhal, vsaj si tudi Ti
za me toliko pogrd pretrpel. Odpusti mi, da
sem bil prevzeten v minulem življenju, daj
mi, da Te ljubim.

Ljubim Te, o zaničevani Jezus! Idi Ti
pred menoj s svojim križem, jaz bom šel
za Teboj s svojim in ne bom Te zapustil,
dokler za Tebe križan ne umrjem, kakor si
Ti križan za mene umrl. O moj Jezus, za¬
ničevani moj Jezus, jaz Te objemam, v ob¬
jemu Tvojem hočem živeti in umreti!

2. Bolnik  (Is. 53, 3). v  Kako je bilo živ¬
ljenje Jezusa Kristusa? Življenje v bolečinah:
življenje od kraja do konca polno bolečin
notranjih in zvunanjih. Ali kar Ga je naj¬
bolj žalostilo, bil je pogled na naše grehe
jn nehvaležnosti, s kterimi so Mu ljudje
imeli plačevati muke, ki jih je iz ljubezni
za nas trpel: ta pogled Ga tako razžalosti,
da ni bil žalostniji od Njega noben človek,
karkoli jih je živelo na zemlji.

O Jezus, tudi jaz sem s svojimi grehi po¬
magal, da si se Ti celo življenje svoje ža¬
lostil. Ali zakaj ne govorim, kakor je go-

166  —

vorila sv. Marjeta Kortonska, ko jo je spo¬
vednik tolažil, naj ne joka, ker ji je Bog
grehe odpustil? Zaplakala je še bolj in rekla:
O moj oče, kako bi prenehala plakati, vsaj
so moji grehi Jezusa žalostili celo življenje
Njegovo!

O moj Jezus, ko bi vendar mogel umreti
od bolečin vselej, kadarkoli se spomnim,
da sem Ti vse dni svojega življenja toliko
grenkobe napravljal. O koliko noči sem
spaval brez Tvoje milosti! Kolikokrat si mi
odpustil, toda jaz sem se zopet od Tebe
obrnil! Dragi moj Odrešenik, žal mi je, ker
sem Te razžalil, bolj mi je žal, kakor za
kterokoli drugo zlo. Ljubim Te iz vsega
svojega srca, iz vse svoje duše. Ne daj, da
se še kedaj dočim od Tebe! Presladki Jezus,
ne daj, da se ločim od Tebe, ne daj, da se
ločim od Tebe! Daj, da prej umrem, kakor
pa da Te zopet izdam. O Marija, mati stano¬
vitnosti, izprosi mi sveto stanovitnost!

Pomisli:  Kdor samo Boga išče, vedno
je zadovoljen, naj se zgodi karkoli. Moram
si misliti, da na svetu ni nobenega razun
Boga in mene.

Izdihni:  Ko bi bil umrl, dokler sem bil
v grehu, o Bog, ne mogel bi Te nikdar več

167 —

ljubiti. Toda sedaj, ker morem Tebe ljubiti,
hočem Te ljubiti, kolikor najbolj morem.
Tebi darujem vse življenje, kolikor mi ga
je še ostalo.

7 . dan.

1. Ker je ljubil svoje, ki so bili
na svetu, do konca jih je ljubil  (Joa.
13, 1 ). Ob času smrti raste ljubezen prija¬
teljev, vsaj se imajo sedaj ločiti oni, ki se
ljubijo. Zato skušajo sedaj bolj od poprej
pokazati ljubezen, ktero med seboj goje.
Jezus je vse življenje svoje dajal premnoge
dokaze svoje ljubezni; ali ko se je pribli¬
žala smrt, hotel nam je dati skrajne dokaze
svoje ljubezni. Je li mogel dati veči dokaz
ta ljubeči Odrešenik, kakor ga je dal s tem,
da je za vsacega od nas svojo kri prelil ? In s
tem nezadovoljen, hotel je ravno telo, ktero
je na križu daroval, nam pustiti za hrano, da
se vsakdo, kdorkoli Ga zavžije, zjedini ž
Njim in da tako raste vzajemna ljubezen.
Obrezkrajne dobrote! O neizmerne ljubezni!

Daj, Zveličar moj, napolni moje srce s
svojo ljubeznijo tako, da pozabim na svet
in na sebe, in da samo na to mislim, kako
naj Tebe ljubim,  kako naj Tebi omilim.

— 168 —

Darujem Ti svoje telo in dušo svojo, svojo
voljo in slobodo svojo. Do sedaj sem iskal,
kar je bilo drago meni, ali Tebi mrzko:
kesam se iz vsega srca, o križana ljubezen
moja! Od sedaj ne bom iskal nič druzega,
razun Tebe: Bog moj si Ti in vse moje.
Moj Bog, Ti si vse moje. Samo Tebe hočem
in nič več. O da bi se mogel za Tebe iz¬
trošiti, kakor si se Ti za mene iztrošil!
Ljubim Te, j edino dobro moje, j edina ljuba v
moja. Ljubim in vsega se prepuščam Tvoji
sveti volji. Daj mi, da Te ljubim, onda na¬
redi z v  menoj, kar Ti je drago.

2. Žalostna je duša moja do smrti
(Matth. 26, 38). To so besede, ki so prišle
iz bolnega srca Jezusovega na oljski gori,
preden je šel v smrt. Joj, od kod ta velika
žalost, ki je tako velika bila, da bi Mu bila
mogla zadati smrt?  Morebiti od tega, ker
je gledal muke, ki jih je imel trpeti? Ne,
vsaj je On te muke gledal od početka svo¬
jega včlovečenja, vidil jih je in objel svoje¬
voljno: Bil je žrtvovan, ker je hotel sam.
Žalosten je bil, ker je gledal grehe, ktere
bodo ljudje po Njegovi smrti delali. Onda
je On, kakor pravi sv. Bernardin Sienski,
vidil vsaki pojedini greh vsacega od nas.

— 169  —

Ni Te torej, o moj Jezus, toliko žalostilo,
ker si na oljski gori imel pred očmi bodoče
šibe in križ, ampak moji grehi. Vsak poje¬
dini Ti je stiskal srce, da si se od bolečin
in žalosti potil krvavim potom in si padel
v smrtne stiske. Glej, tako sem Ti vrnil za
ljubezen, ktero si mi pokazal, ko si za mene
umrl. Daj mi, da bom deležen bolečin, ktere
si Ti v vrtu čutil za moje grehe, naj mi te
bolečine zadajejo žalost vse življenje moje.

O sladki moj Odrešenik! o da bi Te mo¬
gel z žalostjo in ljubeznijo svojo sedaj to¬
liko razveseliti, koliker sem Te prej raz¬
žalostil! Žal mi je, o ljubezen moja, žal mi
je iz vsega srca, ker sem Te zapostavljal
nevrednim željam svojim. Kesam se in lju¬
bim Te nad vse. Vem, akoravno razžaljen,
vendar želiš od mene ljubezni in hočeš, da
Te z vsem srcem ljubim: Ljubi Gospoda,
svojega Boga, z vsem srcem svojim, z vso
dušo svojo. Da, o moj Bog, ljubim Te z vsem
srcem svojim, ljubim Te z vso dušo svojo;
daj mi tako ljubezen, kakoršno od mene
zahtevaš. Ako sem do sedaj iskal le sebe
samega, od sedaj ne bom iskal nič druzega
razun Tebe. In ker vidim, da si Ti mene
ljubil bolj kakor pa druge, zato hočem tudi

— 170

jaz Tebe ljubiti bolj kakor drugi. Pritegni
me, o moj Jezus, k svoji ljubezni za vselej
s sladkostmi, z milostmi svojimi. Daj mi
moč, da Te bom ljubil primjereno oni lju¬
bezni, ktero gojiš Ti, o Bog, do mene ne¬
hvaležnega črva in izdaj nika.

O Marija, mati usmiljenja, pomagaj mi,
moli za mene!

Pomisli:  Ves svet ne more zadovoljiti
našemu srcu, samo Bog mu more zadovoljiti-
Vse dobro je v tem, da ljubimo Boga, ali
Boga ljubimo, ako spolnjujemo sveto voljo
Njegovo,

Izdihni:  O moj Jezus, samo ono hočem
in vse ono hočem, kar Ti hočeš.

8. dan.

Jezusa so popadli in zvezali  (Joa.
18, 12). Bog zgrabljen in zvezan! Kaj so
angelji govorili videči, kako gre njihov
kralj med vojaki zvezan po ulicah jeruza¬
lemskih? In mi, kaj moramo mi govoriti
videči, kako naš Bog iz ljubezni do nas
dopušča, da Ga vežejo kakor hudodelca in
vlečejo pred sodnike, ki naj Ga obsodijo na
smrt. Kaj imaš Ti opraviti z vezmi? kliče
sv. Bernard. Kaj imajo vezi hudodelcev opra-

— 171  —

viti s Teboj, o moj Jezus, ki si veličanstvo
in neizmerna dobrota? Vezi moramo nositi
mi grešniki, ki smo zaslužili pekel, ne pa
Ti, ki si nedolžen in najbolj svet! Ko je
sv. Bernard premišljeval, kako se je Jezus
proglasil, da zaslužuje smrt, zaklical je:
Kaj si storil, o nedolžni Odrešenik, da so
Te tako obsodili? O dragi Odrešenik moj,
Ti si sama nedolžnost, za ktero hudobijo so
Te tako obsodili? Oj, jaz naj Ti povem:
Greh Tvoj je prevelika ljubezen, ktero si
gojil do nas ljudi: Greh Tvoj ljubezen je
Tvoja.

O moj Jezus, ljubim vrv, s ktero so te
zvezali, vsaj me ona odrešuje od večnih
verig, ki sem jih zaslužil. O mene nesreč¬
neža, kolikokrat sem se odpovedal Tvojemu
prijateljstvu, ter odšel v robove luciferove,
pa sem onečastil Tebe, neizmerno veličan¬
stvo! Kesam se, da sem Ti toliko krivico
naredil. O moj Bog, zveži voljo mojo s slad¬
kimi vezmi Tvoje ljubezni, da nič ne po¬
želi razun onega, kar je Tebi milo in drago.
Gaj mi, da se v vsem svojem življenju rav¬
nam po volji Tvoji. Naredi, da se za drugo
n e brigam, kakor samo zato, da Tebi omi¬
lim, kakor si tudi Ti toliko skrbel samo za

— 172 —

moje dobro. Ljubim Te, največi dobro moje,
ljubim Te, jedino'na Tebe naj se obračajo
vsa čuvstva moja. Spoznam, da si me samo
Ti v resnici ljubil, tudi jaz hočem ljubiti
samo Tebe. Vsemu se odpovedam, Ti sam
si mi dovolj.

Pomisli:  Vse bogastvo naše je v mo¬
litvi. Kdor moli, dobi, kar hoče. Drži, daje
izgubljen dan, kadar opustiš molitev in pre¬
mišljevanje. Kdor zapusti molitev, sam se
strmoglavi v pekel, pravi sv. Terezija.

Izdihni:  Daj mi, da prej umrjem, kakor j
pa Tebe razžalim. Ti, o Gospod, Ti ne boš
mene zapustil, pa tudi jaz Tebe ne bom za¬
pustil. Vedno, o moj Bog, vedno se bomo
ljubili, v tem in v drugem življenju.

g. dan.

On pa je bil ranjen zavoljo naših
grehov, potrt zavoljo naših hudo-
b ij  (Is. 53, 5). Bilo bi dovolj, da je Bog-
človek prejel samo en udarec, in zadovoljeno
bi bilo za grehe vsega sveta; ali se s tem
ni zadovoljil Jezus Kristus, ampak je hotel,
da bo za naše grehe in hudobije pretepen
in izbit, to je ranjen in izmučen od glave
do nog tako, da Mu nič ne ostane zdravega

— 173

na svetem telesu. Zato pravi prerok, da Ga
vidi ranjenega, kakor je gobasti ranjen: Mi
pa smo si Ga mislili kakor gobovega, vdar-
jenega od Boga in ponižanega (Is. 53. 4).

O rane prežalostnega Jezusa mojega, zna¬
menja ste ljubezni, ktero goji do mene moj
Odrešenik. Prenježnim glasom me obvezujete,
da Ga ljubim za tolike muke, ktere je hotel
pretrpeti iz ljubezni do mene. O ljubeznjivi
moj Odrešenik, kdaj se bom prav vsega
Tebi daroval, kakor si se Ti vsega meni
daroval? Ljubim Te, največe dobro moje,
ljubim Te, o Bog, ki si preveč zaljubljen v
dušo mojo. O Bog ljubezni, daj mi ljubezen!
Naredi, da Ti z ljubeznijo povračam vse,
karkoli sem do sedaj naredil, pa je Tebi
grenko bilo. Odstrani iz srca mojega vse,
kar ne ide za Tvojo ljubeznijo!

Večni Oče, poglej na obraz Krista Svo¬
jega: poglej na rane Sina Svojega, ktere
prosijo, da meni prizaneseš; po njih mi
pprosti vse, kar sem Te do sedaj razžalil
'n primi celo srce moje, da nič druzega ne
ljubim razun Tebe, nič druzega ne iščem,
nič druzega ne želim. Rečem Ti s sv. Igna¬
cijem : Ljubezen Tvojo in milost mi podeli,
Pa sem dovolj bogat. Glej, kaj vse iščem,

— 174 —

o Bog ljubezni moje: Daj ljubezen svojo,
daj mi milost svojo, in kar nič več ne
želim.

O Marija, mati Božja, prosi za me.

Pomisli:  Ne izpusti dneva, da ne bereš
kake pobožne knjige. Častihlepnost je kuga
za dušo.

Izdihni:  Bil bi Ti, o moj Jezus, vrlo
nehvaležen, ko bi Te vkljub tolikim milo¬
stim samo malo ljubil. Ti si se vsega dal
meni, pa se tudi jaz vsega dajem Tebi.

io. dan.

Pozdravljen, kralj judovski.  Tako
so rimski vojniki pozdravljali in zasmeho¬
vali našega Odrešenika. Grdili so Ga ko
kralja za na smeh, okronali Ga s trnjem,
poklekovali pred Njega in imenovali Ga, da
je kralj judovski, a onda so zopet vstali,
davali Mu zaušnice in pljuvali Ga v lice.
Sv.Matej piše: Spletli so krono iz trnja
in d j ali Mu na glavo . . . pred Njega
so poklekovali in zasramovali Ga
rekoč: pozdravljen bodi, kralj ju¬
dovski. Vanj so pljuvali, jemali trst
in tolkli Ga po glavi  (27,29,30). In
dajali so Mu zaušnice (Joa. 19, 3).

175 —

O moj Jezus! ta grozna krona iz trnja,
ta grdi trst v rokah, ta škrlatni plašč, ki
Ti jc na sramoto, pokazuje mi prav res, da
si Ti kralj, toda kralj ljubezni. Judje nečejo,
da Te pripoznajo za kralja, vsaj govore
Pilatu: Nimamo kralja, ampak cesarja. O
ljubeznjivi Odrešenik moj, ako Te drugi ne¬
čejo za kralja, jaz Te pripoznavam in ho¬
čem, da boš jedini kralj moje duše. Tebi se
vsega darujem, stori z menoj, karkoli ho¬
češ. Ti si toliko zaničevanja pretrpel, pa
tudi bolečine in smrt, samo da si pridobiš
naša srca in v njih stanuješ z ljubeznijo
svojo: Kristus je umrl . . ., da nad mrtvimi
in živimi gospoduje (Rom. 14, 9). Zaposedi
torej vse srce moje, o predragi moj kralj,
tu kraljuj in vladaj na vekomaj. Do sedaj
l'e nisem hotel za kralja, ker sem služil
svojim strastem; od sedaj pa hočem biti
popolnoma Tvoj, samo Tebi hočem služiti.
Daj, zjedini me s seboj po svoji ljubezni in
spominjaj me vedno grenke smrti, ktero si
Ti za me pretrpel. O moj kralj, moj Bog,
moje vse, kaj hočem razun Tebe jedinega?
Dog mojega srca in delež moj na vekomaj.
D Bog mojega srca, ljubim Te, Ti si delež
moj, Ti jedino dobro moje!

— 176

Pomisli: Da boš iz srca ponižen, ne pa
samo z jezikom, ni dovolj samo govoriti,
kako zaslužiš biti zaničevan, ampak se mo¬
raš še veseliti, kadar vidiš, da te zaničujejo.
Kaj zna kristjan, ako ne zna za Boga raz¬
žalitve pretrpeti? Ko te kdo žali, drži raz¬
žalitev za šalo.

Izdihni:  Ti, o Gospod, ljubiš one, ki
ljubijo Tebe: jaz ljubim Tebe, ljubi Ti mene!
Ako Te malo ljubim, prosim, daj mi ono
ljubezen, ktero od mene hočeš. Se preveč
si me obvezal, da Te ljubim; naredi, da
premagam vse, samo da Tebi omilim.

ii. dan.

In noseč svoj križ šel je vun na
mesto, ki se imenuje mesto mrtvaš¬
kih glav, hebrejski pa Golgata(Joa.
19, 17). Glej Odrešenika, ki je že odšel s
križem na ramenih, da umrje iz ljubezni do
ljudi. Božje jagnje molči in pusti, da Ga
peljejo na kraj za kaznovanje, kjer se hoče
na križu darovati za naše odrešenje. Tudi
ti, o moja duša, pojdi za Jezusom, sledi
Njega, ki gre umirat iz ljubezni do tebe, da
plača za grehe Tvoje.

Povej mi, o moj Jezus in moj Bog, kaj

— 177

misliš doseči, ko daješ svoje življenje iz
ljubezni do nas. Sv. Bernard odgovarja: nič
druzega ne namerava doseči, kakor da Ga
ljudje ljubijo: Ko Bog ljubi, neče drugo,
razun da bo ljubljen.

Za tako ceno torej hotel si, o moj Odre-
rešenik, zadobiti našo ljubezen? Ali se naj¬
dejo ljudje, ki Ti verujejo, pa Te ne ljubijo ?
Veseli me, da Te ljubijo vsi svetniki, da Te
ljubi Marija, da Te ljubi Tvoj Oče; ali joj,
mnogi Te še poznati nečejo, in zopet mnogi
Te poznavajo, pa Te ne ljubijo. Daj, o neiz¬
merna ljubezen, da Te vsi spoznajo in lju¬
bijo. O ko bi vendar mogel s krvjo in
smrtjo svojo doseči, da bi Te vsi ljubili!
Ali joj, toliko let živim na svetu, poznam
Te, toda ne ljubim Te! Ti pa si me na¬
zadnje s trajno in nježno ljubeznijo pritegnil
k Sebi, da Te ljubim.

Nesrečnež izgubil sem za nekoliko časa
Tvojo milost, ali žalost, ktero čutim, želja,
ktero imam, da bom ves Tvoj, in posebno
smrt, ki si jo za mene prestal, dajejo mi
živo zaupanje, da si mi odpustil in da me,

0  ljubezen moja, sedaj ljubiš. O ko bi ven-
der umreti mogel za Tebe, kakor si Ti
umrl za mene. Vedno Te bom ljubil in delal

12

Stadler, Ljubimo Jezusa.

178 —

vse, kar morem, da Tebi omilim. Ti mi
daješ to dobro željo, daj mi tudi moč, da
jo izvedem. Ljubezen moja, upanje moje, ni¬
kar me ne zapusti; daj mi, da v ostalem
življenju svojem ljubim Tebe primjereno
ljubezni, ki si jo Ti za mene gojil. Ti ho¬
češ, da bom Tvoj, pa tudi jaz hočem, da
bom ves Tvoj. Ljubim Te, v o Bog moj, bo-
gatstvo moje, vse moje. Živeti hočem in
umreti govoreči Ti: Ljubim Te, ljubim Te,
ljubim Te.

Pomisli: Vsaka muka je lahka onemu,
ki pomisli, da je zaslužil pekel. Kdor ljubi
siromaštvo, ima vse. V posvetnih stvareh
moraš odbirati ono, kar je slabije, ali v
Božjih ono, kar je bolje.

Izdihni:  Dopusti, o moj Jezus, da Te
ljubi duša, ki Te je do sedaj toliko žalila.
Daj mi, da spoznam, kako neizmerno si Ti
dober, da Te vrlo ljubim.

12 . dan.

Kakor jagnje za z ak la nje molči
pred onim, ki ga striže in ne odpre
svojih  ust  (Is. 53, 7). Te besede je čital
dvornik Kandace, kraljice; ni razumel, o kom
se govori, ko pristopi k njemu Filip, poslan

— 179 —

od Duha svetega, pa mu razloži, da se imajo
te besede razumeti o našem Odrešeniku Je¬
zusu Kristusu. Jezus se je imenoval jagnje
zato, ker so Ga kakor nedolžno jagnje
vlekli v sodnijo k Pilatu in potem v smrt.
Zato Ga je sv. Janez imenoval jagnje rekoč:
Glejte jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta;
jagnje, ki trpi in umira kakor žrtva na
križu za grehe ljudi. Resnično, prevzel je
naše bolezni in nosil naše bolečine (Is. 53, 4).
Obžalovanja vredni so oni, ki Jezusa Kri-
slusa niso ljubili v življenju. Ko ugledajo
na sodnji dan srdito jagnje, govorili bodo
goram: Padite na nas in zakrijte nas pred
obličjem Njega, ki sedi na sedežu, in pred
jezo jagnjetovo (Apoc. 6, 16).

Ako Te, o Božje jagnje, do sedaj nisem
ljubil, ljubil Te bom od sedaj neprenehoma.
Prej sem bil slep; ali sedaj si me Ti raz¬
svetlil, da spoznam veliko zlo, ker sem se
odvračal od Tebe, in neizmerno ljubezen,
ktero zaslužuješ zbog svoje dobrote in lju¬
bezni do mene, žal mi je iz vsega srca, da
sem Te razžalil, in ljubim Te bolj od vsake
druge dobrote. O rane, o kri mojega Odre¬
šenika, oh, kakor si mnogo duš vžgal z
ljubeznijo, vžgi tudi mojo dušo!

12

180  —

Daj, o moj Jezus, zmiraj me spominjaj na
Svoje muke, na Svoje bolečine in pogrde,
ktere si pretrpel za mene o času teh muk,
da čuvstva svoja odvrnem od zemeljskih
dobrot, pa jih obračam samo na Tebe, jedino
in neizmerno dobroto. Ljubim Te, o jagnje
darovano na križu iz ljubezni do mene. Ti
se nisi branil trpeti za mene, pa se tudi jaz
ne branim trpeti za Tebe, kolikorkoli hočeš.
Nič več se ne bom tožil na križe, ktere mi
boš pošiljal. Moral bi že davno biti v peklu,
kako bi se torej predrznil, pritoževati se?
Daj mi milost, da Te ljubim, po tem pa na¬
redi z menoj, karkoli hočeš!

Kdo me bo odločil od ljubezni Jezusove?
O, moj Jezus, samo greh bi me mogel od¬
ločiti od Tvoje ljubezni; nikar tega ne do¬
pusti ! Daj, naj stokrat prej umrjem, kakor
pa da Tebe razžalim, prosim Te zato po
muki Tvoji.

Tudi Tebe, o Marija, prosim po bolečinah
in mukah Tvojih, da me rešiš od smrti
greha.

Pomisli:  Pokorna duša veliko je ve¬
selje Bogu. Prava ljubezen je v tem, da
storimo dobro onemu, ki je nam naredil zlo
in ga tako pridobimo.


— 181

Izdihni: Jako Te bom ljubil v tem
življenju, da Te bom tudi jako mogel ljubiti
v drugem življenju.

13. dan.

Moj Bog, moj Bog, zakaj si me
zapustil?  (Matth. 27, 46). O Bog, kdo bi
ne sožaljeval Sina Božjega, ki iz ljubezni
do ljudi umira na križu od bolečin in muk?
Na telesu je ves izmučen in samo ena rana,
a v duši je tako žalosten, da od Svojega
nebeškega Očeta polajšave prosi. Toda Oče
nebeški hoče, da se zadovolji Božji pravici,
pa Ga pušča, da umira zapuščen in brez
vsake tolažbe.

O smrt ljubeznjivega mojega Odrešenika,
ti si moje upanje. O zapuščeni Jezus, Tvoje
zasluge mi dajejo upanje, da me ne boš za¬
pustil, pa tudi ne dopustil, da se za veko¬
maj od Tebe odločim v peklu. Ne iščem
tolažbe na zemlji, primam drage volje muke
in zapuščenost, ktero bi Ti meni poslal:
vsaj ni vreden, da živi v tolažbi oni, ki je
s svojimi grehi zaslužil pekel. Zadovoljen
sem, ako Tebe ljubim in ako živim v Tvoji
milosti. Prosim Te samo, ne dopusti, da iz¬
gubim Tvojo milost. Naj me zapuste vsi,

— 182

samo Ti me ne pusti v Svoji nemilosti.
Ljubim Te, o Jezus, ki si bil zarad mene
zapuščen, ki si zaradi mene umrl. Ljubim
Te, jedino dobro moje, jedino upanje moje,
jedina ljubezen moja.

Pomisli:  Kaj nam koristi bogastvo in
čast, kadar je treba umreti? Velika je mi¬
nulost Božja, kadar Bog koga kliče k Svoji
sveti ljubezni.

Izdihni:  Upam, da Te bom vekomaj
ljubil, o večni Bog.

14 . dan.

Križali so Ga, in ž Njim dva dru¬
ga, od vsake strani, v sredi paje-
zusa (Joa. 19, 18). Sin Božji se imenuje: ves ,
ljubeznjiv (Cant. 5, 16). In res, v vsakem
stanju življenja pokazuje se ljubeznjivega,
naj Ga gledamo, kakor dete v jaslicah, po¬
močnika v delalnici, samotnega v puščavi,
kjer moli, učenika, ki ves v potu hodi po Ju¬
deji. Ali nikjer se ne pokazuje tako ljubez¬
njiv, kakor pribit na križu, kamor Ga je
dognala ljubezen, ktero goji do nas. Sveti
Frančišk Šaleški pravi: »Gora Kalvarija je
gora ljubečih. Slaba je ljubezen, ktera ne

183  —

izvira iz trpljenja Jezusovega. Nesrečna je
smrt brez ljubezni do Odrešenika.« Poča¬
kajmo in pomislimo, da ta bolnik, ki je
sramotno pribit na križ, da je to resnični in
pravi Bog, pa da na križu trpi in umira
samo iz ljubezni do nas.

Oh moj Jezus, ko bi vsi ljudje pri križu
malo počakali in z živo vero premišljevali
o Tebi, da si Ti pravi Bog, in da si umrl
za njih izveličanje: oh kako bi mogli živeti
daleč od Tebe, živeti brez Tvoje ljubezni ?
Jaz pa, ki vse to dobro vem, kako sem Te
mogel žaliti ? Drugi, ako so Te razžalili,
razžalili so Te v tminah, jaz pa sem le
razžalil v luči. Toda te prebodene roke, ta
odprta sveta stran, ta kri, te rane, ki jih
na Tebi gledam, dajejo mi upanje, da mi
boš odpustil in me pomilostil.

Žal mi je, o ljubezen moja, da sem I e
nekoliko časa zaničeval; sedaj pa 'le lju¬
bim iz vsega srca, in nobena muka, nobena
bolečina me toliko ne peče, kakor misel, da
sem Te zaničeval. Ali ta bolečina je znak,
da si mi vže odpustil. O srce Jezusovo,
vžgano od ljubezni, vžgi tudi moje siromašno
srce! O moj Jezus, ki si umrl za mene od
muka, daj mi, da tudi jaz umijem od bole-

— 184

čin, ker sem Tebe razžalil, in od ljubezni,
ktero zaslužuješ.

0 prežalostna Mati, Marija, daj mi, da
ostanem zvest v ljubezni do Jezusa!

Pomisli:  Bog ne pusti brez plače no¬
bene dobre želje.

Izdihni:  O da sem Te zmiraj ljubil, o
moj Jezus! O da sem prej umrl, kakor pa
Tebe razžalil !

15 . dan.

In je glavo nagnil in dušo izdih¬
nil  (Joa. 19, 30). Glej, moj Odrešenik, kam
Te je dovedla ljubezen do ljudi? Tako da¬
leč, da si na križu umrl od bolečin, vgrez-
njen v morje muk in zasramovanj, kakor je
o Tebi David prerokoval: Prišel sem v glo¬
bočino morja in vihar me je pogreznil (Ps.
68 , 3). Sv. Frančišk Šaleški piše: »Poglejmo
Božjega Odrešenika razpetega na križu, ka¬
kor na oltaru časti, kjer umira iz ljubezni
do nas. Oh, zakaj se v duhu ne vržemo na
Njega, da umrjemo na križu ž Njim, ki je
na njem hotel umreti iz ljubezni do nas.
Držal se Ga bom, morali bi reči, ne bom
Ga pustil nikdar več, ž Njim hočem umreti
in izgoreti v plamenu Njegove ljubezni. Isti

185

ogenj naj požge Božjega Stvarnika in Nje¬
govo siromašno stvar. Moj Jezus je ves
moj, jaz pa sem ves Njegov. Živeti hočem
in umreti na Njegovih prsih; ne smrt, ne
življenje me ne bo odločilo od mojega Je¬
zusa. «

Da, o dragi Izveličar moj, jaz objemam
Tvoj križ, ljubim Tvoje prebodene noge;
iz sebe sem in sram meje, ako gledam lju¬
bezen, iz ktere si zavoljo mene umrl. O
vzemi, primi me, priveži me k nogam svo¬
jim, da ne bom nikdar več od Tebe iti
mogel, da vedno s Teboj prebivam, da
svoje misli po Tvojem sovetu ravnam, da
sploh vsa čuvstva svoja na Tebe obra¬
čam. Daj, da ne iščem druzega razun Tebe,
da samo Tebe ljubim, da Tebi omilim, da
želim iz te nevarne doline priti k Tebi
in Te v kraljestvu Tvojim ljubim z vsemi
svojimi močmi, vsaj je to kraljestvo večne
ljubezni.

Med tem pa, dokler živim na zemlji, daj
mi, da oplakujem vse grehe, s kterimi sem
Te razžalil, in da vedno gorim iz ljubezni
do Tebe, ki si iz ljubezni do mene svoje
življenje dal. Ljubim Te, o za mene umrli
Jezus, ljubim Te, o neizmerno popolni lju-

— 186  —

bitelj, ljubim Te, neizmerna ljubezen, ljubim
Te, neskončna dobrota.

O Marija, Mati lepe ljubezni, prosi mojega
Jezusa za mene.

Pomisli:  Ni dobro ljubiti ni dobrih
stvari, razun Boga.

Izdihni:  Dajem Ti, o moj Jezus, svojo
voljo, svojo slobodo, stori z menoj, kar
hočeš!

16. dan.

Bil je žrtvovan, ker je sam hotel.
Ko je bil začet, imel je Sin Božji pred očmi
vse duše, ktere mu je bilo odkupiti. Tudi
ti, o duša moja, bila si pred Njegovimi očmi
z vsemi grehi svojimi, tudi za te je izbral
vse muke, ktere je potem trpel v življenju
in v smrti, pa je tako dobil tudi za tebe
odpuščenje in vse milosti, ki si jih prejela
od Boga: luč in poklic k Njegovi ljubezni,
pomoč, da premagaš skušnjave, duhovne to¬
lažbe, skesano srce, nježnost pri razmišlje-
vanju Njegove ljubezni do tebe, žalost in
bolečine, ktere čutiš, kadar se spomniš, da
si Ga razžalila.

O moj Jezas, Ti si torej od prvega tre¬
nutka svojega življenja vse moje grehe na

— 187 —

se vzel, pa si se Bogu za nje daroval, da
za nje s trpljenjem svojim zadostiš. S svojo
smrtjo rešil si mene od večne smrti. »Ti pa
si mojo dušo rešil, da se ni pogubila, za
svoj hrbet vrgel si vse grehe moje (Is. 38,
17).« O moj Jezus, mesto kazni za razža¬
litve, ktere sem pomnoževal, pomnoževal si
ljubezen in milost, samo da si osvojiš moje
srce. Ta dan, o Jezus, je prišel: ljubim Te
iz vse duše svoje. Pa kdo bi Te ljubil, ako
Te ne ljubim jaz? To je prvi greh, moj Je¬
zus, kterega mi odpusti, da sem bil toliko
let na svetu, pa nisem Tebe ljubil. Ali v
prihodnje hočem storiti vse, karkoli morem,
samo da Tebi omilim. Po Tvoji milosti ču¬
tim v sebi veliko željo, samo za Tebe živeti,
in odtrgati se od vseh stvari. Zraven mi je
jako žal, da sem Te razžalostil. Pa ta želja
in ta žalost, vidim, o moj Jezus, Tvoji so
darovi. O ljubezen moja, od sedaj me Ti
čuvaj, da ostanem zvest v ljubezni Tvoji,
vsaj poznaš veliko mojo slabost! Naredi, da
bom ves Tvoj, kakor si naredil, da si Ti ves
moj. Ljubim Te, jedino dobro moje; ljubim
le. jedina ljubezen moja; ljubim Te, bo¬
gastvo moje, vse moje. Moj Jezus, ljubim Te,
ljubim Te, ljubim Te.

— 188 —

O Mati Božja, pomagaj mi.

Pomisli:  Bodimo hvaležni, ali najprej
Bogu. Zato sklenimo, da Bogu ne bomo nič
odbili in da bomo vselej odbrali ono, o ko¬
mur bomo vedeli, da je Bogu najljubše.

Izdihni:  Jedina sladkost mi bo, da za¬
dovoljujem Tebi, o moj Jezus, ki si neiz¬
merna dobrota.

17 . dan.

Bog je poslal Sina Svojega v po¬
dobi grešnega mesa in je z a volj
greha obsodil greh v mesu  .(Rom. 8 ,3).
Poslal je torej Bog Sina Svojega, da oblečen
v človeško telo, podobno grešnemu telesu
drugih ljudi, nas odkupi: v podobi grešnega
mesa. »Kristus nas je rešil od prekletstva
postave, ker je postal za nas prekletstvo,
ker je pisano : Preklet bodi vsak, ki visi na
lesu (Gal. 3, 13). In tako se je Jezus hotel
pokazati svetu kakor krivec preklet viseč
na križu, da nas odreši od večnega pre¬
kletstva.

O večni Oče, po ljubezni tega Tebi tako
drazega Sina, usmili se me! In Ti, Jezus,
moj Odrešenik, ki si me s Svojo smrtjo
oprostil od greha, v kterem sem se rodil,

— 189  —

in od greha, kar sem ga po sv. krstu storil,
prosim, nesrečne okove, koji so me držali
prikovanega kakor sužnja lucifera, premeni
v zlate okove, da me bodo po sveti ljubezni
s Teboj prikovanega držali. Pokaži na meni,
kako uspešne so Tvoje zasluge, stori svet¬
nika iz mene grešnika.

Toliko let bi že moral goreti v peklu, ali
od Tvojega neskončnega usmiljenja upam,
da bom po slavni Tvoji smrti gorel ljuba vi
Tvoje in da bom ves Tvoj. Nečem, da bi
moje srce kaj druzega razun Tebe ljubilo.
Pridi kraljestvo Tvoje. Kraljuj, o moj Jezus,
kraljuj nad vso dušo mojo. Naredi, da samo
Tebe sluša, samo Tebe išče, samo po Tebi
hrepeni. Idite iz mojega srca čustva posvetna,
ali pridite vanj vi plameni ljubezni Božje;
pridite in ostanite sami, da me osvojite in
iztrošite za onega Boga ljubezni, ki je hotel
za mene žrtvovati se in umreti. Jaz Te lju¬
bim, o moj Jezus, ljubim Tebe, ki si neiz¬
merno ljubeznjiv, ljubim Tebe, pravi ljubi¬
telj moj. Nimam nobenega, ki bi me ljubil
bolj od Tebe, pa se zato vsega Tebi daru¬
jem in dajem, bogastvo moje, vse moje.

Pomisli:  Ko smo bolni, najbolje je mo¬
liti, da svojo voljo podvržemo Božji volji.

— 190 —

Izdihni:  Veselim se, o moj Bog, da si
Ti neizmerno blažen.

18 . dan.

Ljubil nas je in opral od grehov
v svoji krvi  (Apoc. 1,5). Moj Jezus, hotel
si se skopati v svoji krvi, da odkupiš dušo
mojo in da jo opereš od madežev njenih
grehov. Ako so naše duše odkupljene s
Tvojo krvjo (kakor pravi sv. Pavel: kupljeni
ste za veliko ceno), to je dokaz, da jih jako
ljubiš, in ker jih ljubiš, dopusti, da te pro¬
simo: Tebe torej prosimo, pomagaj služab¬
nikom svojim, ktere si odkupil z dragoceno
svojo krvjo. Res, po grehih svojih sem se
hotel odločiti od Tebe, svojevoljno sem Te
hotel izgubiti, ali spomni se, o Jezus, da si
me odkupil s svojo krvjo: daj, da ta sveta
kri ne bo za mene zastonj prelita v tolikih
mukah in s toliko ljubeznijo.

O moj Bog, pregnal sem Te s svojimi
grehi iz svoje duše in zaslužil sem, da me
sovražiš, ali rekel si, da boš pozabil na
grehe onega grešnika, ki se kesa: če pa
krivični za svoje grehe pokoro dela, . . . •
nobene njegovih storjenih hudobij se ne bom
spominjal (Ez. 18, 21, 22). Da, rekel si, da

191  —

ljubiš one, ki Tebe ljubijo. Pozabi torej, o
moj Jezus, na vse, s čim sem Te razžalostil,
in ljubi me, vsaj Te sedaj ljubim kakor
samega sebe, in bolj mi je žal, ker sem
razžalil Tebe, kakor pa kakošnokoli drugo
zlo. O ljubeznjivi moj Odrešenik, prosim Te,
zavoljo krvi, ktero si iz ljubezni do mene
prelil, ne sovraži me, ampak ljubi me. Nisem
zadovoljen, da mi samo zasluženo kazen od¬
pustiš, hočem, da jaz ljubim Tebe in da Ti
ljubiš mene. O Bog, ki si ves ljubezen, ves
dobrota, vsega me s seboj zedini in združi;
ne daj, da bi se kedaj od Tebe odločil in
zaslužil, da me zopet sovražiš. Ne, o moj
Jezus, o ljubezen moja, ne dopusti, da bi se
to dogodilo. Jaz hočem, da bom na vekomaj
Tvoj, in hočem, da boš Ti na vekomaj moj.
Jaz hočem, da bom ves Tvoj, in hočem, da
boš Ti ves moj.

Pomisli:  Sveto živeti in vstrezati po-
čutkom svojim, to ne more skupaj biti.

Izdihni:  O moj Jezus, Ti si vsemogo¬
čen, naredi, da bom svet,

ig.  dan.

Ponižal  je sam  sebe in je bil po¬
koren do smrti, smrti pa na križu

192 —

(Phil. 2, 8). Kaj so velikega storili sveti mu¬
čeniki, ko so dali svoje življenje za Jezusa,
ker se je Jezus prej ponižal, in je umrl za
nje na križu? Ko bi kdo hotel, da po pra¬
vici naplača smrt Boga, ne bila bi dovolj
žrtva vsih ljudi, moral bi drugi Bog umreti
iz ljubezni do Njega. Dopusti, o moj Jezus,
da Ti s Tvojim ljubeznipolnim Frančiškom
Asiškim jaz grešnik rečem: O da bi jaz umrl,
o Gospod, iz ljubezni do Tvoje ljubezni, ki
si se ponižal umreti iz ljubezni k ljubezni
moji.

Res je, o dragi moj Odrešenik, da sem
jaz po svoji volji delal in tako se odpove¬
dal Tvoji ljubezni; toda sedaj me je raz¬
svetlila in premenila Tvoja milost, pa sem
pripravljen tisučkrat umreti iz ljubezni do
Tebe. 6 da sem umrl prej, kakor pa sem
Tebe razžalil! O da sem Te zmiraj ljubil!
Zahvaljujem se Ti, ker mi daješ časa, da
Te sedaj ljubim, pa da Te bom potem na
vekomaj mogel ljubiti. O Jezus, naj nikdar ne
pozabim sramotne smrti, ktero si Ti za mene
prestal, da nikdar ne pozabim ljubiti Te
videč ljubezen, ktero si Ti do mene gojil.

Ljubim Te, neskončna dobrota, ljubim Te,
največe dobro moje; Tebi dajem se vsega.

— 193 —

Zavoljo ljubezni, zaradi ktere si umrl za
mene, daj mi, da Te ljubim in da prej umr-
jem, kakor pa Tebe razžalim; oh prej me
pokončaj, samo ne dopusti, da se odločim
od Tebe. S sv. Frančiškom Šaleškim Ti re¬
čem: »O večna ljubezen, Tebe išče duša
moja, Tebe si izbira za na vekomaj. Pridi,
Duh sveti, in vžgi srca naša s svojo ljubez¬
nijo! Ali ljubiti, ali umreti; umreti vsaki
drugi ljubezni, da se more živeti samo za
ljubezen Jezusovo!«

Pomisli:  Kdor zaupa v sebe, izgubljen
je; kdor pa zaupa v Boga, vse zamore.

Izdihni:  O moj Jezus, iskal si me, ko
sem bežal od Tebe; ljubil si me, ko sem še
zaničeval Tvojo ljubezen.

20 . dan.

Ljubezen Kristusova nas priganja
(2. Cor. 5, 14). Nježne in polne ljubezni so
besede, ktere je sv. Frančišk Šaleški o tem
stavku napisal: »Čuj, nobena stvar toliko
ne stiska in ne sili človeškega srca toliko,
kolikor ljubezen; kadar kak človek ve, da
§ a  kdokoli drugi ljubi, čuti, kako ga nekaj
žene, da tudi on njega ljubi; ali, ako seljaka
velik gospod ljubi, sili ga to še bolj, in

Stadler, Ljubimo Jezusa,

— 194 -—

ako ga ljubi kralj, onda ga to še bolj na
ljubezen priganja. Ako torej vemo, da je
Jezus pravi Bog, ki nas je toliko ljubil, da
je umrl za nas in sicer na križu, ali ni
onda srce naše kakor pod stiskalom? Vsaj
čutimo, da nekaj srce priganja in ga silno
pritiskuje in iz njega iztiskuje ljubezen z
veliko silo, ktera pa je toliko ljubeznjivši,
kolikor je močneji!«

O Jezus, ker hočeš, da Te ljubim, spo¬
minjaj me zmiraj ljubezni, ktero si Ti do
mene gojil, in bolečin, ktere si pretrpel, da
mi to ljubezen pokažeš. Naredi, da se spo¬
min na to ljubezen in na te muke nikoli ne
izbriše iz pameti moje, pa tudi ne iz pameti
drugih ljudi; vsaj ni mogoče verovati, ko¬
liko si pretrpel, da nas prisiliš na ljubezen,
ali da Te ne ljubimo.

Uzrok mojemu nevrednemu in grešnemu
življenju je torej to, ker, o moj Jezus, ne
razmišljam ljubezni Tvoje do mene. Vedel
sem, da Te žalim s svojimi grehi, pa sem
vendar le grešil in grehe svoje ponavljal.
Kadarkoli se na to spomnim, umrl bi od
žalosti in ne bi upal Tebe prositi, da mi
odpustiš, ko bi ne znal, kako si umrl, da
mi odpustiš. Trpel si me, da bi jaz povečal

— 195  —

kesanje in ljubezen do Tebe, ko spoznam,
kako si me ljubil in kako si za mene umrl.
Kesam se, o dragi moj Odrešenik, iz vsega
svojega srca, da sem Te razžalil, ljubim Te
z vso dušo svojo. Po tolikih znamenjih
Tvoje ljubezni in po tolikih milostih, ktere
si mi dal, obljubujem Ti, da nečem razun
Tebe nobenega ljubiti, Tebe pa z vso svojo
močjo. Ti, o Jezus, Ti si moja ljubezen in
vse moje. Ti si ljubezen moja, vsa čuvstva
svoja obrnil sem na Tebe. Ti si vse moje,
ker razun Tebe nobenega več nečem. Daj,
naredi, da v življenju in v smrti in v celi
večnosti Tebe kličem svojega Roga, svojo
ljubezen in vse svoje.

Pomisli:  Kaj more duši bolj drago biti,
kakor ved iti, da dela vse ono, za kar je
Poznano, da je Bogu drago?

Izdihni:  Danas naj bo tisti dan, na
kterega se jaz popolnoma dajem Tebi, o moj
Jezus!

21. dan.

Ljubezen Kristusova nas priganja.
Pomislimo zopet moč teh besedi. Sv. apostol
Pavel hoče reči, da Jezusa ljubimo, na to
nas priganja ne totiko ono, kar je za nas

13 *

— 196 —

pretrpel, kakor pa ona ljubezen do nas,
ktero je pokazal, ko je bil pripravljen za
nas trpeti. Ta ljubezen je storila, da je naš
Jezus še v življenji rekel, daje skoraj umrl
od samih želja za onim časom, ko je imel
umreti, samo da nam pokaže neizmerno
Svojo ljubezen do nas: »Krstom pa imam
krščen biti in kako mi je britko, dokler se
ne dopolni (Luc. 12, 50).« Ta želja je nare¬
dila, da je v zadnji noči Svojega življenja
rekel: »Iz srca sem želel, jesti z vami
to velikonočno jagnje, preden trpim (Luc.
22, 15).«

Tako si toraj želel in hrepenel, da Te
ljubimo, da skozi vse svoje življenje nisi nič
druzega želel, kakor trpeti in umreti za nas,
da nas prisiliš, da Te ljubimo, vsaj iz hva¬
ležnosti za toliko ljubezen. Ti torej koprniš
po naši ljubezni, kako da mi tako malo
hrepenimo Tebe ljubiti? O mene nesrečnika,
kako sem do sedaj mogel tako neumen biti ?
Ne samo, da nisem želel po Tvoji ljubezni,
ampak sem vse tako delal, da bi me moral
Ti zaničevati, vsaj Te nisem spoštoval.

Spoznam, dragi moj Odrešenik, spoznam
zlo storjeno, zaničujem ga in kesam se zato
jz vsega svojega srca. Sedaj bolj želim po

— 197 —

Tvoji ljubezni, kakor pa po vsemi srečami
tega sveta. O največe, o jedino bogatstvo
moje, ljubim Te nad vse, ljubim Te bolj,
kakor pa samega sebe; ljubim Te iz vse
duše svoje in nič druzega ne želim, kakor
ljubiti Tebe in od Tebe biti ljubljen.

Pozabi, o Jezus, kar sem Te razžalil, pa
mene ljubi in močno me ljubi, da bom tudi
jaz Tebe močno ljubiti mogel. Ti si ljubezen
moja, Ti upanje moje! Ti sam dobro veš.
kako sem slab, zato pomagaj mi, o ljubezen
moja, o upanje moje!

Pomagaj mi z molitvami svojimi tudi Ti,
o velika Božja mati, Marija!

Pomisli: Bog je pripravljen dati se
vsega onemu, ki se iz ljubezni do Njega
vsemu odreče.

Izdihni:  Kaznuj me, o Jezus, kolikor
hočeš, samo ne daj, da bi zabredel v tako
stanje, v ktercm bi Tebe ne mogel ljubiti.

22 . dan.

V e č i 1 j u b e z n i od te nima nihče,
da kdo s v oj e živ 1 j e nj e da za s v oj e
Prijatelje  (Joa. 15, 13). Kaj pa je mogel
Pog tvoj, o duša moja, storiti več, kakor

— 198 —

je storil, samo da Ga ljubiš? Dati življenje
je največe znamenje ljubezni, ktero more
človek pokazati drugemu kakor prijatelju
svojemu. Ali kaka je v resnici morala biti
ljubezen našega Stvarnika, ko je hotel umreti
za vse svoje stvari? Da to premislimo, ho¬
tel je sv. Janez, ko je pisal: »V tem smo
spoznali ljubezen Božjo, da je On svoje
življenje za nas dal (1. Joa. 3, 16).« Ako bi
nas vera ne učila, da je Bog hotel umreti,
in tako pokazati svojo ljubezen do nas, kdo
bi to verjeti mogel?

O moj Jezus, verujem, da si Ti za mene
umrl, in pripoznavam, da sem tisučkrat pe¬
kel zaslužil, ker sem s pogrdami in z ne¬
hvaležnostjo vračal ljubezen, ktero si mi
pokazal, ko si dal življenje svoje za mene.
Hvalim Tvoje usmiljenje, ki je obetalo od¬
pustiti vsacemu, ako se kesa. Upam v to
sladko obljubo in nadam se, da mi boš od¬
pustil, vsaj mi je iz vsega srca žal, da sem
tolikokrat Tvojo ljubezen zaničeval. Ali, ker
me ljubezen Tvoja še ni zapustila, premagan
od Tvoje ljubezni, vsega se Tebi dajem in
posvečujem.

Ti, o Jezus moj, dokončal si Svoje ži¬
vljenje, da si za mene umrl na križu: kaj

— 199 —

bi Ti mogel za to povrniti, jaz bedna stvar?
Darujem Ti svoje življenje in drage volje
prejemam vse bolečine, kterekoli mi bodo
v mojem življenju prišle iz Tvojih rok. Ves
začuden in osramoten zavoljo usmiljenja,
ktero si mi pokazal, oklepam se pred Tvo¬
jimi nogami križa Tvojega, pa hočem tako
živeti in umreti.

O Jezus, moj Odrešenik, po oni ljubezni,
ki si jo gojil do mene, ko si umrl za mene,
ne dopusti, da bi se kedaj od Tebe odločil.
Stori, da sklenjen s Teboj živim in umrjem.
Jezus moj, Jezus moj, daj -da vedno živim in
umrjem sklenjen s Teboj!

Pomisli:  Jedini način, kako moremo
postati sveti, je pot trpljenja.

Izdihni:  Hvala Ti, o moj Jezus, ker
mi daješ časa, da Te morem ljubiti.

23 . dan.

Kadar bom povišan od zemlje,
vse bom k sebi potegnil  (Joa. 12, 32).
Rekel si torej, o moj Odrešenik, da boš srca
nas vseh potegnil k sebi, ko boš visel na
križu: ali zakaj je bilo srce moje toliko let
tako daleč od Tebe? Oh, Ti nisi kriv; ko¬
likokrat si me klical k svoji ljubezni, ali

200  —

jaz sem se storil kakor gluhega; kolikokrat
si mi odpustil in me ljubeznjivo posvaril,
ko me je vest pekla, da naj Te nič več ne
žalim, ali jaz sem Te zopet žalil! Nikar, o
Jezus, nikar me ne zavrzi v pekel! V peklu
bi moral preklinjati vse te milosti, ktere si
mi dal, ker bi me te milosti bolj trpinčile
od vseh ostalih peklenskih muk, namreč
milosti : luč, ktero si mi dal, klici, s ktc-
rimi si me klical, potrpljenje, s kterim si
me prenašal, kri, ktero si prelil, da me
odrešiš. Ali sedaj čutim, da me zopet kličeš,
pa mi s toliko ljubeznijo govoriš, kakor da
Te nikoli nisem razžalii: Ljubi  Gos¬
poda svojega Boga iz vsega svo¬
jega srca.

Pa, ko bi mi tega tudi ne zapovedal, bi
li jaz po tolikih dokazih Tvoje ljubezni mo¬
gel živeti in Tebe ne ljubiti? Ljubim Te,
največe dobro moje, ljubim Te, iz vsega
svojega srca! Ljubim Te, ker mi to zapove¬
duješ, ljubim Te, ker si vse ljubezni vreden,
Ljubim Te in nič druzega ne želim, kakor
Tebe ljubiti; ničesar se pa ne bojim, kakor
odločiti se od Tebe in živeti brez ljubezni
Tvoje. Ne daj, o križana ljubezen, da kedaj
preneham Tebe ljubiti. Spominjaj me zmiraj

— 201

na smrt, ktero si za mene prestal: spominjaj
me nježnosti, ktere si mi izkazoval in daj,
da me ta spomin razplamti in Te zmiraj
bolj ljubim, za Tebe se iztrošim, ki si se
na križu kakor žrtva ljubezni iztrošil za
mene.

Pomisli:  Bog skuša one, ki Ga ljubijo,
s skušnjavami in z notranjo suhoto (da so
namreč brez tolažbe).

Izdihni:  Ljubim Te, o moj Jezus, lju¬
bim Te in upam, da bom sklenil svoje ži¬
vljenje rekoč: Ljubim Te, ljubim Te.

24. dan.

Ki tudi svojemu v lastnemu Sinu
ni prizanesel, temuč ga je dal za
nas vse, kako da bi nam ne bil ž
njim vsega podelil  (Rom. 8,32)? O ka-
kov plamen ljubezni bi morale te besede v
nas vžgati: Za vse nas Gaje dal!  Mo¬
ralo se je zadostiti Božji pravici, ktero so
razžalili naši grehi: toda kaj stori Bog? Da
nam prizanese, hoče, da naj se obsodi na
smrt Sin Njegov, naj On plača kazen, ktero
smo mi zaslužili: Svojemu Sinu ni pri¬
zanesel.

O moj Bog, da je večni Oče mogel trpeti,

- 202  —

kake bolečine bi bil čutil, ko je za grehe
svojih služabnikov obsodil na smrt Svojega
ljubeznjivega in nedolžnega Sina. Mislimo
si, da gledamo večnega Očeta, kako drži
mrtvega Jezusa v naročji, pa govori: Za
zločin naroda svojega  sem  Ga
v d a r i 1.

Ko je sv. Frančišk Pavelski razmišljeval
smrt Jezusa Kristusa, imel je dovolj vzroka,
daje  zanesen od ljubezni zaklical: o lju¬
bezni, o ljubezni, o ljubezni!

In koliko zaupanje nam morajo pobuditi
besede: Kako torej da bi nam ne bil
ž njim vsega podelil?  Kako, o moj Bog,
jaz naj se bojim, da mi ne boš odpustil, da
mi ne boš dal stanovitnosti, ljubezni svoje,
svojih milosti in svojih.nebes, na kar vse
upam, ko si mi vendar dal ono, kar je Tebi
najbolj drago, namreč Svojega Sina? Vem.
kaj morem storiti, da dobim vse dobro od
Tebe; prositi Te moram po ljubezni Jezusa
Kristusa, vsaj mi On sam takole govori:
Resnično, resnično vam povem, ako bodete
Očeta kaj prosili v mojem imenu, dal vam
bo (Joa. 16, 23).

O najviši in večni Bog! do sedaj sem
Tvoje veličanstvo in neizmerno dobroto Tvojo

— 203  —

zaničeval: ali sedaj Te ljubim nad vse: in
ker Te ljubim, kesam se iz vsega svojega
srca, da sem Te razžalil; trdno sklenem,
raje pretrpeti vsako muko, kakor pa Tebe
še kedaj razžaliti. Odpusti mi in daj mi one
milosti, ktere sedaj od Tebe prosim v za¬
upanju na to, kar je Jezus obetal. V imenu
Jezusa Kristusa Te prosim: daj mi milost
stanovitnosti do smrti, daj mi popolno in
čisto ljubezen do Tebe, daj mi, da morem
v vsem svojo voljo podvreči Tvoji volji;
daj mi konečno nebesa. Za vse to Te pro¬
sim, vse to od Tebe pričakujem po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa. Jaz ne zaslužujem
ničesar, zaslužujem samo kazni, ne pa mi¬
losti: toda Ti ničesar ne odrečeš onemu,
ki Te prosi po ljubezni Jezusa Kristusa.

O dobri moj Bog! vidim, da me vsega
hočeš imeti za Sebe, jaz hočem ves Tvoj
kiti: ne bojim se, da mi bodo moji grehi na
potu, da bi ne mogel biti ves Tvoj, vsaj je
za nje Jezus Kristus zadostil, Ti pa si za¬
voljo Jezusove ljubezni pripravljen dati vse,
kar želim. Moja želja in prošnja pa je ta-le:
Usliši me, moj Bog, jaz Te želim ljubiti,
želim in hočem Te močno ljubiti, ves hočem
biti Tvoj.

— 204  —

Pomagaj mi, presveta Marija!

Pomisli:  Ne more se izgubiti, kdor ljubi
Boga in vanj zaupa.

Izdihni:  Ljubil Te bom, o Jezus, brez
izjeme, in vse bom storil, za karkoli vem,
da je Tebi milo in drago.

25. dan.

Mi pa oznanjujemo Kristusa kri¬
žanega, ki je judom pohujšanje, ne¬
vernikom pa nespamet  (I. Gor. 1, 20).
Spričuje nam sv. Pavel, da so neverni na¬
rodi čuvši, kako je bil Sin Božji za zveli¬
čanje ljudi križan, to držali za nespamet,
neumnost, kakor da so rekli: Kdo bi veroval
tako neumen nauk, da je Bog hotel umreti
iz ljubezni do stvari? Dozdevalo seje nespa¬
metno, pravi sv. Gregor, da hoče Bog umreti
za zveličanje ljudi. Pa tudi sv. Marija Mag¬
dalena Pazzijska zaklicala je zamaknjena in
iz ljubezni vsa iz sebe: »Ali neveste, sestre
moje, da moj Jezus ni nič druzega, kakor
ljubezen? da, On je neumen od ljubezni!
Neumnež ljubezni pravim, da si Ti, o moj
Jezus, in zmiraj bom tako govorila.«

O ljubljeni Odrešenik, da bi mogel imeti
srca vseh ljudi, in da bi Te s srci vseh

— 205 —

ljudi mogel ljubiti tako, kakor zaslužuješ!
O Bog ljubezni, kako je to, da tako malo
ljudi gori ljubezni do Tebe tu na zemlji,
kjer si svojo kri prelil, in svoje življenje
dal iz ljubezni k ljudem! Ti si prišel zato,
da užgeš v srcih naših ogenj te ljubezni, in
samo to želiš, 'da vidiš, kako gori: »Ogenj
sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem,
kakor da se vname (Luc. 12, 40)? Prosim
Te torej s sveto cerkvijo za sebe in za vse
ljudi, karkoli jih živi: Ogenj svoje ljubezni
v nas zapali, zapali, zapali! O moj Bog, ki
si ves dobrota, ves ljubezen; o Ti, ki si ne¬
izmerno ljubeznjiv, ki neizmerno ljubiš, daj,
da Te vsi spoznajo, vsi ljubijo! Ni me sram
tako moliti, čeravno sem do sedaj najbolj
jaz Tvojo ljubezen zaničeval: ker sedaj sem
razsvetljen s Tvojo lučjo in ranjen s pre¬
mnogimi sulicami ljubezni, ktcre si vrgel iz
svojega srca plamtečega in zaljubljenega v
mojo dušo, pa Ti zato nikdar več ne bom
nehvaležen, kakor sem Ti bil do sedaj, am¬
pak ljubil Te bom z vsemi svojimi močmi,
plamtel bom ljubezni do Tebe, Ti pa mi boš
vse to dal. Ne iščem tolažbe in nježnosti v
ljubezni; tega nisem zaslužil, pa tudi ne
zahtevam; dovolj mi je, da Te ljubim. Lju-

— 206

bim Te, največe dobro moje, ljubim Te, moj
Bog in vse moje.

Pomisli:  Prosimo Boga, naj nam da
nježno pobožnost k svoji Božji materi.

Tzdihni:  Rajši imam ono, kar je drago
Tebi, o moj Jezus, kakor pa ono, kar je
drago vsemu svetu.

26 . dan.

Gospod pa je nanj naložil nas
vseh pregrehe ... ali Gospod Ga je
hotel zatreti  (53,6. 10). Glej, kako daleč
je prišla ljubezen Božja do človeka! Večni
Oče je na rame Svojega Sina položil vse
naše grehe, hotel Gaje  zatreti, hote! je, naj
Sin Njegov zadosti strogi pravici, naj pre¬
trpi kazen, ktero bi mi morali pretrpeti, naj
umrje sramotno na križu premagan od bo¬
lečin. Prav ima sv. Pavel, ako o tej ljubezni
govori, pa jo imenuje preveliko, ker je Bog
dal nam življenje po smrti Sina Svojega:
Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je
zavoljo svoje prevelike ljubezni, s ktero nas
je ljubil, ko smo bili mrtvi zavoljo grehov,
oživil s Kristusom vred (Ef. 2 , 45).

Ti torej, o moj Bog, Ti si me preveč

— 207  —

ljubil, jaz pa sem Ti bil preveč nehvaležen,
ker sem Te žalil, in obračal se pogosto od
Tebe. O večni Oče, poglej na križu za me
pribitega in mrtvega Sina Svojega jedino-
rojenega: iz ljubezni do Njega odpusti meni
in pritegni moje srce k sebi, da Te ljubim:
vsaj ne boš zavrgel srca skesanega in po¬
nižanega, o Bog! Iz ljubezni do Jezusa Kri¬
stusa, ki je umrl za naše izveličanje, ne
moreš odbiti srce, ki se ponižuje in kesa.
Priznam, da sem tisučkrat pekel zasluži!,
ali kesam se iz vsega svojega srca, da sem
Te razžalil. Nikar me ne odbij od Sebe, am¬
pak usmili se me!

Ali jaz nisem zadovoljen samo s tem, da
mi odpustiš, ampak hočem, da mi daš ve¬
liko ljubezen do Tebe, pa Ti bom ž njo po¬
vrnil za vse, kar sem Te razžalil. Ljubim
Te, neizmerna dobrota, ljubim Te, Bog lju¬
bezni. Malo je, če bi tudi umrl in iztrošil
se za Tebe. Rad bi Te ljubil, kakor zaslu-
žuješ. Ali Ti že veš, da nič ne morem: Ti
me stori, hvaležnega za neizmerno ljubezen,
s ktero si me ljubil. Stori, da v življenju
vse premagam, samo da bom Tebi mil in
drag, in da konečno umrjem zjedinjen s Tvojo
voljo, da pridem v nebo, kjer Te bom gle-

208 —

dal v obličje in ljubil Te s popolno in večno
ljubeznijo.

Pomisli:  Vse mirno potrpi, kdor gleda
na križanega Jezusa.

Izdihni:  Rado prejmem vse muke, samo
da ljubim Tebe, o moj Bog. O moj Jezus,
ko bi vender za Tebe mogel umreti, kakor
si Ti za mene umrl.

27 . dan.

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir
da svoje življenje za svoje ovce
(Joa. 10, 11). Moj Jezus, kaj govoriš? Kteri
pastir bi hotel življenje svoje dati za svoje
ovce? Ti jedini; ker si Ti Bog neizmerne
ljubezni, mogel si reči: Tudi življenje
dajem za ovce svoje.  Ti jedini si
mogel svetu pokazati to neizmerno ljubezen,
ki si hotel za nas umreti, akoravno si naš
Bog in naj viši Gospodar. O tej preveliki
ljubezni sta govorila Mojzes in Elija na
Taboru: »Govorila sta o Njegovem
odhodu, kterega je imel dopolniti
v Jeruzalemu  (Luc. 4, 31). Zato nas sv.
Janez opominja, naj ljubimo Boga, ker nas
je prej ljubil: Ljubimo Ga, pravi, ker nas
je Bog prej ljubil ( 1 . Joa. 4, 19). Kakor da

— 209

je rekel: Ako ne ljubimo Boga zavoljo Nje¬
gove neizmerne dobrote, ljubimo Ga vsaj
zarad ljubezni, ktero je gojil do nas, ko je
hotel trpeti muke, ki smo jih mi zaslužili.

Spomni se torej, o moj Jezus, da sem jaz
ena od onih ovac, za ktere si življenje dal.
Poglej me z enim od onih milostivih pogle¬
dov, s kterimi si me gledal s križa umira¬
joč za mene: poglej me, spreobrni me, od¬
reši me.

Rekel si, da si oni ljubeznjivi pastir, ki
iščeš zgubljeno ovco, ki jo najdeno veselo
vzameš in na ramena svoja prizdigneš, pa
prijatelje skličeš, naj bi se veselili s Teboj,
rekoč: Veselite se z men oj, ker sem
našel izgubljeno ovco  (Luc. 15,6). Glej,
jaz sem izgubljena ovca, išči me, najdi me:
Zašel sem, ko izgubljena ovca, išči
služabnika svojega  (Ps. 118, 176).

Ako sem jaz kriv, da me še nisi našel,
vzemi me, drži me trdno, in zveži s Seboj,
da me zopet ne izgubiš. Ta vez naj bo lju¬
bezen Tvoja; ako me s to sladko vezjo ne
zvežeš, zopet me boš izgubil. Ali nisi Ti
zanemaril, zvezati me s Teboj s to sveto
ljubeznijo; ampak jaz nehvaležneš sem vedno
bežal od Tebe. Sedaj pa Te po onem ne-

Stadler, Ljubimo Jezusa.

- 210  —

skončnem usmiljenju, s kterega si se včlo-
večil, prosim, da me najdeš: daj, zveži me,
ali me zveži z dvojno vezjo ljubezni, da ne
izgubiš Ti mene, pa tudi jaz ne Tebe!

Ljubeznjivi moj Odrešenik, nikoli več se
nočem odločiti od Tebe! Odpovem se vsem
dobrotam, vsem ugodnostim posvetnim, pri¬
pravljen sem trpeti vse muke, vsako smrt,
samo da zmiraj živim in tudi umrjem zje-
dinjen s Teboj. Ljubim Te, predragi moj
Jezus, ljubim Te, predobri moj pastir, ki si
umrl za izgubljeno ovco svojo; toda vedi,
da ta ovčica sedaj Tebe bolj ljubi, kakor
samo sebe in da nič druzega ne želi, kakor
da Te ljubi in da se iztroši iz ljubezni do
Tebe. Usmili se je, ljubi jo in ne dopusti,
da bi se kedaj ločila od Tebe.

Pomisli:  Kolikor bolj kdo Boga ljubi,
toliko zadovoljniši je na svetu. Vse je mučno,
kar se ne dela za Boga.

Izdihni:  O ko bi mogel narediti, da
Tebe, Jezus moj, vsi tako ljubijo, kakor za-
služuješ.

28. dan.

Jaz svoje ž i v 1 j e nj e dam . . , nihče
mi ga ne vzame, ampak jaz ga sam

— 211  —

od sebe dam (Joa. 10, 17. 18). Glej, kako
sprejema smrt na križu Sin Božji, ki je po¬
stal človek; glej, kako sprejema smrt samo
iz ljubezni do nas, da nam poda izgubljeno
življenje. Glej, pravi sv. Tomaž (Akvinski),
glej, Bog stori za človeka toliko, da bi ne
mogel več storiti, ko bi tudi človek, da tako
rečem, Bog njegov bil, in kakor da bi Bog
brez človeka ne mogel biti blažen. Mi smo
grešili in z grehom večne kazni zaslužili:
Jezus pa, kaj naredi? oh na se vzame dolž¬
nost, da za nas zadosti in On plača za nas
s svojimi mukami in s svojo smrtjo: Res¬
nično, On je prevzel naše bolezni, in nosil
je naše bolečine (Is. 53, 4).

Oh moj Jezus, ker sem bil jaz vzrok to¬
likim grenkim mukam, ktere si trpel na
zemlji, prosim Te, da bom deležen tudi onih
bolečin, ktere si občutil za moje grehe in
da zaupam v Tvoje muke. Kaj bi bilo z
menoj, da nisi Ti, o Gospod, zadostil za
mene? O neizmerno veličanstvo, kesam se
iz vsega svojega srca, da sem Te pogrdil,
ali zaupam, da se me boš usmilil, vsaj si
neskončna dobrota. O Odrešenik sveta, po¬
deli moji duši plod svoje smrti, od trmo¬
glavega in nehvaležnega otroka, kakoršen

14 *

— 212  —

sem bil do sedaj, naredi me ljubeznjivega
svojega otroka, ki nič ne ljubi razun Tebe
in ki se ničesar ne boji, razun Tebe raz¬
žaliti.

Ona neizmerna ljubezen, ki je storila, da
si na križu umrl, naj stori, da v meni vsa
posvetna čuvstva izmrjejo. Vzemi vse telo
moje, da samo Tebi služi; vzemi srce moje,
ki naj ne išče nič druzega, kakor Tebi do-
pasti; vzemi voljo mojo, da samo ono hoče,
kar Ti hočeš.

Objemam Te, pritiskujem Te k srcu, o
moj Odrešenik, nikar se ne brani, da se
zjediniš z menoj. Ljubim Te, o Bog ljubezni,
ljubim Te, edino dobro moje. Kako bi Te
mogel zapustiti sedaj, ko si me razsvetlil,
da spoznam, kako si me ljubil, in koliko
si mi usmiljenje izkazal, ko si kazne, ktere
sem zuslužil, premenil v milosti in v nježno
ljubezen?

O blažena Devica, izprosi mi milost, da
bom Sinu Tvojemu hvaležen.

Pomisli:  Noben nepokoj, kakoršenkoli,
ne pride od Boga.

Izdihni:  O volja Božja, Ti si ljubezen
moja!

— 213 —

29. dan.

In je izbrisal, kar je bilo zoper
nas, rokopis postave, kteri nam je
bil na sproti, in ga je vzel izmed nas
in pribil na križ (Col. 2, 14). Že je bila
napisana obsodba, po kteri smo bili obso¬
jeni na večno, ker smo razžalili veličanstvo
Božje. Toda kaj stori Jezus Kristus? Ob-
sodno pismo je izbrisal s svojo krvjo, pa
da nas reši vsacega strahu, prikoval Ga je
na svoj križ, na kterem je umrl in zadostil
pravici Božji. Glej, duša moja, kaj si dolžna
svojemu Odrešeniku in čuj, kaj Ti Duh sveti
pravi: Dobročinstev svojega poroka ne po¬
zabi (Eccl. 29, 20). Ne pozabi dobrot tvojega
poroka, ki je prevzel tvoj dolg in ga pla¬
čal; glej, pobotnica, da je plačano, pribita
je na križ. Ko se spomniš svojih grehov,
°zri se na križ in zaupaj: ozri se na ono
sveto drvo poškropljeno s krvjo jagnjeta
Božjega, ki je žrtvovano iz ljubezni do tebe,
Pa zaupaj v Boga in ljubi Boga, ki te je
toliko ljubil.

Da, o Jezus, vse upam od neskončne do¬
brote, kar si Ti. Vsaj že tako sledi iz Tvo¬
jega Božjega bitja, da za zlo vračaš dobro

— 214  —

onemu, ki spozna svojo krivico in se kesa,
da jo je naredil, pa Tebe ljubi. Res, žal mi
je bolj kakor vse drugo, da sem Tvojo do¬
broto zaničeval; ranjen od Tvoje ljubezni
ljubim Te in želim Ti dopasti v vsem, kar¬
koli Ti želiš.

Glej na siroto! dokler sem bil v grehu,
bil sem sluga vražji, vrag je bil moj gospo¬
dar. Sedaj pa upam, da sem v Tvoji mi¬
losti, in Ti, o Jezus, Ti si jedini moj Gos¬
podar, jedina moja ljubezen. Imaj me v po¬
sesti, imaj me za vekomaj v posesti, imaj
me vsega v posesti, ker samo Tvoj hočem
biti, in ves Tvoj hočem biti.

Ne, nikdar ne bom pozabil onih bolečin,
ktere si Ti za me pretrpel, da vžgeš in po¬
večaš mojo ljubezen do Tebe. Ljubim Te,
dragi moj Odrešenik, ljubim Te včlovečeni
Sin Božji, moje bogastvo, moje vse, ljubim
Te, ljubim Te.

Pomisli:  Dovolj je, da ne prenehaš iti
(proti nebu), pa boš prišel v nebo.

Izdihni:  O Bog ljubezni, daj mi, da Te
ljubim.

— 215 —

30 . dan.

Ako je kdo grešil, imamo besed¬
nika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pra¬
vičnega, in On je sprava za naše
grehe (I.Joa. 2 , 1 . 2 ). O koliko zaupanje
pobujajo te prelepe besede v srcu skesanih
grešnikov. Jezus Kristus jih zagovarja v ne¬
besih, gotovo jim bo odpuščenje izprosil.
Kadar se kak grešnik reši iz verig satano¬
vih, napada ga vrag, naj se ne zaupa, grehi
se mu ne bodo odpustili. Sv. Pavel ga pa
pobuja na zaupanje rekoč: Kdo nas bo ob¬
sodil? . . . Ali Jezus Kristus, ki je umrl . . .,
Ki nas tudi zagovarja? (Rom. b, 34). Sveti
Pavel hoče reči: Ako sovražimo storjene
grehe, koga bi se bali? Kdo bi nas obsodil?
Vsaj je Jezus Kristus ravno zato umrl, da
nas ne obsodi, in sedaj je v nebu, kjer nas
zagovarja. Za tem nadaljuje: Kdo nas bo
torej ločil od ljubezni Kristusove? Kakor
da je hotel reči: Ko nas je Jezus Kristus
s toliko ljubeznijo pomilostil in prejel v
svojo ljubezen, kdo bi se mogel od Njega
odvrniti in ločiti se od Njegove ljubezni ?

Ne, moj Jezus, ne upam živeti odločen od
Tebe, oropan Tvoje ljubezni. Objokujem one

— 216  —

nesrečne dneve, ko sem brez Tvoje milosti
živel. Upam, da si mi odpustil; jaz ljubim
Tebe, Ti pa ljubiš mene. Ali Ti ljubiš mene
z neizmerno ljubeznijo, jaz pa Tebe tako
slabo ljubim: daj mi, da Te ljubim zmiraj
bolj!

Neskončna dobrota, žal mi je, da sem Te
do sedaj tako žalil; sedaj Te ljubim nad
vse, bolj ko samega sebe; bolj se veselim,
ker vem, da si Ti neizmerno blažen, kakor
pa se veselim svoje sreče, ker Tebe, ki za-
služuješ neizmerno ljubezen, bolj ljubim,
kakor samega sebe, ki ne zaslužujem nič
druzega razun pekel. O moj Jezus, jaz od
Tebe ne iščem druzega razun Tebe.

Pomisli:  Kdor samo Boga ljubi, bogat
je in zadovoljen; ničesar več ne potrebuje
in lahko se svetu smeja.

Izdihni:  O Marija, pritegni me vsega
k Bogu!

31 . dan.

Pridite k meni vsi, ki se trudite
in ste obteženi, in jaz vas bom po¬
živil  (Matth. 11, 28). Cujmo Jezusa Kristusa,
kako nas tužne grešnike kliče s križa, kjer
je pribit, in z oltarja, kjer prebiva v pre-

— 217 —

svetem zakramentu, da nas potolaži in s
svojimi milostmi obogati. O kako ste neiz¬
merni te dve skrivnosti upanja in ljubezni
do nas, trpljenje Jezusovo in presveti ol-
tarski zakrament! Teh skrivnosti bi ne mogli
verovati, da nam jih sveta vera ne spričuje.
Bog hoče, da prelije svojo kri do zadnje
kapljice! To pomenijo besede: To je moja
kri, ki se bo prelila  za mnoge (Matth.
26, 28). Zakaj ? da se plača za naše grehe.
Potem pa je hotel našim dušam dati za
hrano ravno tisto telo, ktero je bilo na
križu darovano za naše izveličanje! Te dve
skrivnosti morale bi omehčati najbolj tvrda
srca in odrešiti največi grešnike. Z eno be¬
sedo pravi sv. Pavel, da smo po Jezusu tako
obogateli) da nam kar nič ne manjka: ker
ste po Njem v vsem obogateli ...
tako, da vam ne manjka nobenega
daru  (I. Cor. 1, 5. 7). Dovolj je samo zakli¬
cati Boga, naj se nas usmili, in obilne mi¬
losti deli vsacemu, ki Ga tako prosi, lo
nam zatrjuje sv. Pavel govoreči o Bogu:
Bogat je za vse. ki vanj kličejo
(Rom. 10,' 12).

O moj Odrešenik, ko bi ne mogel upati,
da mi boš odpustil, ker sem Te tolikokrat

— 218 —

razžalil in izdal, imam vender le mnogo več
razlogov, da popolnoma zaupam v Tvojo
dobroto. Oče moj, zapustil sem Te, kakor
nehvaležni sin, ali vračam se k Tvojim no¬
gam skesan in prevzet zavoljo usmiljenja,
ki si mi ga izkazal, in v največi ponižnosti
Ti rečem: Oče, nisem vreden, da se imenu¬
jem sin Tvoj (Luc. 15, 19). Rekel si, da se
vesele v nebesih, kadar se kak grešnik spre¬
obrne : v nebesih bo veselje 'nad enim greš¬
nikom, ki se spokori (Luc. 15, 7). Glej, jaz
zapuščam vse, pa se vračam k Tebi, o moj
križani Oče; kesam se iz vsega svojega
srca, da sem pobegnil od Tebe in tako za¬
vrgel spoštovanje do Tebe. Prejmi me zopet
v svojo milost, vžgi me z ognjem svoje lju¬
bezni, da Te nikoli več ne zapustim. Rekel
si: Jaz sem prišel, da imajo življenje in
obilniši imajo (Joa. 10, 10). Zato ne upam
samo to, da mi boš dal milost, kakor sem
jo imel poprej, preden sem Te razžalil, am¬
pak upam, da bom dobil obilniši milosti,
ki bodo storile, da postanem ogenj ljubeči
Tebe.

O moj Bog, ko bi Te mogel vender tako
ljubiti, kakor zaslužuješ biti ljubljen. Ljubim
Te nad vse, ljubim Te bolj od samega sebe,

219 —

ljubim Te z vsem srcem svojim in želim
nebo, da Te ljubim vekomaj: Kaj imam v
nebesih in kaj ljubim na zemlji, hakor Tebe?
• • . Bog mojega srca in delež moj je Bog
vekomaj (Ps. 72, 25. 26). O Bog mojega srca,
osvoji si srce moje, čuvaj ga in odstrani
od njega vsako čuvstvo, ki ni za Tebe: Ti
si jedino bogastvo moje, jedina ljubezen
moja. Samo Tebe hočem in nič več.

O Marija, upanje moje, z molitvami svo¬
jimi me vsega k Bogu pritegni!

Pomisli:  Nič ne more biti dovolj onemu,
kteremu Bog ni dovolj; Bog, Bog in nič
druzega. Moramo premagati vse, da do¬
bimo vse.

Izdihni:  O Mati moja, Marija, daj, da se
bom zmiraj k Tebi vtekal. Ti moraš sto¬
riti, da bom svet, na to se zanašam, na to
upam.

Molitev sv. Bonaventura za ljubezen do
Jezusa.

Rani, o presladki moj Jezus, mojo dušo s
sulico sladke ljubezni Svoje, da se bom raz¬
topil od ljubezni Tvoje, od hrepenjenja po
l ebi in od želje, da zapustim ta svet, pri¬
dem k Tebi in se 'v blaženi večnosti zj edi-

220  —

nim s Teboj. Daj mi. da duša moja zmiraj
po Tebi žeja, zmiraj Tebe išče, samo s Te¬
boj se razgovarja, Tebe najde in vse samo
Tebi v slavo dela. Daj, da bo moje srce
zmiraj vprto v Tebe, ki si jedino moje
upanje, moje bogastvo, moj mir, moje pri¬
bežališče, moje zaupanje, moj delež in moj
zaklad.

Vsakdanja molitev za srečno smrt.

Gospod moj, Jezus Kristus, zavoljo gren¬
kobe, ktero si pretrpel na križu, ko se je
Tvoja blagoslovljena duša ločevala od Tvo¬
jega presvetega telesa, usmili sc moje grešne
duše, ko bo morala zapustiti moje nevoljno
telo in iti v večnost.

Moli Marijo za ljubezen do Jezusa in za
srečno smrt.

O Marija, močno želiš viditi, da še Jezus
ljubi; ako me ljubiš, glej, to je milost, ktero
od Tebe molim: izprosi mi veliko ljubezen
do Jezusa Kristusa. Vsaj dobiš od svojega
Sina vse, karkoli hočeš; prosi torej za me
in potolaži me. Izprosi mi tudi veliko lju¬
bezen do Tebe, ker Ti si Ona, ktera Boga
najbolj ljubi in ktero Bog najbolj ljubi. In

221

zavoljo one bolečine, ktero si čutila na
Kalvariji, ko si gledala, kako Jezus umira,
izprosi mi srečno smrt, da ljubeči Jezusa in
Tebe, mater svojo, pridem v nebesa in te
tam ljubim na vekomaj.

Četvrto poglavje.

Posveta Jezusu, ki je Kristus, Sin
živega Boga.

Na dan presvete Trojice more se po sveti maši
ali po poldne pred presvetim oltarskim zakramentom
ves narod posvetiti Gospodu Jezusu, ki je Kristus,
Sin živega Boga; pa bi se tako vsi spominjali na
prevelike milosti prejete od presvete Trojice pri
svetem krstu. Ako se ne posveti ves narod, more
se iz istega namena posvetiti vsak sam. Pri tem bi
se moglo tako-le postopati.

Litanije presvetega Imena Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, odsjev Očeta,

Jezus, sjaj večne luči,

Jezus, kralj slave,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, krasni,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, angelj velikega soveta,
Jezus, premogočni,

Jezus, najstrpljiviji,

Jezus, najpokorniji,

Jezus, krotak in ponižen od srca,
Jezus, ljubitelj čistoče,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, početnik življenja,

Jezus, izgled čednosti,

Jezus, goreč za duše,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, Oče vbogih,

— 223

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naš pot in naše življenje,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj patrijarhov,

Jezus, učenik aposteljnov,

Jezus, podučevalec evangelistov,

Jezus, moč mučenikov,

Jezus, luč spoznovalcev,

Jezus, čistoča devic.

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav vragovih,

Duha nečistega,

Večne smrti,

Zanemarjevanja Tvojega navdihovanja,

Po skrivnosti Svojega svetega včlovečenja,
Po rojstvu Svojem,

Po otročjih letih Svojih,

Po Božjem življenju Svojem,

reši nas, o Jezus! usmili se nas!

— 224

Po trudu Svojem,

Po smrtni borbi in muki Svoji,

Po križu in zapuščenosti Svoji,

Po smrtni slabosti Svoji,

Po smrti in pokopu Svojem,

Po vstajenju Svojem,

Po vnebohodu Svojem,

Po veselju Svojem,

Po slavi Svoji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi
nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši
nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili
se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, us m ili se nas!

Molimo!  Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel: prosite in bodete dobili, iščite in bodete
našli, trkajte in se vam bo odprlo': daj nam,
prosimo Te, Božjo Svojo ljubezen, da Te z
vsem srcem, govorom in delom ljubimo in
nikdar Tebe hvaliti ne prenehamo.

>c n

I o

I 5-i

— 225  —

Daj nam, o Gospod, da se Tvojega sve¬
tega imena bojimo, pa ga tudi ljubimo; ker
Ti nikdar ne prenehaš voditi one, ktere v
ljubezni Svoji vtrjuješ.

Bog moči, čega je vse, kar je najbolje,
vsadi v srce naše ljubezen do Svojega imena
in povečaj nam pobožnost; da, kar je dobro
gojiš in kar si v goreči veri vzgojil, ohraniš.

Vsemogočni večni Bog, vodi po Svoji volji
vsa dela naša, da v imenu dragega Sina
Tvojega zaslužimo obogateti od dobrih del.

Bog, ki si naredil, da je preslavno ime
Jezusa Kristusa, Sina Tvojega, Gospoda na¬
šega, vernikom presladko in preljubeznjivo,
toda hudobnim duhovom strašno in grozno,
daj, prosimo Te: da vsi, ki to ime Jezus na
zemlji pobožno časte, okušaju v tem življenju
sladkost svete tolažbe, v prihodnjem pa za-
dobc večno radost in neskončno blaženstvo
v nebesih. Po ravno tistem Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Obnova krstne obljube.

Duhovnik:  Kaj ste pri sv. krstu prosili od
cerkve Božje?

Narod:  Vero.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

15

— 226  —

Duh.:  Kaj vam daje vera?

Nar.:  Večno življenje.

Duh.:  Ako hočete imeti večno življenje,
držite zapovedi: Ljubite Gospoda svojega
Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje
duše, iz vsega svojega uma, bližnjega pa
kakor sami sebe. Od teh dveh zapovedi od-
visi vsa postava in preroki. Vera pa je ta,
da častite enega Boga v Trojici, in Trojico
v ednoti, pa da ne pomešate oseb, in ne
razdelite bitja. Ker druga je oseba Očetova,
druga Sinova, druga svetega Duha, ali v
tej Trojici jedno je bitje, in jedno samo bo¬
žanstvo.

Duh.:  Ali se odrečete vragu ?

Nar.:  Odrečemo se.

Djih.:  In vsem delom njegovim?

Nar.:  Odrečemo se.

Duh.:  In vsem pohlepam njegovim?

Nar.:  Odrečemo se.

Duh.:  Ali verujete v Boga Očeta, vsemo¬
gočnega Stvarnika nebes in zemlje?

Nar.:  Verujemo.

Duh.:  Ali verujete v Jezusa Kristusa, Sina
njegovega jedinega, Gospoda našega, za nas
rojenega in mučenega?

Nar.:  Verujemo.

— 227  —

Duh.:  Ali verujete v Duha svetega, sveto
katoliško cerkev, občinstvo svetnikov, od¬
puščanje grehov, vstajenje mesa in večno
življenje ?

Nar.:  Verujemo.

Duh.:  Ali verujete, da je Jezus Kristus v
presvetem rešnjem telesu z dušo in telesom,
s krvjo in mesom, z naturo Božjo in člo¬
veško ?

Nar.:  Verujemo in izpričujemo.

Duh.:  Ali verujete tudi vse drugo, kar
nam sveta mati, cerkva katoliška, verovati
zapoveduje?

Nar. :  Verujemo.

Duh.:  Ali obečate tej sveti in nezmotljivi
cerkvi zvestobo in pokorščino?

Nar. :  Obečamo.

Duh.:  Ali hočete kakor pravi otroci svete
ni a terc cerkve njene zapovedi zmiraj obdr-
žavati? Hočete li do zadnjega časa kakor
pravi katoličani živeti in umreti?

Nar.:  Mi hočemo kakor dobri in pokorni
otroci obdržavati vse zapovedi naše svete
matere cerkve; živeti hočemo in umreti ka¬
kor pravi katoličani..

15 *

— 228

Duh.:  Pokleknite in pobožno molite.

Duh. in nar.:  Zahvaljujemo se Ti iz dna
srca r—Bog, Oče nebeški! — ker si nam
milostljivo dal, — da verujemo v Tebe —
in v Tvojega Sina, Jezusa Kristusa, Gospoda
našega — in v Duha svetega — in ker si
nam dobrotljivo podelil — da smo se v
Tvoji sveti — in nezmotljivi cerkvi rodili!

— Na kolenih Ti pred vsemi angeli in
svetniki obečamo, — da Ti bomo zmiraj in
na vekomaj zvesti, — kakor so Ti drugi —
pri sv. krstu za nas obljubili. — Pokrepi
nas, o Gospod, z milostjo svojo! Varuj
nas v vseh naših skušnjavah! — Daj nam
prej umreti, — kakor pa da Ti nezvesti
postanemo! — Dodeli nam milost, — da
svojo vero izpričujemo vsikdar — v besedi
in djanju - - in ko bo sveta Tvoja volja —
vzemi nas k Sebi v večno življenje.

Potem moli duhovnik naslednjo molitev:

Milostljivi, večni Bog! poglej dobrotno I
na te Svoje otroke in milostno usliši nji¬
hove ponižne molitve. Daj, da izpolnijo, kar
žele. Nikdar ne dopusti, da bi se te slabe
sirote, otroci Tvoji, kedaj od Tebe ločili.

Ne dopusti, da njihove duše, odkupljene z

— 229  —

dragoceno krvjo jedinorojenega Sina Tvo¬
jega, zapleni sovražnik, ki na nje preži.
Zmiraj naj jim sveti luč prave vere, v tej
luči naj spoznajo sveto Tvojo voljo, in jo
zvesto izpolnjujejo. Naj rastejo v modrosti
in starosti; vodi jih od čednosti do čed¬
nosti, dokler ne pridejo v večno svetlobo,
kjer bodo Tebe, nebeškega svojega Očeta
in Tvojega jedinorojenega Sina in Duha
svetega od obličja do obličja gledali, hvalili
in slavili z vsemi angeli in svetniki na ve¬
komaj. Amen.

Sedaj se zapoje sledeča pesem.

(Kdor sam to pobožnost opravlja, naj to pesem
izmoli.)

Krstna obljuba.

— 230

I 1. Ne-vpog-ne - na do grd - ba,
1. Lju-be-zen in zve - sto - ba.

1 O m irrAr  HTi i>oot rlr» _ ni

In cer - kvi, mo-ji ma* - te-

231

Gospodovo meso in kri
Časti se na oltarji,

On vodi duše, jih redi,

Jih brani pred viharji.

To vero verujem trdno,
Saj, cerkev, ti učiš tako;
Zvestobo ti prisegam!

Črvičku revnemu si v dar
Si Božjo jed pripravil;
Meso, kri Svojo na oltar
Si nam v pomoč pripravil.

— 232  —

To upanje mi je trdno,

Saj, cerkev, ti učiš tako,

Zvestobo ti prisegam!

Ljubečega je dar srca,

Skrivnost le-ta presveta,

Da zdravi, greje in krepča,

Se množica nešteta.

Ljubeč po Tebi koprni,

Saj cerkev tud’ tako uči,

Zvestobo jej prisegam!

Drugi Psalem.

Zakaj hrume narodi in ljudstva pomišljajo
na prazne stvari?

Kralji zemlje se vzdigujejo in knezi se
zbirajo zoper Gospoda in zoper Maziljenca
Njegovega (rekoč):

»Raztrgajmo njihove vezi, in vrzimo raz
sebe njihov jarem.«

On ki je v nebesih, smeja jim se, in
Gospod jih zasmehuje.

Takrat jim bo govoril v svoji jezi in pre¬
strašil jih bo v svojem gnjevu.

Jaz pa sem od Njega kralj postavljen nad
Sionom, nad Njegovo sveto goro in oznanju¬
jem sveto povelje Njegovo.

Gospod mi je rekel: moj Sin si Ti, danes
sem Te rodil.

- 233  —

Prosi me in dal Ti bom narode v delež
in pokrajine zemlje v Tvojo lastnino.

Vladal jih boš z železno palico in potrl
kakor posodo lončarjevo.

In sedaj, spametujte se, o kraljevi, dajte
se podučiti, ki ste sodniki na zemlji.

Služite Gospodu v strahu, radujte se Mu
s trepetom!

Sprejmite posvarjenje, da se ne razgnjevi
Gospod, in ne zajdete v pogubljenje s pra¬
vega pota.

Ko se Njegova jeza skoraj vname, blagor
vsem, ki vanj zaupajo.

Čast bodi Očetu in Sinu in Duhu sve¬
temu; kakor je bilo od početka, tako sedaj
in na vekomaj. Amen.

t r .  Zatri, o Gospod, prevzetnost sovraž¬
nikov Imena Tvojega;

IT In z močjo svoje desnice zlomi opiranje
njihovo.

t r .  Naj bodo kakor prah pred vetrom;

K. Naj jih podi angelj Gospodov,

Naj bo blagoslovljeno Ime Gospodovo
sedaj in na vekomaj;

Od solnčnega izhoda pa do zapada naj
se slavi Ime Gospodovo.

— 234

tf.  Pošlji nam, o Gospod, pomoč iz sve¬
tišča;

R>. In brani nas s Siona.

Gospod, usliši mojo molitev;

iv. In klicanje moje naj pride do Tebe.

Gospod z Vami;

Iv. In z duhom Tvojim.

Molimo!

O Gospod Jezus, Sin živega Boga, Ti si
moj sveti Oče, moj večni Bog, moj veliki
kralj, moj dobri pastir, moj j edini učenik,
moj najbolji pomočnik, predragi srca mo¬
jega, moj živi kruh, moj duhoven na veko¬
maj, moj vodnik v domovino, moja prava
luč, moj ravni pot, moja izvrstna modrost,
moja čista priprostost, moj miroljubni sklad,
vsa moja bramba, moj dobri delež, moje
večno odrešenje.

Jezus Kristus, Sin živega Boga, presladki
moj Gospod, zakaj sem v življenju svojem
kedaj kaj druzega ljubil in želel razun Tebe
Jezus, moj Bog? Kje sem bil, ako v duhu
nisem bil pri Tebi? Od sedaj, želje moje,
bodite vse vprte na Gospoda Jezusa; le
hitro, bile ste do sedaj prepočasne, torej le

— 235  —

hitro, iščite Ga naglo, da Ga najdete! O Je¬
zus, naj bo v prekletstvu, kdor Te ne ljubi;
kdor Tebe ne ljubi, sama grenkoba naj Ga
napolni!

O presladki moj Jezus! vsako dobro euv-
stvo, ktero bi moglo biti Tebi na hvalo,
naj Te hvali, naj se Ti raduje, naj se Ti
čudi, o Bog srca mojega in delež moj. Jezus
Kristus, naj srce moje nima svojega življenja,
Ti bodi v meni življenje moje! Naj goreča
žerjavica Tvoje ljubezni vžge mojo dušo,
naj švigne silnim plamenom! Neprenehoma
naj gori na oltarju srca mojega, vsega naj
me prevzame, da se bom do konca življenja
popel do prave krščanske popolnosti. Amen.

Sedaj se poje Tantum ergo i. t. d. Genitori
t. d. z dotično molitvijo: I)eus, qui nobis sub
Sacramento mirabili, potem se da blagoslov,
Po blagoslovu pa moli duhoven, narod pa za  njim
ponavlja:

Blagoslovljen bodi Bog.

Blagoslovljeno bodi Njegovo sveto Ime.
Blagoslovljen bodi Jezus Kristus, pravi
Bog in pravi človek.

Blagoslovljeno bodi Ime Jezusovo.
Blagoslovljen bodi Jezus v presvetem Reš-
njem Telesu.

— 236  —

Blagoslovljena bodi velika Božja Mati,
presveta Marija.

Blagoslovljeno bodi sveto in neomadežvano
Njeno spočetje.

Blagoslovljeno bodi Ime Marije, Device in
Matere.

Blagoslovljen bodi Bog v angeljih in svet¬
nikih Svojih. Amen.

Kdor to pobožnost sam opravlja, naj po blago¬
slovu ali po opravljeni pobožnosti sam te molitve
izmoli.

Peto poglavje.

Katekizem*) o pobožnosti k presve¬
temu Srcu Jezusovemu.

i. Kaj je pobožnost k presvetemu Srcu
Jezusovemu.

i. Vprašanje.  Kaj častimo v pobožnosti k
presv. Srcu Jezusovemu?

Odgovor.  V pobožnosti k presv. Srcu Je¬
zusovemu častimo Srce našega Odrešenika,

?: j Katechismus der Andacht zum gottlichcn Herzen
Jcsu von Julius Costa Rosetti, S. j.

237  —

Jezusa Kristusa, Boga in človeka, ki sedi
na desnici Boga Očeta vsemogočnega, in ki
je pričujoč v presvetem Rešnjem Telesu.

s. Vpras.  Kako se misli to presv. Srce,

Odg.  Misli se a)  ne odločeno od svete
človeške nature Jezusove; b)  ne kakor mrtvo
srce, ampak c)  tako, kakor je res sedaj, to
je kakor živo Srce našega Odrešenika v
slavi, ktero, vidljivo samo po sebi, pred¬
stavlja nevidljivo življenje Jezusove ljubezni.

3- Vpras.  kaj je to, častiti presveto Srce
Jezusovo ?

Odg.  Častiti presv. Srce Jezusovo je to¬
liko, kakor a)  častiti telesno Srce Jezusovo;

b)  častiti vse, kar nam to Srce predstavlja;

c )  častiti osebo Tezusovo, kteri to Srce pri¬
pada.

4- Vpras.  Zakaj častimo telesno Srce Je¬
zusovo ?

Odg.  Zato častimo telesno Srce Jezusovo,
ker je ono del človeške nature Jezusove;
ker moramo moliti človeško naturo Jezu¬
sovo, zato moramo tudi Srce Njegovo.

5- Vpraš.  Zakaj moramo človeško naturo
Jezusovo moliti?

Odg.  Zato moramo človeško naturo Jezu¬
sovo moliti, ker ona pripada drugi Božji

— 238  —

osebi. To osebo pa moramo moliti, kakoršna
je, namreč s človeško naturo, ktera je z
Božjo osebo zjedinjena. Vsaj moramo tudi
častiti kralja, naj bo oblečen, kakor hoče.

6 Vpraš.  Zakaj pa od te človeške nature
Jezusove častimo posebno Njegovo telesno
Srce ?

Odg.  Od človeške nature Jezusove častimo
posebno telesno Srce, ne zato, ker bi drugi
telesni deli, kakor glava, roke in drugi udje
ne zaslužili, da jih molimo, ampak zato, ker
nam Srce samo po sebi najbolje predstavlja
vse ono, kar nas ravno prav posebno po-
buja, da ljubimo Jezusa Kristusa in nasle-
dujemo.

7. Vpraš.  Kaj nam predstavlja telesno Srce
Jezusovo ?

Odg.  Telesno Srce Jezusovo nam pred¬
stavlja a)  človeško in Božjo ljubezen Jezusa
Kristusa; b)  vse, kar je s to dvojno ljubez¬
nijo zjedinjeno, to je vse, kar je Jezus iz
ljubezni do nas mislil, hotel, čutil in trpel,
torej celo notranje življenje Jezusovo.

8. Vpraš.  Zakaj nam telesno Srce Jezu¬
sovo že samo po sebi vse to predstavlja?

Odg.  Zato ker so a)  gibanje srca in tok
krvi, ki ima v srcu svoje središče, v prav

— 239

posebni zvezi z ljubeznijo in z vsemi čuv-
stvi; b)  ker čuvstva delujejo na srce, srce
pa na čuvstva; srce n. pr. vse drugače bije
v gnjevu, kakor pa v veselju ali žalosti;
ker so c)  tudi predstave in misli človeške
tesno spojene s čuvstvi in po čuvstvih s
srcem; druge misli in predstave ima oni, ki
je žalosten, druge, ki je vesel; druge ima
oni, ki ljubi, druge, ki sovraži; ker d)  srce
in čuvstva mnogo vplivajo na celo življenje,
tudi na slobodne sklepe in na čednosti,
ktere prečijo ali pospešujejo.

p Vpras.  Zakaj pa ravno srce vse to naj¬
bolje predstavlja?

Odg.  Zato, kdr jc srce za vse to najbolj
naravno, pa tudi najbolj poznano znamenje.
Vsak človek ve iz lastne skušnje, kako mu
srce silnije ali slabije bije, kakor so mu
čuvstva silnija ali slabija.

io Vpras.  Kaj torej iz tega sledi za naš
vsakdanji govor?

Odg.  Iz tega sledi, da z besedo srce mo¬
remo zaznamovati ljubezen ali pa tudi druga
čuvstva, misli, sklepe, čednosti, vsega no¬
tranjega in čudorednega človeka. Vse to bi
mogli imenovati n e vidljivo srce;  na
primer: kjer vam je zaklad, tam vam je tudi

— 240

srce (Luc. 12, 34); z vsem svojim srcem sem
te iskal (Ps. 118, 10); v srcu svojem sem
obdržal tvoje besede (Is. 118, 11); tekel sem
po potu zapovedi tvojih, ker si mi srce raz¬
širil (Ps. 118, 32); odurno je Bogu zlo srce
(Prov. 11, 20); misli srca (Ps. 32, 11); kviško
srca! (praefat.); očetovsko, materinsko, pri¬
jateljsko srce, človek brez srca.

ii. Vpras.  V kolikem pomenu govorimo o
srcu?

Odg.  O srcu govorimo v trojnem pomenu:
a)  v pravem  pomenu, kadar govorimo o
telesnem srcu; n. pr. Srce Jezusovo odprlo
se je s sulico, in pritekle so iz njega kri
in voda; b)  v prenesenem  pomenu, ka¬
dar namreč o srcu kaj izrečemo, kar se o
telesnem srcu ne more reči, kakor kadar
govorimo o ponižnem, o hvaležnem srcu, o
mislih srca; tukaj se vzema znamenje za
samo stvar; to je ono, kar smo gori ime¬
novali nevidljivo srce; c)  v pravem in
prenesenem  pomenu, kakor kadar go¬
vorimo o cerkveni pobožnosti k presv. Srcu
Jezusovemu, pa razumevamo nevidljivo Srce
predstavljeno po vidljivem Srcu. Ako pra¬
vimo molitve, litanije, pobožnost k presv.
Srcu Jezusovemu, ne mislimo samo na te-

241  —

lesno Srce, pa tudi ne samo na ljubezen,
ampak na vse notranje življenje ljubezni
Jezusove predstavljeno po telesnem Srcu.
Tako je sam Odrešenik blaženi Margareti
rekel: »Glej moje Srce, ki je ljudi toliko
ljubilo!« Jezus govori o ljubezni nevidlji-
vega Srca, pa pokazuje na telesno Svoje
Srce vse v plamenu, kakor na znamenje.

12. Vpraš.  Je li telesno Srce Jezusovo naj¬
bolj pripravno znamenje neskončne ljubezni
Božje v Jezusu?

Odg.  Telesno Srce Jezusovo nam najbolje
predstavlja neskončno ljubezen Jezusovo, ker
»J  telesno Srce najbolje predstavlja človeško
ljubezen Jezusovo, ta pa zopet najbolje pred-
očuje Božjo Njegovo ljubezen; b)  ker v sta¬
rem zakonu govori sv. pismo o Srcu Bož¬
jem, da se tako izreče ljubezen in notranje
življenje Sina Božjega še pred, preden je
postal človek; zato moremo po včlovečenju
Jezusovem še mnogo laglje govoriti o Srcu
Božjem; nevidljivo Srce pa Božje nature
Jezusove more se nekako najbolje predsta¬
viti po telesnem Srcu Njegove človeške na¬
ture, ker je po včlovečenju ta natura z Božjo
naturo v eni Božji osebi najbolj tesno zje-
dinjena.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

IG

— 242  —

ij.  Vpras.  Zakaj moremo reči, da častimo
osebo Jezusovo, kadar častimo Njegovo pre¬
sveto Srce?

Odg.  Zato, ker je a)  telesno Srce del na¬
ture človeške, ki pripada osebi Jezusovi,
in je z njo tako tesno zjedinjena, da so
njena delovanja delovanja druge Božje osebe;
b)  ker je sveta kri, ktera se je iz srca, ka¬
kor iz središča, pretakala po celem telesu,
redila in vzdržavala one svete ude, s kte-
rimi je oseba Jezusova velike stvari za nas
delala, trpela in nas odkupila; c)  ker ne-
vidljivo Srce Jezusove človeške nature ravno
tako pripada osebi Jezusovi, kakor samo
telesno Srce; more se reči, da ljubezen, vsa
čuvstva, vsi neizmerni zakladi milosti, mo¬
drosti in čednosti duše Jezusove, torej vsa
notranja ljubeznjivost, lepota in slava Nje¬
gove človeške nature, so bogastvo in zaklad
osebe Jezusove; d)  ker nevidljivo Srce Je¬
zusove božanske nature pripada Jezusovi
osebi, kakor sama božanska natura. — Ča¬
stiti presveto Srce Jezusovo je torej toliko,
kakor častiti vso notranjo človeško in Božjo
lepoto in slavo osebe Jezusove.

ip Vpras  Častimo li telesno Srce človeško
in Božjo ljubezen Jezusovojednakim načinom?

— 243  —

Odg.  Telesno Srce Jezusovo, ljubezen Nje¬
govo človeško in Božjo častimo jednakim
načinom, v kolikor se vsemu temu spodobi
Božje češčenje, toda nejednakim načinom
a)  v toliko, v kolikor se mora to Božje
češčenje Božji naturi in ljubezni Jezusovi
izkazovati zavoljo nje same, telesnemu Srcu,
človeški Njegovi naturi in ljubezni pa samo
zato, ker ste Jezusova Božja in človeška na¬
tura zjedinjene v eni sami osebi; b)  v toliko,
v kolikor telesno Srce Jezusovo zato ča¬
stimo, da moremo to Srce gledati, pa v tem
laglje si predstaviti in častiti Božjo in člo¬
veško ljubezen Jezusovo.

15. Vpras.  Kaj je prvo in glavno, kar se
časti v pobožnosti k presvetemu Srcu Jezu¬
sovemu ?

Odg.  V tej pobožnosti je prvo in glavno
ljubezen in vse notranje življenje Jezusa
Kristusa, torej Njegovo nevidljivo Srce;
Srce telesno pa se časti kakor druga, ali
vender bitna in za pobožnost potrebna stvar,
ki nam pomaga, da moremo laglje častiti
ljubezen in vse notranje življenje Jezusovo.
To se vidi a)  iz načina, kako je ta pobož¬
nost postala; b)  iz cerkvenih molitev, ktere
se največkrat, če tudi ne vselej, obračajo na

10 *

244  —

nevidljivo Srce Jezusovo; cJ  iz načina, kako
rimski papeži v svojem podučevanju govore;
dj  iz spisov blažene Marjete Alacoque; e)  iz
spisov najbolj gorečih zagovornikov te po¬
božnosti; f)  iz naturne postave, po kteri ima
stran duhovna prednost pred telesno; g)  iz
namena pobožnosti same.

Tako se v tej pobožnosti razlikuje prvi
in najglavniji predmet od drugega in manj
glavnega, ali samo zato, da se pobožnost
laglje in bolje razjasni, ne pa zato, kakor
da bi prvi predmet od druzega popolnoma
razločili, vsaj se obadva skupno častita v
pobožnosti k presv. Srcu Jezusovemu.

2. Namen, početek in obljube te pobožnosti.

16. Vpraš.  Kaj je namen te pobožnosti?

Odg.  Namen je dvovrsten: splošen in
poseben. Splošni  namen je: častiti
Jezusa Kristusa; ali ta namen ima tudi po¬
božnost k Jezusu v presv. Rešnjem Telesu.
Posebni  namen je pa ta-le: a)  da nas
vspešno in nježno pobudi na to, da lj u-
b i m o in posnemamo Jezusa Kristusa ravno
sedaj, ko je v premnogih ljubezen hladna
postala in se neverstvo zmiraj bolj razširja;

— 245  —

b)  da premišljujemo neskončno ljubezen Je¬
zusovo in se tako močno nagnemo na to,
da sklenemo kar najbolj mogoče zadosto¬
vati  Jezusu za preveliko nehvaležnost ljudi
in za vse razžalitve, ktere neprenehoma trpi
prav posebno v presv. Rešnjem Telesu, v
tej največi skrivnosti Njegove ljubezni.

17. Vpraš.  Kako se torej pobožnost k pre¬
svetemu Srcu Jezusovemu razlikuje od po¬
božnosti k Jezusu v presv. Rešnjem Telesu
in od pobožnosti k Njegovim ranam?

Odg.  V presv. Rešnjem Telesu častimo
neposredno telo in kri Jezusovo, v koliko
so naša dušna hrana in nekrvavo obnav¬
ljanje krvave daritve na križu;  dosljcdno
častimo celo osebo Jezusovo, v koliko je
pričujoča pod podobami kruha in vina. Ro-
buja nas torej tudi to češčenje na to, da
premišljujemo in častimo ljubezen Kristusovo,
toda ne obziramo se pri tem na telesno Srce
Jezusovo, kakor znamenje te ljubezni.

V pobožnosti k peterim ranam Jezusovim
Njega častimo, v koliko je ravno na teh
ranah trpel, in sicer tako, da nas te nc-
vidljive rane kakor znamenja pobujajo raz-
mišljevati nevidljive rane one ljubezni, ktera
je Jezusa nagnila, toliko ža nas pretrpeti.

— 246  —

Toda v pobožnosti k presv. Srcu Jezuso¬
vemu ne častimo samo ljubezni, ki se po-
kazuje v presv. Rešnjem Telesu in v Nje¬
govem trpljenju, ampak mi častimo tudi
neskončno ljubezen, kakor je sama v sebi
in v njenih dobrotah, ljubezen Božje in člo¬
veške nature Jezusove, in sicer ljubezen, pa
tudi vse njeno notranje življenje, v koliko
nam se predstavlja po telesnem Srcu Jezu¬
sovem, in zato častimo dosljedno tudi vso
osebo Jezusovo, ne samo v koliko je pod
podobami kruha in vina, ampak tudi v ko¬
liko je prebivala na zemlji in sedi sedaj na
prestolu v nebesih. Ker pa prava ljubezen
koprni Jezusa poiskati in najti, zato gle¬
damo, da to ljubezen svojo pokažemo prav
posebno do presv. Srca Jezusovega v zakra¬
mentu ljubezni. Iz tega se vidi, da se po¬
božnost k presv. Srcu Jezusovemu razlikuje
od pobožnosti k presv. Rešnjemu Telesu, ali
da ste obe tesno zvezani in da se med se¬
boj podpirate.

18. Vpras.  Je li ta pobožnost k presv. Srcu
Jezusovemu nova?

Odg.  Pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu
je toliko stara, kolikor sv. krščanska vera;
in mora se reči, da so jo opravljali vsi

— 247 —

pravi kristjani in vsi sveti ljudje vseh ča¬
sov, ako se gleda njena duhovna stran,
namreč češčenje ljubezni Jezusove in Nje¬
govega notranjega življenja; ali znamenje,
telesno Srce namreč, se je poprej redko ke-
daj upotrebovalo, ta navada postala je v no¬
vejšem času.

ig. Vpras.  Kdo je vpeljal in kedaj, da se
ljubezen Jezusova pod znamenjem telesnega
Srca časti?

Odg.  Jezus sam je vpeljal, da se pod zna¬
menjem telesnega Srca časti Njegova ne¬
skončna ljubezen; On je namreč to pobož¬
nost razodel blaženi Mariji Marjeti Alacoque,
ki je bila redovnica v redu Marijnega obis¬
kovanja in je živela v drugi polovici 17. sto¬
letja.

20 . Vpras.  Zakaj je Jezus to pobožnost
vpeljal ?

Odg.  Jezus je hotel, da bi sedaj, ko ljudje
postajajo zmiraj bolj brez čuvstva, brez vere
in brez ljubezni, vernike svoje obvaroval
tega zla s tem, da bi jih nagnil premišlje¬
vati Njegovo neskončno ljubezen in bi jim
tako ljubezni vžgal in razgrel njihova srca.
Ker smo pa po telesu svojem navezani na
vidljive stvari, mnogo nam je laglje nevid-

— 248  —

ljivo ljubezen Jezusovo premišljevati in ča¬
stiti v kakem vidljivem znamenju in tudi
drugim je v vidljivem znamenju veliko bolj
lahko predstaviti in pokazati preveliko lju¬
bezen Jezusovo in tako povsod to pobožnost
širiti. Nazadnje nas vidljivo .Srce tudi silnije
in laglje nagiba na to, da smo pripravni
Božjemu Odrešeniku zadostovati za neštc-
vilne razžalitve, ktere od početka do danas
trpi v presv. Rešnjem Telesu, tej največi
skrivnosti Njegove ljubezni.

21. Vpraš.  Ali je cerkev to pobožnost odo¬
brila?

Odg.  Cerkev ni samo odobrila te pobož¬
nosti, ampak je še na veči slavo presvetega
Srca Jezusovega vstanovila poseben praznik,
ki se v petek po osmini presv. Rešnjega
Telesa obhaja povsod po vsem katoliškem
svetu. Razun tega je cerkev to pobožnost
pospešila s tem, da je vstanovila razne
družbe, razne bratovščine in pobožnosti na
slavo presv. Srca Jezusovega.

22. Vpraš.  Ali jih je mnogo napadalo to
pobožnost?

Odg.  Da, mnogo jih je to pobožnost na¬
padalo; prav posebno so se proti češčenju
telesnega Srca kakor znamenja ljubezni vzdi-

— 249

govali sovražniki cerkve in katoliškega ži¬
vljenja; najsovražniši tej pobožnosti bili so
privrženci tako zvanega jozefinizma in jan-
zenizma: najbolji dokaz, da je ta pobožnost
prevažna za izveličanje duš.

2 j. Vpraš.  Ali so tej pobožnosti dane kake
obljube?

Odg.  Tej pobožnosti so dane važne in
velike obljube, da bi se vsaj v pogledu na
te koristi nagnili častiti to najdarežlji vije in
najvelikodušnijc Srce tudi oni, kterih njena
Ijubeznjivost in milina na to pritegniti ne
more. Te obljube se nahajajo v spisih bla¬
žene Marjete, ktere je cerkev pregledala in
odobrila; dal pa jih je častilcem presv. Srca
Jezusovega On sam. O častilcih Njegovega
presvetega Srca je namreč blaženi Marjeti
rekel:

1. Dal jim bom vse milosti, ktere za svoj
stan potrebujejo.

2. Podelil bom mir njihovim družinam.

3. Potolažil jih bom v njihovih tugah in
križih.

4. Najvarnije pribežališče jim bom v ži¬
vljenji, posebno ob času smrti.

5. Blagoslovil bom obilno vse, kar bodo
podvzeli.

— 250 -

6. V mojem srcu našli bodo grešniki vir
in neskončno morje usmiljenja.

7. Mlačne duše postale bodo goreče.

8. Goreče duše popele se bodo hitro do
velike popolnosti.

9. Blagoslovil bom hiše, kjer se izobesi ali
časti slika mojega Srca.

10. Duhovnom bom dal milost, da bodo mogli
ganiti tudi najbolj tvrda srca.

11. Imena oseb, ktere bodo to pobožnost raz-
širjevale, zapisana bodo v mojem Srcu
in nikdar več se ne bodo iz njega iz¬
brisala.

3. Opravljanje in razširjevanje te pobož¬
nosti.

24.. Vpraš.  Kaj se mora storiti, da bo kdo
deležen teh obljub?

Odg.  Akoravno prinese mnogo blagoslova
vsaka pobožnost opravljena na čast in slavo
presv. Srca Jezusovega in vsakega človeka
pripravlja, da vse bolje spoznava duh te
prelepe pobožnosti, postane vender prebo¬
gatega zaklada v presv. Srcu Jezusovem de
ležen samo oni, ki si resno prizadeva, da
bo srce njegovo podobno presv. Srcu Jezu¬
sovemu in da pravo ljubezen in pobožnost

— 251

k temu Božjemu Srcu pametno in goreče
razširjuje.

25. Vpraš.  Kaj nam pomaga, da bolj glo¬
boko razumemo in spoznamo duh te pobož¬
nosti ?

Odg.  Za to nam pomaga: ako ponižno,
pogosto, stalno in željno prosimo ža to ve¬
liko milost, s ktero so tolike obljube zdru¬
žene; ako si prizadevamo, da se ta pobož¬
nost bolje spozna, za kar bi ta knjižica
mogla dobra biti; ako to pobožnost sami
marljivo opravljamo in med druge širimo;
ako pribežimo k preblaženi Devici Mariji,
posebno k njenemu prečistemu Srcu, vsaj je
ona najbolji pot, ki vodi do Jezusa.

26. Vpi r as.  Ktere pobožnosti se v ta namen
najbolj priporočajo?

Odg.  Priporoča se: premišljevati o čed¬
nostih, o čuvstvih, o vsem notranjem ži¬
vljenju Jezusa Kristusa, prav posebno o Nje¬
govi neskončni ljubezni, ktera se opaža v
Njegovem zvunanjem življenju, v trpljenju
in smrti, pa v neštevilnih in previlikih nam
skazanih dobrotah; priporoča se apostolstvo
molitve in bratovščina presv. Srca Jezuso¬
vega, čitati dobre knjige o tej pobožnosti,
skupno iti k sv. obhajilu, kjer se Jezusu

— 252  —

daje očitno zadostenje za vse razžalitve,
ktere mora trpeti posebno v presv. Rešnjem
Telesu, zatem kratke strelovite molitvice,
kakor: Presv. srce Jezusovo daj, da Te vse
bolj in bolj ljubim! Devetdnevna pobožnost
k presv. Srcu Jezusovemu, obiskovanje Je¬
zusa v presv. Rešnjem Telesu, litanije k
presv. Srcu Jezusovemu i. t. d.

27. Vpras.  Kaj sledi iz tega, kar smo do
sedaj povedali?

Odg.  Sledi: a)  da se pobožnost k presv.
Srcu Jezusovemu ne naslanja jedino na razo-
denja dana blaženi Marjeti, ampak da se
naslanja na veljavo same cerkve, da se to¬
rej popolnoma strinja s sveto katoliško vero
in da je popolnoma razumna; b)  da ta po¬
božnost jako pospešuje katoliško življenje
in čednosti, vsaj nas premišljevanjem o ne¬
skončni ljubezni Jezusovi ljubeznjivo in nježno
priganja, da Jezusa ljubimo in posnemamo;
c)  da je ta pobožnost za moške in ženske,
za otroke in odrasle, za mladenče in de¬
kleta, za mlade in stare, za učene in ne-
učene, za vse ljudi; vsaj je Jezus Odrešenik
za vse ljudi, pa vse neizmerno ljubi in vsem
odpera zaklade presv. Svojega Srca; d)  da
ta pobožnost ne odstranjuje pobožnosti k

— 253  —

osebi Jezusovi, kteri to presv. Srce pripada,
ampak da je ravno ta pobožnost nježen in
ljubeznjiv način, da se časti oseba Jezusova,
in da nam postane drago in lahko ono, kar
nam je v hoji za Jezusom sicer težko, vsaj
nas ta pobožnost stavlja na pot ljubezni.

28. Vpras.  Na kaj se mora posebno pa¬
ziti pri razširjevanju te pobožnosti?

Odg.  Ker človek ne ljubi, česar ne pozna
in ker lahko zlorabi, česar ne razumi, zato
se mora najprej ta pobožnost točno raz¬
bistriti onim, med ktere se širi, drugače bi
ne mogli upati, da bi se mogla v njih prav
globoko vkoreniniti. Toda v ta namen se za¬
hteva nenavadno naprezanje vseh moči, kako
bi se ta pobožnost tudi priprostim ljudem
in otrokom razložila, da jo popolnoma raz-
umijo, vsaj je pobožnost k presv. Srcu Je¬
zusovemu sama po sebi kaj naravna, člo¬
veškemu se srcu nekako prilega, vsaj je
ona nježna, preljubeznjiva, da nekako skriv¬
nostno človeka k sebi privlači in zraven
notranja milost zunanje obučavanje olajšava.

29. Vpraš.  Kako se more ta pobožnost
Po celih župnijah in občinah najlaglje in
najbolje razširiti?

Odg.  Ta pobožnost se more po celih žup-

— 254  —

nijah in občinah najlaglje in najbolje raz¬
širiti, ako se vpelje v njih apostolstvo
molitve, ali bratovščina presvetega Srca
Jezusovega, ako se o nji pridiguje in se
razlagajo vprašanja in odgovori tega kate¬
kizma, pa se pokaže, kako se more vsakdo
v različnih okolnostih in poklicih ponašati
v duhu presv. Srca Jezusovega; ako se pri
razlaganju sv. evangelija ne gleda samo na
zunanje dogodke, ampak ako se naglasujejo
čuvstva, misli, nameni in čednosti presv.
Srca Jezusovega; ako se točnije razlože
druge pobožnosti, ki se ozirajo na to pre¬
sveto Srce.

jo. Vpras.  Česa se mora varovati, kdor
opravlja in širi to pobožnost?

Odg  Ne sme a)  presv. Srce misliti kakor
odločeno od osebe Jezusa Kristusa, pa tudi
ne pozabiti, da časteč presv. Srce Jezusovo
častimo samo osebo Njegovo, kakor ljubeč
komu roko spoštujemo celo osebo onega,
komu smo roko poljubili; ali zato se b)  ven-
der le ni treba bati, ampak pogosto naj se
zazivlje preljubeznjivo Srce Jezusovo; ne
sme se c)  pozabiti, kaj pomeni ali kaj zna¬
ni en uje telesno Srce, kadar se opravlja cer¬
kvena pobožnost, kteri so dane poznane

— 255

obljube, ker za to pobožnost se zahteva
ravno telesno Srce; -akoravno bi se moglo
premišljevati življenje Jezusovo, Njegova lju¬
bezen in Njegove čednosti, pa da bi se na
telesno Srce še ne pomislilo; ali nazadnje
d)  ne sme obstati pri samem telesnem Srcu,
vsaj nam to samo pomaga v ta namen, da
si ljubezen in vso notranjo slavo Jezusovo
laglje predstavimo in jo bolj častimo in
slavimo.

31 Vpras.  Zakaj smemo v litanijah Srce
Jezusovo klicati rekoč: Srce Jezusovo, usmili
se nas, ker drugači navadno samo osebo
kličemo?

Odg.  Zato moremo reči: Srce Jezusovo,
usmili se nas, ker a)  ne moremo klicati k
živemu Srcu, pa da bi se ne obračali tudi
k osebi, ktere je srce, posebno če se tudi
ime te osebe izgovarja, kakor je ravno tu¬
kaj ; b)  ker je srce znamenje vseh misli,
čuvstev in naklepov človekovih, pa nam
predstavlja vso notranjo vrednost osebe in
vse drugo, kar ona iz ljubezni do nas dela
ali trpi, če bi se tudi ne obzirali na to, da
telesno srce kakor središče pretakanja krvi
vse telesne ude hrani in vzdržava; kadar
torej izrečemo srce, gledamo vsega človeka,

— 256

vso osebo njegovo; c)  ker s tem bolj po-
vdarimo pravi predmet te pobožnosti in oni
obzir, zavolj kterega Jezusa Kristusa v tej
pobožnosti častimo, in po kterem se ta po¬
božnost razlikuje od vseh drugih, ki imajo
tudi Jezusa Kristusa za predmet; ker d)  tako
govorimo iz češčenja k Srcu, ki je Jezusu
Kristusu posebno drago, kakor se tudi cerkev
v svojih molitvah na sveti križ obrača,
akoravno je križ brez življenja; ker e)  cerkva
sama v svojih molitvah pogostokrat kliče
presv. Srce Jezusovo, kakor se to n. pr. vidi
v pesmah, ki se nahajajo v brevijaru za
praznik presv. Srca.

j 2 . Vpras.  Kaj se iz teh vprašanj in od¬
govorov jasno izpeljuje za litanije k presv.
Srcu Jezusovemu?

Odg.  Jasno je: 1. Zakaj se imenujejo lita¬
nije k presv. Srcu Jezusovemu;  na-
znanjuje se namreč pravi predmet te pobož¬
nosti, kakor tudi navadno pravimo: pobož¬
nost ali molitve k presv. ranam Jezusovim,
k sv. križu i. t. d.; jasno je 2. kako se v
njih Srce misli in kaj vse ima v sebi češ-
čenje tega presv. Srca, da li se namreč po¬
sebno na telesno ali na duhovno in nevid-
Ijivo Srce misli, kadar se litanije k presv.

— 257 —

Srcu Jezusovemu; jasno je 3. da se in za
kaj se te litanije obračajo na osebo Jezusa
Kristusa; jasno je 4. po čem se te litanije
razlikujejo od drugih litanij, kakor od lita¬
nij k presvetemu Rešnjemu Telesu; jasno je
5. zakaj se te litanije ne imenujejo litanije
k ljubezni Jezusovi; jasno je 6. razloženo,
zakaj se kliče telesno Srce Jezusovo, kar
se večkrat ponavlja, razloženo je namreč:
zakaj se mora tako klicati, kakor je v lita¬
nijah naznanjeno, kako jih moramo razume¬
vati in na kaj pri tem misliti, da sc in za¬
kaj se v drugi vrsti kliče tudi oseba sama,
kar nam je še laglje spoznati iz tega, ker
se v početku ta oseba kar naravnost ime¬
nuje z besedami: Gospod usmili sc nas,
Kriste usmili se nas, i. t. d.

Kar se je o početku, o namenu, o oblju¬
bah in sploh o vrednosti te pobožnosti reklo,
'se to nam mora pomnožiti naše zaupanje,
našo ljubezen in gorečnost, da se bomo radi
na preljubeznjivo in premilostno Srce Jezu¬
sovo obračali in sami sebe pobujali, da Ga
iz vsega srca kličemo, rekoč: Božje Srce
Jezusovo, usmili sc nas!

Stadler, Ljubimo Jezusa.

17

258  —

Litanije k presvetemu Srcu Jezusovemu. *)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!

*) Meseca junija, ki je presv. Srcu Jezusovemu
posvečen, moreš vsaki dan te litanije in naslednjo
posvetbo moliti, zraven pa prav pazljivo prebrati
kako vprašanje in kaki odgovor iz gornjega kate¬
kizma.

— 259

Srce Jezusovo, z Besedo Božjo bitno zje-
dinjeno,

Srce Jezusovo, svetišče Božanstva,

Srce Jezusovo, hram svete Trojice,

Srce Jezusovo, brezno modrosti,

Srce Jezusovo, morje dobrote,

Srce Jezusovo, prestol usmiljenja,

Srce Jezusovo, nepresahljivi zaklad,

Srce Jezusovo, od kterega dobrote smo
vsi dobili,

Srce Jezusovo, mir naš in sprava naša.
Srce Jezusovo, izgled vseh čednosti, J u
Srce Jezusovo, ki neskončno ljubi in se x
mora neskončno ljubiti,

Srce Jezusovo, vir vode tekoče v večno'—
življenje,

Srce Jezusovo, ktero seje Očetu posebno
dopadlo,

Srce Jezusovo, pomirenje za grehe naše,
Srce Jezusovo, za nas z grenkobo napol¬
njeno,

Srce Jezusovo, v vrtu za nas do smrti:
prežalostno,

Srce Jezusovo, zasramovanjem
Srce Jezusovo,

Srce Jezusovo,

,1

(/)

cS

I C

I

napojeno,

z  ljubeznijo ranjeno,
s sulico prebodeno,

17 *

260

Srce Jezusovo, ki je na križu vso kri izlilo,
Srce Jezusovo, zavolj grehov naših strto,
Srce Jezusovo, tudi sedaj od nehvaležnih
ljudi v zakramentu ljubezni raztrgano,
Srce Jezusovo, pribežališče grešnikov,

Srce Jezusovo, moč slabotnih,

Srce Jezusovo, tolažba žalostnih,

Srce Jezusovo, stanovitnost pravičnih,

Srce Jezusovo, izveličanje v Tebe zaupa¬
jočih.

Srce Jezusovo, upanje v Tebi umirajočih,
Srce Jezusovo, sladka bramba Svojih ča¬
stilcev,

Srce Jezusovo, blaženstvo vseh svetnikov,
Srce Jezusovo, pomočnik v naših težavah,
ki so nas silno obtežile,

Jagnje Božje, ki odjcmlješ grehe sveta, za¬
nesi nam, o Gospod!

jagnje Božje, ki odjemljcš grehe sveta, usliši
nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjcmlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

usmili se nas!

261  —

M o 1 i m o.

Dopusti, prosimo Te vsemogočni Bog, da
se mi, ki se ponosni v presvetem Srcu Tvo¬
jega ljubeznjivega Sina največih dobrot Nje¬
gove ljubezni spominjamo, njihovim preje¬
manjem in sadom razveseljujemo, po ravno
tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Posvetba Srcu Jezusovemu.

Presveto Srce našega Odrešenika, vsi ske¬
sani pademo pred Te na kolena. O Jezus.
Sin živega Boga, česa ni Tvoja modrost
sklenila, česa ne Tvoja ljubezen podvzela,
da nas narediš vse srečne, vse blažene. Ne
more se dovolj pripovedati. kaj si vse z,a
nas storil in trpel. Pa ko si že vse življenje
svoje za izveličanje naše posvetil in sebe za
grehe naše na križu daroval, hočeš še, da
se vsaki dan nekrvavo za nas daruješ, da
v presvetem Rešnjem Telesu kakor Bog in
človek resnično in stvarno med nami sta¬
nuješ, da nas hraniš s Svojim telesom in
s svojo krvjo, da nas kar se more tesno
s Seboj zjediniš in nam obilno od svojih
milosti podeliš! Kako smo dolžni, hvaliti

— 262  —

Te in slaviti za vse Te dobrote, pa z lju¬
beznijo vračati ljubezen!

Toda, med tem ko Božje Tvoje Srce v
čudežni skrivnosti Tvoje ljubezni gleda,
kako bi vse ljudi osrečilo; trudijo se ljudje
in gledajo, kako bi Te žalili in za neskončno
ljubezen vrnili Ti neskončno nehvaležnost.
O koliko je nevernih in krivovernih, ki v
zaslepljenosti svojega srca zakramenta lju¬
bezni ne pripoznajo, Tebe v njem zaničujejo,
onečaščujejo in zasmehujejo! Pa koliko je
tudi vernikov, ki Ti za toliko ljubezen le
hladno in vnemamo srce darujejo, ki brez
svetega spoštovanja v Tvoje cerkve priha¬
jajo, po Tebi ne koprne, redkokrat in še
brez dovoljne priprave k Tvoji mizi pristo¬
pajo, ali ki Te v smrtnem grehu prejemajo
in tako po svojem zadolženju kruh življenja
prenarejajo v smrtni strup.

O Jezus, dobri pastir, ki si svoje življenje
dal za nas, kako globoko Ti mora Tvoje
ljubeznjivo Srce raniti tolika nehvaležnost
in poguba tolikih duš! Kako radi bi mi s
svojimi solzami in s svojo pokoro Tvoje
bolečine zmanjšali in zadostili za vse raz¬
žalitve! Toda joj, mi sami smo grešniki in
mukom Tvojim smo mnogo doprinesli! Zato

— 263  —

moramo pomoči iskati jedino v velikem
Tvojem usmiljenju, in v neizmernem Tvojem
zasluženju, pa skesano in ponižno vpiti:
Prizanesi, o Gospod, prizanesi narodu svo¬
jemu. .Spomni se, da nas ne moreš zavreči,
pa da bi se ne izgubila cena Tvoje, za nas
prelite, krvi. Res je, mi ne zaslužimo, da
nam prizaneseš; ali Tebi nije drago, da se
toliko število duš izgubi in nikakor ne mo¬
remo dvomiti o Tvojem usmiljenju, dokler
koli gledamo Tvoje srce kakor pribežališče
nam grešnikom odprto.

Usmili se torej, o Jezus, usmili se in od¬
pusti vse razžalitve, vse zasmehovanje in
zasramovanje, in vse kar smo mi ali kar so
drugi ljudje proti zakramentu ljubezni skri¬
vili! Naj se oči naše premene v potoke solz,
naj pretakajo solze noč in dan in naj ni¬
majo nobene tolažbe, ker so prenježno Tvoje
Srce ranili, in sicer ranili oni, ki so bili in
so dolžni častiti Te in ljubiti.

Da bi za vse te razžalitve, Tebi prizadete,
zadostili, darujemo Ti vsa zasluženja Tvoje
britke muke, pa dragoceno kri z vodo, ki
je iz strane Tvoje pritekla; darujemo Ti vso
slavo in čast, ktero Ti izkazujejo vsi ne¬
beški kori angeljev in vsi izvoljeni Božji

— 264  —

sedaj in na vekomaj. Skupaj ž njimi Tc
hočemo tudi mi hvaliti, slaviti in poveliče¬
vati, hočemo Te prositi, da nam odpustiš,
hočemo Te ljubiti in to vse ponavljati, ko-
likorkrat nam srce vdari. O da bi Te nikdo
več ne razžalil, da bi se vsa široka zemlja
zjedinila, pa kakor z enim srcem in z enim
jezikom na vekomaj Tebi prepevala: Naj se
neprenehoma hvali in slavi presladko Srce
Jezusovo v presvetem Rešnjem Telesu!

O naša Gospa, mati našega Boga in mati
naša ! Tvoji blagoslovljeni vjernosti in krilu
Tvojega usmiljenja izročamo danes, vsaki
dan in ob smrtni uri našo dušo in naše telo;
v Tvoje roke polagamo vse naše upanje,
vso našo tolažbo, življenje naše in konec
njegov, da se po Tvojem zasluženju naše
misli, besede in vsa dela naša vravnavajo
po Tvoji volji in po presveti volji Sina
Tvojega.

O veliki patrijarh Jožef, Sin Davidov,
branitelj cele cerkve, verni služabnik, kte-
rega je Bog dal za čuvarja blaženi Devici
Mariji in za reditelja Sinu .Svojemu, bodi
naš čuvar, reditelj in oče, pa nas vodi po
potu čednosti, da dosežemo večno življenje.

G vsi angelji, posebno vi, ki vas je Bog

— 265

postavil za čuvarja naši (nad)škofiji, branite
nas v borbi, da se ne pogubimo na strašni
sodbi.

In vi, svetniki in svetnice Božje, posebno
ki se slavite v naši (nad)škofiji in vi mu¬
čeniki, kterih svete kosti se v nji nahajajo,
prosite za  nas sedaj in na čas smrti naše.
Amen.

Molitve z odpustki.

Povsod naj se ljubi presveto Srce Jezu¬
sovo! (100 dni.)

Usmili se me, moj Jezus! (100 dni.)

Večni Oče, darujem Ti dragoceno kri
Oospoda našega Jezusa Kristusa za odpuš-
čenje mojih grehov in za potrebo cele cerkve
(100 dni). Primi ta dar za spreobrnjenje
grešnikov in za odrešenje svetih duš iz vic.

Hvaljen bodi Jezus Kristus! Na vekomaj,
amen. ( Vselej po 100 dni, in popolnoma od¬
pustki na čas smrti, ako zakličejo vsaj v
srcu, če z jezikom ne morejo, imena Jezusa
in Marije oni, ki so se s tem pozdravom
v  življenju navadno pozdravljali.)

— 266 —

Spominjaj se!

1. Spominjaj se o kristjan, da si samo
zato vstvarjen, da ljubiš Boga svojega, slu¬
žiš Mu v življenju, in Ga potem na drugem
svetu na vekomaj vživaš.

2. Spominjaj se, da smrt prihaja naglim
korakom, in da je morebiti mnogo bliže,
kakor pa mi mislimo.

3. Spominjaj se, da boš prav kmalo mo¬
ral pred Gospod Bogom odgovor dajati za-
volj vsega dobrega, kar si bil dolžan sto¬
riti, ali nisi storil in zavolj vsega zla, ktero
si bil dolžan opustiti, ali nisi opustil.

4. Spominjaj se, da se koj po smrti po¬
grezne v pekel duša onega, ki umrje v
smrtnem grehu, in da bo na koncu sveta
tudi telo njegovo v večni ogenj vrženo.

5. Spominjaj se, da imaš samo eno dušo;
ako si to dušo izveličal, izvelieal si vse na
vekomaj, ako si to dušo izgubil, izgubil si
vse na vekomaj.

6. Spominjaj se, da je široka cesta, ki
pelje v pogubljenje, ali da mora sebe pre¬
magovati in nositi svoj križ, kdor se hoče
zveličati.

— 267 —

7. Spominjaj se, kako Bog zasluži, da Ga
častiš zmiraj in povsod; On je na vsakem
mestu, in samo od Njega odvisi vse tvoje
dobro, časno in večno.

8. Spominjaj se, da čas beži in se več ne
vrača; kolikor bolj dolgo živiš, toliko manj
časa ti ostaja, da še živiš; kdor slabo živi,
slabo tudi umrje.

9. Spominjaj se, da si dolžan bližnjega
svojega ljubiti, kakor sam sebe; gorje tebi.
ako podpihuješ prepiranje in razprtije.

10. Spominjaj se, daje  poln pekel greš¬
nikov, ki so vsak dan obetali, da se bodo
poboljšali, ali se vender nikdar poboljšali
niso.

11. Spominjaj se, da se mora varovati
priložnosti, kdor se hoče varovati greha;
nevarni govori so mreže vragove.

12. Spominjaj se slednjič, kako te Kristus
čaka, da ti odpusti grehe: kdo ve, ali ni
to zadnji klic Njegov. (Giacopazzi 1752.)

Molim  o.

O Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga,
ki si po Očetovi volji in po delovanju sve¬
tega Duha s Svojo smrtjo svetu življenje

268

dal: s Svojim presvetim telesom in s Svojo
presveto krvjo reši me vseh mojih pregreh
in vsega hudega. Daj, da se vedno Tvojih
zapoved držim in ne dopusti, da bi se ke-
daj ločil od Tebe, ki z ravno tem Bogom
Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.

O Gospod Bog, kralj neba in zemlje, po¬
nižaj se, da danas naša srca in telesa, ob¬
čutke, govore in djanja po Tvojem zakonu
in po delih Tvojih zapovedi vodiš in posve¬
čuješ, ravnaš in vladaš: da zaslužimo varni
in slobodni biti tukaj in na vekomaj po
Tvoji pomoči, o Odrešenik sveta, ki živiš
in kraljuješ na vekomaj. Amen.


me

e-do


i


V-V

Naklada Beitzlgern I dr., JSInsiodeln u Švicarska.

— 269

Šesto poglavje.

Katekizem o pobožnosti k prečistemu
in brezgrešnemu Srcu Device Marije.

x. Kaj je pobožnost k Marijinemu pre¬
čistemu Srcu, kaj je njen namen in kako
se je začela.

r. Vprašanje.  Kaj častimo v pobožnosti k
prečistemu in brezgrešnemu Marijinemu Srcu?

Odgovor.  V pobožnosti k prečistemu in
brezgrešnemu Srcu Marijinemu častimo Srce
Marije, Matere Božje, ktero je njen Božji Sin
na nebu povzdignil za kraljico vseh angeljev
in vseh svetnikov.

2. Vpras.  Kako se misli to prečisto Srce ?
Odg.  Misli se a)  ne odločeno od telesa
Marijinega; b)  ne kakor mrtvo Srce, ampak
c )  tako, kakoršno je ravno sedaj v resnici,
namreč kakor živo Srce slavne Matere Božje,
ki je vzeta v nebesa ne samo z dušo, am¬
pak tudi s telesom.

J. Vpras.  Kaj je to, častiti prečisto Srce
Marijino?

Odg.  Častiti prečisto Srce Marijino, to je
a )  častiti telesno Srce Marijino; b)  častiti

— 270

vse ono, kar njeno telesno Srce predstavlja;
c)  častiti osebo Marijino, kteri Srce pripada.

Vpraš.  Ali se mora toraj pobožnost k
prečistemu in brezgrešnemu Srcu Marijinemu
ravno tako razlagati, kakor se razlaga po¬
božnost k Božjemu Srcu Jezusovemu ?

Odg.  Pobožnost k prečistemu in brez¬
grešnemu Srcu Marijinemu mora se neko¬
liko ravno tako, ali nekoliko zopet drugače
razlagati, kakor pa se razlaga pobožnost.k
Božjemu Srcu Jezusovemu.

5. Vpraš.  Kaj je jednako pri obeh pobož¬
nostih ?

Odg.  Pii obeh pobožnostih: a)  časti se
telesno Srce kakor znamenje, ki nam pred¬
stavlja ljubezen in vse' njeno notranje ži¬
vljenje; b)  ravno tisti dokazi spričujejo, da
nam telesno Srce najnaravnije in najpriprav-
nije predstavlja ljubezen in vse njeno no¬
tranje življenje, namreč da predstavlja vse
predstave, vse misli, vsa čuvstva, vse sklepe,
vsako trplenje, vse čednosti in milosti, Y
kolikor je vse to v zvezi z ljubeznijo. Da
srce najnaravnije predstavlju ljubezen in vse,
kar je ž njo v zvezi, vidi se iz tega, ker
so vdarci srca in ker je pretakanje krvi,
ki izvira iz srca kakor iz svojega središča,

271

v /vezi z ljubeznijo in z vsemi drugimi
čuvstvi; daje  srce najpripravnije to pred¬
stavljati, vidi se iz tega, ker je srce zavoljo
te zveze za vse najbolj poznano znamenje,
vsaj je ravno oni del telesa, v kterem se
notranje življenje najbolj jasno pokazuje;
c)  časte se one osebe, kterim srce pripada
in ne obstane se samo pri srcu; d)  ne misli
se največ na telesno Srce, ampak na notranje
življenje ljubezni, ki bi se n e vidljivo
Srce  imenovati moglo. To je vzvišenija
stran cerkvene pobožnosti, telesno Srce pa
je čeravno bitna, vender samo druga stran
cerkvene pobožnosti; vsaj se ne časti ena
stran samo za sebe, odločena od druge, am¬
pak častite se obedve kakor celost, časti sc
namreč nevidljivo Srce predstavljeno po
vidljivim Srcu kakor po znamenju.

6. Vpras.  Kaj je različno pri obeh pobož¬
nostih?

Odg.  Različno je: a)  oseba, kteri pripada
Srce Jezusovo, druga je oseba presvete Tro¬
jice, Srce Marijino pa je srce same čisto
človeške osebe, ki je povzdignjena do naj-
veče časti Matere Božje; b)  nevidljivo Srce
našega Odrešenika je dvovrstno, človeško in
Božje, vsaj so v Njem združene v eno

— 272  —

osebo človeška in Božja natura, pa je zato
v Njem tudi človeška in Božja ljubezen,
toda v blaženi Devici Mariji je samo člo¬
veška natura, zato tudi samo človeška lju¬
bezen, ki je pa vender neizrekljivo visoko
povzdignjena in poveličana, vsaj je milosti
polna; c)  iz tega sledi, da je telesno Srce
Jezusovo znamenje dvojnega življenja lju¬
bezni, namreč znamenje življenja človeške
in Božje ljubezni, toda Srce Marije je zna¬
menje samo življenja človeške njene lju¬
bezni; d)  ker je Srce Jezusovo Božje Srce,
zahteva se, da Ga po Božje častimo in mo¬
limo, ali za Srce Marijino se to ne zahteva,
čeravno se za Marijo, Mater Božjo, mnogo
veči češčenjc spodobi, kakor pa za svetnike
in angelje.

7. Vpras.  Kaj je namen pobožnosti k prc-
čistemu Srcu Marijinemu?

Odg.  Dvojen namen ima ta pobožnost:
splošen in poseben.  .Splošni namen je:
častiti Marijo, kteri Srce pripada, ta namen
imajo tudi druge pobožnosti k Materi Božji.
Posebni namen pa je, da se nam po zna¬
menju telesnega Srca prav živo predstavlja
vsa notranja ljubeznjivost, krasota in slava
Matere Božje, da nas krepko, vspešno, pa

- 2T3 —

tudi nježno pobuja in vžiga na to, da Ma¬
rijo kakor mater svojo ljubimo, in po nje¬
nem izgledu svoje življenje vravnavamo.

8. Vpraš.  Ali je pobožnost k prečistemu
Srcu Marijinemu nova?

Odg.  Pobožnost k prečistemu Srcu Mari¬
jinemu je stara, kakor krščanska vera. Ako
se ozremo na njeno duhovno stran, namreč
v kolikor se v tej pobožnosti časti ljubezen
in notranje življenje Marijino, moramo reči,
da so jo opravljali vsi pravi kristjani in
vsi sveti ljudje vsih časov. Že sam sv. Luka
spominja v sv. evangeliju (2, 19), kako je
Marija v Srcu Svojem ohranila vse besede,
ktere so pastirji govorili, in jih premišlje¬
vala. [edino na telesno Srce kakor na zna¬
menje se v starih časih ni gledalo, ta na¬
vada je postala v novejšem času.

p. 'Vpraš.  Kdaj se je povsod ljubezen Ma¬
rijina začela častiti pod znamenjem telesnega
Srca ?

Odg.  Kakor znamenje notranjega življenja
začelo se je telesno Srce Marijino povsod
častiti v polovici 17. stoletja, za kar se je
posebno prizadeval pobožni duhoven Janez
Eudes (f 1680), utemeljitelj družbe imeno¬
vane: Ludisti. Pozneje je sv. stolica to po-

Stadler, T.jubiino Jezusa. ■

— 274  —

bolnost presojevala in jo odobrila. V našem
stoletju pa se je v Parizu vstanovilo nad-
društvo prečistega Srca Marijinega v namen,
da se po ti pobožnosti izprosi od Boga
spreobrnitev grešnikov. Letopisi tega društva
pripovedujejo o obilnem blagoslovu in o
prav posebno velikih milostih, ki so se s
to pobožnostjo za grešnike dobile.

io Vpraš.  Je li cerkveno odobrenje po¬
božnosti k prečistemu Srcu Marijinemu v
zvezi z odobrenjem pobožnosti k presvetemu
Srcu Jezusovemu?

Odg.  Svakako in sicer zavoljo tesne zveze
jednega Srca z drugim, vsaj nas sv. cerkev
uči, da ima Marija po milosti vse prednosti
in imena, ktere ima Gospod Jezus po na¬
turi. Jezus je brezgrešen, ker je Njegova
človeška natura zjedinjena z Njegovo Božjo
osebo; Marija pa je začeta brez greha in
prosta vsacega osebnega greha zavoljo po¬
sebne prednosti, ko Mati Božja. Jezus je
vsemogočen in moč Njegova je neskončna;
tudi Marija je vsemogočna na koljenih, ali
po priprošnji, in tudi njena moč je neskončna,
ker ji je Jezus dal v oblast vse milosti, da
jih razdeljuje. Jezus je naš kralj, naš gos¬
podar, naš posrednik, naš zagovornik, naš

— 275  —

oče; Marija pa je naša kraljica, naša gospa,
naša posrednica, naša zagovornica, naša
mati. Jezus je naša nada, pomoč, tolažba,
naše življenje, naše pribežališče, pot v nebo,
začetnik milosti in oče usmiljenja; ali tudi
Marija je naša nada, pomoč, tolažba, naše
življenje, naše pribežališče, vrata in lestva
nebeška, mati milosti in usmiljenja. Jezus
je v nebesih z dušo in telesom, Njemu se pri¬
pogiba vsako koljeno na nebu, na zemlji in
pod zemljo, pa tudi Marija je v nebesih z
dušo in telesom, tudi nji so podvrženi vsi
angelji, vsi ljudje in vsi vragovi, in po¬
klanja ji se vse na nebu in na zemlji. Zato
slavi sv. cerkva Marijo s prazniki podob¬
nimi onim, s kterimi poveličuje Jezusa, ker.
ve, da je tako po želji Jezusovi, ki je ka¬
kor Sin najbolj tesno zjedinjen s svojo ma¬
terjo, pa ravno zato hoče, da Ga v Njegovi
cerkvi in Njegovi verniki časte in ljubijo
skupaj z Marijo. In tako je popolnoma na¬
ravno, da je cerkev odobrila in pospešila
tudi pobožnost k prečistemu Srcu Mariji¬
nemu, ker je odobrila pobožnost k presve¬
temu Srcu Jezusovemu.

18 *

2. Vrline prečistega in brezgrešnega Srca
Marijinega.

n. Vpras.  Od kod izvirajo vse vrline pre¬
čistega Marijinega Srca?

Odg.  Vse vrline Marijinega prečistega Srca
izvirajo od tod, ker je njeno Srce Srce Ma¬
tere Božje: zato je Srce Matere in Device,
zato je najbolj čisto od vseh človeških src,
zato je Srce polno milosti in darov sv. Duha.
zato je ona tudi nas vseh milostna mati.

12. Vpras.  Zakaj izvirajo vse vrline Srca
Marijinega od tod, ker je njeno Srce Srce
Matere Božje?

Odg.  Zato, ker je Mati Božja najbolj tesno
združena z neskončnim Božjim veličanstvom,
kakor taka stoji visoko nad vsem drugim
stvarjenjem Božjim, in pristojno je bilo, da
njeno Srce zaljšajo take vrline, po kterih
more visoko presezati vso lepoto in slavo
vseh angeljev in svetnikov, kakor pravo
mojstersko delo Božje vsemogočnosti. Marijo
je Oče od vekomaj izbral za mater Svojemu
Sinu, pa je zato njeno Srce napolnil pre¬
obilnim bogastvom nebeškim, kar je spomnil
nadangeli Gabriel, ko je v imenu Božjem
rekel: Milosti polna, Gospod je s Teboj,

— 277  —

blagoslovljena si med ženami. In ker je Ma¬
rija imela postati mati Odrešenikov a, ali se
ni spodobilo in ali ni potrebno bilo, da se
ona najobilniše vdeleži vseh plodov odre
šenja? in da bo Sree Marijino pripraven
stan za Božje dete, ali ni bilo potrebno, da
se ono obvaruje vsacega greha in posveti
kakor hram Božji? Pa tudi to je bilo po¬
trebno, da materinsko čast Marijino Bog
dostojno poveliča, zato je imela biti nevesta
samega sv. Duha in Srce njeno je imelo biti
polno blagoslova, kakor je rekel angelj :
Duh sveti prišel bo nad Tebe in moč Xaj-
višega Te bo obsenčila.

ij. Vpras.  Zakaj je Srce Marijino Srce
matere, ki je zajedno tudi Devica?

Odg.  Zato, ker je a)  presveto telo in to¬
rej tudi telesno Srce Jezusa Kristusa, ki je
najlepši izgled in največi ljubitelj deviške
lepote, narejeno od krvi prečistega Srca
Marijinega; ker je b)  Marija kakor mati
Jezusova v čistoči imela preseči same an-
gelje, to pa bi ne bilo, da ni Marija ostala
Devica pred rojstvom, v rojstvu in po rojstvu
Jezusovem, in da Srce Marijino ni ohranilo
ono deviško čuvstvo, ki jo je kakor v ne¬
beški lepoti poveličevalo, kakor to prekrasno

278  —

predstavlja slika blažene Device ovenčane
s krono sviti ih zvezd.

14. Vpras.  Zakaj se Marijino Srce imenuje
prečisto in brezgrešno Srce?

Odg.  Zato, ker duša Marijina preseza v
čistoči vsa človeška srca, notranje življenje
te prečiste duše se pa imenuje nevidljivo
njeno Srce. Njena duša namreč a)  je bila
po posebni milosti Božji obvarovana izvir¬
nega greha; Srce Marijino je torej Srce De¬
vice začete brez izvirnega greha, b)  Duša
Marijina je bila prosta osebnega smrtnega
greha, in po posebni milosti Božji tudi vsa-
cega malega greha; nevidljivo Srce njeno
torej bilo je vsikdar popolnoma čisto in
brez vsakoršnega greha; c)  Marijina duša
je bila po izvanredni milosti Božji prosta
tudi vsacega slabega nagnjenja, zato se njeno
telesno Srce nikdar ni mogio nad mero raz¬
dražiti, ker to bi pokazalo razdraženo čuv-
stvo, ki bi bilo, če tudi proti njeni volji,
vender le pomotilo in zmedlo soglasje nje¬
nega notranjega življenja, kar se pa o Ma¬
riji ne sme trditi.

/5. Vpras.  Kako je bilo Srce Marijino
polno milosti?

Odg.  Marijino Srce je bilo polno milosti,

279  -

ker je a)  Marijo kakor Mater Božjo v to¬
liki meri kinčala posvečujoča milost Božja,
ta najkrasniji kinč vsake duše, da jo je pre¬
kosila jedino posvečujoča milost duše Kristu¬
sove; />)  ker so v njeno dušo tudi v nena¬
vadno obilni meri vlite vse čednosti, po¬
sebno vera, upanje in ljubezen; c)  ker je po
neizmerno čednostnem njenem življenju vedno
do smrti rasla posvečujoča milost in ž njo
vse vlite čednosti; d)  ker je dobivala pre¬
obilne djanske milosti, ki so jo nenavadno
razsvetljevale in voljo njeno nagibale na
čednostno življenje, da je mogla pridobiti
ono izvanredno obilnost milosti, ktera jo
kakor kraljico nad vse svetnike povzdiguje;
e)  ker je v nenavadni meri imela sedem
darov svetega Duha: dar modrosti, umnosti,
soveta, moči, znanja, pobožnosti in strahu
Božjega.

16. Vpraš.  Zakaj je Marija teh sedem da¬
rov prejela v nenavadni meri?

Odg.  Zato, a)  da bo tudi v tem Srce Ma¬
tere Božje kolikor mogoče podobniši Srcu
njenega Božjega Sina, nad kterem so bili
po besedah preroka Izaija vsi ti darovi;
(>J  da Marija, kakor nevesta sv. Duha, tudi
V tem prekosi, vs.Q. druge svetnike. Duh sveti

— .280  —

namreč vliva te darove s posvečujočo mi
lostjo (v sv. zakramentih krsta in pokore)
v dušo, in duša postane bolj pripravna in
bolj nagnjena, ravnati se po navdihovanju
sv. Duha in delati s pomočjo djanskih mi¬
lost, slično kakor tudi čednosti moči, raz¬
umnosti, vmerjenosti in pravice store, da je
volja naša bolj pripravna in bolj nagnjena
delati po zakonih razuma. Ali bilo je brez-
dvomno pristojno, da bo Srce blažene De¬
vice Marije, neveste sv. Duha, od vseh člo¬
veških src najbolj pripravno in najbolj nag¬
njeno, slušati vsaki mig sv. Duha in sicer
na najpopolniši način.

/7. Vpras.  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar modrosti?

Odg.  Dar modrosti je Srce Marijino raz¬
svetlil s polno Božjo svetlobo, in kadarkoli
je Marijo sv. Duh pobudi], mogla je v tej
svetlobi neizmerno lahko premišljevati tudi
najbolj vzvišene Božje resnice, pa jih pre-
sojevati po njihovih zadnjih razlogih; to
spoznavanje napolnjevalo je Srce njeno z
neizrekljivo duhovno sladkobo, odvračalo
ga od vseh posvetnih stvari, vžigalo pa mu
ljubezen do večnih stvari,

281

/S. 1 /učiš.  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar uma ?

Odg.  Dar uma je razsvetlil Marijino Srce
s polno Božjo svetlobo, in kadarkoli je sveti
Duh Marijo pobudil, mogla je v tej svetlobi
neizmerno lahko in prav globoko spoznavati
vse nauke svetega Duha, bistroumno si jih
predstavljati v slikah in podobah, razume¬
vati sv. pismo in reševati vse še tako ve¬
like težave.

19. Vpras.  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar sveta?

Odg.  Dar sveta je razsvetlil Marijino Srce
s polno Božjo svetlobo, in kadarkoli je sveti
Duh Marijo pobudil, mogla je tako razsvet¬
ljena v vseh ugodnih ali neugodnih dogod¬
kih koj spoznati, kaj mora storiti, kakor
tudi razumnost svetuje, kaj naj se stori v
vseh okolnostih vsakdanjega življenja.

30. Vpras.  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar moči?

Odg.  Dar moči napolnil je Srce Marijino
nepremakljivim zaupanjem, da bo dosegla
zadnji svoj namen in da bo, ko jo sv. Duh
pobudi, kakor junaška devica in mati, polna
žalosti mogla ostati stanovitna v trpljenju
in da ne bo nikdar poguma izgubila.

— 282  —

21. Vpraš.  Kaj je Si'cu Marijinemu koristil
dar znanosti?

Odg.  Dar znanosti razsvetlil je Srce Marijino
s polno Božjo svetlobo, in kadarkoli je Ma- '
rijo pobudil sv. Duh, mogla je tako razsvet¬
ljena v premišljevanju Božjih in posvetnih
stvari (v koliko se odnašajo na Božje) kaj
lahko spoznati njihove bližnje razloge in
uzroke, kakor je po daru modrosti spozna¬
vala njihove naj viši razloge in vzroke.

22. Vpraš  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar pobožnosti ?

Odg.  Dar pobožnosti napolnil je Srce Ma¬
rijino z Božjim ognjem, in kadarkoli jo je
pobudil sv. Duh, mogla je vneta s tem ognjem
kaj lahko in popolnoma opravljati vse po¬
božnosti, Boga slaviti in čast mu izkazovati.

2]. Vpraš.  Kaj je Srcu Marijinemu koristil
dar strahu Božjega?

Odg.  Dar strahu Božjega napolnil je Srce
Marijino s svetim strahom in s spoštovanjem
neskončnega veličanstva Božjega, in kadar¬
koli je Marijo pobudil sv. Duh, čeravno je
bila Mati Božja, mogla se je vendar v
otročjem strahu prav lahko ponižati pred
Bogom, kakor goli stvor, in kakor dekla
(lospodova.

283

2Vpras.  Kaj pa v pogledu na nas lju-
beznjivost Marijinega Srca neizrekljivo po¬
vzdiguje ?

Odg.  Povzdiguje jo to, da je Marijino
Srca najbolj podobno in najbolj blizo Srcu
Jezusovemu, da je ono Srce naše matere,
Srce One, ki je pribežališče grešnikov, Srce
kraljice, braniteljice in varhinje cerkve, Srce
One, ki se imenuje vrata nebeška.

3. Opravljanje in razširjevanje te pobož¬
nosti.

25. Vpras.  Kako moramo pobožnost k pre-
čistemu Srcu Marijinemu opravljati?

Odg.  Mi moramo to pobožnost opravljati
z otročjim, tvrdim in neomejenim zaupanjem,
ker a)  Srce Marijino je Srce najmočnije in
najmilostljivije zagovornice vseh ljudi. Srce
Matere Jezusove je najbliže Srcu Jezusa
Kristusa, ki je vse ljudi odkupil; njeno Srce
more torej največ od Jezusovega presvetega
Srca izprositi, pa je tudi Jezusovemu Srcu
najbolj podobno, kar se tiče ljubezni in
usmiljenja do nas; b)  Srce Marijino je srce
naše matere, ker Jezus je hotel biti in ime¬
novati se naš brat; Mariji nas je Jezus na
križu umirajoč izročal z besedami: (Hej

— 284

Sina, j»lcj matere, kakor razlagajo sveti uče¬
niki; njenemu Srcu je dopustil, da največ
upliva, kadar se dele Njegove milosti, plo¬
dovi Njegovega - odkupljenja, vsaj je ona
kakor mati največ uplivala pri včlovečenju.
pa tudi pri odkupljenju; c)  Srce Marijino je
Srce braniteljice in varhinje cerkve, Srce
kraljice v tem Kristusovem kraljestvu, ker
je ona mati kralja in glave te cerkve;
d  Srce Marijino je pribežališče grešnikov,
ker je ona mati Osloboditelja od greha,
kteri je prišel iskat, kar je bilo izgubljeno;
ono je Srce dobrega pastirja, ki najdeno
ovco sebi na rame zadene, pa zato tudi
Marija ne more odbiti nikake izgubljene
ovce, ki pri nji išče pribežališča in pomoči;
c)  .Srce Marije, kraljice nebes, je v resnici
in se more imenovati vrata nebeška za vse,
ki jo stanovitno in zvesto časte in ljubijo.
Ceščenje matere Božje nam je najbolja pri¬
prava za srečno smrt.

2 6. Vpras.  Ktere pobožnosti k prečistemu
Srcu Marijinemu se prav posebno pripo¬
ročajo?

Odg.  Priporočajo se: ustmene molitve na
čast prečiš tega Srca Marijinega, posebno
rožni venec, v kterem se razmišljujejo misli

— 285  —

in čuvstva prečistega Srca matere Božje;
pobožnosti bratovščine prečistega Srca Ma¬
rijinega; čitati knjige o preč. Srcu Marijinem :
premišljevati o Srcu Marijinem ? 'in prizade¬
vati si, da se spoznajo njene predstave in
misli, njena čuvstva, njeni sklepi, njene čed¬
nosti in milosti, in sploh njeno nevidljivo
Srce predstavljeno po telesnem Srcu. Za ta-
kovo premišljevanje daje nam dovolj tva¬
rine sedem besedi Marijinih in še več do¬
godki iz njenega življenja.

2j. Vpras.  Iz kterih Marijinih besedi mo¬
remo spoznati njeno Srce, njene misli in
čednosti ?

Odg.  Iz sledečih sedem besedi, kakor nam
jih je ohranilo sv. pismo, vsaj so besede
zunanja znamenja notranjih misli in čuvstev.
Sv. Bernardin vidi v teh besedah sedem go¬
rečih plamenov prečistega Srca Marijinega.

Prvi plamen gorečega Srca Marijinega je
plamen ljubezni, ktera odločuje  od
vsega, kar Bogu ni drago. Kako se bo to
zgodilo, ker ne poznam moža? Pri Bogu je
mnogo načinov, kako to more biti, ali sem
oddaljena, odločena od enega načina, ker
sem po obljubi devištva Bogu posvečena,
pa ne poznam moža.

286

Drugi plamen gorečega Srca Marijinega
je plamen ljubezni, ktera spreminja
voljo stvari v voljo stvarnikovo; zato se je
Marija ponižno podvrgla Gospodu, ki ji je
po angelju naznanil, da bo spočela Njegovega
Sina in je rekla: glej dekla sem Gospodova,
naj mi se zgodi po tvoji besedi.

Tretji plamen gorečega Srca Marijinega
je plamen ljubezni, ktera podeljuje
tudi drugim ljubezen do onega, kar se ljubi.
Zato, ko je Marija Elizabeto pozdravila, in
je bil Janez posvečen, pa je poskočil v na¬
ročju svoje matere, napolni se Elizabeta
svetega Duha in zakliče : blagoslovljen sad
tvojega telesa!

Cetvrti plamen gorečega Srca Marijinega
je plamen ljubezni, ktera poskakuje
radosti  in hoče zmiraj govoriti in pevati
o tem, kar ljubi. Zato je Marija vso hvalo,
ktero je Elizabeta izrekla, na Boga obrnila
in zaklicala: Poveličuj moja duša Gospoda!

Peti plamen gorečega Srca Marijinega je
plamen ljubezni, ki je sladka  in  vživa
ono, kar ljubi. Zato je Marija dvanajst¬
letnega Jezusa, ko Ga je našla, v nježni
ljubezni imenovala Sina rekoč: Sin, zakaj
si nam to naredil?

— 287  —

Šesti plamen gorečega Srca Marijinega je
plamen ljubezni, ktera z nami čuti
naše težave, vsaj je ona naša mati in zago¬
vornica pri svojem Sinu, Jezusu Kristusu,
pa se zato pri Njem za nas zavzema rekoč:
Vina nimajo.

Sedmi plamen gorečega Srca Marijinega
je plamen ljubezni, ktera vodi do po¬
polnosti  in hoče, da spolnjujemo ne samo
zapovedi Božje, ampak tudi Njegove sovete.
Zato moramo pa tudi z Marijo delati in
ravnati se po milosti, ktero nam ona od
Boga izprosi. To je vzrok, zakaj je ona v
Kani galilejski služabnikom rekla: Karkoli
vam reče, Jezus namreč moj Sin, storite; vsaj
je vedela, da bo Jezus dal, za kar Ga je
prosila.

28 Vpras.  Kako moremo Srce Marijino
premišljevati v njenem življenju?

Odg.  Tako, da kadar premišljujemo do¬
godke iz njenega življenja, prevdarjamo ono,
kar je ona v teh zgodah in nezgodah mislila
in čutila, pa tvrdno sklenemo, da jo bomo
posnemali v veri, upanju, ljubezni, bogo-
ljubnosti, ponižnosti, potrpežljivosti, krot-
kosti, čistosti, jakosti, ubožnosti, ljubezni do
bližnjega in v druzih čednostih njenega pre-

— 288  —

čistega Srca. Ti glavni ugodni in neugodni
dogodki, pri kterih se more in mora pre¬
mišljevati o tem, kar je Srce Marijino ču¬
tilo, nabrajajo se v litanijah o njenem .Srcu.
Cuj jih na kratko, pa prevdarjaj, kaj je ču¬
tilo Srce Marijino pri njenem brezgrešnem
začetju, pri njenem rojstvu, ko so jo Bogu
v hramu darovali, ko se je z Jožefom za¬
ročila, ko ji je angelj naznanil, da bo mati
Božjega Sina, ko je v Betlehemu Sina ro¬
dila, ko so Ga pastirji obiskali, trije kralji
našli, ko so Jezusa obrezali, ko je Jezusa
v tempeljnu darovala in slišala besede sta¬
rega Simona in stare Ane, pri begu v Egipt,
v hiši Nazareški, ko je dvanajstletnegajezusa
izgubila, ko je Jezus počel javno življenje,
pri svatbi v Kani galilejski, ko je Jezus
javno podučeval, trpel, umiral na križu, pri
pokopu, vstajenju, prikazovanju, vnebohodu
Jezusovem, pri dohodu sv. Duha, v vsem
svojim življenju, ko je sama umirala, vzeta
bila v nebo in kronana, v času, ko zapove¬
duje in kraljuje v nebesih, na zemlji in pod
zemljo.

29. Vpraš.  Kako se more pobožnost k
prečistemu Srcu Marijinemu širiti ?

Odg.  Tako, da druge, posebno grešnike

— 289  —

nagovarjamo, naj iščejo pomoči in pribeža¬
lišče pri prečistem Srcu Marijinem, da pri-
digujemo ali pridige o tem Srcu poslušamo,
da beremo knjige, ktere obravnavajo o pre¬
čistem Srcu Marijinem, pa jih širimo in
druge priganjamo, naj jih berejo, v ta na¬
men moreš tudi to-le knjižico širiti, da
vpeljemo bratovščino prečistega in brez-
grešnega Srca Marijinega za spreobrnjenje
grešnikov.

Litanije k prečistemu Srcu Marijinemu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Srce Marijino, brez madeža izvirnega greha j—
spočeto, g

Srce Marijino, vsakoršnega osebnega greha &
čisto, '

Srce Marijino, vsake čednosti in milosti o
polno, S

Stadler, Ljubimo Jezusa.

rj

- 290  —

Srce Marijino, pravilo svetosti,

Srce Marijino, po skrivnostnem oznan¬
jenju postalo stan Božji,

Srce Marijino, po skrivnostnem obisko¬
vanju obsuto z novimi milostmi,

Srce Marijino, po najbliži pričujočnosti
včlovečene Besede devet mescev raz-
veseljevano,

Srce Marijino, pri rojstvu Jezusa, Sina
Tvojega, neizrečene radosti napojeno,
Srce Marijino, pri darovanju Sina tvojega
v tempeljnu po prerokovanju Simeono¬
vem z mečem žalosti prebodeno,

Srce Marijino, zavoljo Jezusa, tri dni iz¬
gubljenega, jako raztuženo,

Srce Marijino, zavoljo Jezusa, zopet naj¬
denega, nepopisljivo razveseljeno,

Srce Marijino, zavoljo ločitve od Jezusa
jako ožaloščeno,

Srce Marijino, zavoljo žalosti Sina tvo¬
jega na oljski gori jako raztuženo,
Srce Marijino, pri šibanju nedolžnega Je¬
zusa z ravno toliko vdarci ranjeno,
Srce Marijino, trnjem strašne krone Je¬
zusove prebodeno,

Srce Marijino, težkim križem obteženo.

prosi za nas!

— 291

Srce Marijino, z razpetim Jezusom tudi
na križ pribito.

Srce Marijino, vseh muk Jezusovih prav
posebno deležno,

Srce Marijino, v smrti Sina tvojega pri
križu v morje bolečin vtopljeno,

Srce Marijino, z mrtvim Jezusom skupaj
pokopano, .

Srce Marijino, zavoljo toliko grehov na
svetu prežalostno,

Srce Marijino, pri vstajenju Jezusovem!

veselja zopet poživljeno,

Srce Marijino, pri vnebohodu Jezusovem
z neizrečeno sladkostjo napolnjeno,
Srce Marijino, pri prihodu svetega Duha •
obilno z novimi milostmi obsuto,

Srce Marijino, v slavnem vnebovzetju nad
vse blažene duhove vzvišeno,

Srce Marijino, vir naše radosti,

Srce Marijino, zdravlje bolnikov,

Srce Marijino, tolažba vseh nesrečnih,
Srce Marijino pribežališče grešnikov,

Srce Marijino, upanje in sladka bramba
tvojih vernikov,

Srce Marijino, moč umirajočih,

Srce Marijino, hladilo za duše v vicah,
Srce Marijino, ščit vojskujoče cerkve, j

C0

C

N

C/3

O

u

P*

19 *

292  _

Srce Marijino, veselje angeljev in vseli svet¬
nikov, prosi za nas!

Srce Marijino, stan Duha svetega, prosi za
nas!

Srce Marijino, predrago Jezusu, Sinu tvojemu,
prosi za nas!

Srce Marijino, Srce po Srcu večnega Očeta,
prosi za nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši
nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili sc nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Duh.  Naredi me vrednega, da hvalim tvoje
Srce, o Devica Marija!

Narod.  Daj mi moči proti sovražnikom
tvojim!

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, ki si Duhu sve¬
temu v Srcu blažene Device Marije pripravil

— 293  —

dostojen stan: dopusti milostno, da moremo,
praznovajoči spomin prečistega njenega Srca,
po Tvojem Srcu živeti, po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Prošnja za odpuščanje.

Sveta Marija, mati Jezusova, ki si iz
ljubezni do nas ljudi čutila vso sramoto in
muko, ktero je tvoj Božji Sin na križu
trpel, s koliko bolečino se spominjam, da
tebe in Njega nehvaležni ljudje še sedaj
globoko žalijo! Res, od vekomaj te je Bog
odbral, da stereš glavo peklenski kači; res,
podelil ti je največi milosti, da si bila vredna,
roditi Odrešenika in darovati Ga skupno ž
Njim za odrešenje sveta; res, povišal te je
nad vse stvarjenje, kronal za kraljico neba
in zemlje: ali vender te sovražijo in zasra¬
mujejo ne le pekel, ampak tudi mnogi ne¬
hvaležni ljudje. Ti moliš za nje pred pre¬
stolom Božjim, oni pa pogrjujejo tvoje sveto
Ime; ti si prizadevaš, dobiti jim milost in
izveličanje, oni pa zasmehujejo tvoje vrline
in tvojo slavo; ti jih vse nosiš v svojem
maternem Srcu, oni pa se trudijo, da spo¬
min na tebe iz srca iztrgajo, oni grde tvojo

— 294  —

visoko čast, norčujejo se iz tvojih služab¬
nikov, poderajo tvoje kipe in podobe, oskrun-
jajo mesta tebi posvečena.

Vzvišena mati mojega Boga, glej me pred
teboj na koljenih, da ti pokažem, koliko
trpim zavoljo bolečin, ki jih zaradi toliko
hudobij čuti tvoje Srce. O ko bi mogel, da
z najpopolnišim češčenjem, z največo goreč¬
nostjo v tvoji službi, z najstanovitniši zve¬
stobo v posnemanju tvojih čednosti materno
tvoje Srce vsaj nekoliko odškodujem za to¬
like in tako grenke razžalitve! Ali joj mene,
kako me je sram, kadar se spomnim, da
sem z mlačnim življenjem, hladnim srcem
in morebiti še z večimi grehi tudi jaz tvoje
Srce britko razžalil in tako nehvaležen bil
proti tebi, svoji naj milosti viši dobrotnici!
Kesam se iz vsega srca, o mati usmiljenja,
usliši mojo skrušeno molitev! Ne odbij me
od sebe, ne zapri mi svojega Srca! Pozabi,
prosim te, vse, karkoli sem te ožalostil!
Tvrdno sem sklenil, da bom od sedaj tebi
in tvojemu ljubljenemu Sinu zvesto in go¬
reče vdan. O ti materno Srce, polno nepo-
pisljive prizanesljivosti, dopusti mi, da mo¬
lim tudi za one nesrečneže, ki težko proti
tebi greše: samo ti jim moreš od svojega

— 295

Sina izprositi milost in pomiloščenje, da se
zavedo in s pokoro odvrnejo od sebe kazen
Njegove jeze.

Zjedinjujem se za sedaj in za vselej z
vsemi tvojimi zvestimi služabniki na zemlji,
z četami izvoljenih in s kori angeljev v ne¬
besih, da neprenehoma slavimo tebe, našo
nebeško kraljico in mater; prizadeval si
bom, da občutim zmiraj več ljubezni in po¬
božnosti k tebi in da vse ljudi pripeljem do
spoznanja tvojih vrlin. Tvojo deviško čistost,
tvojo neprispodobljivo materinsko visokost,
tvojo slavo in moč na nebu bom oznanjeval
toliko gorečniši, kolikor bolj jo brezbožni
ljudje napadajo in grde. Daj torej, da se ti
dopade to moje češčenje in ta prošnja za
odpuščanje, pomagaj mi, da bom zvesto iz¬
vrševal, kar sim sklenil, da ostanem v po¬
božnosti k tebi stanoviten do smrti in ke-
daj celo večnost v tebi častim in slavim
našega Gospoda in Odrešenika, Sina tvo¬
jega, Jezusa Kristusa. Amen.

Sv. Beda o Srcu Marijinem.

Razlagajoč sv. evangelj, kjer govori o
pastirih, ki so pritekli obiskat Gospoda Je¬
zusa v jaslicah in o tem, kako je blažena

296  -

Devica Marija njihove besede ohranila v
Srcu in jih premišljevala, pravi sv. Beda:
»Marija je ohranila vse te besede primer¬
jajoč jih v Srcu svojem. Vse, za karkoli je
vedela, da je o Gospodu ali od Gospoda
rečeno ali storjeno, marljivo je hranila v
Srcu, skrbno je zapomnila, da bi mogla o
času, ko bo treba oznanjevati včlovečenje
Božje ali o njem pisati, vse dovoljno raz¬
ložiti onim, ki jo bodo za to zaprosili. Idi-
mo tudi mi, bratje moji, za bogoljubno ma¬
terjo Gospodovo, pa si tudi mi vse besede
in vsa djanja Gospoda in Odrešenika v srce
vsadimo in jih v srcu ohranimo. Premišljuj¬
mo te besede in djanja po dnevi in po noči,
pa odbijajmo od sebe škodljive in nečimrne
misli, ki nas napadajo; primerjajmo jih več¬
krat in prizadevajmo si, da sebe in bližnjega
svojega 'oslobodimo od nepotrebnih pripo-
vedek in neslanih ogovorov, in naučimo se
na to, da često hvalimo Boga. Ker, ako že¬
limo v večnosti prebivati v hiši Gospoda
in na vekomaj Ga hvaliti, potrebno je, da
si že v tem življenju prizadevamo za ono, kar
v prihodnjem iščemo: obiskujmo pogosto¬
krat cerkev, da v nji hvalimo Gospoda, ali
ne samo v cerkvi, ampak na vsakem mestu

— 297  —

povdarjajmo v govoru in djanju ono, kar je
na hvalo in slavo našega Stvarnika.«

Molimo!

Spomni se, o naša ljuba Gospa od pre¬
svetega Srca, svoje čudnovite moči, ktero
imaš nad Srcem Sina svojega vrednega, da
Ga molimo. Zanašajoč sc popolnoma v tvoje
zasluženje pridem k tebi s prošnjo, da me
pod svojo obrambo vzameš. O Marija, ki
premoreš vse pri Srcu Jezusovem, pri Srcu,
ki je studenec milosti, ali ktero nam moreš
ti po volji odpreti, da vsem ljudem podeli
bogastvo ljubezni in usmiljenja, svetlobe in
odrešenja, daj mi, prosim te, milost, za ktero
te vroče molim. Ne, ne moreš me odbiti,
vsaj si mati moja, zato, o naša ljuba Gospa
od presvetega Srca, sprejmi milostno prošnjo
mojo in jo usliši. Amen.

— 298 —

Sedmo poglavje.

O češčenju sv. Jožefa.*)

Izgled Jezusa, ki je na zemlji močno
spoštoval sv. Jožefa ter mu se podvrgaval,
moral bi vse vžgati, da goreče časte tega
velikega svetnika. Od časa, ko mu je Nje¬
gov nebeški Oče namesto sebe sv. Jožefa
postavil, držal gaje  zmiraj za Svojega očeta,
kakor očeta ga je spoštoval, kakor očetu
bil mu je pokoren celih trideset let: In bil
mu je pokoren (Luc. 2). Odrešenik je torej
celih trideset let samo na to pazil, da ostane
v vsem Mariji in sv. Jožefu pokoren. Sveti
Jožef bil je glava svete družine, zato je bil
dolžan, da zapoveduje, Jezus pa je bil pod¬
ložen in zato dolžan, da je pokoren : tako
Jezus ni naredil nobenega koraka, ni delal,
ni okusil jedi, ni počival, ako mu sv. Jožef
ni naložil.

Blažena Devica Marija je sv. Brigiti razo¬
dela: Tako je bil moj Sin pokoren, da je
koj storil, samo da mu je Jožef rekel: Stori
ovo ali ono. In Janez Gerson trdi, da je na

*) Od sv. Alfonza Lig.

- 299

zapoved Jožefovo Jezus večkrat jedi in pi¬
jačo pripravljal, posodbo umival, vodo iz
studenca nosil, hišo pometal.

Ponižnost Jezusova, ker je bil sv. Jožefu
podložen, pokazuje, da je čast in velikost
Jožefova veči od časti in velikosti vseh dru¬
gih svetnikov razun matere Božje. Po pra¬
vici je tedaj neki učenjak rekel: Vsi ljudje
morajo častiti onega, kterega je kralj kraljev
tako povzdignil. Zato je Jezus sam sv. Mar¬
jeti Kortonski priporočil, naj posebno sve¬
tega Jožefa časti, ker Mu je bil na zemlji
rednik: »Hočem, da vsaki dan mojega jako
pobožnega rednika častiš.«

Da spoznamo, koliko milosti daje sv. Jožef
svojim častilcem, dovolj je navesti samo to,
kar sv. Terezija pravi: »Ne spominjam se,
da sem ga kedaj prosila za kako milost,
ktere bi mi ne bil dal. Cudnovito je, našte¬
vati premnoge milosti, ktere mi je Bog po
tem svetniku izkazal, in nevarnosti na duši
in telesu, od kterih me je rešil. Zdi se, ka¬
kor da je drugim svetnikom Bog dai, da
zamorejo pomagati le v eni potrebi, ali za
tega svetnika vemo iz skušnje, da pomaga
v vseh; kakor da bi nam Gospod hotel po¬
kazati, da kakor je bil na zemlji sv. Jožefu

— 300  —

v vsem podložen, da ravno tako hoče tudi
v nebesih storiti vse, za kar Ga ta svetnik
prosi. Rada bi vse nagnila na to, da časte
tega svetnika, ker sem mnogo skusila, kako
velike milosti se morejo po njem dobiti od
Boga. Nisem poznala nobene osebe, ktera
časti sv. Jožefa, in da ne napreduje mnogo
v čednosti. Več let že vselej na dan njego¬
vega praznika prosim za kako milost, in
vidim, da se mi prošnja vselej izpolni. Vsa-
cega, ki ne verjame, prosim pri ljubezni
Božji, naj le poskusi. Ne moremo verjeti,
kako more kdo pomisliti na kraljico an-
geljev, ki se je ob času otroške starosti
Jezusove toliko mučila, pa da se ne zahvali
sv. Jožefu za ono pomoč, ki jo je v tistem
času materi in Sinu skazoval.«

Sv. Bernardin Sienski trdi, da ni treba
prav nič dvomiti o tem, da Gospod Jezus,
ki je sv. Jožefa na zemlji kakor očeta svo¬
jega spoštoval, neče njemu v nebesih kar
nič odreči, ampak da mu hoče prav obilno
uslišati vse njegove prošnje.

Ker bomo morali vsi umreti, zato pro¬
simo prav posebno sv. Jožefa, da nam iz¬
prosi srečno smrt. Ves krščanski svet pri-
pozna, da je sv. Jožef zagovornik umirajočih

— 301

in varuh dobre smrti. To pa je on s treh
razlogov: a)  njega spoštuje Jezus Kristus ne
samo kakor prijatelja, ampak kakor očeta :
zato je njegov zagovor mnogo močneji od
zagovora drugih svetnikov; Janez Gerson
trdi, da Jezus njegove prošnje sprejema, ka¬
kor da so zapovedi; b)  sv. Jožef ima veči
oblast nad vragovi, ki nas ob času smrti
napadajo; Jezus Kristus pooblastil je prav
posebno sv. Jožefa, da nas varuje in brani
od lucifera zato, ker je sv. Jožef Jezusa re¬
šil iz zalezovanja Herodežovega; c)  ker so
Jezus in Marija bili pri sv. Jožefu, ko je
umiral, zato ima posebno moč, da more za
svoje služabnike izprositi sveto in sladko
smrt; ako ga pokličejo ob smrtni uri na
pomoč, prišel bo, da jih ojači, ž njim pa
bodo pomagali tudi Jezus in Marija.

Veliko izgledov bi mogli povedati, da po¬
trdimo, kar smo rekli; ali dosta naj bodo
samo ti-le: Neki trgovec v Valenciji imel
je lepo navado, na božični praznik k obedu
povabiti starca in ženo z otrokom v naročju,
da tako poslavi Jezusa, Marijo in sv. Jožefa.
Ta pobožni trgovec se je po smrti prikazal
nekomu, ki je za njega molil, pa mu pove,
da so ga na smrtno uro obiskali Jezus, Ma-

302 —

rija in sv.Jožef, ter mu rekli: ti si v svoji
hiši nas prejemal v osebi onih treh siro¬
makov, sedaj smo prišli, da mi tebe v svojo
hišo prejmemo; in odpeljali so ga s seboj
v nebesa. — Neki redovnik prikaže se po
smrti svojemu tovarišu, pa mu pove, da ga
je Bog odrešil od pekla zavolj posebne po-
bežnosti k sv. Jožefu in mu razodene, da
sv. Jožef veliko premore pri Jezusu Kristusu,
ker Mu je bil rednik in skrbnik.

Premišljevanje za sedem sred pred praz¬
nikom sv. Jožefa/"')

Za I. sredo: Popotovanje v Betlehem, kjer se je
Jezus rodil.

Sel je pa tudijožef iz Galileje, iz
mesta Nazaret v Judejo, v Davidovo
mesto, ki se imenuje Betlehem  (Lue.
2, 4). Pomisli, kako ljubeznjivo, kako sladko

*) Verniki posvečujejo sredo sv. Jožefu; sedem
sred pa pred praznikom sv. Jožefa opravljajo pobož¬
nost na čast njegovih 7 žalost in 7 radost. Tudi ti
bi mogel vsako sredo jedno od sledečih premišlje¬
vanj vsaj pazljiv*,) prebrati in dotične molitve prav
pobožno izmoliti. Vselej išči od sv. Jožefa velikih
milosti, kakor: milost svete čistosti, ali kake druge
čednosti in dobil boš.

303  —

se je na tem potu Devica Marija razgovar-
jala s sv. Jožefom o usmiljenju Božjem, iz
kterega je Sina svojega poslal na svet, da
odkupi rod človeški, in o ljubezni tega Sina,
ker je v to solzno dolino prišel, da trpi in
umerje in tako zadosti za naše grehe.

Pomisli, kako žalost je občutil sv. Jožef,
ko so ga iz Betlehema izgnali one noči, v
kteri se je Sin Božji rodil, da je mo¬
ral zavetja poiskati v štalici. Kako tužno
je pač pogledaval na sveto svojo nevesto,
ki je imela poroditi, pa se je tresla od
mraza v tej vlažni in na vse strani odprti
votlini.

Ali kako se je tudi razveselil, ko ga De¬
vica Marija pokliče in mu reče: Hiti, hiti
in pridi molit dete, Sina Božjega, ki se je
sedaj rodilo v tej štalici. Glej, kako je lep;
glej, v jaslicah na slamici kralja nebes in
zemlje. Glej, kako se mraza trese oni, ki
daje serafinom, da ljubezni gore, glej, kako
plaka oni, ki je radost nebes.

Sedaj pomisli, kako nježno ljubezen je
imel sv. Jožef, ko je na svoje oči gledal Sina
Božjega, ki je postal dete, ali je v ravno
tistem času slišal, kako angelji prepevajo,
in vidil štalico vso razsvetljeno. Pokleknil

— 304  —

je in od veselja jokajoč rekel: Molim Te,
da, molim Te, moj Gospod in moj Bog!
Kako srečen sem, da Te za Devico Marijo
prvi gledam rojenega in vem, da hočeš, naj
se imenuješ in držiš za mojega sina. Do¬
pusti mi torej, da Te tako imenujem in da
Ti od sedaj govorim: Bog moj in sin moj,
Tebi se vsega darujem. Življenje moje naj
ne bo več moje, ampak Tvoje; samo zato
naj ga imam, da služim Tebi, moj Gospod!

In kako seje  sv.Jožefu povečala radost,
ko je zagledal pastirje, ki so od angelja
povabljeni pritekli, da vidijo svojega Odre¬
šenika rojenega, in ko so prišli modri od
jutra, da se poklonijo kralju neba, ki je
prišel na zemljo, da nas odreši.

Molitve.

Sveti moj patrijarh, po oni žalosti, ktero
si občutil, ko si gledal, kako seje  Sin Božji
v siromašni štalici rodil, v kteri ni bilo
ognja, in kako joka od mraza, ki Ga je
mučil, prosim te, izmoli mi milost, da se
skrušeno skesam za svoje grehe, kteri so
vzrok Jezusovim solzam. Po oni radosti pa,
ktera te je napolnila, ko si prvikrat zagle¬
dal malo dete Jezusa rojeno v jaslicah, tako

305 -

lepo in nježno, da je od onega časa tvoje
srce začelo goreti ljubezni k ljubeznjivemu
in ljubečemu Jezusu: izmoli mi milost, da
Ga tudi jaz na zemlji vroče ljubim in pri¬
dem po smrti vživat Ga v nebesa.

Ti pa, Marija, mati Božja in mati moja,
priporoči me svojemu Sinu in izprosi mi.
da mi odpusti vse, karkoli sem Ga razžalil,
in milost, da Ga nikoli več ne razžalim.

In Ti, ljubeznjivi moj Jezus, iz ljubezni
do Marije in sv. Jožefa odpusti mi vse in
daj milost, da Te po smrti v nebesih vidim,
pa hvalim in ljubim Tvojo Božjo lepoto in
dobroto, ki Te je nagnila, da si iz ljubezni
do mene postal malo dete. Ljubim Te, Je¬
zus moj; ljubim Te, Bog moj, ljubezen moja,
vse moje.

Za Z.  sredo: Beg v Egipt.

Angelj Gospodov prikazal se je
Jožefu v spanju rekoč: Vstani, vze¬
mi dete in mater njegovo, pa beži v
Egipt  (Matth. 2, 13). Kralj Herod je sklenil
ubiti novorojenega kralja, po kterem so modri
od jutra popraševali. Ker se modri niso vrnili
k njemu, kakor je želel, zato zapove, naj se
pomore vsi otroci v Betlehemu in v okolici:

‘20

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 306  —

Bog pa je hotel Sina svojega oteti od
smrti, in pošlje angelja svojega, da Jožefu
naloži, naj vzame otroka in mater, in beži
v Egipt.

Pomisli, kako natanko je bil sv. Jožef po¬
koren. Čeravno mu angelj ni natanko po¬
vedal, kdaj naj beži, vender je on koj vstal
in odpotoval, da ni prašal ne za čas, ne za
način popotovanja, ne za mesto v Egiptu,
kam naj beži. Mariji nevtegoma vse naznani,
vstane, poveže svoje rokodelsko orodje, ko¬
likor je mogel vzeti, da bi tudi v Egiptu
delal in vso družino vzdržaval, odpotuje v
Egipt s svojo presv. nevesto Marijo; on gre
brez voditelja na dolgo potovanje čez gore,
po grdem potu in po puščavah.

O kako je moral sv. Jožef na tem popo¬
tovanju žalosten biti, ker je gledal, koliko
trpi devica Marija z milim otrokom v na¬
ročju in se plašil, da bi v ga v hudi zimi ne
dotekli Herodovi vojaki. Čim so se preživeli
na potu, ako ne kosom kruha, ki so ga po¬
nesli od doma ali pa na potu izprosili? Kje
so nočili, ako ne v kaki slabi hišici, ali pa
pod milim nebom pod kakovim drevesom.
Res, podvrgel se je sv. Jožef v vsem volji
nebeškega Očeta svojega, ki je hotel, da .Sin

307  -

njegov od otročjih let že trpi, samo da za¬
dosti za grehe ljudi; ali vender se je nje¬
govo nježno in ljubeče srce moralo prav
močno razžaliti in razžalostiti, ko je gledal,
kako Jezus trepeta in plaka od mraza in od
drugih zoprnosti, ktere je moral prenašati.
In koliko je trpel, dokler je bil v Egiptu
med brezbožnim, divjim in zapuščenim na¬
rodom; vsaj ni imel sorodnikov, ki bi mu
bili pomagali. Zato pravi sv. Bernard, da se
j*e moral sv. Jožef noč in dan mučiti, da
preživi sebe, siromašno svojo nevesto in
ono Božje dete, koje hrani vse ljudi in ži¬
vali na zemlji.

M o 1 i t v e.

Sveti moj varuh, po oni natančni pokor¬
nosti, s ktero si vedno izpolnjeval voljo
Božjo, izprosi mi od Jezusa milost, da bom
tudi jaz voljo Božjo zmiraj poslušal. Na
potu v večnost, po kterem hodi moja v sredi
premnogih sovražnikov, izmoli mi milost,
da do smrti nikoli ne izgubim družtva Jezu¬
sovega in Marijnega. V tem družtvu mi bodo
drage in sladke vse muke sedanjega življenja,
draga in sladka mi bode tudi smrt.

20 *

— 308 —

O Marija, mati Božja, po onih žalostih,
ktere si ti, o nježna Gospa, pretrpela na
potu v Egipt, izprosi mi moč, da potrpežljivo
in vdano prenesem vse neprilike in zopr¬
nosti, ki me zadenejo.

In Ti, dragi Jezus moj, usmili se me! Oh,
Ti, moj Gospod in moj Bog, nedolžen si,
pa si vendar koj od otročjih let toliko za
mene trpeti hotel; toda jaz, oh grešnik sem,
mnogokrat sem že pekel zaslužil, in vendar
sem nejevoljen in nepotrpežljiv, kadarkoli
mi je kaj za Te potrpeti. Moj Gospod, od¬
pusti mi! Od sedaj sem pripravljen trpeti,
kolikor Ti hočeš, le pošlji mi križev, koli¬
kor Te je volja. Samo pomagaj mi z mi¬
lostjo Svojo, drugače bi se mogel izneveriti.
Ljubim Te, Jezus moj, zaklad moj, vse moje,
ljubil Te bom na vekomaj; ali da postanem
Tebi drag, glej me, pripravljen sem trpeti,
kolikor hočeš.

Za 3. sredo: Jezus zaostane v hramu.

In ostal je mladeneč Jezus v Jeru¬
zalemu, stariši Njegovi pa tega niso
vedili  (Luc. 2, 43). Ivo je prišel čas, da se
sv. družina povrne iz Egipta, glej zopet an-
gelja, ki sv. Jožefu pove, da naj gre v Judejo

- 309

nazaj. Podučen od angelja ne ostane v Jeru¬
zalemu, ampak vrne se v Nazaret, kjer vsa
sveta družina siromašno živi.

Zadene pa sv. Jožefa z Marijo posebno
velika žalost. Z dvanajstletnim Jezusom po¬
potovali so v jeruzalemski hram. Toda ko
se vračajo, ni Jezusa pri njih. Sv. Jožef se
je že privadil, dragega Odrešenika svojega
gledati, v Njegovem družtvu živeti, kar mu
je vrlo sladko bilo; koliko žalosti je toraj
občutil, ko je tri dni moral biti brez Odre¬
šenika, pa ni vedel, ali Ga bo še kedaj na¬
šel ; in kar Ga je še bolj peklo, bilo je to,
da ni vedel, zakaj ga je Jezus zapustil ? V
svoji veliki ponižnosti se je bal, da ni mo¬
rebiti kaj zagrešil in da je zato Jezus skle¬
nil, ne povrniti se več v njegovo hišo; bal
se je, da ga Jezus ne spozna več za vred¬
nega biti v Njegovi družbi in pomagati Mu.
Za bogoljubno dušo, ki Boga res iz srca
ljubi, ni večega trpljenja od misli, da se je
morebiti Bogu zamerila.

Zato se ni čuditi, da sta sv. Jožef in Ma¬
rija preživela tri vrlo žalostne dneve, da
nista mogla spati, ne jesti, ampak sta ne¬
prestano iskala Onega, ktcrega sta ljubila,
Vsaj je blažena Devica Marija, ko sta Ga

310 —

v hramu našla, sama rekla: »Sin, kaj si
nam tako storil? Glej, oče Tvoj in jaz sva
Te z žalostjo iskala« (Luc. 2, 48). O sin,
kako grenko žalost si nama napravil te dni,
ko sva Te iskala, ali Te nisva mogla najti,
pa tudi ne izprašati, kje da se zadržavaš.

Spomnimo se pa tudi radosti sv. Jožefa,
ko je našel Jezusa, slišal vzrok, zakaj je
ostal v hramu in spoznal, da temu ni bila
kriva kaka pogreška njegova, ampak lju¬
bezen Jezusova do nebeškega svojega Očeta.

Molitve.

Sveti moj patrijarh, ti jokaš, ker si Je¬
zusa izgubil, ali si Ga vender ljubil, On pa
je tebe ljubil, in sicer tako ljubil, da Te je
izbral sebi za rednika in varuha. Oh, daj
meni, naj jokam, ker sem tvrdnoglavno in
zavoljo stvari zapustil in izgubil svojega
Boga, ter zaničeval Njegovo ljubezen.

Oh, sveti moj Jožef, po zasluženju one ža¬
losti, ktero si čutil, ko si Jezusa izgubil,
izprosi mi solze, da vedno jokam, ker sem
svojega Gospoda razžalil. In po oni radosti,
ktera je postala v tvojem srcu, ko si Jezusa
v hramu zagledal, izprosi mi milost, da Ga
najdem tudi jaz, da se On z milostjo svojo

V-

— 311 —

povrne v mojo duše in da Ga nikdar več
ne izgubim.

In Ti, Marija, mati moja, pribežališče greš¬
nikov, ne zapusti me, ampak usmili se me.
Razžalil sem sina Tvojega, ali se kesam iz
dna srca in pripravljen sem, izgubiti tisuč-
krat svoje življenje poprej, kakor pa milost
Božjo. Prosi Ga, naj mi odpusti in stano¬
vitnost podeli.

Ti pa, predragi Jezus moj, ako mi še nisi
odpustil, odpusti mi sedaj. Gnusijo se mi
vse razžaljenja, neizrečeno se kesam, umrl
bi od same žalosti. Ljubim Te, in ker Te
ljubim, bolj cenim Tvojo ljubezen in milost,
kakor vsa kraljestva na svetu. Gospod moj,
pomagaj mi, da Te vekomaj ljubim in ni¬
koli več ne razžalim.

Za 4. sredo: Sv. Jožef je vedno v družbi Jezusovi.

In je z njima šel in prišel v Naza¬
ret, in jima je bil p okoren  (Luc. 2,51).
Ko sta sv. Jožef in Marija Jezusa v hramu
našla, onda se ž njima vrne domu, živi ž
njima, in sluša sv. Jožefa do njegove smrti,
kakor očeta svojega.

Pomisli sveto življenje Jožefovo v družbi
Jezusa in Marije. V tej družini poznali so

— 312  —

samo en opravek: vse za slavo Božjo. Vse
misli in želje obračale so se na to, kaj bi
Bogu po volji bilo; razgovor jim je bil le
o ljubezni, ktero so ljudje Bogu dolžni in o
ljubezni, ktero ima Bog do ljudi in ktero je
posvedočil posebno s tem, da je poslal edino-
rojenega sina na svet, naj trpi in umrje v
bolečinah in zasramovanju, da odreši rod
človeški.

Oh, s kakimi občutki sta se Marija in
sv. Jožef razgovarjala o trpljenju in o smrti
Jezusovi? Za vse to sta vedela, vsaj sta
dobro poznala sv. pismo. Ginjenega srca sta
se pogovarjala, kako ima po prerokovanju
Izaija ljubljenec njihov biti mož bolečin in
zaničevanja ; kako mu imajo sovražniki raz¬
tepsti in izraniti vse telo, da bo kakor go¬
bov, ves v ranah; kako ima vse to ljublje¬
nec njihov prestati potrpežljivo in ne sme
ust odpreti, da se potoži; in kako se ima
dati peljati v smrt kakor jagnje, da se ne
ustavlja; kako ima biti pribit na sramotno
drvo sv. križa med dva razbojnika in kako
ima zavolj prevelikih bolečin šiloma umreti.

Pomisli čuvstva in bolečine, ki so sc po-
bujevale v srcu sv. Jožefa, kadarkoli se je
o vsem tem razgovarjal.

— 313  —

Mol it v c.

Sveti moj patrijarh, po solzah, ktere si
pretočil, kadar si premišljeval prihodnje
trpljenje svojega Jezusa, izprosi mi milost,
da se neprenehoma spominjam na trpljenje
mojega Odrešenika; in po onem svetem
ognju ljubezni, ki se je v srcu tvojem vne¬
mal pri takih razgovorih, izprosi mi samo
eno iskro tega ognja za mojo dušo, ktera
je s svojimi grehi zakrivila toliko trpljenje
Jezusovo.

In ti, o Marija, po trpljenju, ktero si pre¬
stala v Jeruzalemu, ko si gledala muke in
smrt predragega Sina svojega, izprosi mi
veliko žalost in bolečino, da objokujem
svoje grehe.

Ti pa, sladki moj Jezus, ki si iz ljubezni
do mene toliko trpel in tako grenke smrti
umrl, daj mi, da te ljubezni nikoli ne po¬
zabim. Moj Odrešenik, Tvoja smrt je moje
upanje. Verujem, da si za mene umrl. Upam,
da se bom rešil po Tvojem zasluženju. Lju¬
bim Te z vsem srcem, ljubim Te nad vse,
ljubim Te bolj od samega sebe. Ljubim Te,
in za ljubezen Tvojo pripravljen sem pre¬
trpeti vse. Kesam se, ker sem razžalil Tebe,

314 —

največi dobro. Nič druzega ne želim, kakor
Tebe ljubiti, Tebi se dopasti. Pomagaj mi,
o moj Gospod; ne dopusti, da se kedaj lo¬
čim od Tebe!

Za 5. sredo: Ljubezen sv. Jožefa do Marije In
Jezusa.

In je z njima šel in prišel v Naza¬
ret, in jima je bil pokoren  (Luc.2,51).
Najprej pomisli, kako presrčno je sv. Jožef
ljubil sveto nevesto svojo. Bila je naj lepša
med vsemi ženami, karkoli jih je bilo: bila
je najbolj ponižna, najbolj krotka in po¬
korna, od vseh ljudij in angeljev, ljubila je
ona Boga najbolj : zato je zaslužila vso lju¬
bezen sv. Jožefa, kteremu so se čednosti
vedno neizrečeno dopadale. Pridodaj ljube¬
zen, s ktero ga je ljubila Marija in za ktero
ljubezen je on vedei; Marija je pa gotovo
sv. Jožefa bolj ljubila, kakor vse druge stvo¬
rove Božje. Razun tega je on Marijo pri-
poznaval kakor od Boga najbolj ljubljeno
in izbrano za mater Njegovega edinoroje-
nega Sina. Iz tega sklepaj, kako je svojo
preljubeznjivo nevesto ljubil sv. Jožef, ki je
bil vedno pravičnega in hvaležnega srca.

Zatim premisli ljubezen, ktero je gojil

315

sv. Jožef do Jezusa. Ker je Bog njega Je¬
zusu odbral za očeta, moral mu je tudi vliti
v srce očetovsko ljubezen in sicer ljubezen
očetovsko do tako ljubeznjivega sina, ki je
bil človek pa tudi Bog v isti osebi. Iz tega
sledi, da ljubezen sv. Jožefa ni bila čisto
človeška, kakor je ljubezen vseh drugih
očetov, ampak da je bila nadčloveška, ki sc
je v isti osebi ozirala na sina in Boga svo¬
jega. Dobro je sv.Jožof vedel, da je otrok,
ki ga vedno spremlja, Sin Božji, ki je po¬
stal človek iz ljubezni do ljudi in posebno
iz ljubezni do njega. O tem ga je angelj
natanko podučil. Vedel je, da je Jezus sam
izmed vseh ljudi izbral njega za čuvarja
svojega življenja' in se je hotel imenovati
njegovim sinom.

Sedaj pa pomisli, kakov ogenj ljubezni
se je moral vneti v srcu sv. Jožefa, ko je
vse to razmišljeval in gledal Gospoda svo¬
jega, ki mu služi kakor da mu je učenec,
kako odpera in zapera delavnico, pa mu po¬
maga žagati, sekati, strugati, kako pobera
treske, pometa hišo, kako je pokoren in
dela vse, karkoli mu zapove, kako brez
njega kar ničesar ne stori in tako pokazuje,
da hoče biti popolnoma odvisen od njega.

316  —

Kaka čuvstva je pač sv. Jožef čutil v srcu
svojem, ko je Jezusa nosil v naročju na
rokah, pa Ga božal in sam bil objeman od
tega presladkega deteta, ko je slušal Jezusa
govoriti o večnem življenju z besedami, ki
so kakor strele prodirale v srce in ga lju¬
bezni vžigale, ko je stopal po stopinjah svo¬
jega nebeškega učenca, ki mu je bil vzor v
vseh čednostih.

Ako žive dolgo skupaj osebe, ki se lju¬
bijo, postane jim ljubezen večkrat hladna,
ker kolikor dalje skupaj žive, toliko bolje
spoznavajo drug druzega slabosti in po¬
greške. Drugače pa je bilo sv. Jožefu, ki je
tim bolje spoznaval svetost in ljubeznjivost
Jezusovo, kolikor dalje je ž Njim živel. Se¬
daj pa pomisli, kako neizrečeno je sv. Jožef
ljubil Jezusa, ko je po trditvi pisateljev ž
Njim preživel petindvajset let.

Molitve.

Sveti moj patrijarh, veselim se, da šibil
tako srečen in si kakor oče mogel zapove¬
dovati Onemu, kteremu se pokoravajo nebo
in zemlja. O sveti Jožef, ker ti je služil sam
Bog, služil ti bom tudi jaz. Ali hočem, da
ti služim, da te spoštujem in ljubim kakor

— 317  —

Gospodarja svojega. Vzemi me pod svojo
brambo, pa mi zapovej, kar hočeš. Vsaj
vem, da bo meni na korist, tvojemu in mo¬
jemu Odrešeniku pa na slavo vse, karkoli
zapoveš. Sveti Jožef, prosi za me Jezusa!
On ti prav gotovo ničesar ne bo odbil, vsaj
je bil že na zemlji vsemi zapovedim tvojim
pokoren. Reci Mu, naj mi odpusti vse, kar
sem Ga razžalil. Reci Mu, naj me odtrga od
stvari in od mene samega, pa naj me vžge
s svojo ljubeznijo, potem naj pa stori z me¬
noj, kar hoče.

Ti pa, presveta Marija, po ljubezni sve¬
tega Jožefa do tebe vzemi me pod svoje
okrilje in zaprosi svojega ženina, naj me
vzame za svojega služabnika.

In Ti, o predragi moj Jezus, ki si se ho¬
tel ponižati in človeku biti pokoren, da pla¬
čaš dolg za mojo nepokornost po oni po¬
kornosti, s ktero si se sv. Jožefu podvrga-
val, daj mi milost, da Ti bom od sedaj po¬
koren v vsem, karkoli od mene želiš; in po
ljubezni, ki si jo gojil do sv.Jožefa, sv. Jo¬
žef pa do Tebe, daj mi veliko ljubezen do
Tebe, o neizmerna dobrota, ki zaslužuješ,
da Te iz vsega srca ljubim. Pozabi na moje
krivice proti Tebi, in usmili se me! Ljubim

— 318 —

Te, o Jezus, ljubezen moja; ljubim Te, o
moj Bog, ljubil Te bom na vse večne čase.

Za 6. sredo: Smrt sv. Jožefa.

Dragocena je pred Gospodom smrt
njegovih svetnikov  (Ps. 115, 5). Po¬
misli, kako se je sv. Jožef služeč Jezusu in
Mariji približal koncu življenja v hiši v
Nazaretu. Bili so angelji Božji pri njem, pa
tudi Jezus in Marija vsak na eni strani
siromašne postelje, in v tej sladki in ime¬
nitni družbi zapusti v rajskem miru zemljo,
dolino solz. Kako sladka, kako dragocena
je bila smrt njegova, ker so bili pri njem
Marija, njegova nevesta, in Jezus, Odrešenik
sveta! Kako bi mu mogla biti smrt grenka,
ker je umiral v naročju življenja? Kdo bi
mogel razložiti in dopovedati in razumeti
čisto sladkost, tolažbo, blaženo upanje, čine
vdanosti, čuvstva ljubezni, ki so jih v srcu
sv.Jožefa pobujevale besede večnega življenja,
ktere sta mu govorila Jezus in Marija? Jako
temeljito je mnenje, ktero spominja sv. Fran¬
čišk Šaleški, da je sv. Jožef umrl iz čiste
ljubezni do Boga.

Taka je bila smrt našega svetnika: vsa
mirna in sladka, brez težkobe in straha, vsaj

— 319  —

jc bilo sveto vse življenje njegovo. Ali tako
ne more biti smrt onih, ki so Boga razžalili
in pekel zaslužili. Res je to, toda veliko
tolažbo bo vžival oni, ki bo vedel, da ga
brani sv. Jožef: ker kakor se mu je pod-
vrgaval sam Bog, tako se mu bodo brez-
dvomno podvrgli tudi vragovi, pa jim on ne
bodozvolil, da bi na čas smrti skušali njegove
častilce. O srečne duše, ktere bo na čas
smrti ta svetnik branil; ker njemu je dana
moč, da je varuh dobre smrti, in da more
svoje častilce rešiti od nevarnosti večne
smrti. Ta posebna moč dana mu je zato,
ker je on sam umiral v sredi med Jezusom
in Marijo in ker je z detetom Jezusom be¬
žal v Egipt ter ga tako rešil smrtne ne¬
varnosti.

Molitve.

Sveti moj varuh in branitelj, pravo je, da
si srečno umrl, vsaj si vedno sveto živel.
Jaz bi pa po pravici moral umreti nesrečno,
ker sem tako s slabim svojim življenjem za¬
služil: toda ako me braniš ti, ne bom se iz¬
gubil. Ti nisi samo velik prijatelj mojega
sodnika, ampak tudi varuh in branitelj. Ako
me ti Jezusu priporočiš, ne bo me obsodil.

- 320  —

Sveti moj patrijarh, za Marijo te odberem
za glavnega svojega zagovornika in brani¬
telja. Obetam ti, da te bom vse dni, kar mi
jih še ostane, prav posebno častil, in stav-
ljal se pod tvoje varstvo, jaz sicer ne za-
služujem, ali zavoljo ljubezni do Jezusa in
Marije vzemi me za vednega služabnika
svojega.

Po oni družbi z Jezusom in Marijo, čuvaj
me vedno in brani v življenju, da nikoli ne
izgubim Božje milosti, da se nikoli ne od¬
ločim od Boga. Po oni ljubezni, zavoljo
ktere so na čas smrti bili pri tebi Jezus in
Marija, pomagaj mi prav posebno v smrtni
uri, da bodete meni umirajočemu pričujoči
Jezus, Marija in ti, in pridem v nebo, kjer
se ti bom zahvaljeval in bom s teboj Boga
hvalil in ljubil na vekomaj.

Presveta Devica, upanje moje, ti veš, kako
upam najprej po zasluženju Jezusa Kristusa,
potem pa po tvojem zagovoru srečno umreti
in se zveličati. Mati moja, nikoli me ne za¬
pusti, pomagaj pa mi prav posebno v smrtni
uri; izprosi mi milost, da izdahnem dušo
klicajoč in ljubeč tebe in Jezusa.

Ti pa, predragi Odrešenik, ki me boš en¬
krat sodil, odpusti mi vse, kar sem te raz-

— 321 —

žalil, ker se za vse kesam, ali odpusti mi
koj, preden pride čas smrti, in me boš so¬
dil. Oh, kako sem nesrečen, da sem toliko
let izgubil, ker Tebe nisem ljubil. Daj mi
milost, da Te prav močno ljubim vsaj ta
kratek čas življenja, kolikor mi ga je še
ostalo. Kadar pa pride ura, da bom moral
v večnost, daj, da umrjem iz ljubezni do
Tebe. Ljubim Te, moj Odrešenik, moj Bog,
moja ljubezen, moje vse. Ne -iščem od Tebe
druge milosti, razun da Te ljubim, želim in
prosim, da me vzameš v nebesa, kjer Te
bom z vsemi močmi ljubil na vekomaj.
Amen; tako upam, tako naj se zgodi. Jezus,
Marija, Jožef, dajem vam srce in dušo svojo;
Jezus, Marija in Jožef, bodite mi na strani
v smrtni borbi; Jezus, Marija in Jožef, naj
se izdihne v miru z vami duša moja.

Za 7. sredo: Slava sv. Jožefa.

Prav, dobri in zvesti hlapec! ker
si bil v malem zvest...,  pojdi v veselje
svojega Gospoda! (Matth. 25, 21.) Slava
svetnikov v nebesih meri se po njihovi
svetosti na zemlji. Kdor hoče razumeti sve¬
tost sv. Jožefa, dovolj je, da razumi samo
to, kar sv. evangelij o njem govori: Jožef

21

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 322 —

pa, njen mož, ker je bil pravičen (Matt. 1,
19). Pravičen je človek, ki ima vse čed¬
nosti; ako mu manjka samo jedna, ne more
se o njem reči, da je pravičen. Ali, ako ga
je Duh sveti imenoval pravičnega onda, ko
ga je odbral Devici Mariji za ženina, po¬
misli, koliko je napredoval v ljubezni Božji
in v vseh drugih čednostih, ko je dolgo
skupaj živel s svojo sveto nevesto, tim naj¬
bolj popolnim izgledom vseh čednosti. Ako
je ena sama beseda zadostovala, da posveti
sv. Janeza krstnika in napolni sv. Elizabeto
s svetim Duhom, kako visoko v svetosti se
je pač popela krasna duša sv. Jožefa, ki je
živel z Marijo celih petindvajset let ? In
koliko so morale rasti čednosti, koliko se
pomnoževati zasluženja sv. Jožefa, ki je celih
štirindvajset let neprenehoma bil v družbi
same Svetosti, Jezusa Kristusa, kteremu je
služil, branil Ga in Mu pomagal na zemlji ?
Ako Bog obeta plačo onemu, ki iz ljubezni
do Njega podeli siroti čašo vode, pomisli,
kako slavo je moral dati sv. Jožefu, ki Ga
je rešil iz rok Herodeževih, ki Mu je
oskrbljeval obleko in hrano, ki Ga je nosil
na rokah in z veliko ljubeznijo Ga vzgajal!
Gotovo je bilo življenje sv. Jožefa pri Jezusu

— 323

in Mariji vedna molitev z djanji vere, upanja,
ljubezni, vdanosti, požrtvovalnosti.

Ako se torej plača meri po zasluženji v
življenju, pomisli, kako veliko slavo vživa
sedaj sv. Jožef v nebesih. Sv. Avguštin pri¬
merja svetnike zvezdam, njega pa solncu.
O. Suarez pravi, da ima mnogo razlogov za
mnenje, da za Devico Marijo je sv. Jožef
največi svetnik po zasluženju in po slavi.
Iz tega sklepa častiti Bernardin Bustiški, da
sv. Jožef nekako zapoveda Jezusu in Mariji,
kadar hoče, da dobi kako milost za svoje
častilce.

Molitve.

Sveti moj patrijarh, ki se sedaj v nebesih
veseliš na visokem prestolu biizo svojega
ljubljenega Jezusa, ki ti je bil v Nazaretu
pokoren, usmili se mene, ki živim med to¬
likimi sovražniki, vragovi in grdimi strastmi,
ki me neprenehoma napadajo, samo da ne
izgubim milosti Božje. Po oni milosti, ki ti
je bila dana na zemlji, da si bil vedno pri
Jezusu in Mariji, izprosi mi milost, da vse
dni življenja svojega ostanem vedno zdru¬
žen z Bogom, odbijam napade peklenske in
umrjem v ljubezni do tebe in Marije, da bi

21 *

324  —

mogel slednjič priti v kraljestvo blaženih in
veseliti se s teboj v njihovem društvu.

Presveta Devica in mati moja, Marija, kdaj
bom sloboden od straha, da bi še kedaj gre¬
šil, kdaj bom kleknil pred Tvoje noge in
se nikdar več od Tebe ne odločim? Ti mi
moraš pomagati, da pridem do te sreče.

Ljubljeni Jezus moj, dragi moj Odrešenik,
kdaj bom mogel priti k Tebi v nebesih vži-
vat Te, ljubiti in gledati v lice, pa biti va¬
ren, da Te nikdar več ne morem razžaliti
in izgubiti? Dokler živim, vedno sem v tej
nevarnosti. O moj Gospod, edino dobro moje,
po zasluženju sv. Jožefa, kterega Ti toliko
spoštuješ in ljubiš, po zasluženju Tvoje pre¬
drage matere, in še bolj po zasluženju Tvo¬
jega življenja in Tvoje!j smrti,“s kterim si
mi zaslužil vse dobro in vsako upanje, ne
dopusti, da se kedaj ločim od Tvoje lju¬
bezni, dokler sem na zemlji, da pridem v
domovino ljubezni, kjer bom imel in ljubil
Tebe z vsemi svojimi močmi in se ne bom
nikdar več od Tebe in ljubezni Tvoje od¬
ločiti mogel. Amen. Tako upam, .tako naj
se zgodi.

325 —

Osmo  p o g 1 a v j e.*)

O raznih dolžnostih.

i. Trinajst dolžnosti vsacega človeka do
Boga.

1. Vsaki človek je dolžan, resno si pri¬
zadevati, da spozna Boga, kolikor najbolj
more.

2. Jcdini Bog je vse vidne in nevidne
stvari vstvaril, vzdržava jih in vodi.

3. Bog je vsemogočen; osebno je na vsa¬
kem kraju; od vekomaj vse ve in vse vidi,
kar je bilo, kar je sedaj in kar še le bo;
On vidi očitne in skrivne zadeve, vidi vse,
karkoli kdo misli, govori in dela.

4. Bog po očetovsko skrbi za vse ljudi
in vse stvari, in daje jim, karkoli trcbajo.

5. Bog je Gospodar neba in zemlje, On
daje človeku postave in svete zapovedi;
človek pa je dolžan, zvesto izpolnjevati vse,
kar Bog zapoveduje.

6. Človek je dolžan, prizadevati si, da
spozna vse, kar mu Bog zapoveduje; ako

?: j Ovo poglavje je sa,stavljeno po slovečem bo¬
senskem škofu Miletiču.

— 326 —

sam ne more spoznati, dolžan je, pametneje
poprašati, naj mu povedo in razlože postave
Božje.

7. One, ki zvesto izpolnjujejo Njegove
postave, naplačuje na tem in na drugem
svetu prav obilnimi milostmi; ostro pa kaz¬
nuje, pa tudi zavrže one, ki ne izpolnjujejo
Njegovih zapovedi.

8. Dolžni smo, bati se Boga, našega naj-
milostivijega Očeta in vsemogočnega Gospo¬
darja, in ljubiti Ga kakor največega svojega
dobrodelnika iz vsega srca, iz vse duše in
iz vseh svojih moči.

9. Dolžni smo, Boga zmiraj hvaliti in sla¬
viti z ono službo Božjo, ktero je On v sveti
rimsko-katoliški cerkvi vstanovil in obdrža-
vati zapovedal po preljubeznjivem Sinu svo¬
jem, Jezusu Kristusu, Jezus po apostelnih,
apostelni po škofih, škofi pa po duhovnih
in pastirjih vernega naroda krščanskega.

10. Dolžni smo, iskreno želeti in resno si
prizadevati, da vsi narodi spoznajo pravega
Boga in Ga hvalijo in slave z nami, da pri-
poznajo vero Jezusovo ko jedino pravo vero,
v kteri se vsi ljudje morejo izveličati.

11. Dolžni smo, ponižno sprejeti in tvrdno
verovati, karkoli je svoji cerkvi razodel

— 327

Bog, ki ne more goljufati, pa tudi ne golju¬
fan biti.

12. Dolžni smo, neprenehoma se Bogu
zahvaljevati za vse prejete milosti in do¬
brote, hiteti k Njemu v vsaki telesni in du¬
hovni potrebi, ponižno od Njega prositi vse,
kar nam je treba, in v vsem pokoravati se
Njegovi sveti volji.

13. Dolžni smo vediti, da smo od Boga
dobili neumrjočo dušo, vstvarjeno po Nje¬
govi podobi, ki ima um in voljo, ki bo po
smrti večno živela in vživala plačo zaslu¬
ženo na zemlji.

2. Deset dolžnosti vsacega človeka do sebe.

1. Vsak človek je dolžan, vzdržati sebe
zdravega in celih udov, da more Bogu zvesto
služiti, sebi pa in drugim koristiti.

2. Da kdo sebe vzdrži, gledati mora, da
to doseže na pravičen in pošteen način.

3. Vsakdo mora dušne svoje moči učenjem
razsvetliti in na dobro obračati.

4. Napačna nagnjenja in grešne poželji-
vosti telesne mora vsakdo brzdati, pa raz¬
umu in volji Božji podvrgavati.

5. Vsakdo je dolžan, da nauči one poslove,

— 328 —

ki so za njega najpripravniji, da more po¬
šteno in pravično živeti.

6. V vsakem delu moraš gledati na na¬
men in dobro premisliti, kaj bi moglo iz
tega biti.

7. Nič se ne sme delati brez razloga in
poštenega namena.

8. Potrebno je, da se dobro presodi tuj
sovet, sodba, nauk, navada, in da se mnogo
pazi, da človek ne goljufa sebe, pa tudi
bližnjega ne.

9. Potrebno je, da vsakdo svojim trudom
sebe v svojem stanju vzdržava.

10. Treba pomisliti, da samo čednosti so
prava lepota, krasota in slava za vsacega
človeka, posebno pa za kristjana.

3. Sedem dolžnosti starišev do otrok.

Roditelji so dolžni:

1. Ljubiti svoje sine in svoje hčeri s
krščansko, pravično in pametno ljubeznijo;

2. za nje neprenehoma k Bogu moliti;

3. x'azlagati jim skrbno in pametno krš¬
čanske dolžnosti, to je vse, kar morajo ve¬
rovati in delati, da bodo dragi Bogu in
poštenim ljudem; podučevati jih v kakem
rokodelstvu ali drugem poslu, da bodo

*

— 329 —

danas ali jutri mogli sami sebe, pa tudi
svojo družino prehraniti;

4. večkrat jih opominjevati in spodbujati
na dobra dela;

5. vsako njihovo hudobijo pametno in le¬
pim načinom posvariti in kaznovati;

6. ponašati se v govoru in delih vselej
tako oprezno, pametno, pošteno in čednost-
no, da morejo svojim otrokom biti na iz-
gled, kako se morejo varovati vsacega zla,
ali vežbati se v vsakem dobrem delu;

7. vzgajati jih pošteno in jim dati vse
potrebno, da morejo pošteno živeti sedaj v
njihovi hiši, pozneje pa sami za sebe.

4. Osem dolžnosti otrok do starišev.

Otroci so dolžni:

1. Stariše svoje iz srca ljubiti in spošto¬
vati, želeti jim vse dobro na duši in na te¬
lesu, vselej dobro o njih govoriti in kar
največ mogoče dobrega storiti;

2. Boga vedno prositi za izveličanje svo¬
jih starišev, za dobro zdravje, dolgo življenje,
za pošteno in modro ponašanje;

3. stariše vbogati v vsem, kar ni greh;

4. stariše posnemati v čednostnih delih in
živeti po njihovih dobrih naukih;

— 330 —

5. stariše poprašati za sovet, in po tem
se obnašati, ako ni proti zdravi pameti in
proti sveti veri;

6. starišem v potrebah telesnih in duhov¬
nih kar najbolj mogoče do smrti pomagati;

7. poklicati o pravem času duhovna, ako
stariši nevarno zbole, ter prizadevati si, da
prejmejo svete sakramente, dokler so še pri
zdravi pameti;

8. stariše pristojno pokopati, ko umijejo;
njihovo zadnjo voljo natanko izvršiti; za
njihove duše Boga moliti, dobra dela oprav¬
ljati, ako morejo, dati za nje svete maše
darovati.

5. Dolžnosti zakonskih.

Splošne:

1. Jeden drugemu varovati poštenje in
dobro ime;

2. med seboj ljubiti se in živeti v zastop-
nosti;

3. jeden drugemu biti zvesti in verni;

4. jeden drugemu v telesnih potrebah pa¬
metno zadovoljevati;

5. do smrti skupaj živeti,

6. pomagati si v telesnih in duhovnih po¬
trebah ;

— 331

Posebne:

Mož mora ženi biti:

1. pravi prijatelj;

2. zvest tovariš;

3. razumen poglavar;

4. Jjubeznjiv brat;

5. usmiljen oče.

Zena mora možu biti:

1. prava prijateljica;

2. zvesta tovarišica;

3. dragovoljna podložnica;

4. ljubeznjiva sestra;

5. usmiljena mati.

6. Dolžnosti gospodarjev do hlapcev, do
dekel in do najemnikov.

Gospodarji so dolžni hlapce, dekle in na¬
jemnike:

1. ljubiti kakor otroke;

2. podučevati jih v potrebnih stvareh svete
vere;

3. zapovedovati jim v ljubezni;

4. za grehe njihove pametno jih posvariti;

5. odvračati jih od vsacega zla;

6. opominjevati jih na dobro, posebno na
to, da vedno žive po sv. veri Jezusovi;

— 332

7. vsake nedelje in vsak praznik poslati
jih v cerkev, posebno k sv. maši;

8. dajati jim dober izgled;

9. pravično in popolno jim plačevati, kar
so po pogodbi zaslužili.

7. Dolžnosti hlapcev, dekel in najemnikov

do gospodarjev.

Hlapci, dekle in najemniki so dolžni:

1. gospodarje ljubiti in spoštovati kakor
očeta in mater;

2. pokorni jim biti v vsaki stvari, ki ni
grešna;

3. služiti jim zvesto, skrbno in drage volje;

4. varovati njihove stvari kakor svoje in
paziti, da se ne pokvarijo in nc izgube.

8. Dolžnosti rokodelskih mojstrov do svojih

naučnikov.

Rokodelci'so dolžni, svoje naučnike:

1. ljubiti ko sinove;

2. pokazivati jim, kako se mora pri roko¬
delstvu delati;

3. pametno jih svariti;

4. dajati jim pobožne nauke in priliko, da
morejo iti k sv. maši, k sv. zakramentom in
da postanejo bogaboječi ljudje.

— 333 —

g. Dolžnosti naučnikov do rokodelskih
mojstrov.

Naučnici so dolžni svoje mojstre:

1. ljubiti ko očete;

2. spoštovati ko starije;

3. slušati jih ko gospodarje v vsem, kar
se tiče nauka, rokodelstva in poštenega ži¬
vljenja.

io. Dolžnosti vsakega človeka do svojega
bližnjega.

Vsi ljudje imajo istega Boga za stvar¬
nika, istega Jezusa Kristusa za Odrešenika,
ter istega Adama in Evo za prve stariše.
Po stvarjenju, odrešenju in rojstvu so torej
vsi ljudje bratje, pa so zato dolžni:

1. ljubiti se med seboj ko bratje in sestre;

2. jedni za druge moiiti;

3. jedni drugem želeti vse dobro na duši
in na telesu;

4. med seboj se spoštovati in pozdrav¬
ljati, pa varovati se razžalitve in neuljud-
nosti;

5. jedni drugim kar najbolj morejo po¬
magati v vsaki potrebi;

6. jedni druge odvračati od vsacega zla,
in svetovati za vsako dobro;

— 334 —

7. jedni druzega dober glas in imetek
varovati in braniti;

8. vsacemu storiti dobro, ali nobenemu
zlo, tudi sovražniku ne; vsaj nam je Jezus
zapovedal, da moramo ljubiti tudi one, ki
nam delajo zlo, za nje Boga moliti in jim
dobrote izkazovati.

Deveto poglavje.

Razne molitve.

i. Jutranje molitve.

V ime f Očeta in f Sina in svetega f Duha.
Amen. Jezus, Marija in Jožef, vam dajem svoje
telo in svojo dušo. Slava Očetu, ki me je
vstvaril, slava Sinu, ki me je odkupil, slava
svetemu Duhu, ki me je posvetil. Slava
presveti in nerazdeljivi Trojici na vekomaj.
Amen.

V največi ponižnosti padem na kolena
pred Tebe, moj Bog in Gospod, da se Ti
poklonim z angelji in svetniki na nebu.
Zahvaljujem se Ti in slavim Te, ker si me

— 335  —

v pretečeni noči obvaroval dušnih in teles¬
nih nevarnosti, ter me z novo močjo okrep¬
čal. Zopet mi daješ nov dan: o Gospod,
Tebi na slavo in hvalo ga bom vpotrebil;
prosim Te, daj mi zato svojo sveto milost,
ker brez nje ne morem prav nič za izveličanje
storiti. Varuj me vsega, kar bi mi vtegnilo
škodovati, prav posebno pa me varuj vsa-
cega greha.

O Gospod, razsvetli mi razum, pokrepi
mi voljo na vse dobro, očisti mi srce, po¬
sveti mi dušo, da Ti bom vedno mil in drag.
Odstrani od mene vse nevarne skušnjave,
potvrdi me s svojo milostjo, da stanovitno
odbijam vse, kar bi bilo proti Tvoji sveti
volji.

Darujem Ti ta dan in vse ostale dneve
vsega življenja svojega. Vse misli, vse be¬
sede in vsa dela posvečujem Tvoji sveti
ljubezni; svoje namene združujem z nameni,
s kterimi je Tvoj Sin Tebe na zemlji sla¬
vil; vodi vse korake moje po Tvoji stezi,
na veči slavo Tvojo naj bo vse, kar je v
meni in zunaj mene.

Moj Bog in moj Oče, prav ves sem Tvoj,
zato hočem živeti samo za Tebe in priprav¬
ljen sem, rajši umreti, kakor pa Tebe raz-

— 336

žaliti. Daj mi, o moj Bog in moj Oče, daj
mi svoj sveti blagoslov, pa obrni vsa dela
moja na dobro. Podeli mi milost, da bom
zmeren in hvaležen v sreči in radosti, da
bom krotek in potrpežljiv v tugah in ne-
voljah, da bom veselo zaupal v Tvojo oče¬
tovsko previdnost pri delu in v vseh teža¬
vah življenja; daj mi, da bom zmiraj in
povsod ponižen, da gorim za dobro, da
sovražim zlo, da ostanem zdrav na duši in
na telesu, da delam vse iz čistih namenov;
najbolj Te pa prosim, daj mi milost, da Te
nad vse ljubim in da me nič na svetu od
te ljubezni ne odvrne. Amen.

Verujem v Tebe, o moj Bog, pokrepi in
pomnoži mi mojo vero! Upam v Tebe, o
moj Bog, potvrdi moje upanje in nikdar
ne dopusti, da postanem malodušen ali da
zdvomim. Ljubim Te, o moj Bog, iz vsega
svojega srca, iz vse svoje duše, iz vseh svo¬
jih moči; daj, da ostanem stanoviten v tej
ljubezni do zadnjega izdihljeja svojega ži¬
vljenja. Amen.

O predragi Jezus, daj mi, da v Tvojem
Srcu vedno prebivam, in v njem Tvojo ne¬
izmerno dobroto spoznavam. Daj, da Tvoje
veličanstvo hvalim, da v Tvoje usmiljenje

337

zaupam, da Tvojo voljo vršim, da Tvoje
čednosti posnemam, ter iz ljubezni do Tebe
ves gorim. Predragi Jezus, ako je Tvoja
volja, da danas umrjem, prosim Te z des¬
nim razbojnikom: spomni se me in vzemi
me k sebi v sveta nebesa; popolnoma sem
Tvoj, naj bom živ ali mrtev, pripravljen
sem umreti, da Te hvalim in slavim na ve¬
komaj. Amen.

Sveta Marija, mati Božja in moja mati!
pod svoje varstvo in na naročje svojega
usmiljena vzemi danas, vsaki dan, posebno
pa na čas smrti mojo dušo in moje telo.
V tebe stavim vse svoje upanje in vso svojo
tolažbo; v prečiste tvoje roke izročam svojo
čistost, vse svoje tuge in nevolje, svoje ži¬
vljenje in konec svojega življenja, da bodo
po tvoji sveti prošnji in po tvojem zaslu-
ženju vse misli, vse besede in vsa dela po
tvoji volji in po volji Sina tvojega. Amen.

In ti, sveti angelj Božji, ki si mi po
Božji dobroti in modrosti postavljen za va¬
ruha, vodi me po potu čednosti in obrani
me od vsake nevarnosti danas in vse življenje
moje. Poduči me, kadar bom neveden, opomni
me in reši me, kadar bom v nevarnosti in
skušnjavi, potolaži me, ko bom v tugi in

22

Stadler, Ljubimo Jezusa.

338  —

nevolji: varuj me vsacega zla na duši in
na telesu, dokler me ne pripelješ v večno
življenje. Amen.

Vsi svetniki in svetnice Božje, posebno
vi moji patroni I... 1... prosite za me Boga,
da čednostno in sveto živim, kakor ste vi
živeli, in da s pomočjo vašega zagovora
pridem v nebesa, kjer bom z vami Boga
hvalil in slavil na vekomaj. Amen.

Angelj Gospodov je oznanil Mariji in spo¬
čela je od svetega Duha. Ceščena Marija,
milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena
ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega
telesa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja, prosi
za nas grešnike sedaj in na čas smrti naše.
Amen. — Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
mi se po tvoji besedi. Ceščena Marija i. t. d.
— In Beseda je meso postala in med nami
prebivala. Ceščena Marija i. t. d.

Prosi za nas, sveta Božja porodnica! Da
bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo. Prosimo Te, o Bog, milost svojo
vlij v duše naše, da bomo mi, ki smo po an-
geljevem oznanjenju spoznali včlovečenje Kri¬
stusa, Sina Tvojega, po Njegovem trpljenju
in križu vredni slavno od mrtvih vstati. Po
ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

— 339  —

2. Mašne molitve.

Posveta svete maše.

Vsemogočni, večni Bog, jedin po božan¬
stvu, troji po osebah, Oče, Šin in sveti Duh!
Klanjamo se pred Teboj mi, nevoljni greš¬
niki, in ponižujemo se pred Teboj Bogom,
Gospodom in Očetom našim. Zahvaljujemo
se Ti za vse darove in milosti, ktere si nam
milostljivo podelil, posebno pa zato, da smo
rojeni in vzgojeni v rimsko-katoliški veri
in da nas grešnike milostno čakaš na po¬
koro. Darujemo Ti vse trude in težave, bo¬
lezni in nevolje, karkoli smo jih pretrpeli
do sedaj, naj bodo Tebi na hvalo in slavo.

Ponižno Te prosimo, odpusti nam grehe,
daj nam milost prave pokore, poboljšani e
življenja in stanovitnost v Tvoji službi.
Razširi katoliško vero, izkorenini nevero,
oberni krivoverce, složi kralje in krščanske
vladarje. Zateri, o Bog, krivoverstvo, ne¬
varne vstaje, nepokorščino do poglavarjev;
zateri hudobije, jezo in prepire, kletve,
psovke, razdor in neslogo; zateri poželjenje
po tujem blagu, krivice in vsa grešna dela.

Blagoslovi nas, družino, hišo,, živali, gos¬
podarstvo in vse premnoženje naše. Oslo-

22 *

— 340

bodi nas kuge, lakote, vojske, težkih bo¬
lezni, nagle in neprevidene smrti. Usmili se
vseh živih, za ktere moramo moliti; vsem
vernim mrtvim pa podeli večni pokoj.

Za to, o dobri Bog, Te danas ponižno
prosimo, in v tem namenu Ti darujemo da¬
našnjo sv. mašo; darujemo Ti svoje misli,
govore in dela celega tedna, celega mesca.
Preljubljeni Oče, usliši naše molitve, usliši
naše izdihljeje. Pokrepi nas s svojo milostjo,
da Te nikoli več radovoljno ne razžalimo,
ampak da vedno Tvojo voljo izpolnjujemo,
Tebe resnično ljubimo in po smrti v nebo
pridemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

I. Začetek svete  maše.*)

O moj Bog, v duhu vidim nad oltarom
nebo odprto in padam na kolena pred Tvo¬
jim Božjim veličanstvom, pred neštevilnimi
angelji in svetniki, ki željno čakajo na to
sveto daritev.

: >j Iz prekrasne knjižice: Die heilige Messe, der
grSsste Schatz der Welt und die Weise, ihn zu be-
niitzen von Jos. Walter. Brixen. Wegers Buchhand-
lung. 1882 .

— 341  —

Ali kako se predrznem stopiti pred celo
nebo, pridružiti toliko pobožnim kristjanom
in približati se tako sveti daritvi, ko sem
, vender z neštevilnimi grehi omadeževan?
Ali nisem res tolikokrat in tako mnogo za
grešil v mislih, besedah in delih? Da, izpo¬
vedal bom vse to pred Bogom, pred Nje¬
govo sveto materjo, pred vsemi angelji in
svetniki; pred vsemi okolo mene stoječimi
vdarjam se na prša in govorim: velika je
moja krivica, prav velika, da, neizmerno
velika je!

Toda veliko in nad vse mere veliko je
tudi Tvoje usmiljenje, o Gospod! Ves ske¬
san in potrt zavoljo grehov izdihujem k Tebi.
da mi milostno odpustiš. Ali ne prosim jaz
sam; glej, vsi tu zbrani pobožni kristjani in
nedolžne duše, oni prosijo za mene, da sc
me usmiliš; da, tudi angelji, svetniki in
Tvoja preblažena, presveta Mati zagovarjajo
mene, vbozega grešnika.

Odpusti mi torej, predobri Oče, vsaj si
obetal, da skesanega in potrtega srca ne
boš zavrgel; odpusti mi in dodeli, da bom
deležen one presvete daritve, v kteri se
kri sprave vedno in vedno preliva za naše
grehe. Daj, da pristopim k Tvojemu sve-

— 342  —

temu oltarju v zaupanju na priprošnjo vseh
svetnikov, in da morem tam obilno milosti
in blagoslova dobiti.

II. Skupne molitve.

/. Kyrie.

O večni Oče, poglej stiske, v ktere smo
zavoljo naših grehov padli; odpri vendar
svoje oči in glej, kako nas od vseh strani
nevolje tlačijo, usliši naše klicanje: »Kyrie
eleison! Gospod, usmili se!« Vsaj smo dela
Tvojih rok, vsaj smo Tvoji otroci! O naš
Bog in naš Oče, usmili se! Kyrie eleison!

Ne bomo prestali prositi, dokler ne bomo
vslišani, pa pribežimo k Tebi, o Sin večnega
Očeta, in ponavljamo vroče svoje molitve:
»Kriste, usmili se!« Ne moreš nas odbiti,
vsaj si naš brat postal; ne moreš nas pre¬
zirati, vsaj si nas s svojo dragoceno krvijo
odkupil; ne moreš nas zavreči, vsaj si naš
Jezus, naš Odrešenik! »Kriste, usmili se!
Ohriste eleison!«

V zaupanju na Jezusa predrznemo se po-
peti do naročja dobrote, ljubezni in usmiljenja
Božjega, pa prosimo Tebe, o sveti Duh, po¬
kaži nam danas, kako neizmerno velika 1 ju-

— 343  —

bežen in dobrota si Ti sam. S svojo mi¬
lostjo nam pomagaj, tako presrčno in tako
silno prositi usmiljenja, da ne moremo ostati
neuslišani: »Gospod, usmili se! Kyrie elei-
son!« Amen.

2 Slava.

»Slava Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji«, prepevali so angelji, ko je Tvoj
jedinorojeni Sin iz nebes k nam prišel.
O daj nam, da se pridružimo angeljskemu
zboru danas, ko isti Gospod zopet prihaja
k nam! Da, slavimo Te; blagoslavljamo Te:
molimo Te; poveličujemo Te. Prevelika je
dobrota, ktero nam ljudem s tem razodeyaš.
Zahvaljujemo se Ti prav iz dna svojega
srca.

Ti pa, jedinorojeni .Sin Očeta, ki si pri¬
šel na svet, da grehe sveta odvzameš, usmili
se nas, ko nam se danas kakor jagnje Božje
na oltarju pokažeš. Ti sediš na desnici Očeta,
da nas pred licom Božjim zagovarjaš, o pri¬
mi naša zdihovanja! Vsaj si Ti naš jedini
posrednik, Ti naše jedino upanje, naše je-
dino izveličanje, ki kakor jednaki Bog z
Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ
na vekomaj. Amen.

— 344  —

?. Molitev.

Večni Oče, spomni se danas na obljubo,
ktero nam je dal Tvoj preljubeznjivi Sin,
ko je rekel: »Karkoli bote Očeta v mojem
imenu prosili, dal vam bo.« Jedino na Nje¬
govo zasluženje in na Njegov zagovor za¬
upamo, pa Te prosimo, dodeli nam vse mi¬
losti, ktere so nam potrebne, da Ti zvesto
služimo, greha se varujemo in večno izve-
ličanje dosežemo. Pa tudi časne potrebe in
stiske Ti priporočamo, ker od Tebe priča¬
kujemo vse dobro, vsaj si obetal časno blago
dati onim, ki večno iščejo.

Usliši nas zato milostno; naj nikdo od
nas ne odide od Tebe nepotolažen, naj vsakdo
sam skusi, da res, kdor prosi, dobi, kdor
išče, najde, in da se odpre onemu, ki trka.
Amen.

III. Skupno podučevanje.

/. List.

Moj Bog, kako skrbiš za naše izveličanje,
ker si v vseh časih in na toliko načinov
govoril ljudem, da jih iz krivih potov zopet
k Sebi pripelješ. Poslal si najprej patrijarhe,
da zopet nase spomniš svet, ki Te je po-

345 —

zabil; poslal si za tem preroke, da svet na
pokoro opominjaš; dal si besede Svoje o
našem izveličanju napisati, naj imamo te
spise kakor dragocene listove od Tebe, da
bi Te ne mogli pozabiti in da bi Tvoja opo-
minjevanja imeli zmiraj pred očmi in v
rokah.

Toda kako malo smo za to marali! Za¬
tisnili smo si ušesa, da bi Tvojih svarilnih
besedi ne slišali; obrnili smo svoje oči od
Tvojih zapovedi, ktere so Tvoji prsti napi¬
sali na ploče zakona. Prosimo Te sedaj, od¬
pusti nam, usmili se nas! Odpusti nam to¬
liko nehvaležnost, odpusti tvrdoto srca, in
nikar nas ne kazni s tem, da bi nas pre¬
nehal klicati na pokoro in spreobrnjenje.
Glej, srce naše je pripravljeno, da sluša
Tvoj glas in ga posluša: »Govori, Gospod,
ker hlapec Tvoj sluša!«

V svojem listu do Filipljanov piše sveti
apostel Pavel (2, 2—11): »Izpolnite moje
veselje, da ste enega spoznanja, ene lju¬
bezni, enega srca, ene misli, da nič ne de¬
late iz prepirljivosti ali zavoljo prazne časti,
temuč da v ponižnosti eden druzega nad
vse čislate, da nihče ne gleda na to, kar je
njegovega, ampak na to, kar je drugih.

— 346  —

Ravno to namreč mislite med seboj, kar
Kristus Jezus, kteri ko je bil v Božji po¬
dobi, ni držal za rop držati se jednacega
Bogu, pa je sam sete v nič storil, ko je
podobo hlapca na se vzel, ljudem se vpo-
dobil in po zvunanjem najden bil kakor
človek. Ponižal je sam sebe in je bil po¬
koren do smrti, smrti pa na križu. Zato je
Njega Bog povišal in dal Mu ime, ktero je
nad vse imena, da se pripogiba v imenu
Jezusovem vsako koleno onih, ki so v ne¬
besih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak
jezik spričuje, da je Gospod Jezus v slavi
Boga Očeta.*

2. Evangelij.

Neizmerno dobri Bog, kako velika je po¬
trpežljivost Tvoja proti nam revnim grešni¬
kom na zemlji! Poslal si nam svoje poslance,
ali mi jih nismo sprejeli; poslal si nam to¬
liko listov, kolikor ima v svetem pismu
strani, ali mi smo jih prezirali; slednjič si
pa Ti sam prišel, da bi nas s svojimi usti
učil pot izveličanja. O nerazumljive milosti!
Sin Božji pride poslan od večnega Očeta
sam osebno k nam, ne da bi nas obsodil,
kakor zaslužimo, ampak da oznanjuje sveti

— 347 —

evangelij, to veselo in preveselo sporočilo,
kakoršno se poprej na zemlji nikoli sli¬
šalo ni!

Hvala torej Tebi, večni Oče, za evangelij,
za ta nauk polen resnice, tolažbe in izveli-
čanja, kterega si nam dal oznanjevati po
Svojem jedinorojenem Sinu. Hvala Tebi, Sin
živega Boga, za vsako besedo in za vsak
ižgled, ko si nas tako požrtvovno učil v
nauku izveličanja in nas še vedno po du¬
hovnih učiš. Hvala pa tudi Tebi, sveti Duh,
ki ta nauk izveličanja v sveti cerkvi ne¬
pokvarjen čuvaš, in srca kristjanov na¬
peljuješ, da ga dobro razumevajo in zvesto
izpolnjujejo. O razsvetli in vžgi danas moje
srce, da to Božjo besedo zmiraj bolje spoz-
navarp, vedno bolje čislam, vedno iskrenije
ljubim in tako večno izveličanje dosežem.
Amen.

Sv. Matej piše (16, 24—27): »Tedaj je
rekel Jezus svojim učencem: Ako hoče kdo
za menoj priti, naj zataji sam sebe, naj
vzame svoj križ in naj hodi za menoj. Za¬
kaj, kdor hoče svoje življenje ohraniti, iz¬
gubil ga bo; kdor pa izgubi svoje življenje
zavoljo mene, našel ga bo. Kaj namreč po¬
maga človeku, ako ves svet pridobi, svojo

— 348

dušo pa pogubi? Ali kako zamembo bo dal
človek za dušo svojo ? Ker Sin človekov
bo prišel v veličanstvu svojega Očeta z an-
gelji svojimi in povrnil bo takrat vsakteremu
po njegovih delih.«

j. Vera.

Pred svetim krstom prašal meje duhoven:
»Ali veruješ v Boga Očeta, vsemogočnega
stvarnika nebes in zemlje?« Namesto mene
odgovoril je boter: »Verujem.« Potem meje
duhoven drugič poprašal: »Ali veruješ v
Jezusa Kristusa, Sina Njegovega jedinega,
Gospoda našega, rojenega in mučenega?«
Na to je moj boter mesto mene zopet od¬
govoril: »Verujem.« Ravno tako je boter
mesto mene odgovoril tudi tretjič na vpra¬
šanje: »Ali veruješ v Duha svetega, sveto
katoliško cerkev, občinstvo svetih, odpuš¬
čanje grehov, vstajenje mesa in večno ži¬
vljenje?«

Kar je boter pri sv. krstu mesto mene
zatrjeval, ravno to hočem sedaj slovesno
potrditi in iz vsega srca govoriti: Veru¬
jem, verujem! Da, verujem, in vedno se bom
čvrsto držal one svete vere, v kteri sem
krščen, one vere, *v kteri me je od mladih

— 349  —

nog podučevala sveta cerkev, mati moja,
one vere, v kteri so moji prednici iz sveta
odpotovali v večnost. V tej sveti rimsko¬
katoliški veri hočem živeti, v nji umreti,
njo zvesto izpovedovati, da bom kedaj sam
nad seboj izkusil besede Gospodove: »Kdor
spozna mene pred ljudmi, spoznal bom tudi
jaz njega pred svojim Očetom v nebesih.
Amen.

IV. Darovanje.

i. Darovanje hostije.

Primi vsemogočni Oče, pravi živi Bog,
ta neznatni, mali dar, ki ga po mašnikovih
rokah Tebi prinosimo ! Akoravno ta dar sam
po sebi ni pristojen za Tvoje veličanstvo,
mora Ti vender biti drag zato, ker se bo
skoraj premeni 1 v presveto Telo Jezusovo.
Na to se mi obziramo, pa Ti ga že sedaj
prinosimo kakor sveti dar in zaupljivo pri¬
čakujemo, da bomo za sebe in za vse krist¬
jane dobili odpuščenje in milost, za mrtve
pa pokrepčanje in izveličanje. Ne glej na nas
in na grehe naše, ampak na jagnje Božje, ki
odjemlje grehe sveta, in ki bo ravnokar pod
podobami kruha na oltarju pričujoč.

— 350  —

Ali da bi ta dar iz mojih rok Tebi do-
padel, moram se jaz sam Tebi darovati.
Dokler mašnik hostijo povzdignjeno daruje,
darujem Ti tudi jaz svoje srce z vsem, kar
imam, vse svoje želje in potrebe Tebi iz¬
ročam. Glej me tu pred Teboj ! Vzemi me
meni, daj me sebi; naredi z menoj, kar ho¬
češ ; jaz samo to želim, da bom popolnoma
Tvoj sedaj in na vekomaj. Amen.

2. Darovanje keliha.

Nebeški Oče, darujem Ti ta kelih z  vi¬
nom, ki se bo kmalo premenilo v ono dra¬
goceno kri, ktero je predragi naš Gospod
in Odrešenik prelil, ko se je znojil krva¬
vim potom, ko je bil bičan in s trnjem kro¬
nan, posebno pa onda, ko je bil grozno na
križ pribit. Primi milostno ta kelih izveli-
čanja, ž njim pa primi ves moj trud,, grenko
moje trpljenje in vse solze, ktere bom da-
nas pretočil. Kakor pomeša mašnik nekoliko
kapljic vode z vinom, tako primešam tudi
jaz vse svoje potne kapljice Tvojemu trp¬
ljenju, da se bodo vsi moji trudi in vse moje
muke zjedinjene s Tvojimi bolečinami povzdi¬
govale k Bogu, Tvojemu Očetu, kakor dra¬
gocene dišave.

— 351  —

J. Prošnja za blagoslov pripravljenih darov.

Darovi so na oltarju, pri njih so tudi srca
naša. Ali kdo more dovršiti ta dar, raziin
Tebe, o vsemogočni Bog? Ti jedini moreš
te male darove premeniti v najbolj vzvišene
žrtve, ako jih premeniš v telo in kri Jezusa
Kristusa. Pridi torej, o Duh sveti, vsemo¬
gočni večni Bog, blagoslovi te darove pri¬
pravljene za poveličevanje Tvojega svetega
imena.

Ali pridi tudi v naša srca, da jih bomo
smeli svetim darovom pridodati. Da, pridi,
pa očisti naša srca, posveti jih in napolni
s svojo milostjo, da jih boš kakor dopad¬
ljiv dar sprejeti mogel. Primi nas, ker smo
skesanega srca in ponižnega duha, in naj
ti bo danas dar nas samih dopadljiv in
drag.

Glej, dajemo se Ti popolnoma zjedinjeni
z mašnikom, zjedinjeni med saboj, zjedinjeni
z darom na oltarju, ko da smo samo ena
daritev, s ktero sveto Trojico molimo in
celo nebo spoštujemo. Naj po zagovoru vseh
svetnikov najobilniji blagoslov iz nebes za
nas izprosi. Amen.

— 352  —

V. Do povzdigovanj a.

I. Predgovor.

Ker hoče jagnje Božje, kralj nebeški,
ravno kar priti k nam ko daritev, o vi
zbori angeljev in nadangeljev pretecite Ga,
da Ga mesto nas dostojno molite; spustite
se k nam vi prestoli in moči, ki Mu v nebu
vedno služite, da Mu namesto nas na našem
oltarju služite, in vi kerubini in serafini, in
najviši zbori nebeški, idite pred Njim, pa
Mu med nami prepevajte oni trikratni sveto,
ktero v nebesih brez prestanka sliši.

Pridite vsi nebeški duhovi, pridite in na¬
učite nas, kako se moramo kralju našemu kla¬
njati ; dopustite, da Ga z vami molimo; do¬
pustite, da svoje slabo slavljenje z vašim
združimo, naše glasove z vašimi zjedinimo
in z vami pojemo: Svet, svet, svet je Bog
vojskinih trum;  nebo in zemlja so polni
njegove slave. Hosana na višavah ! Nad vse
slavljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!
Hosana na višavah!

2. Molitve sa različne osebe in zadeve.

Vse je pripravljeno, da se opravi presveta
daritev. O predobri Oče, prosimo Te, primi

— 353  —

te darove, posveti jih, in obilen blagoslov
na nje izlij. Naj se blagoslov te Božje da¬
ritve izlije nad vso sveto katoliško cerkev,
na njenega poglavarja: papeža, na vse škofe,
dušne pastirje in duhovne. O naj se ta bla¬
goslov razširi po celi zemlji na vse narode
in poglavarje, ki Tvoje ime verno časte, da
se Tvoja sveta cerkev obrani od sovražni¬
kov in vzdrži v miru, pa tako vsaki dan
bolj napreduje in razširja na zemlji.

O Gospod, daj po milosti te daritve meni
poseben blagoslov za moje stariše, sorod¬
nike, dobrotnike, prijatelje, za one, ki so se
mojim molitvam priporočili, in za one, za
ktere sem moliti dolžan. V sliši jih v njiho¬
vih zadevah, pomagaj jim v njihovih potre¬
bah, podpiraj jih v skušnjavah in naj vsi
vsaki dan bolj jasno spoznavajo, kako nam
more prevelika moč in posebna milost te
daritve pomagati v vseh dušnih in telesnih
potrebah. Amen.

j. S pomili svetnikov.

Da boš pa za nas in na Tvojo cerkev na
zemlji, ki Ti to daritev prinosi, kolikor mi-
lostnije pogledal in da nam boš sad milosti
te daritve kolikor obilnije podelil: zato va-

Stadjer, Ljubimo Jezusa, 23

— 354  —

bimo vso slavno cerkev v nebesih k tej
daritvi. Pred vsem naj nam pri tej nekrvavi
ponovitvi krvave daritve na križu pomaga
preblažena Devica, Mati Božja, Marija. Ona
je Božjemu Sinu iz svojega deviškega na¬
ročja podelila ono meso in ono kri, v ktero
se bodo ti darovi ravnokar spremenili: bila
je zraven Njega, ko se je On na križu na
krvavi način Bogu daroval, pa mora zato
biti pričujoča tudi sedaj, ko se ona daritev
ponavlja.

Za tem naj nas v tem svetem trenutku
podpirajo tudi vsi aposteljni, ki so bili pri
zadnji večerji priče, kako je Jezus to daritev
vstanovil; daj, o Bog, da z njihovo pomočjo
to daritev, izročeno njihovim rokam, vredno
opravimo.

Varujejo naj nas in zagovarjajo pri tej
sveti daritvi tudi vsi sveti mučenici, ki so
svoje telo, svojo kri in svoje življenje
Gospodu darovali in sploh naj nas zago¬
varjajo vsi svetniki, da bo vsemogočni Bog
to daritev iz naših rok milostno prejel in
zavoljo nje podelil nam vse, za kar Ga pro¬
simo. Amen.

— 355  —

Prošnja, naj Bog daritev sprejme.

Sedaj pa, o Gospod, primi to daritev, ktero
Ti pred obličjem vseh nebes slovesno ponu¬
jamo, primi jo v znamenje, da smo Ti po¬
polnoma podvrženi; primi jo v spravo za
naše hudobije, ktere na daritev pokladamo,
da jih Jagnje Božje milostivo odvzame; pri¬
mi jo in daj nam zato mir, srečo, blagoslov
in večno življenje.

I)a, o Gospod, vzemi to daritev sedaj po¬
polnoma v svoje roke: vsaj jo moraš Ti
blagosloviti, moraš jo posvetiti, moraš jo
spremeniti, da bodo namesto kruha in vina,
kar je naša siromašna roka na oltar polo¬
žila, kakor prava daritev novega zakona
telo in kri Gospoda našega, Jezusa Kristusa.
Pridi, o Gospod, s svojim blagoslovom, s
svojo vsemogočnostjo, s svojim Božjim veli¬
čanstvom in dovrši ono daritev, ktero Ti mi
sami po sebi ne moremo predstaviti.

VI. Povzdigovanje.

.Sedaj ne vidimo na oltarju druzega, ka¬
kor samega Jezusa Kristusa, večnega du¬
hovna po redu Melhizedekovcmu. On blago-
slivlje kruh z roko mašnikovo, kakor gaje

23 *

— 356

blagoslovil s svojo roko pri zadnji večerji;
On sam ponavlja z jezikom mašnika one
besede, lctere je takrat izgovoril prvikrat:
»To je moje telo, to je moja kri,« in do¬
godi se med nami zopet ravno tisti čudež,
opravlja ravno tista skrivnost, ravno tista
daritev.

Povzdigovanje sv. telesa Jezusovega.

O presveto telo Božjega Odrešenika mo¬
jega, ki si za me na križu kri prelivalo,
ponižno Te molim; vnet ljubezni in skesan
zavolj svojih grehov povzdigujem svoje oči
k Tebi in izdihujem: O Jezus, Tebi živim!
o Jezus, Tebi umrjem! o Jezus, Tvoj sem
živ in mrtev!

Povzdigovanje sv. krvi Jezusove.

O dragocena kri Gospoda in Zveličarja
mojega, ki si na križu iz toliko ran tekla,
da me opereš od mojih grehov in mi vse
mogoče milosti dobiš, v tem trenutku si
moja, kakor da sem Te ravno sedaj pod
križem za se vi ovil, daj, da Te popolnoma
za svoje izveličanje vporabim: O sveta kri,
očisti me od vseh grehov mojih! o izveli-
čavna kri, ozdravi me od vseh bolezni

— 357  —

mojih ! o dragocena kri, pridobi mi vse po¬
trebne milosti!

VII. Od povzdigovanja do »Pater
nos ter«.

I. Prošnja, da se daritev sprejme.

Nebeški Oče, poglej, kako znamenita da¬
ritev na oltarju leži; poglej, v kako sveto
žrtev se je premenil kruh, premenilo vino,
ktero smo Ti poprej darovali; poglej! to je
Tvoj jedinorojeni Sin, ki Ti ga darujemo
kakor daritev dostojno Tvojega Božjega
veličanstva!

O ljubeznjivo in milostno se ozri na te
darove! Vsaj si se milostno ozrl na jagnje,
ktero Ti je nedolžni Abel daroval; ali kaj
je ono jagnje primerjeno z jagnjetom Bož¬
jim, ki se Ti sedaj daruje? Vsaj si tudi mi¬
lostno pogledal na žrtev, ko Ti je Abraham
vlastnega sina hotel darovati; ali kaj je
Izak, sin Abrahamov, primerjen z Jezusom,
Sinom Božjim, ki v resnici darovan na ol¬
tarju leži? Milostno si pogledal na dar ve-'
likega duhovna Melhizedeka; ali kaj je
kruh, ki ga je on daroval, primerjen s
»kruhom večnega življenja«, kaj kelih, ki

- 358

ga je on povzdigoval, primerjen s »keli¬
hom vednega izveličanja«, ki Ti ga mi povzdi¬
gujemo? Ti darovi so samo senca, samo
slaba predpodoba našega daru. Ako si sc
torej na nje milostno oziral, kako milostno
moraš pogledati naš dar in zavoljo njega
tudi na nas revne grešnike, ki Ti ga na
kolenih prinosimo. Ne glej na naše grehe,
ampak glej na svojega Pomaziljenca, na
svojega za nas darovanega Sina!

Da nam pa ta daritev pridobi več blago¬
slova in več milosti, prosimo Te, o nebeški
Oče, naj bi jo angelji na svojih rokah pri¬
nesli pred Tvoj prestol, da jo tam sam Je¬
zus Kristus, naš najviši duhoven, ki sedi v
nebu na Tvoji desnici, sam daruje. Naj ven¬
dar ta daritev vse mogoče milosti dobi za
nas, ki nam je namenjena za dušno hrano,
da se obogatimo s preobilnim nebeškim
blagoslovom.

2. Spomin mrtvih.

Ko mi tako preobilno zajemamo iz tega
prebogatega vira vsake milosti, ne smemo
pozabiti duš v vicah. Kako vroče žele, da
bi se vdeležile sadu te presvete daritve, pa

359  —

ga nc morejo s svojimi rokami doseči. Zato
hočemo mi trdno upajoči v tvoje neomejeno
usmiljenje, o neskončno dobri Bog, z obema
rokama za siromašne duše v vicah zajemati
iz zaklada zadostovanj te svete daritve in
Tebi odplačati one dolgove, za volj kterih
so še vedno zaprte v vicah, v tej ječi polni
strašnih muk in groznega trpljenja. Ponižno
prosimo, naj predraga kri našega odrešenja,
ki se nam pri sveti maši v roke daje, kaplje
na duše v vicah, da jim zmanjša muke, po¬
gasi ogenj, in jih pokrepča. Težko nam je,
da bi duše onih, koji so nam mili in dragi,
še dalje v tolikem trpljenju vzdihovale, zato
Te silno prosimo, da jih radi svete maše za
nje darovane rešiš in jim odpreš kraj po¬
čitka, luči in mira.

Ali tudi nam ubogim grešnikom daj, da
pridemo v družbo njihovo in v družbo vseh
izvoljenih Tvojih. Kakor so oni zaznamovani
z znamenjem svete vere pred nami popoto¬
vali, tako hočemo tudi mi za njimi hoditi,
in prav trdno upamo, da bomo po njihovi
priprošnji in po tej sveti daritvi, ko umrjemo,
hitro prišli v oni večni mir in pokoj, kte-
rega sedaj za njih prosimo.

— 360

j. Zadnja ponudba sv. daritve.

Predno darove zavžijemo in s tem sebi
večno izveličanje zagotovimo, vzamemo jih v
svoje roke in jih slovesno k Tebi povzdig¬
nemo. Primi jih, o vsemogočni Oče, sebi na
slavo, primi jih sebi na poveličanje. Vsaj
Te neizmerno poveličuje sam Tvoj jedino-
rojeni Sin, ki s Teboj in s svetim Duhom
kakor jedini Bog živi in kraljuje, ali je se¬
daj na oltarju v naših rokah. Mi pa se spo¬
minjamo Tvojega veličanstva in našega siro¬
maštva, ponižno se Njemu pridružimo in iž
dna duše govorimo: Tebi. o Bog, čast in
slava na vekomaj! Amen.

VIII. Pri prava za sv. obhajilo.

i. Obe naš.

Velika je dobrota Tvoja, o Bog, v kteri
si nam to daritev izveličanja dal; ali kaj bi
mogel reči, ko vidim, da se Tvoja darežlji-
vost s tem še ni zadovoljila? Vsaj nam
doz volj uješ, da smemo darovano telo in kri
Tvojega Božjega Sina tudi zavžiti! Naš oltar
nam koj premeniš v mizo, h kteri more
pristopiti vsakdo, kdor hoče, da se s tele¬
som in krvijo Gospodovo pokrepča!

— 361  —

Ali poklicani k tako sveti gostbi, k tako
sveti mizi in zbrani okolo te mize, s kako
molitvijo naj bi gostovanje začeli? Ne z
drugo, kakor z ono, ktero nas je sam Tvoj
Sin naučil. Da, z največo pobožnostjo mo¬
limo »Oče naš«^ Da pa laglje dobimo vse
dobro, kar želimo 'in da se laglje oslobo-
dimo od vsacega zla, ki se ga bojimo, zato
se združimo z Jezusom samim in ž Njim
molimo: Oče naš, kteri si v nebesih! posve¬
čeno bodi Tvoje Ime; pridi k nam Tvoje
kraljestvo; zgodi se Tvoja volja, kakor v
nebesih, tako na zemlji. Daj nam danas naš
vsakdanji kruh; odpusti nam naše dolge,
kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom; ne
vpelji nas v skušnjavo, tcmuč reši nas od
hudega. Amen.

2. Lomljenje kruha.

Kakor si Ti, Gospod in Izveličar naš, pri
zadnji večerji kruh življenja apostelnom lo¬
mil, tako ga lomi tudi sedaj mašnik na ol¬
tarju. Toda ne, ne lomi ga mašnik, ampak
ti sam lomiš po rokah mašnikovih svojim
vernim kruh, o kterem si rekel: »Kruh, ki
vam ga bom dal, to je moje meso za ži¬
vljenje sveta,«

362  —

Lomi nam ga torej Ti, kakor si ga v
Emavsu lomil učencem in odpri nam naše
oči, da tudi mi, kakor ona dva, v lomljenju
kruha Tebe vedno bolje spoznavamo. Lomi
nam ta kruh za duše, da se kar najbolj
tesno s Teboj združimo vsi, ki ga zavži-
vamo, in da ostanemo vsi, kakor udje enega
telesa, zjedinjeni v ljubezni, slogi in miru.

J. Jagnje Božje.

Razdeljene, prelomljene in raztrgane po¬
dobe, ki sedaj na oltarju leže, spominjajo
me prav živo na Tvoje sveto telo, ki je na
križu vse razbito, ranjeno in raztrgano. O
ranjeno je zavolj naših hudobij, razbito za-
volj naših grehov! Ali me ta pogled ne bo
pretresel, da iz srca zakličem: »O jagnje
Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se me!«

Da, moj Gospod in moj Izveličar, v svo¬
jem neskončnem usmiljenju si na križu vi¬
seč odvzel grehe vsega sveta, prosim Te
ponižno, v ravno tistem usmiljenju operi
dušo mojo od vseh grešnih madežev, da mi
zavživanje svetega Tvojega telesa ne bo v
pogubljenje,^ ampak v večno življenje. Daj
mi, naj me zavživanje Tvojega telesa tako

363

tesno s Teboj združi, da me kar nič ne bo
moglo ločiti od Tebe, odvrniti od Tvojih
zapovedi, zapeljati iz Tvoje službe; daj mi,
da sam skusim, kako je vživanje Tvojega
presvetega telesa izvrsten lek proti vsaki
dušni slabosti, kako tvrdna bramba proti
vsaki nevarnosti za dušo in za telo. Amen.

IX. Sveto  ob  haj  ilo.

i. Obhajilo s presv. Telesom Jezusa Kristusa.

Kdo sem jaz, da se predrznem, prejeti
Tebe, moj Bog in moj Izveličar, ter tesno
s Teboj se združiti. O Gospod, nisem vre¬
den, da prideš pod mojo streho! Vsaj tako
,vbog grešnik ni vreden prejeti Najsvetejšega,
tako siromašen stvor ni vreden, da objame
svojega Boga in Stvarnika. Ali Tvoja neiz¬
merna dobrota me vender k Tvoji presveti
mizi dopušča in premilo vabilo Tvoje: »Pri¬
dite k meni vsi!« me kar sili.

V duhu se približujem sv. oltarju, iz srca
koprnim po nebeškem kruhu in prosim Te,
nasiti dušo mojo z drobtincami od te pre¬
svete mize. Pridi torej, Izveličar moj, zdrav¬
nik duše moje, tolažba in pomoč moja, pridi
v srce moje, da se moja duša s Teboj zje-

— 364

dini in napolni, v Tebe premeni in sama na
sebi skusi, kako resnično je, kar si oblju¬
bil: »Kdor jede moje meso in pije mojo kri,
ostane v meni in jaz v njem.« Amen.

2. Obhajilo s presv. krvijo Jezusovo .

Toda kako bi mi mogoče bilo, da okusim
tudi presveto Tvojo kri, ktero si v preveliki
ljubezni pri zadnji večerji aposteljnom piti
dal in ktero si malo potem v največih bo¬
lečinah darežljivo za vse nas prelil? O da
bi smel ustne svoje pritisniti na posvečeni
kelih, o da bi se mogel približati rani Tvoje
stranc in srčno Tvojo kri iz nje zavživati!
Da bi vender s Tvojo krvijo mogel tudi
Tvojo ljubezen, Tvojega duha, Tvoje čed¬
nosti prejeti in napolniti se z onim, česar
je Tvoje srce polno! Gospod, napoji mojo
žejno dušo s svojo dragoceno krvijo, naj
postane v meni vir tekoč v večno življenje!
Amen.

X. Zahvala po svetem obhajilu
in konec.

i. Zahvala.

Moj Gospod in moj Izveličar, zahvaljujem
se Ti iz vsega srca, da si mojo dušo s Svo-

— 365  —

jim vlastnim telesom in krvijo, akoravno
ne v resnici nasitil in napojil, ali vender
duhovno pokrepčal. Naj mi vsi angelji in
svetniki pomagajo, da se Ti dovoljno za¬
hvalim. Obljubljam Ti, da bom milost, meni
izkazano, zvesto v srcu čuval, pa da duše
in telesa svojega, posvečenega s Tvojim te¬
lesom in s Tvojo krvijo, nikdar več ne bom
dal v grešne namene. In tvrdno upam, da
bom po milosti Tvoji ostal stanoviten do
smrti, da bom prišel k Tebi v nebo, kjer
Te bom gledal in vžival na vekomaj. Amen.

2. Konec.

Gospod, Ti me sedaj odpuščaš od sebe,
da se morem k svojemu delu, k svojim mu¬
kam in nevoljam domu vrniti. O odpusti me
milostno, odpusti s Svojim blagoslovom!
Blagoslovi mene in moje delo; blagoslovi
vse meni drage, naj bodo blizo ali daleč;
blagoslovi vse, kar imam, naj danas skušam,
kako je Tvoje varstvo in Tvoj blagoslov z
menoj.

Preden odidem, naj kleknem, da se Ti na
kolenih zahvalim za vse milosti in blago¬
slove, ktere si mi zavoljo te svete maše
podelil. O primi moje slabo zahvaljevanje

— 366  —

in daj mi milost, da bom kmalo zopet mo¬
gel k tako sveti daritvi priti. Amen.

3. Molitve po dnevu.

Molitev pred delom in po delit.

I. Dela naša, prosimo Te, Gospod, z mi¬
lostjo svojo prehiti in s pomočjo svojo
spremljuj, da se vsaka naša molitev in vsako
naše delo vselej od Tebe počne in po Tebi
početo dovrši.

II. Zahvaljujem se Ti za vse dobrote Tvoje,
o Bog, ki živiš in kraljuješ na vekomaj.
Amen.

Molitve pred jedjo in po jedi.

I. Oči svoje obračamo z nado v Tebe, o
Gospod, Ti pa daješ hrano vsem pravi čas,
Ti odperaš blago roko svojo in napolnjuješ
z blagoslovom vse, kar živi.

Oče nebeški, blagoslovi nas in vse da¬
rove, ktere bomo od Tvoje očetovske do¬
brote dobili. Daj, da jih zavžijemo Tebi na
slavo, nam pa na korist, in da z nobenim
grehom Tvoje ljubezni ne izgubimo. Amen.

Oče nač. Ceščena si Marija. Čast Bogu
Očetu i. t. d.

— 367  —

II. Oče nebeški, zahvaljujemo se Tebi, ki
si nas nevredne nasitil, in ki nikdar ne
prenehaš, nam dobrote deliti. Podaj, prosim
Te, Gospod, hrane tudi onemu, ki jo potre¬
buje in želi, pa je nima. Slava in čast naj
Ti bo na nebu, o predobri Oče! Mir ljudem
na zemlji! Milost našim dobrotnikom! Pokoj
večni dušam v vicah! Po smrti daj nam vsem
večno življenje! Amen. Oče naš. Ceščena
si Marija. Čast Bogu Očetu i. t. d.

Daruj se Mariji ko materi.

0 Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega
darujem in da se Tebi vdan pokažem, da¬
rujem ti danas svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje srce, sebe popolnoma vsega. Ker
sem torej tvoj, o dobra Mati moja, varuj me
in brani me kakor svojo stvar in svoje
posestvo.

Proti skušnjavi.

O Gospa moja, o Mati moja! Spomni se,
da sem tvoj, varuj me, brani me ko svojo
stvar in svoje posestvo.

Ko greš od doma, moli:

Vodi, Gospod, korake moje po Tvojih
postavah in ne daj, da odstopim od steze
Tvojih zapovedi.

— 368  —

Ko se vrneš domu, reci:

Daj, o Bog, da bom mogel kedaj priti v
Tvoje nebeško stanovanje, kakor sedaj v to
hišo prihajam.

Pred prvim opravkom moli:

V presvetem Tvojem Imenu, o Gospod
Jezus, glej, začenjam delati, pomagaj mi!

Pred vsakim delom reci:

Iz ljubezni do Tebe, o moj Bog, hočem
delati. Daj mi milost, da to delo tako opra¬
vim, kakor je Tebi milo in drago.

Med delom včasih izdihni:

Vse to delam s Teboj, v Tebi in po Tebi,
o moj Bog, naj se zgodi volja Tvoja, kakor
v nebesih tako tudi na zemlji. Blagoslovi
moje delo in moj trud!

Po opravljenem delu reci:

Hvala Ti, o Bog! Moj trud naj bo Tebi
na slavo! blagoslovi delo, ktero sem ravno¬
kar dokončal!

Pred počitkom.

Malo hočem počiti, o Bog, naj bo iz lju¬
bezni do Tebe, obvaruj me vsacega greha!

— 369  —

Po počitku.

Hvala Ti, o Bog, ker si me zopet po¬
krepčal. Odpusti mi, če sem Te morebiti
kaj razžalil. Zopet hočem delati iz ljubezni
do Tebe.

Ko vidiš kriz, reci:

Molimo Te, o Kriste, in hvalimo, ker si
s svojim svetim križem svet odrešil. Po¬
magaj, prosimo Te, svojim služabnikom, ki
si jih s svojo dragoceno krvijo odkupil.

Ko je vsa družina skupaj, moli:

O predragi Oče, daj, da se vsi združimo
v nebesih pri Tebi, kakor smo sedaj zdru¬
ženi na zemlji, dokler nas smrt ne razloči.

V nevarnosti kliči:

Obvaruj, o Bog, mene in vse moje od te
nesreče; ali naj se zgodi, kakor je Tvoja
sveta volja, ne pa moja.

V nadlogi izdihni:

Težak je ta križ, težak, ali nosim ga drage
volje, ker Ti tako hočeš, da ga nosim in
ker mi ga Ti, predobri Gospod, nositi po¬
magaš.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 370  —

V veliki nesreči moli:

Gospod je dal, Gospod je vzel. Kakor je
On hotel, tako se je dogodilo; ime Gospo¬
dovo naj bo posvečeno.

Ako Boga razžališ:

Žal mi je iz vsega srca, ker sem razžalil
Tebe, o Bog, največo in vsake ljubezni naj¬
bolj vredno dobroto.

Posveti družino blaženi Devici Mariji s to-le
molitvijo sv. Alfonza:

O blagoslovljena in brez greha začeta
Devica in kraljica, mati naša, pribežališče
in tolažba vsem nevoljnim, glej, sebe in vse
svoje posvečujem za vselej službi tvoji:
primi nas, prosim te, o mati mojega Boga,
pod svojo brambo, pomagaj nam vselej, po¬
sebno pa na čas smrti naše! O Mati usmi¬
ljena, ti vladaj in vodi mojo hišo, mojo rod¬
bino, moje opravke in vse moje stvari. Ni¬
kar se ne brani vzeti nase skrb za nas!
Naredi z nami po svoji volji! Blagoslovi
mene in vso hišo mojo in ne daj, da bi kdo
od nas grešil, ter razžalil tvojega Božjega
Sina. Obvaruj nas v vseh skušnjavah. Reši
nas od vseh nevarnosti. Skrbi za nas, ka-

371

dar bomo v potrebah. Pomagaj nam v dvo¬
mih. Potolaži nas v žalosti. Priteči nam na
pomoč v bolezni, posebno v naših smrtnih
mukah. Ne dopusti, da bi se mogel satan
hvaliti, kako je v svoje verige vklenil kte-
rega od nas, ki tebi služimo, ampak glej,
da v nebesa pridemo, pa se zato zahvalju¬
jemo tebi in s teboj našemu Gospodu in
Izveličarju, Jezusu Kristusu, na vekomaj.
Amen.

4. Večerne molitve.

Vsemogočni Bog in Oče, z hvaležnim
srcem pridem na koncu dneva zopet pred
Te in se Ti zahvaljujem za vse milosti in
dobrote, ktere si mi danas izkazal. Pod
varstvom očetovske Tvoje skrbi sem pre¬
živel ta dan srečno in zadovoljno. Obvaro¬
val si me od mnogo zla, dal pa si mi mnogo
dobrega. Za vse se Ti iz dna srca zahvalju¬
jem in želim, da bi Te za Tvojo dobroto
in ljubezen hvalile vse stvari tako, kakor
zaslužuješ. Toda joj, kako slabo sem Ti
vračal dobroto Tvojo, kako nehvaležno pre¬
jemal darove Tvoje, kako pogosto pozabil
na ljubezen Tvojo in bil Tebi nezvest. O
Gospod, ne postopaj z menoj po mojih gre-

24 *

— 372  —

hih, ampak po neskončni svoji potrpežlji¬
vosti, usmili se me in prizanesi mi. Amen.

Pridi sveti Duh, napolni mi srce z mi¬
lostjo svojo, da dobro spoznam vse, kar
sem danes zagrešil, da se iz srca pokesam
in resnično poboljšam. ■— (Sedaj izprašaj
svojo vest.)

Usmili se me, o Bog, po veliki usmilje¬
nosti svoji. Grešil sem; razžalil sem Tebe
najboljega Očeta, Stvarnika in Izveličarja
svojega, in naredil mnogo zla v mislih, v
govoru in v djanju. Ako boš na naše hudo¬
bije gledal, o Gospod, Gospod, kdo bo ob¬
stati mogel pred Teboj ? Ali vem, da se me
boš usmilil, in obilno me odkupil. Odpusti
mi, dobri Jezus, da sem grešil, da sem bil
proti Tebi hladan, Tebi nezvest, in da sem
milosti Tvoje mnogokrat zlorabil. V sveti
hrvi svoji me operi od vseh grehov mojih.
Kesam se iz vsega svojega srca, da sem raz¬
žalil Tvojo neizmerno dobroto in Tvoje veli¬
čanstvo in sem tako Tebi nepovoljen postal.
Ali sedaj tvrdno sklepam, da se bom prav
kmalo izpovedal in da s pomočjo Tvoje
milosti ne bom več grešil. O Jezus, Tebi
izročam svoje telo, svojo hišo in vse, kar
imam. Ravnaj me po svoji sveti volji! Jezus,

— 373  —

Tebi živim; Jezus, Tebi umrjem; Jezus, Tvoj
sem živ in mrtev. Amen.

0 moj Bog, blagoslovi moje stariše, po¬
glavarje, dobrotnike, prijatelje in sovražnike.
Pomagaj sirotam in vsem, ki so zapuščeni,
posebno se usmili onih, ki so v smrtni ne¬
varnosti. Pripelji krivoverce v naročje svoje
svete cerkve, grešnike pa na pot pokore in
poboljšanja. Vsem mrtvim vernim dušam daj
večni pokoj in po Tvojem usmiljenju naj
počivajo v miru. Amen.

Presveta Devica, vzemi me pod svoje ma¬
terno varstvo in brani od vseh nevarnosti
dušnih in telesnih. Amen.

.Sveti angelj varuh, vsi nebeški duhovi in
izvoljeni Božji, molite za mene in za vse
ljudi, da to noč mirno počivamo. Amen.

Jezus, Marija in Jožef, vam izročam, vam
darujem svoje srce in dušo svojo. Amen.

O presveto Srce Jezusovo, daj, da Te zmi-
raj bolj in bolj ljubim!

Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta f
in Sina f in svetega Duha f naj pride iz
nebes na nas in ostane pri nas vekomaj.
Amen.

374  —

O preblagi Jezus! ljubitelj duš, po smrtnih
mukah presvetega Srca Tvojega in po ža¬
losti brezmadežne Matere Tvoje, prosim Te,
operi v svoji krvi vse grešnike celega sveta,
ki so sedaj v smrtni borbi in bodo še danas
umrli. Srce Jezusovo, ki si bilo v smrtni
borbi, usmili se umirajočih. Amen.

Molitev za srečno smrt od sv. Alfonza.

Ljubim Te, iz vsega srca Te ljubim, moj
Odrešenik, moj Bog, moja ljubezen in vse
moje! Želim storiti vse, karkoli je Tebi
drago, darujem Ti svojo voljo, svojo pro¬
stost in vse, karkoli je moje. Tudi svoje
življenje Ti od danas darujem, in rado pri¬
jemljem ono smrt, ktero mi boš Ti poslal,
pa tudi vse okolnosti in bolečine, ktere bodo
pred-smrtjo nad mene prišle. To daritev pa
združujem z ono preveliko daritvijo, ktero
si Ti, o moj Jezus, za mene na križu Bogu
prinesel, ko si življenje svoje za mene dal.
Hočem umreti, da izpolnim voljo Tvojo.
Oh, po zasluženju svojega trpljenja daj mi
milost, da bom zmiraj, vse dni svojega ži¬
vljenja, vdan v Tvojo sveto voljo, in ko
pride smrt, daj, da se s Tvojo presveto voljo
popolnoma zjedinim, in ves vdan smrt ob-

— 375

jemam! Hočem umreti, o moj Jezus, da Tebi
dopadem! Želim umreti z besedami: »Naj,
bo volja Tvoja!« — Marija, mati moja, tako
si umrla ti, prosim te, izmoli mi od Boga
milost, da tudi jaz tako umrjem.

5. Časti pet ran Jezusovih.")

1. Gospod moj, Jezus Kristus, molim rano
leve noge Tvoje. Hvala Ti, da si jo pretrpel
za mene s toliko ljubeznijo in v tolikih bo¬
lečinah ! S Teboj trpim muke Tvoje in muke
žalostne matere Tvoje. Po zaslužen)u te
Tvoje rane, prosim Te, da mi odpustiš grehe
moje, za ktere se prav iz srca bolj kesam,
kakor nad kterimkoli zlom, ker sem ž njimi
Tvojo neizmerno dobroto razžalil. Žalostna
Mati, prosi Jezusa za mene. Oče nas. Cesčena
si Marija. Čast Bogu Očetu.  — Po ranah,
ktere si Ti, o moj Jezus pretrpel v tolikih
bolečinah in iz največe ljubezni, usmili se
me, o Bog!

2. Gospod moj, Jezus Kristus, molim rano
desne noge Tvoje. Hvala Ti, da si jo pre¬
trpel za mene s toliko ljubeznijo in v toli-

*) Od sv. Alfonza Lig.

— 376 —

kih bolečinah! S Teboj trpim muke Tvoje
in muke žalostne matere Tvoje. Po zaslu-
ženju te Tvoje rane Te prosim, daj mi moči,
da nikdar več ne padem v smrtni greh,
ampak da bom v Tvoji milosti stalen do
smrti. Žalostna Mati, prosi Jezusa za mene.
Oče naš. Ceščena Marija. Čast Bogu Očetu.
Po ranah, ktere si Ti, moj Jezus, pretrpel
v tolikih bolečinah in iz največe ljubezni,
usmili se me, o Bog.

3. Gospod moj, Jezus Kristus, molim rano
leve roke Tvoje. Hvala Ti, da si jo pre¬
trpel za mene s toliko ljubeznijo in v toli¬
kih bolečinah! S Teboj trpim muke Tvoje
in muko prežalostne matere Tvoje. Po za-
služenju te svete rane Tvoje, prosim Te,
obvaruj me pekla, kterega sem večkrat za¬
služil, ali kjer bi Tebe ne mogel ljubiti.
Žalostna Mati, prosi Jezusa za mene! Oče
naš. Ceščena Marija. Čast Bogu Očehi  Po
ranah, ktere si Ti, moj Jezus, pretrpel v to¬
likih bolečinah in iz največe ljubezni, usmili
se nas, o Bog!

4. Gospod moj, Jezus Kristus, molim rano
desne roke Tvoje. Hvala Ti, da si jo pre¬
trpel za mene s toliko ljubeznijo in v toli-

377 —

kih bolečinah. S Teboj trpim muko Tvojo
in muko prežalostne matere Tvoje. Po za-
služenju te svete rane Tvoje, prosim Te, da
mi slavo nebeško podeliš, kjer te bom ljubil
popolnoma z vsemi svojimi močmi. Žalostna
Mati, prosi Jezusa za mene! Ote naš. Ce stena
Marija. Čast Bogu Oletu.  Po ranah, ktere
si Ti, moj Jezus, pretrpel v tolikih boleči¬
nah in iz največe ljubezni, usmili se nas,
o Bog!

5. Gospod moj, Jezus Kristus, molim rano
Tvoje svete Strane. Hvala Tebi, da si hotel
po smrti tudi to rano potrpeti, sicer brez
bolečin, ali z veliko ljubeznijo. Trpim z ža¬
lostno materjo Tvojo, ktera je sama to muko
čutila. Po zasluženju te svete rane Te pro¬
sim, daj mi dar svoje svete ljubezni, da Te
zmiraj ljubim na tem svetu, da pridem v
nebo, kjer Te bom ljubil vekomaj. Žalostna
Mati Marija, prosi Jezusa za mene. Ose naš.
Ceštena Marija. Čast Bogu Otetu.  Zavoljo
ran, ktere si Ti, moj Jezus, z veliko ljubez¬
nijo v neizmernih bolečinah pretrpel, usmili
se me, o Bog!

— 378  —

6. Časti sedem žalost Marijinih.

Bog, pazi priti mi na pomoč; Gospod,
hiti mi pomagat!

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si trpela ob času Jezusove smrti.

Prva žalost. Milujem te, žalostna mati,
zavoljo prvega meča žalosti, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si ti pri besedah sv. Simona
v tempeljnu v duhu gledala vse muke tebi
poznane iz svetega pisma, ktere je imel
trpeti tvoj Sin pribit na sramoten križ, umi¬
rajoč pred tvojimi očmi, ali da mu ti ne
moreš pomagati in ne braniti Ga. Zavolj
tega grenkega spomina, ki je toliko let tvoje
srce paral, prosim te, o kraljica moja, iz¬
prosi mi milost, da bo meni vse življenje
moje, posebno na čas smrti, v srce vtis¬
njena Jezusova muka in tvoje žalosti. Oče
nas. Cesčena klanja. Čast Bogu Očetu.

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine
ktere si trpela ob času Jezusove smrti.

Druga žalost. Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo drugega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si vidila, kako ti nedolžnega,

*) Od sv. Alfonza Lig.

- 379  -

ravno rojenega Sina na smrt preganjajo
ravno tisti ljudje, zavoljo kterih je na svet
prišel, pa si bila prisiljena po noči skrivaj
odpeljati Ga v Egipt. Zavoljo teh neprilik,
ktere si kakor nježna Gospa trpela skupaj
s svojim preganjanim Sinom na dolgem in
mučnem potu skoz puste in grde kraje in
prebivajoč v Egiptu, kjer si kakor nepo¬
znana in ptujka nekoliko časa siromašna
in zaničevana živela, prosim te, preljuba
moja Gospa, izmoli mi milost, da tudi jaz
s teboj potrpim do smrti vse nevolje na¬
šega tužnega življenja, in da se tako rešim
večne nesreče v peklu, ki sem jo zaslužil.
Oče naš. Ceščena Marija. Čast Bogu Očetu.

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si imela ob času Jezusove smrti.

Tretja žalost. Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo tretjega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si predrazega Sina svojega
izgubila, ki je tri dni ostal daleč od tebe v
Jeruzalemu, ali ti vkljub vse svoje ljubezni
tega nisi koj opazila, pa tudi nisi vedela,
zakaj je zaostal in, kakor mislim, onih noči
nisi mogla počivati, pa tudi nič druzega ne
delati, kakor hrepeneti za onim, ki je bil

380  -

vse tvoje dobro. Zavoljo žalosti onih treh,
za-te predolgih in pregrenkih dni te prosim,
izmoli mi to milost, da nikoli svojega Boga
ne izgubim, ampak da zmiraj ž njim zje-
dinjen živim in tako ž njim zjedinjen na
čas svoje smrti odidem iz tega mesta. Oče
nas. Cesčena Marija. Čast Bogu Očetu.

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si trpela ti ob času smrti Jezusove.

Cetvrta žalost. Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo četvrtega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si vidila, kako so Jezusa na
smrt obsodili, ko si vidila, kako zvezan z
vrvmi in z verigami, ves v krvi in ranah,
venčan s trnjevo krono, padajoč na potu
pod križem, kterega je nosil na ranjenih
ramenah, kakor nedolžno jagnje gre, da
umrje iz ljubezni do nas. Zadele so se tvoje
oči z njegovimi in pogledi tvoji so postali
kakor strašne sulice, s kterimi si prebadala
obadva ljubeča srca. Zavoljo te velike ža¬
losti, prosim te, izprosi mi to milost, da se
ves podvržem volji svojega Boga in da ra¬
dostno nosim svoj križ v družtvu z Jezusom
do zadnjega izdihljeja svojega. Oče nas. Ceč-
čeva Marija. Čast Bogu Očetu.

— 381  —

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si trpela ti ob času smrti Jezusove.

Peta žalost.  Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo petega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si bila na gori Kalvariji pri¬
čujoča in si gledala, kako pred tvojimi očmi
na tvrdi postelji svetega križa počasi umira
tvoj preljubi Sin v prevelikih mukah in po-
grdah, ali da mu nisi mogla nobenega kre¬
pila dati, kar se vender največim hudodel¬
cem na čas smrti daje. Zavoljo smrtne stiske,
ki si jo trpela skupaj s svojim Sinom, ki
je bil v smrtnih britkostih in zavoljo onih
čutil, ktere si občutila, ko ti je zadnjikrat
s križa govoril, poslavljal se s teboj in vse
nas tebi za otroke izročil, in si ga nepre¬
stano gledala, kako trpi, glavo nagne in
umrje: prosim te, izprosi mi od tvojega kri¬
žanega Sina to milost, da jaz živim in umr-
jem križan za vse stvari tega sveta, ali da
za vse svoje življenje samo za Boga živim,
pridem v nebo, pa Ga tam od obličja do
obličja gledam in vživam. Ote naš. testena
Marija. Čast Bogu Očetu.

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si trpela ti ob času smrti Jezusove.

— 382

Šesta žalost. Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo šestega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si gledala, kako so že mrtve¬
mu Sinu tvojemu Srce s sulico odprli,
mrtvemu za ravno tiste nehvaležnike, ki še
po smrti Jezusovi niso bili siti Njega trpin¬
čiti. Zavoljo te strašne žalosti, ki je vsa le
tvoja bila, prosim te, izmoli mi to milost,
da stanujem v Srcu Jezusovem za mene ranje¬
nem in odprtem, v onem .Srcu, ki je prelep
stan ljubezni, kjer prebivajo vse duše, ki
ljubijo Boga, kjer hočem prebivati tudi jaz,
da ne mislim na kaj druzega, pa tudi ne
ljubim kaj druzega, kakor samega Boga.
Presveta Devica, ti mi moreš to doseči,
upam od v  tebe to dobiti. Oče nas. Cesčcna
Marija. Čast Bogu Očetu.

Mati moja, daj, da srce moje čuti bolečine,
ktere si trpela ti ob času smrti Jezusove.

Sedma žalost.  Milujem te, žalostna mati
moja, zavoljo sedmega meča, ki je prebodel
tvojo dušo, ko si v naročju svojem gledala
mrtvega Sina, ne krasnega in čistega, kakor
si Ga prejela v štalici, ampak s krvijo po¬
škropljenega, strtega, zamazanega in vsega
ranjenega tako, da so se mu kosti viditi

— 383

mogle: .Sin, tako si mu govorila, Sin, kam
Teje  ljubezen pripeljala? In ko so Ga od¬
nesli, da Ga pokopljejo, ti si Ga spremljc-
vala, da Mu s svojimi rokami grob pripra¬
viš ; ko si Mu rekla zadnji z Bogom, pu¬
stila si ž njim pokopano tudi srce svoje.
Zavoljo tolikega trpljenja prelepe duše svoje
izprosi mi, o Mati lepe ljubezni, odpuščenje
grehov, s kterimi sem preljubeznjivega svo¬
jega Boga razžalil, za kar se kesam iz glo¬
bočine srca: brani me in varuj me v skuš¬
njavah, pomagaj mi ob času smrti moje, da
se po zasluženju Jezusovem in po priprošnji
tvoji izveličam in da s tvojo pomočjo po
tužnem pregnanstvu na zemlji pridem v nebo,
kjer bom Jezusa in tebe hvalil in slavil na
vekomaj. Amen.

Prosi za nas, prežalostna Devica! I)a bomo
vredni obljub Kristusovih.

Molimo!  O Bog, pri kterega trpljenju
je po Simeonovem prerokovanju presladko
dušo slavne Device in matere Marije meč
žalosti prebodel, daj nam milostivo, da mi,
ki žalosti njene častimo in razmišljujemo,
blaženstvo po trpljenju Tvojem dosežemo.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v

384  —

jedinosti Duha svetega Bog na vse veke
vekomaj. Amen.

Veliko odpustkov je podelil Benedikt XIV. vsem,
ki te molitve na čast sedem žalosti Device Marije
vsaj enkrat izmolijo; oni pa, ki te molitve vsaki
dan izmolijo, dobivajo popolnoma odpustke, ktere
morejo tudi dušam v vicah darovati.

7. Molitve k blaženi Devici Mariji za vsaki
dan v tednu od sv. Alfonza Lig.

V nedeljo.

Za odpuščenje grehov.  O Mati Božja,
glej pred nogami tvojimi siromašnega greš¬
nika, ki k tebi pribeži in v tebe zaupa. Res
je, nisem vreden, da name pogledaš; ali
vem, da si vidila, kako Sin tvoj umira, da
grešnike odreši in da zato neizrečeno hre¬
peniš, njim pomagati. O Mati usmiljenja, po¬
glej na moje siromaštvo in usmili se me!
Slišim, kato te imenujejo, da si pribežališče
grešnikov, upanje obupovajočih, pomoč za¬
puščenih : bodi torej tudi meni pribežališče,
upanje in pomoč. Ti me moreš in moraš
rešiti z zagovorom svojim. Po ljubezni Je¬
zusa Kristusa te prosim, priteči mi na po¬
moč; podaj svojo roko revnemu grešniku,
ki je padel, ali se tebi priporoča. Vem, da

— 385  —

se veseliš pomagati grešniku, kjerkoli mo¬
reš: pomagaj mi torej sedaj, ker moreš.

S svojimi grehi sem izgubil Božjo milost
in svojo dušo; sedaj se izročam v tvoje
roke: pokaži mi, kaj naj storim, da milost
Gospoda svojega zopet dobim, vse bom sto¬
ril koj in ne bom odlašal. On sam me k
tebi obrača, da mi pomagaš; On hoče, da
k tvojemu usmiljenju pribežim, da mi po¬
magajo dobiti izveličanje ne samo zasluženja
tvojega Sina, ampak tudi prošnje tvoje.
Iv tebi torej prihajam; prosi svojega Božjega
Sina za mene! Pokaži svetu, koliko dobrega
storiš onim, ki v tebe zaupajo. Tako upam,
tako naj bo! — Češčena si Marija (trikrat).

V ponedeljek.

Za stanovitnost. O kraljica nebeška,
sveta Marija! Bil sem suženj peklenskega
duha, ali sedaj se službi tvoji za vselej da¬
rujem in obvezujem se, častiti te vse dni
svojega življenja in' vedno tebi služiti. Primi
me torej za svojega služabnika. Ne zavrzi
me, kakor sem zaslužil! O mati moja. v
tebe sem vse upanje svoje postavil. Hvalim
in slavim Boga, ki mi je v usmiljenju svo¬
jem to upanje dal. Kes, zabredel sem v ve-

25

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 386

like grehe, ali upam, da so mi po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa in po tvojem zago¬
voru že odpuščeni.

Ali to, predraga mati, mi ne zadostuje;
ena misel mi veliko žalost prizadeva, ta
namreč, da bi milost Božjo zopet izgubiti
mogel. Nevarnosti niso prešle, sovražniki ne
mirujejo, nove skušnjave me bodo napadle.
Varuj me torej, o moja Gospa, pomagaj
proti napadovanju iz pekla in nikako ne
dopusti, da bi zopet grešil in razžalil Je¬
zusa, Božjega Sina tvojega. Ne, nikoli več
se ne sme dogoditi, da bi zopet izgubil svojo
dušo, nebo in svojega Boga. To je milost,
o Marija, ktero iščem in od tebe prosim,
to milost mi izmoli! Tako upam. Amen. —
Ceščena si Marija (trikrat).,

Vtorek.

Za srečno smrt.  O presveta Marija,
mati dobrote in usmiljenja! ako pogledam
na svoje grehe in pomislim na mojo zadnjo
uro, stresem se in prepadem. O sladka moja
mati, na kri Jezusa Kristusa in na tvojo
priprošnjo stavim vse upanje svoje. O to¬
lažnica žalostnih, nikar me takrat ne za¬
pusti; v tisti največi stiski mi ne odreci

387  -

svoje tolažbe! Ako se že sedaj kar prestra¬
šim, kadar samo pomislim na svoje grehe,
na negotovost, če so mi odpuščeni, na ne¬
varnost, da se vanje povrnem, na ojstrost
Božje pravice: kako mi bo še le takrat!

O Gospa moja! izprosi mi poprej, preden
ta strašna ura pride, preden me smrt na¬
pade, oh izprosi mi milost, da se močno
pokesam za svoje grehe, da se resnično po¬
boljšam in da bom potem Bogu vedno po¬
polnoma zvest. In ko mi pride ura smrti,
o Marija, upanje moje, onda, ko bom v naj-
večih stiskah, onda mi na strani stoj! Po-
krepi me, da ne obupam zavoljo grehov,
ktere mi bo peklenski duh pred oči stavljal.
Daj, da te bom takrat še večkrat na pomoč
klical in s presladkim Imenom Jezusovim in
tvojim na jeziku svojo dušo izdihnil. To
milost si že prav mnogim od svojih služab¬
nikov izprosila, tudi jaz jo prosim od tebe
in tvrdno upam, da jo bom dobil. Amen.—
Češčena si Marija (trikrat).

V sredo.

Za obvarovanje od pekla.  O pre¬
sveta Devica in mati Božja, Marija! koliko¬
krat sem z grehi svojimi pekel zaslužil!

388  —

Morebiti bi se. bila obsodba po prvem smrt¬
nem grehu koj izpeljala, da nisi ti, o Pre¬
dobra, Božjo pravico prosila, naj pričaka,
potem pa premagala mojo tvrdosrčnost in
upanje mi v srce vlila. In v koliko grehov
bi bil potem še padel, ker mi je toliko ne¬
varnost grozilo, ali ti, o ljubeznjiva mati,
ti si me obvarovala z milostjo, ki si jo za
mene izprosila.

Ali, o kraljica moja, kaj mi bo koristilo
tvoje usmiljenje, kaj hasnila tvoja dobrota,
ako se vender le pogubim. Ako te za kak
čas nisem ljubil, sedaj te ljubim za Bogom
nad vse. Ne daj, da ti zopet nezvest posta¬
nem, ali da se obrnem od Boga, ki mi je
po posredovanju tvojem toliko usmiljenje
pokazal! O moja preljubeznjiva Gospa, ne
dopusti, da te v peklu na vekomaj sovražim
in preklinjam! Bi li mogla trpeti, da se iz¬
gubi eden od služabnikov tvojih, ki te ljubi?

O Marija, kaj ti na to praviš ? Ali se bom
pogubil ? Da, pogubil sc bom, ako tebe za¬
pustim. Pa, kdo bi upal tebe zapustiti! kako
bi mogel pozabiti na ljubezen, ki si jo imela
do mene! Ne, ne more se pogubiti, ki z
zaupanjem k tebi pribeži in se tebi pri¬
poroča.

— 389  —

O moja ljuba Mati, nc prepusti me mojim
rokam, ker bi sc prav gotovo izgubil; daj,
da vselej k tebi pribežim ! Reši me, o upanje
moje, reši me od večnega pogubljenja, in
najpoprej od greha, ki me jedini more v
večno pogubljenje pahniti. Amen. — Ceščena
si Marija (trikrat).

V Zetvrtek.

Prošnja za nebesa.  O kraljica svetega
raja, ki si nad vse angelje povišana in se¬
diš najbliže prestolu Božjemu: tebe jaz, si¬
romak in grešnik, pozdravljam iz te solzne
doline in te prosim, da svoje milostive oči
k meni obrneš. Glej, v kakošnih nevarnostih
živim in bom vedno živel, dokler bom na
zemlji: dušo svojo namreč, nebesa in Boga
izgubiti. V tebe, o Gospa moja, v tebe stav-
Ijam vse upanje svoje. Ljubim te in srčno
želim, kmalo k tebi priti, da te v raju gle¬
dam in slavim. Kdaj bo vender napočil dan,
kjer bom izveličan klečal pred tvojimi no¬
gami? Kdaj bom mogel poljubiti ono roko,
ki mi je toliko milosli podarila? Res, v
življenju svojem sem bil tebi pogostokrat
nehvaležen; ali, ako pridem v nebesa, ljubil
te bom celo večnost in svojo sadašnjo ne-

— 390  —

hvaležnost nadomestil z večno hvalo in ne¬
prestano hvaležnostjo.

Zahvaljujem se Bogu, da mi je to živo
zaupanje dal, ktero imam v Jezusovo kri in
v tvojo mogočno priprošnjo. Vse prave slu¬
žabnike tvoje je vedno ravno tako zaupanje
napolnjevalo in prav nobeden se ni prevari 1.
Ne, tudi jaz se prevaril ne bom. O Marija,
prosi svojega Sina Jezusa, kakor Ga tudi
jaz sam po zasluženju njegovega trpljenja
prosim, da to moje zaupanje potvrduje in
pomnožuje. Amen. — Ceščena si Marija (tri¬
krat).

V petek.

Za -ljubezen do Jezusa in Marije.
O Marija! ti si najbolj plemenita, najbolj
vzvišena, najbolj čista, najbolj lepa, najbolj
sveta od vseh stvari. Da bi vender tebe,
o moja Gospa, vsi ljudje spoznali in ljubili,
kakor zaslužiš! Ali tolaži me misel, da je
mnogo blaženih duhov na nebu in mnogo
pravičnih na zemlji, ki tvojo lepoto in do¬
broto ljubijo. Najbolj pa se veselim, da te
Bog sam bolj ljubi, kakor pa vsi ljudje in
angelji skupaj. O ljubezniva kraljica moja!
ljubim te tudi jaz vbogi grešnik, toda lju-

— 391  —

bim te premalo! Veči in srčniši ljubezen do
tebe želim, in to mi ti izprosi, vsaj je tebe
ljubiti najbolji znamenje izvoljenih za nebo
in milost, ktero Bog samo onim daje, ki se
res izveličajo. Pa tudi to spoznam, o dobra
moja mati, kako sem tvojemu Božjemu Sinu
obvezan, in da On neskončno ljubezen za¬
služi. In ker nič druzega ne želiš, kakor da
Njega vsi ljubimo, zato mi izprosi tudi to
milost, da Jezusa prav posebno ljubim. O,
to milost mi moraš dobiti, vsaj ti pri Bogu
vse premoreš.

Ne iščem od tebe posvetnega blaga, ne
časti in ne bogastva; iščem samo ono, kar
tudi tvoje srce želi, namreč, da bi mogel
jedino Boga ljubiti. Ali bi bilo mogoče, da
bi mi ti ne pomagala, izpolniti to moje hre-
penjenje, ktero se tudi tebi tako dopada?
Ne, pa vsaj mi vže pomagaš, že prosiš za
mene. Da, prosi, prosi za mene, o Marija,
prosi, dokler me ne vidiš v raju, kjer
bom brez strahu vžival in vekomaj ljubil
svojega Boga in pa tudi tebe, o premila
mati moja. Amen. — Ceščena si Marija (tri¬
krat).

— 392  —

V soboto.

Za priprošnjo Marijino. O presveta
mati moja! ako prevdarjam premnoge mi¬
losti, ktere si mi dobila, in pomislim, kako
sem ti vse to z nehvaležnostjo vračal, pač
spoznam, da nobene milosti več vreden ni¬
sem, ali vender nočem dvomiti o usmiljenju
tvojem.

O mogočna zagovornica moja, usmili se
me! Ti deliš vse milosti, ktere hoče Bog
nam siromakom dati in samo zato ti je to¬
liko oblast, toliko bogastvo, toliko dobroto
dal, da nam na pomoč hitiš. Želim, da se
izveličam, zato izročam tebi svojo dušo
in svoje večno izveličanje. Hočem se tvo¬
jim najzvestejšim služabnikom prištevati, ni¬
kar me ne odbij! Ti ravno siromake iščeš,
da jim pomagaš, ne zapusti torej vbo-
zega grešnika, ki k tebi pribeži. Govori
za mene; tvoj božanski Sin usliši vsako
tvojo prošnjo.

Vzemi me v svojo varstvo, to mi je za¬
dosti; ker se ničesar ne bojim, ako me ti
varuješ in braniš. Ne bojim se storjenih
grehov, vsaj mi boš ti odpuščenje od Boga
izprosila; ne bojim se hudobnega duha, vsaj

— 393  —

si ti mogočnija od celega pekla; ne bojim
se tudi ne pogleda svojega sodnika Jezusa
Kristusa, vsaj ga bo molitev tvoja z menoj
izmirila. Čuvaj me torej, mati moja, dobi mi
odpuščenje grehov, pravo ljubezen do Je¬
zusa, sveto stanovitnost, srečno smrt in
slednjič nebesa. Res, teh milosti ne zaslu¬
žim; toda če ti Boga za to prosiš, dobil jih
bom. Prosi torej Jezusa za mene!

O Marija, moja kraljica, na tebe zaupam;
v tem upanju počivam, v tem upanju hočem
živeti in umreti. Amen. — Ceščena si Ma¬
rija (trikrat).

300 dni odpustkov za enkrat na dan, če se do-
tična molitev in trikrat Čelčena si Marija izmoli,
da se preblaženi Devici vsaj nekoliko zadosti za
razžalitve, ktere mora od brezbožnih ljudi pretrpeti.

— 394 —

Deseto poglavje.

Sveti zakramenti.

I. Sveti krst.

Ko si bil krščen, prejel si neizmerno ve¬
like dobrote: preporodi! si se na novo čez-
naturno življenje, postal si sin Božji, spre¬
jet si bil v občinstvo svetih, postal si dedič
kraljestva nebeškega, sodedič Kristusov. Ka¬
darkoli se ti krstni dan povrne, moraš se
vseh imenovanih dobrot spominjevati, ter se
Gospodu Bogu pokazati hvaležnega. Izpovej
se ta dan in obhajaj, potem pa ponovi krstno
obljubo, kakor je na strani 225.

II. Sveta birma.

1. Stariši so dolžni, svoje otroke za sveto
birmo lepo pripraviti. Naj otroci vsaj deset
dni poprej molijo k Duhu svetemu, naj se
dobro izpovedo in obhajajo, če so že pri
sv. obhajilu bili, naj se vadijo v onih čed¬
nostih, ktere so za njihovo starost. Za botre
naj stariši samo take ljudi odberejo, ki so do¬
bri katoličani, ki torej sveto krščansko vero
ne samo znajo, ampak tudi po njej žive.

— 395 —

2. Se važniši je pa to-le. Na sv. birmi se
otroci drugikrat darujejo in posvečujejo
Bogu, stvarniku neba in zemlje; drugikrat
se slovesno pripeljejo k Gospodu Jezusu
' Kristusu, Odrešeniku, pa mu se kakor Nje¬
govo vlastništvo darujejo; drugikrat se ma¬
zilijo in posvečujejo, da bodo stan za Duha
svetega. Vse to se je pri sv. krstu dogodilo
prvikrat. Starši, otroci vaši od sedaj niso
več vaši otroci, ampak so otroci Božji; vi
ste samo namestnici Božji, ki jih odhranju-
jete' in vzgajate. Zato ste prav ostro obve¬
zani gledati in paziti, da vam se otroci od
Boga dani, Božje posestvo, od Boga ne
obrnejo in iz rok Jezusovih ne iztrgajo. Pri¬
zadevajte si, otroke svoje tako krščanski
odgajati, da obvarujejo milost in darove sve¬
tega Duha in da ne prenehajo biti posestvo
Božje. Otroci so vaši biseri, ki vam jih je
Bog dal, da jih za nebesa pripravite. Pazite,
da jih tako čiste in nedolžne Bogu vrnete,
kakor ste jih odkupljene in posvečene iž
Njegovih rok dobili. O kako bote mogli ve¬
seli biti, ako bote sodnji dan mogli sodniku
reči: Gospod, ohranili smo v nedolžnosti
otroke, ktere si nam izročil, da jih za Tebe
in za nebo varujemo!

396  —

Vedno opominjajte otroke, da se varujejo
zla, ali, da delajo dobro. Ali , da vamfnauk
ne bo brez koristi in sadu, hodite sami pred
otroci z dobrim ižgledom, da gledajo vaša
dobra dela, ter hvalijo in slavijo Očeta, ki
je v nebesih, naj otroci vidijo, da ste res
pobožni, da ljubite Boga in bližnjega svo¬
jega. Pazite, da pred otroci nikoli ne izustite
besedi, ki bi mogle njihovo sramožljivost
razžaliti, še manj pa kaj storiti ali dopuš¬
čati, da kteri drugi kaj reče ali stori, kar
bi za njihovo nedolžnost moglo nevarno biti.
Tako bote dosegli, da vaši otroci ne bodo
samo dediči vašega imena in vašega premo¬
ženja, ampak tudi vaših čednosti, kar je več
vredno, kakor pa vsa bogatstva na zemlji.
Toda, če odgojevanje otrok zanemarjate, ako
slepi od ljubezni njihove pogreške pregledu¬
jete, pokrivate, branite; ako jih s slabim izgle-
dom od čednosti odvračate in na zlo obračate;
onda ste vi najnesrečniši stariši na svetu,
ker pehate v prekletstvo otroke svoje in
doletelo vas bo prekletstvo Gospoda našega
Jezusa Kristusa, ki vsem pravi: »Kdor enega
od malih, kteri v mene verujejo, pohujša,
bolje bi mu bilo, da mu se je mlinski ka¬
men na vrat obesil in da se je potopil v

397

globočino morja; gorje svetu zavoljo po¬
hujšanja !«

3. Pa tudi botri imajo strogih dolžnosti
do svojih birmancev. Zakrament sv. birme
daje vernikom močno orožje, da se morejo
vspešno vojskovati proti dušnim sovražni¬
kom in izveličati se; ali za to vojskovanje
morajo imeti dobrih vodnikov. Taki dobri
vodniki jim morajo botri biti. Botri! dolžni
ste svoje birmance podučiti, kako se morajo
vojskovati; morate jih voditi in vojskovati
se ž njimi proti sovražnikom izveličanja:
morate jih od hudobnih tovarišev varovati,
I  z besedami in izgledom pobujati na dobro;
morate jih opomniti na nevarnosti za dušo,
na zanjke peklenskega duha, na lažnjivost
sveta, na nečimernost posvetnih veselic, mo¬
rate jih varovati, da ne zabredejo na slabe
• poti; morate jih tolažiti v žalosti, svetovati
jim v dvomih, vzdigniti jih, ako bi bili ne¬
srečni in bi padli: tako jim bote prav mnogo
pomagali, d* pridejo v večno življenje. Pa
tudi v telesnih potrebah jim pomagajte, ko¬
likor morete.

Dobro in koristno je, ako birmancu kaj
darujete. Ali dajte mu dar, kojega bo mogel
ohraniti do poznih let, da ga bo dar vedno


— 398 —

mogel spominjati na milosti svete birme.
Kadarkoli birmanec tak dar pogleda, zbu¬
dile mu se bodo te-le ali slične misli:' »Pre¬
jel sem sv. Duha, On me je potvrdil. Po¬
trebno je, da pobožno živim in da se z vso
silo varujem greha. Vsaj sem obetal, da bom
tako delal.« Primerni darovi so molitvene
knjige, krasne slike, lepi križi. Kako tolaž-
ljive spomine bodo taki darovi pobujevali!
Ali ni ginljivo, ako kristjan na svojo smrtno
uro vzame v roke ravno tisti križ, kterega
so mu dali birmanski boter, in zakliče: »Naj
Bog povrne mojemu botru, ki so mi to zna¬
menje izveličanja dali. Z Jezusom sem se
dobro vojskoval, z Jezusom sem svoj tek
dokončal, z Jezusom se bom sadaj preselil
iz zemlje v nebesa «

4. Na obletnico sv. birme ali o binkoštih
se spomni na milosti, ktere si prejel od
sv. Duha; pobožno moli k Njemu, zahvali
se Mu prav iz srca, izpovej se, obhajaj in
posveti ves dan z dobrimi deli.

Molitev pred sv. birmo.

O sveti Duh, tvrdo verujem, da Te bom sedaj
v zakramentu sv. birme prejel; verujem pa
zato, ker si Ti to rekel, ki si sama resničnost.

— 399

Zaupam na neizmerno usmiljenje Tvoje,
o sveti in posvečujoči Duh, in tvrdno pri¬
čakujem, da bom mnogo milosti dobil, ko
Te bom v sveti birmi prejel. Tvrdno upam
dobiti tudi to milost, da bom dober in po-
polen kristjan, da svojo vero povsod in
brez sramovanja izpoznavam, naj bi zato
tudi umreti moral.

Ljubim Te, sveti Duh, iz vsega svojega
srca, iz vse svoje duše, iz vseh svojih moči,
nad vse, ker si Ti Bog moj, ker si neiz¬
merno dober in zaslužiš ljubljen biti. Vžgi
v srcu mojem ogenj svoje ljubezni in daj
mi milost, da morem po prejetem zakramentu
svete birme vse krščanskedolžnosti do smrti
natanko in popolnoma izpolnjevati. Amen.

Molitev po sv. birmi.

O moj Bog, premilostni stvarnik in pre¬
dragi moj Oče nebeški, naredil si, da je
duša moja, alcoravno siromašna in nevredna,
postala hram Duha svetega. Prevelika čast
je to za mene, da sem Tebi tako blizo, da
si me obogatil z vsemi darovi in milostmi
sv. Duha. Sedaj imam one dragocene darove,
po kterih sem tako hrepenel. Ne morem se
Ti sam dovoljno zahvaliti. Primi zahvaljc-

— 400

vanjo vseh angeljcv in svetnikov; naj so Ti
presveta Mati Sina Tvojega in preslavno
družtvo vseh svetih apostelnov namesto mene
dostojno zahvaljuje. Križ Jezusa Kristusa,
ki mi je na čelo vtisnjen, naj me varuje in
brani od vseh mojih sovražnikov. Sveta mi¬
lost, ktero si pomaziljenjem s sv. krizmo v
dušo mojo vlil, naj mi prevzame vso dušo
mojo, naj izceli ranjeno srce moje, naj mi
voljo potvrdi in naj me tako ravna, da vse
življenje svoje samo Tebi služim. Od sedaj
ne iščem druge časti in slave od te, da se
imenujem, pa tudi v resnici sem borilec in
učenec Jezusa Kristusa: zato mi dodeli, da
prej umijem, kakor pa da Ti bom nezvest
in da z grehom Duha svetega izpodim iz
svojega srca. Tebi, o Bog, hočem živeti,
Tebi umreti, Tvoj hočem biti v življenju in
v smrti. Amen.

Molitev na obletnico sv. birme.

(Moli jo po sv. obhajilu.)

O Duh sveti, Duh ljubezni in resnice, ki
iz Očeta in Sina izhajaš, ki se z Očetom in
Sinom jednako moliš in slaviš, v globokem
spoštovanju in v svetem strahu padem pred
Te na kolena, ter Te molim kakor svojega

— 401  —

Boga in Posvečevalca. Hvalim Te in slavim
zavoljo čudežnih del, ktera si narejal prej,
in ktera narejaš še sedaj. Ti si govoril po
prerokih ter oznajneval prihodnjega Odre¬
šenika; Ti si sv. Janezu krstniku pokazal
Odrešenika; Ti si dovršeno delo odrešenja,
binkoštni dan po apostelnih vsemu svetu
oznanil; Ti učiš in ravnaš sveto cerkev in
boš pri njej ostal do konca sveta; tudi mene
si na sv. krstu očistil od izvirnega greha,
posvetil me, povzdignil me do časti otroka
Božjega ter mi dal pravico na nebeško
kraljestvo. Prav iz dna srca se Ti za te
neslažune milosti zahvaljujem.

Zahvaljujem se Ti, o sveti Duh, posebno
danes, ko praznujem vsakoletni spomin na
sveto birmo, kjer si prišel v mene, podelil
mi prevelike milosti in dal mi dar modrosti,
dar razumnosti, dar soveta, dar moči, dar
znanosti, dar pobožnosti in dar strahu Bož¬
jega. Kako bi Ti mogel poplačati vse to,
kar si duši moji storil? Ali naj se popra-
šam, če sem vse te milosti in darove in
neprecenljive dobrote v sebi ohranil, ter jih
dobro porabil? Ali sem ostal zvest zastavi
križa svojega Odrešenika? Ali sem se po¬
gumno vojskoval zoper vse skušnjave, zo-

20

Stadler, Ljubimo Jezusa.

402  —

per vsa zapeljevanja poželjivosti, sveta in
satana? Zalibog, nisem vsega tega izpolnje¬
val! Teži me moja vest, ona mi očita, da
sem bil Tebi, o sveti Duh, neizrečeno ne¬
hvaležen. Odpusti mi! usmili se me! s po¬
močjo Tvoje milosti se hočem poboljšati.

Tebi na čast in duši svoji na izveličanje
hočem ponoviti obljubo sv. krsta. Odpovem
se vragu, svetu in poželjivosti. Od sebe od¬
bijam in sovražim vsa njihova dela, neči-
murnosti, poželjivosti in skušnjave. Samo
Tebi hočem služiti, samo Tebe ljubiti in
sicer nad vse z vso dušo svojo. Tebi daru¬
jem in posvečujem svoje telo in svojo dušo,
vse moči in darove svoje. Samo za Tebe
hočem živeti; Tvoj naj bom živ in mrtev.
Tako sedaj odločno hočem, samo, prosim
Te, potvrdi slabo voljo mojo! Oče nebeški,
za to Te prosim po Jezusu Kristusu, Sinu
Tvojem, Gospodu in Odrešeniku našem,
ki s Teboj v edinosti svetega Duha živi in
kraljuje na vekomaj. Amen.

III. Zakrament svete pokore.

Priprava za sv. izpoved.

Kako bi se mogel zahvaliti Tebi, o Bog,
da si postavil zakrament svete pokore, v

— 403  —

kterem se odpuščajo grehi in se morem s
Teboj pomiriti. Zanašam se na Tvojo usmilje¬
nost in želim prejeti'vse milosti tega sve¬
tega zakramenta. Prosim Te, pomagaj mi,
da se vredno pripravim: razsvetli mi pamet,
da spoznam svoje grehe, omehčaj mi srce,
da se za nje pokesam in da jih sovražim,
vodi moj jezik, da jih izpovem, kakor se
mora, da se mi odpuste.

O Bog, ki razsvetljuješ srca vernih s svo¬
jim svetim duhom jn jih podučuješ: daj,
da v tem Duhu spoznamo, kar je prav in
da njegovo tolažbo zmiraj občutimo.

O presveta Devica Marija, sv. Jožef, ti moj
sveti patron, ti angelj varuh, vsi angel ji,
svetniki in svetnice Božje, pomagajte mi, da
se izpovem vredno, iskreno, skesano in po¬
polnoma. Amen.

Izpraševanje vesti. : ” : )

Pomni besede pobožnega Tomaža, ki pravi:
Pravični obdolžuje sam sebe, zato tudi ti vsak
dan premišljuj, kako živiš. Nespametni se jezi,
ako mu kdo kaj očita in ga opominja, ne-

*) Iz knjige: Hodi za Kristusom! Izdala družba
sv. Mohora 1888.

— 404

čimerni nič ne mara zato, prevzetni se iz¬
govarja, leni se nič ne zmeni. Kdor pa je
moder, rad premišljuje svoja dela, rad se
ozira nazaj, kaj je bilo, in naprej, kako bo
v prihodnje. Strašijo ga grehi njegovi. —
Pazi torej tudi ti na svoje napake, sam od
sebe tirjaj oster odgovor; preglej, kaj in
kako si grešil; ozri se v svoje srce in po¬
misli, ali ne gospodari v srcu jeza, nevoš-
ljivost, nečistost, napuh, nepotrpežljivost ali
žalost. — Toda ni še dovolj, da pomisliš,
kaj si grešil, treba tudi, da premisliš, kaj si
dobrega opustil in ali si dobro delal v čast
Božjo. Sam sebe sodi ojstro in poznal se
boš, žaloval boš zaradi storjenih grehov,
varoval se jih in našel boš odpuščenje in
milost pri Bogu.

Ogledalo vesti.

(To ogledalo vesti je posneto po obširnem „ogledalu“
v Kosarjevi Nebeški hrani 0 .)

1. Ali si opuščal jutranje, večerne molitve,
angeljsko češčenje? — Ali si se sramoval
svoje vere? — Ali si se norčeval iz svetih
reči ?

2. Ali si Božja imena, imena Marije in
svetnikov lahkomiselno in brez spoštovanja

— 405 -

izgovarjal? — Ali si klel, rotil se, pridušal?

Ali si po krivem prisegel? — Ali si iz¬
polnjeval Bogu storjene obljube?

3. Ali si ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih kedaj delal hlapčevska dela, ali druge
silil brez potrebe in pravega privoljenja? -
Ali si bil ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih pri celi sveti maši ? — Kako si sc
vedel v cerkvi? - Ali si poslušal pridigo?
— Ali si podložnim branil k sv. maši? —
Ali si odvrnil koga, da ni šel k sv. maši ?

4. Otroci, mladeniči, dekleta:  Ali
si bil pokoren starišem? — Ali si jim bil
zvest? - - Ali si jim kaj vzel, prodal, golju¬
fal, zapravil? — Ali si spoštoval stariše,
molil za-nje? — Ali si jih grdo gledal, pi¬
kal, zaničeval, zmerjal, klel, ali (kar te Bog
varuj) suval, pehal ali celo vdaril? — Ali
si jim v bolezni, v starosti postregel ?

Ali si njih zadnjo voljo izpolnil? —- Sta-
riši, gospodarji:  Ali skrbiš za zdravje
in življenje otrok? — Ali jih poučuješ v
krščanskem nauku?  — Alijih vodiš v cer¬
kev, k sv. zakramentom ? — Ali sijih  po-
hujšal s kletvino, prepirom, grdim govor¬
jenjem in vedenjem? — Ali si pustil do¬
mače po noči brez varuha? - Ali si dovolil

406 —

družini, da so hodili v slabe druščine, ple¬
sat, igrat, ali po noči na vas? — Ali si z
družino ravnal premehko ali preostro?

5. Ali si sebi ali drugemu škodoval na
zdravju in življenju? — Ali si se preveč
jezil, žaloval, vžival v preveliki meri jedi
in pijače, osobito škodljive? •— Ali si s ple¬
som, s ponočevanjem zdravje spodkopaval?

— Ali živiš v sovraštvu in se nočeš spra¬
viti? — Ali si bil pri kakem pretepu, po¬
boju? — Ali si koga pohujšal?

6. Ali si imel rad nečiste misli in želje?

— Ali si nespodobne reči poslušal, govoril,
gledal, bral, pel? — Ali si hodil v nevarne
kraje na ples, v slabe gostilnice, po noči
na vas? — Ali imaš znanje z drugim spo¬
lom? — Iz kakega namena? — Ali si se
v dejanju pregrešil zoper sv. čistost sam s
seboj ali z drugim?

7. Ali si kedaj po krivici želel tuje blago?

— Ali si koga goljufal, okradel ? — Ali si
prelakomen? — Ali druge odiraš, previsoke
obresti tirjaš, krivo mero in vago rabiš;
bližnjemu na polju, v hosti, pri drevju škodo
delaš? —■ Ali si izplačal in dal, kar si dol¬
žan starišem, bratom, sestram in drugim,
kar jim gre? — Ali kake najdene reči no-

— 407 —

češ nazaj dati? — Ali si vkradene reči kupo¬
val, prodajal, skrival?

8. Ali si druge opravljal, obrekoval, be¬
sede prenašal, podpihoval, zdražbe delal? —
Ali si se lagal, prilizoval, hlinil?

9. Ali si se postil? — Ali si post zani¬
čeval in se iz posta norčeval ter za nalašč
meso jedel?

10. Ali si bil vsako leto o velikonočnem
času pri spovedi in sv. obhajilu? — Ali si
opravil spoved? — Ali si opravil naloženo
pokoro? — Ali si kak greh pozabil, ker. si
premalo vest izprašal ? — Ali si kal; greh
nalašč zamolčal ? — Ali si izpolnjeval, kar
si pri zadnji spovedi obljubil ? — Ali si
nevredno prejel sv. obhajilo?

11. Ali si v adventu in postu hodil po
veselicah, ali si plesal, igral, pijančeval,
ponočeval v tem času?

12. Ali izpolnuješ dolžnosti svojega stanu?
— Ali si ž njim zadovoljen? — Ali godrnjaš
zoper Boga in Božjo previdnost? — Ali se
povzdiguješ nad druge, jih zaničuješ ali jim
zavidaš? — Ali si len in zanikern pri svo¬
jih opravilih?

Ali greš danas k spovedi iz navade ali
prisiljen? — Ali imaš resnično voljo po tej

— 408  —

spovedi poboljšati se in vse storiti, kar ti
spovednik naroči?

Kesanj e in sklep.

(Od sv. Frančiška Šaleškega.)

0 moj Bog! sedaj razmišljujem Tvojo ne¬
izmerno dobroto, ki me je vstvarila, vzdr¬
žala, varovala in branila, iz mnogih nevar¬
nosti rešila, ter mi mnogo dobrega podelila;
sedaj prevdarjam v srcu, kako si neizmerno
usmiljen, pa si me dobrotljivo prenašal, če¬
ravno sem Te mnogo žalil, z ljubeznivim
navdihovanjem klical me nazaj, na moje
pokesanje neizrečeno potrpežljivo čahal, če¬
ravno sem bil nehvaležen, neveren, čeravno
sem pokoro odlašal in odbijal milosti, ktere
si mi ponujal; sedaj pogledujem, kolikokrat
sem oskrunil dušo svojo ter izgubil svetost
in nedolžnost sv. krsta, ktero varovati sem
po botru obljubljeval: sedaj, ko vse to pre¬
mišljujem, zopet sem se zavedel in s ske¬
sanim srcem padem pred Te na kolena, pa
izpovedani in pripoznavam, da sem razžalil
Tvoje Veličanstvo in Gospoda našega Jezusa
Kristusa, ki je za mene sramotne smrti na
križu umrl in da sem zaslužil pogubljen biti
na vekomaj.

409  -

'J oda iz vsega srca sovražim vse svoje
grehe, pa pribežim k prestola Tvojega usmil¬
jenja in iz dna srca vpijem: Usmili se me,
o Bog, usmili se me! Daj mi, prosim Te,
milost, odpusti mi grehe moje, za kar Te
prosim po Jezusu Kristusu, edinorojenem
Sinu Tvojem in Gospodu našem, ki je za
mene na križu umrl. Na Njega stavim vse
upanje svoje. Danas, o Bog, ponavljam krstno
svojo obljubo; kakor pri sv. krstu, tako se
odpovedani tudi danas vragu, svetu, mesu,
vsem njihovim delom, grešnim sladkostim in
poželjivostim za vse svoje življenje. In zato
darujem Tebi, o Bog, vso svojo dušo in vse
njene moči, svoje srce in vse njegove ob¬
čutke, svoje telo in vsa njegova čutila in
obljubljam, da kar nič od tega, karkoli imam,
ne bom vpotrebil proti volji Tvojega Božjega
veličanstva; vsega se darujem Tvoji sveti
volji, in obetam vso pokornost, kakor 1 i
jo je vsaka pobožna duša dolžna. Ako bi
me prevarila zvijačnost sovražnikova, ali
zapeljala človeška slabost, da bi se zopet
spozabil, pa bi ne delal po svojih sklepih,
obečam Ti, da se bom s pomočjo milosti
sv. Duha koj popravil.

To je moj nepremakljivi sklep, moja ne-

- 410  —

premenljiva volja, ki Ti jo sedaj brez izjeme
izpovedam. To glasno obetam pred Teboj,
o Bog, pred vojskujočo cerkvijo, kije naša
mati in ki bo moje sklepe po svojem na¬
mestniku poslušala ter prejela. O večni, vse¬
mogočni in neizmerno dobri Bog, Oče, Sin
in Duh sveti, ponižno Te prosim, primi ka¬
kor ugodan vonj daritev celega mojega bitja.
In ker si mi dal to milost, da sem sklepe
naredil, oh prosim Te, daj mi tudi še to
milost, da vse izpeljem. O Bog, Ti si moj,
Bog mojega srca, Bog duše moje! Molim Te,
ljubim pa hočem, da Te ljubim in molim na
vekomaj. Amen. *

Preden začneš izpoved, moli:

Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova,
da se svojih grehov prav in čisto izpovem.
Jaz vbogi grešnik se izpovem Bogu vsemo¬
gočnemu, Mariji, Materi Božji, vsem svetni¬
kom in svetnicam Božjim in vam mašniku,
namestniku Božjemu, da sem od svoje zadnje
izpovedi (povej, kedaj si bil zadnjič pri izpovedi)
velikokrat in obilno grešil z mislijo, z be¬
sedo, z dejanjem in zamudo dobrih del, po¬
sebno se obtožim:

(Sedaj se izpovej vseh svojih grehov, in ko si
vse povedal, reci:)

— 411  —

Drugih grehov se več ne spomnim. Pro¬
sim, duhovni oče, izveličavne pokore in svete
odveze, če sem je vreden.

Pazljivo poslušaj, kar te uči izpovednik, odgovori
razločno, kar te vpraša in dobro si zapomni pokoro;
potem moli kesanje:

O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi
iz srca žal, ker sem Tebe, svojega prelju-
beznjivega Boga, Tebe, vso svetost in ne¬
skončno dobroto, ki Te iz vsega srca lju¬
bim, ž njimi razžalil. Trdno sklenem, s Tvojo
pomočjo svoje življenje poboljšati in vse,
tudi smrt rajši pretrpeti, kakor Tebe, svo¬
jega Boga, še kedaj s kakim grehom raz¬
žaliti. Daj mi moč, da izpolnim ta svoj
sklep! Prosim Te, po neskončnem zaslužen)u
Tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in
Izveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Molitev po sv. izpovedi.

Kako dober si, o Bog, kako veliko je
usmiljenje Tvoje, kako neizmerna Tvoja
ljubezen! Odpustil si mi vse grehe in na¬
pake, zopet si me vzel za otroka svojega,
akoravno sem zaslužil, da me na vekomaj
sovražiš in pahneš v pekel. Kako neizrečeno
dober in usmiljen si do mene, revnega greš-

— 412  —

nika! Kako bi sc Ti mogel dovoljno za¬
hvaliti? S pokornikom Davidom govorim:
»Hvali, duša moja, Gospoda in kar je v meni
Njegovo sveto Ime. Hvali, duša moja, Gos¬
poda in ne pozabi Njegovih dobrot, ki je
vse slabosti tvoje zacelil, ki te je rešil iz
brezna, ovenčal z milostjo in usmiljenjem,
ki ti ni storil po tvojih grehih in ne plačal
po tvojih krivicah. Hvalite Gospoda vsi an-
gelji Njegovi, hvalite Ga vse vojskine trume
Njegove! Hvalite Gospoda vsa dela Njegova,
hvali, o duša moja, Gospoda na vseh me¬
stih Gospodstva Njegovega.« Ne, o Gospod,
ne, nikoli ne bom prenehal hvaliti Te in
slaviti zato, ker si mi milostno odpustil vse
grehe moje. O Marija, predraga moja mati,
zahvali se ti Gospodu Bogu mesto mene za
preveliko usmiljenje, da me je zopet sprejel
za otroka svojega. O angelj varuh, ti sveti
Jožef, ti moj sveti patron in vsi svetniki
hvalite in slavite Gospoda in Njegovo ne¬
skončno ljubezen na vekomaj. Amen.

Dobri sklepi.

Moja hvaležnost bo Tebi, o pravični Bog,
mila  in draga, ako obvarujem milost, ki sem
jo sedaj od Tvojega usmiljenja prejel. Dru-

— 413  —

gače, ko bi namreč milost lahkoumno izgu¬
bil, bil bi Tebi prav nehvaležen in klical bi
na-se Božjo jezo Tvojo. Zato zopet in zopet
obetam: najdraži in najmiliji od vseh za¬
kladov mi bo od sedaj Tvoja milost, nič
naj me nje ne oropa, nič naj me od nje ne
odloči! Naj bo grešna stvar še tako prijetna
in sladka, ne bo me premenila, naj bo čed¬
nost še tako pusta in težka, vender jo bom
vršil, naj bo vojskovanje še tako silno, ni-
kako ne bom odjenjal. Plevel hočem iz srca
iztrgati, grešne poželjivosti zatreti, starega
človeka izvleči pa novega obleči, čednostno
in krščanski hočem živeti in vse dolžnosti
svojega stanu natanko izpolnjevati. O moj
Bog, vse rad pretrpim, samo da Tvoje mi¬
losti ne izgubim. Amen.

Molitev za stanovitnost.

Bom li izpolnjeval sklepe svoje? Gorje
meni, slab sem in volja moja je omahljiva.
Mnogokrat sem že iskusil, da; se tudi  na
najboljši sklepe svoje ne morem zanesti.
Zato iz globočine srca vpijem k Tebi, - o Bog,
ki jedini podeljuješ milost, da dobro hočemo
in da izpeljemo, kar hočemo. Pokrepi me,
da ne odstopim od storjenih sklepov. Bodi

— 414 .

mi zvest pastir, oh ne dopusti, da zaidem
na krive steze. Hitro priteči, da mi poma¬
gaš, ko pridem v kako nevarnost, da bi
grešil. Daj mi, da v pokori in v službi Tvoji
ostanem stanoviten do konca.

Sveta Marija, mati milosti! mnogim si že
od Boga izprosila milost stanovitnosti, iz¬
prosi jo tudi meni! Sv.Jožef, prijatelj spo¬
kornikov, prosi ti presveto nevesto svojo,
preblaženo Devico Marijo, da me usliši ter
mi stanovitnost podeli. In vi, vsi svetniki.
Božji, pridruženi Mariji in sv. Jožefu, prosite
tudi vi za mene Boga, da mi milost stano¬
vitnosti podeli. Amen.

Pokora se Bogu daruje.

Ako moreš, izmoli naloženo pokoro, pa jo tako-le
Bogu daruj :

Premilostni Bog, pokoro, ktero so mi iz¬
povednih naložili in ktero sem sedaj opravil,
združujem z vsemi spokornimi deli, kar jih
je kjerkoli po svetu opravljenih, ponižno Ti
jo darujem in Te prosim, da jo po neizmer¬
nem zasluženju Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, po zasluženju in po priprošnji pre--
blažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh

— 415  —

svetnikov milostno sprejmeš, da. mi bo v
izveličanje moje duše.

Ker je pa moja, sedaj opravljena pokora
za moje grehe mnogo premala, darujem Ti
za zadostenje vse nevolje, žalosti in nadloge,
ktere sedaj trpim in ktere bom še trpeti
moral, potrpežljivo in vdano v Tvojo sveto
voljo bom vse trpel. Da, tudi sam si bom
večkrat kako pokoro naložil, da Ti po
mogočnosti za grehe svoje zadostim. Tudi
prihodnje pokore Ti sedaj darujem, da jih
kakor zadostenje za moje grehe milostno
prejmeš. Amen.

IV. Zakrament sv. Rešnjega Telesa.

(Od sv. Alfonza Lig.)

1. Kakor pravi sv. Frančišk Šaleški, ne
more nam se Odrešenik pokazati bolj Iju-
beznjiv in nježen, kakor nam se pokazuje
pri sv. obhajilu, kjer Jezus samega sebe
nekako uniči in se tako poniža v stan
hrane, da se more zjediniti s srcom in te¬
lesom svojih vernikov. Zato trdi Gerson,
da je sv. obhajilo najpripravniši sredstvo
vžgati v duši naši pobožnost in ljubezen do
I loga.

— 416

In res, ako govorimo o tem, kako bi Bogu
po volji storili, kaj bi mogla duša storiti,
kar bi Bogu bolj milo, bolj drago bilo od
sv. obhajila? Kakor uči sv. Dionizij, ljubezen
hrepeni po tem, da se zjedini, ali kako bi
se mogli z Jezusom bolj tesno zjediniti, ka¬
kor se zjedinimo po sv. obhajilu? Vsaj Je¬
zus sam govori: »Kdor je moje meso in
pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem«
(.Jesa. 5, 57). Sv. Avguštin pravi: Ako boš
vsaki dan ta zakrament prejemal, Jezus bo
zmiraj s teboj in vedno boš napredoval v
ljubezni Božji.

Če pa želimo, da izlečimo duhovne bo¬
lezni, kje bomo to laglje dosegli, kakor pa
v svetem obhajilu? Vsaj sveti zbor triden¬
tinski uči, da je sveto obhajilo protisredstvo,
da se čistimo vsakdanjih pogreškov in da
se obvarujemo smrtnih grehov.

2. Od kod pa prihaja to, da se mnogi
pogostokrat obhajajo, ali vender ne napre¬
dujejo, ampak vedno v stare grehe padajo?
Temu so krivi oni sami, ki zavživajo hrano,
ne pa hrana sama. Ali je mogoče, tako po-
prašuje Salomon (Prov. 5, 25), da kdo nosi
ogenj v naročju, pa da mu se obleka ne
zažge? Bog je ogenj, ki užiga. On sam

— 417

pride v sv. obhajilu, da ta ogenjes vžge.
Kako torej, praša Vilko pariškikako se
more opažati ta vražji čudež, da v sredi toli¬
kega ognja, duše ostajajo hladne v ljubezni
Božji?

Vse prihaja od slabega notranjega raz¬
položenja, posebno od slabe priprave. Suhi
les se koj zažge, zelen pa ne, ker zelen nima
potrebnih lastnosti, da bi mogel goreti. Zato
je sv. obhajilo svetnikom neizmerno mnogo
koristilo, ker so si prizadevali, da bi se kar
najbolj mogoče dobro pripravili. Sv. Alojzij
se je za sv. obhajilo tri dni pripravljal, tri
dni se je pa zopet Bogu zahvaljeval.

3. Za dobro pripravo mora duša posebno
dve lastnosti imeti: odtrgati se mora od
stvari, in prav posebno mora želeti, da na¬
preduje v ljubezni Božji.

Najpoprej je torej potrebno, da se duša
odtrga od vsake stvari in da iz srca svo¬
jega iztrebi vse, kar ni Bog: »Kdor je umit,
ne potrebuje drugo, kakor da si noge umije,
pravi Jezus Kristus (Joan. 13). To pa po
razlaganju sv. Bernarda pomeni, da mora
oni, ki hoče mnogo sadu vbrati iz sv. za¬
kramenta, ne samo umit biti od smrtnega
greha, ampak čist tudi na nogah, čist namreč

Stadler, Ljubimo Jezusa. 'A

— 418  —

od posvetnih nagnjenj, ki Bogu niso draga,
ker na zemljo privezujejo in ki omadežujejo
dušo, da ne more pobuditi čutil potrebnih
za sv. obhajilo.

Sv. Jedert je poprašala Gospoda, kako pri¬
pravo za sv. obhajilo od nje želi, in Gospod
ji odgovori: nič druzega od tebe ne zahte¬
vam, kakor to, da k sv. obhajilu prihajaš
prazna sama sebe.

Potem je za sv. obhajilo potrebna vroča
želja prejeti Jezusa in Njegovo ljubezen. Na
tej gostariji se samo lačni nasitujejo, pravi
Gerson. Tudi Devica^Marija je rekla: Lačne
napolnjuje blagom. Častiti O. M. Avila piše:
Jezus ni prišel na svet, dokler ga niso po¬
želeli, pa tudi ne prihaja v dušo, dokler ga
ne poželi, vsaj ni potrebno dati to hrano
onemu, ki za njo ne mara. Gospod sam je
rekel sv. Matildi: Nobena bčela ne prileti
tako silno in željno na cvet, da izpije med,
kakor silno mene ljubezen žene, da pridem
k dušam po sv. obhajilu. Ako torej Jezus
tako silno želi priti k nam, moramo tudi mi
silno želeti obhajati se ter prejeti Njega in
Božjo ljubezen Njegovo; in po besedah sv.
Frančiška Šaleškega mora duša k sv. obha¬
jilu pristopati prav posebno s tem namenom,

- 419 —

da napreduje v ljubezni Božji, ker iz lju¬
bezni se mora prejemati On, ki se nam samo
iz ljubezni daje.

4. Ni molitve, ki bi bila Bogu ugodnija,
duši naši pa koristnija od molitve zahval-
nice po sv. obhajilu. Mnogi slavni pisatelji
(Suarez, Gaetan, Valenzer, de Lugo in drugi)
tvrdijo, da, dokler ostanejo podobe tega
sv. zakramenta v nas, da sv. obhajilo deli
vedno večih milosti duši naši, doklerkoli se
ona ne utrudi, da se z vedno novimi deli
raznih čednosti za to pripravlja; vsaj zbor
florentinski (po odlokah Evgena IV. na Ar¬
mence) uči, da ta sv. zakrament ravno tako
dela v naši duši, kakor dela hrana v našem
telesu, hrana pa, ko se je zavžila, ne pre¬
neha telesu koristno delovati, samo če je
telo za to pripravno.

Zato pobožne duše po sv. obhajilu rade
dolgo časa molijo, kar največ morejo. Častiti
O. M. Avila ostajal je tudi pri misijonih po
sv. obhajilu po dve uri v molitvi. O. Balta¬
zar Alvarez pravi, da moramo čas po sv.
obhajilu prav posebno ceniti in pomisliti,
kakor da slišimo iz ust Jezusovih besede,
ktere je svojim učencem rekel: Mene nimate
vedno pri sebi.

27 *

420 —

5. Ni dobro po sv. obhajilu koj iz knjige
brati, kakor nekteri delajo; bolje je, da po-
bujaš nekoliko časa pobožna čutila, govoriš
z Jezusom, ki je v tebi, ali da večkrat po¬
navljaš kako prav vročo molitvico, ki ti
ogreva srce. Jezus je v vrtu tri ure vedno
isto molitvico ponavljal: Molil je tretjič in
govoril ravno tiste besede (Matth. 24).

V čutilih torej in v molitvah naj se duša
z Jezusom po sv. obhajilu peča; dobro je
vedeti, da so molitve po sv. obhajilu več
vredne in pred Bogom bolj zaslužne, kakor
pa molitve opravljene v drugem času; vsaj
je duša z Jezusom zjedinjena, Njegova pri-
čujočnost pa daje molitvam večo vrednost.

6. Tudi to je dobro, da si zapomniš, da
po sv. obhajilu je Jezus bolj pripravljen
milosti deliti. Sv. Terezija tvrdi, da po sv.
obhajilu sede Jezus v duši kakor na tron
in govori: Duša, prišel sem, da ti dam mi¬
losti; prosi, kar hočeš, dobila boš.

O kolik zaklad nebeških milosti boš do¬
bila, o pobožna duša, ako po sv. obhajilu
ostaneš pri Jezusu eno uro ali vsaj pol ure.
Dvajset minut, ali pa četrt ure najmanj pa
le ostani. Moliti moreš sledeče molitve. Opo¬
minjam te še na to, da tudi po dovršenih

421 —

molitvah ne pozabi na svojega Jezusa, am¬
pak tudi po dnevu se Ga spomni, ter po-
bujaj primerna čutila ali pa kaj moli, samo
da ostaneš zjedinjena z Jezusom, kterega si
prejela.

Molitve pred sv. o b h a j i 1 o m.

1. Pobudi vero. Glej Ga, ide in skače
čez gore in poskakuje čez hribe! (Cant. 2,8.)
O predragi moj Odrešenik! da se v svetem
obhajilu z menoj zjediniš, moral si čez težke
in s trnjem obrasie gore iti: moral si po¬
stati človek, Ti neizmerni postati otročiček,
Ti Gospodar postati hlapec, moral si iz na¬
ročja Očetovega priti v naročje Device, iz
neba v hlevček, s trona slave na les pra¬
vičnosti. Danas pa moraš z nebeškega trona
priti v siromašno srce moje.

»Glej Ga, kako stoji za našo steno, gleda
skozi okna in kuka skozi mreže« (Gant. 2, 9).
Glej, o duša moja, z ljubeznijo, s ktero te
je dragi tvoj Jezus ljubil na križu, z ravno
tisto ljubeznijo stoji sedaj skrit pod prili¬
kami kruha: in kaj dela ? Pogleduje skozi
mreže. Kdor močno ljubi, on želi, da se mu
ljubezen vrne z ljubeznijo. In glej, Jezus ne¬
izmerno ljubi, pa gleda iz sv. hostije kakor

— 422 —

skozi mrežo, On te vidi, akoravno Ga ti ne
vidiš, On pogleduje na tebe, ki se priprav¬
ljaš, da se greš nahranit z njegovim svetim
telesom, On pogleduje na tebe in vidi, kaj
misliš, kaj ljubiš, kaj želiš, kaj mu name¬
ravaš prinesti.

Duša moja, pripravi se, da Jezusa vredno
prejmeš, pa mu v živi veri reci: o preljubi
moj Odrešenik, le še malo časa in prišel
boš k meni! O skriti in večini ljudi nepo¬
znani Bog ! jaz verujem v Tebe, spoznavam
Te in molim Te v presvetem zakramentu
kakor svojega Gospodarja in Odrešenika;
za to vero rad bi tudi življenje svoje daro¬
val. Ti prihajaš k meni, da me z milostmi
obogatiš, ter se ves z menoj zjediniš: oh,
pomnoži vero mojo!

2. Pobudi upanje.  Duša moja, razširi
srce! Tvoj Jezus ti more vse dobro dati, in
dal ti 1 >o, ker te neizrečeno ljubi. Oh, le
prav .velike stvari od njega pričakuj, vsaj
iz ljubezni prihaja k tebi On, največa lju¬
bezen. Da, predragi moj Jezus, upanje moje,
upam v Tvojo dobroto; ko mi samega sebe
daš, vžgi, prosim Te, vžgi v siromašnem
srcu mojem sveti plamen čiste ljubezni in
goreče želje, delati vedno po Tvoji volji,

— 423 —

da od sedaj nič ne poželim razun ono, kar
Ti želiš in hočeš.

3. Pobudi  1 j u b e z e n. O moj Bog, moj
Bog, jedina ljubezen moje duše, kaj si mo¬
gel še storiti, da ljubezni za Tebe vzplamtim?
O Gospod, ni Ti bilo dovolj, da umrješ za
mene, hotel si vstanoviti ta preveliki zakra¬
ment, da se meni vsega daš, da zjediniš srce
s srcem in se popolnoma združiš s stvarjo
tako slabo in nehvaležno, kakor sem jest.
Ali, ne samo to, ampak me še Ti sam va¬
biš, da Te prejmem in močno želiš, da Te
prejmem. O neizmerna ljubezen! o nerazum¬
ljiva ljubezen! o ljubezen neskončna! Bog
se meni sebe vsega daje!

Duša moja! ali veruješ to? pa kaj govo¬
riš? kaj delaš? O Bog, o Bog, o najljubez-
nivši bitje, o jedini, ki si vse ljubezni vre¬
den, ljubim Te iz vsega svojega srca, lju¬
bim Te nad vse, ljubim Te bolj od samega
sese, bolj od življenja svojega! Oh, ko bi
Te vender vsi, da, prav vsi ljubili! Ko bi
vender mogel doseči, da Te ljubijo srca
vseh, kakor zaslužiš! Jaz Te ljubim, o pre-
ljubeznjivi Bog, in siromašno srce svoje
zjedinjujem s srcem Seraflnov, s srcem pre-
blažene Device Marije in s srcem predra-

— 424 —

gega in preljubeznjivega Sina Tvojega. Lju¬
bim Te, o neizmerna dobrota, ljubim Te,
kakor Te ljubijo vsi svetniki in angelji, ka¬
kor Te ljubi Marija in Jezus; ljubim Te
samo zato, ker si vse ljubezni vreden in
da Tebi dopadem. Vsa čutila posvetna od¬
idite iz srca mojega! Mati lepe ljubezni, o
sveta Marija, pomagaj mi ljubiti Boga, vsaj
tako želiš, da bi Ga mi ljubili!

4. Pobudi ponižnost.  Duša moja, ti
torej sedaj že greš, da se nahraniš s pre¬
svetim telesom Jezusovim? Ali si pa vredna?
O moj Bog, kdo sem jaz, kdo si Ti? Vem
in spoznavam, kdo si Ti, ki se meni vsega
daješ; toda ali veš tudi Ti, kdo sem jaz,
ki Te bom prejel?

O Jezus moj, ali je mogoče, da Ti neiz¬
merna čistost želiš priti k meni in ostati v
moji duši, ki se je tolikokrat prepustila
Tvojim sovražnikom, da so v njej prebivali,
ki je omadeževana s tolikimi grehi. Poznam,
o moj Gospod, poznam Tvoje veličanstvo
in svoje siromaštvo; sram me je, priti pred
Tebe. Iz spoštovanja bi rad prav daleč od
Tebe bežal, ker nisem vreden, da se Ti pri¬
bližam : ali ako bežim od Tebe, o življenje

— 425 —

moje, kam naj bi šel? kam pribežal? kaj
bo od mene? Ne, nikakor ne, ne bom bežal
od Tebe, ampak skušal bom, da se Tebi
zmiraj bolje približavam. Ti si zadovoljen,
da Te prejmem kakor hrano, Ti me zato
k sebi vabiš. Pridem torej, o ljubeznjivi moj
Odrešenik, pridem, da Te prejmem ves po¬
nižan in zasramljen zavolj svojih pogreškov,
ali tvrdno zaupam na Tvoje usmiljenje in
na Tvojo ljubezen, ki jo imaš do mene.

5. Pobudi  k e s a n j e. Kako me boli in
peče, o Bog duše moje, da Te do sedaj ni¬
sem dovolj ljubil ! Hotel sem delati po svoji
volji, in namesto da Ti pokažem ljubezen,
razžalil sem Te, močno sem razžalil neiz¬
merno Tvojo dobroto, obrnil sem se od
Tebe, malo maral za Tvojo prijaznost in za
Tvojo milost; da se v kratko obtožim, o
Gospod, prav navlašč sem hotel, da '1 ebe
izgubim. Kesam se zavoljo tega in iz vsega
srca vse to sovražim. Sovražim vse razža¬
litve kakoršnekoli, velike in male, bolj jih
objokujem, kakor bi mogel vse svoje nesreče
objokovati, oh, vsaj sem razžalil Tebe, ne¬
izmerna moja dobrota! Upam, da si mi že
odpustil; ali ako mi še nisi, oh, prosim
Te, odpusti mi vsaj poprej, kakor pa 1 e

— 426

prejmem. Operi s svojo krvijo mojo dušo,
v kteri nameravaš prebivati.

6. Pobudi želje.  Vstani, moja duša,
vstani; že je prišel preblaženi čas, ko ima
tvoj Jezus k tebi priti, da ga prejmeš v
siromašno srce svoje. Glej, kralj nebeški,
glej, tvoj Odrešenik in tvoj Bog, glej, vže
je prav blizo! Bodi pripravljen, da Ga z ve¬
liko ljubeznijo sprejmeš; da, kliči, vabi Ga:
Pridi, o moj Jezus, pridi v dušo, ki po Tebi
koprni. Preden Ti sebe meni daruješ, glej,
darujem Ti jaz siromašno srce svoje. Primi
ga in le hitro pridi, da si ga vzameš.

Pridi, o moj Bog, pridi hitro in ne obu-
stavljaj se! O jedino in neizmerno dobro
moje, moj zaklad, moje življenje, moje nebo,
moja ljubezen, vse moje, ko bi Te vender
mogel prejeti z ono ljubeznijo, s ktero so
Te prejemale one duše, ki so bile najbolj
svete, ki so Tebe najbolj ljubile, s ktero Te
je prejemala preblažena Devica Marija: z
njihovim svetim obhajilom zjedinjujem jaz
ovo svoje.

Blažena Devica in Mati moja, Marija,
glej, že pristopam k Sinu tvojemu, da Ga
prejmem. Rad bi imel tvoje srce in tvojo
ljubezen, s ktero si se ti obhajala; daj mi

— 427  -

danas svojega Jezusa, kakor si Ga dala pa¬
stirjem in svetim kraljem. Želim Ga iz tvo¬
jih prečistih rok prejeti. Povej Mu, da sem
jaz služabnik in častilec Tvoj, pa me bo
gotovo pogledal z očesom polnim ljubezni
in se še bolj tesno z menoj združil.

Molitve po sv. obhajilu.

1 Pobudi vero.  Glej, moj Bog je vže
prišel, da me obišče, On Odrešenik, da v
duši moji prebiva. Že je Jezus moj v meni.
Prišel je, da bo moj, in storil bo, da bom
tudi jaz Njegov. In tako je Jezus moj, jaz
pa sem Njegov. Jezus je ves moj, in jaz
sem ves Njegov.

O neizmerna dobrota! o neizmerno usmil¬
jenje! o neizmerna ljubezen! Bog je prišel,
da se z menoj zjedini in da bo ves moj!
O duša moja, kaj pa delaš sedaj, ko si tako
tesno z Jezusom zjedinjena, ho si jedno ž
Njim? ali Mu nič ne govoriš? ali se ne
pogovarjaš z Bogom svojim, ki je jedno s
teboj? No, vstani, poživi svojo vero iz nova,
pomisli, kako angelji okolo tebe molijo Je¬
zusa, ki je v tebi, pa se pokloni tudi Gos¬
podu, ki prebiva v srcu tvojem. Zberi se

— 428 —

in odstrani vsako drugo misel! Združi v
jedno vsa svoja čutila, zjedini se tesno z
Bogom svojim in reci:

2. Pozdravi Jezusa.  Oh Jezus, moja
ljubezen, moje neizmerno dobro, moje vse,
dobro došel v siromašen stan moje vboge
duše! Oh, Gospod, kje si sedaj? kam si
prišel ? kako, da si prišel v to srce, ki je
bolj zanemarjeno od štalice, kjer si se rodil,
ki je polno posvetnosti, samoljubja in ne-
vrejenih želja? Kako si vendar mogel priti,
da v takem srcu prebivaš! Rad bi Ti s
sv. Petrom zaklical: Idi od mene, ker sem
grešen človek! Idi, o Gospod, od mene, ker
sem v resnici nevreden, da ponudim stan
samemu Bogu neizmerne dobrote; idi in iz¬
beri si stan v onih čistih dušah, ki Te res
ljubijo! Toda ne, o Izveličar moj, kaj pa
govorim? Nikar ne idi od mene, ker ako
ideš, izgubljen sem! Objemam Te, o življenje
moje, s Teboj se tesno zjedinjujem. Kako
nespameten sem bil, ko sem se zavoljo
stvari od Tebe odločil, ko sem Tebe iz srca
izgnal! Nikoli več Te ne bom zapustil, ži¬
veti in umreti hočem združen s Teboj.

Blažena Devica Marija, Serafini, vse svete
duše, ki s čisto ljubeznijo ljubite Boga, iz-

— 429 —

prosite mi svoja čutila, da bom dober tova¬
riš Izveličarju svojemu.

3. Zahvali se Gospodu.  Moj Bog in
moj Gospod, zahvaljujem se Ti za milost,
ki sem jo danes prejel, da si namreč pri¬
šel prebivat v duši moji, in prav rad bi se
Ti dostojno zahvalil za toliko milost. Ali
kaj govorim ? Kako bi se mogel dostojno
zahvaliti jaz, tolika sirota!

David je govoril: Kaj naj povrnem Gos¬
podu za vse, kar mi je podelil? Kaj naj pa
vrnem Tebi jaz, kteremu si Ti toliko dobrot
izkazal in kteremu si danas samega sebe
daroval? O duša moja, hvali in slavi Gos¬
poda, kar najbolje moreš! In ti mati moja,
Marija, vi sveti patroni, ti angelj varuh moj,
vse duše, ki ljubite Boga: Pridite, znajte
vse, kaj je Bog moji duši dobrega izkazal:
pridite, da za mene hvalite in slavite mo¬
jega Boga zavoljo milosti, ki mi jih je po¬
delil.

4. Daruj se Bogu.  Ljubi moj je moj.
jaz pa sem njegova (Cant. 2, 5). Ko bi prišel
kralj obiskat revnega pastirja, kaj bi mu
pastir mogel ponuditi, ako ne vso čredo
svojo? Ker si torej Ti, Božanski moj kralj
Jezus, prišel obiskat siromašno hišo moje

— 430  —

duše, darujem Ti vse, kar imam, pa tudi
slobodo in voljo svojo: Moj ljubi je moj,
jaz pa sem njegov. Ti si se vsega dal meni,
jaz se vsega dajem Tebi; od sedaj hočem,
da sem Tvoj, da sem ves Tvoj. Kar imam
počutkov, vsi naj le Tebi služijo, da le Tebi
zadovoljim. Vse svoje moči Ti dajem in
hočem, da bodo vse Tvoje. Spomin naj mi
samo Tvoje dobrote, Tvojo ljubezen pred¬
stavlja; um naj mi samo misli na Tebe, ki
vedno misliš na mene; volja naj mizmiraj ljubi
Tebe, moj Bog in vse moje, naj dela jedrno
to, kar Ti hočeš.

Darujem Ti torej in posvečujem, o pre¬
sladki moj Odrešenik, vse kar imam in kar
sem: svoje počutke, svoje misli, svoja ču¬
tila, svoje želje, svoje vgodnosti, svoja nag¬
njenja, svojo slobodo: Tebi izročam svojo
dušo in svoje telo.

O neizmerno veličanstvo, primi to daro¬
vanje sebe samega, ktero Ti daruje grešnik
najnehvaležniši od vseh, karkoli jih je do
sedaj na zemlji bilo, toda ki se sedaj Tebi
prav vsega daje in daruje. Naredi, o Gospod,
v meni in od mene, karkoli hočeš. Pridi, o
ogenj, ki vse pokončuješ, pridi, o Božja
ljubezen in pokončaj v meni vse, kar je

— 431 —

moje in kar ni prijetno Tvojim prečistim
očem, da bom od sedaj ves Tvoj, da živim
od sedaj samo za to, da izpolnjujem, ne le
zapovedi in sovete, ampak tudi vse želje
Tvoje, in sploh vse, kar je Tebi milo in
drago. Amen.

O blažena Devica Marija, s svojimi ro¬
kami daruj presveti Trojici to mojo daritev
in izprosi, da jo sprejme ter mi podeli mi¬
lost zvestobe do smrti. Amen, amen, amen.

5. Moli Gospoda. Kaj delaš, duša moja?
Nikar ne trati časa, sedanji čas je drago¬
cen, ker sedaj moreš dobiti vse milosti, za
kterekoli prosiš. Ali ne vidiš večnega Očeta,
-ki te prav ljubeznjivo pogleduje, ker vidi,
da je v tebi preljubeznjivi Sin Njegov. Od¬
strani vse druge misli, poživi vero, razširi
srce in prosi, za karkoli hočeš.

Ali ne slišiš, kako ti sam Jezus govori:
Kaj hočeš, da ti storim? Duša, kaj želiš od
mene? Ravno zato sem prišel, da te oboga¬
tim in zadovoljim; samo zaupaj pa prosi,
in dobila boš, kar želiš.

Oh, presladki Izveličar moj, ker si prišel
k meni, da mi deliš milosti in želiš, da jih
od Tebe prosim, ne prosim od Tebe posvet¬
nih dobrot, bogastva, časti in vgodnost; daj

— 432  —

mi, prosim Te, to posebno milost, da objo¬
kujem vse, kar sem Tebe razžalil; daj mi
veliko luč, da spoznam v tej luči, kako ne-
čimuren je ves svet in kako Ti želiš biti
ljubljen. Premeni mi moje srce, odloči me
od vseh posvetnih sladkost, daj mi srce
popolnoma složno s Tvojo sveto voljo, ki
nič druzega ne išče kakor to, da Tvoji
volji kar največ more vstreže in da po nič
drugim ne hrepeni, kakor po Tvoji volji.
Cisto srce vstvari v meni, o Bog!

Jaz tega ne zaslužujem, ali zaslužuješ Ti,
Jezus moj, ki si prišel, da prebivaš v meni.
Vse to od Tebe prosim po zaslugah Tvojih
in Tvoje Matere, ter po ljubezni, ki jo imaš
do večnega svojega Očeta.

Tukaj nekoliko pričakaj ter prosi Jezusa za ka-
kovo posebno milost za sebe in za svoje bližnje;
ne pozabi na grešnike in na duše v vicah; moli tudi
za mene, ki sem to knjižico pripravil tebi na korist.

Večni Oče, sam Jezus Kristus, Sin Tvoj,
nam je rekel: »Resnično, resnično vam po¬
vem, ako bote kaj prosili od Očeta v mo¬
jem imenu, dal vam bode. Iz ljubezni torej
do tega Tvojega Sina, ki Ga imam sedaj
v svojem srcu, usliši me, in daj mi, česar
te prosim.«

— 433  —

Presladke ljubezni moje, Jezus in Marija,
da bi vender jaz za Vas kaj mogel potrpeti,
da bi mogel za Vas umreti, da bi bil ves
Vaš, ali svoj da bi ne bil nikada. Hvaljen
in slavljen naj bo vedno sveti zakrament.
Blagoslovljeno naj bo sveto in brezgrešno
začetje Device Marije!

Kdor moli sledečo molitvico, dobiva odpustke:

Duša Kristusova, posveti me;

Telo Kristusovo, odreši me;

Kri Jezusova, napoji me;

Voda iz Strane Jezusove, operi me;

Trpljenje Jezusovo, okrepi me;

O dobri Jezus, usliši me;

V rane svoje skrij me;

V presladko Srce svoje skrij me;

Odločiti se od Tebe, ne pusti me;

Od hudobnega duha, brani me;

V smrtni uri, pokliči me;

K Tebi priti, povabi me;

Da z vsemi svetimi hvalim Te,

Na vse večne čase!

Amen.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

28

— 434

Molitev za obiskovanj e Jezusa v
presv. Rešnjem Telesu.*)

1. O Gospod Jezus Kristus, ki iz ljubezni
do ljudi noč in dan stanuješ v presvetem
zakramentu, ter poln ljubezni in usmiljenja
čakaš, vabiš in prijemaš vse, ki prihajajo
k Tebi, da Te obiščejo: ves ponižen padem
pred Te na kolena, zahvaljujem se Ti za
vse milosti, karkoli si jih meni podelil;
prav posebno pa se Ti zahvaljujem za mi¬
lost, da si Sebe samega meni v tem zakra¬
mentu dal, da si mi mater Svojo, Marijo,
odločil za zagovornico in da si me pokli¬
cal, naj Te obiščem. Sedaj pozdravljam pre¬
drago Srce Tvoje; iz trojnega namena Ga
želim pozdraviti: 1. da se zahvalim za tako
velik dar; 2. da zadostim za vse razžalitve,
ki jih moraš v tem zakramentu pretrpeti;
3. da Te obiščem v duhu in pred Te padem
na vseh onih krajih, kjer Te v zakramentu
pričujočega manj spoštujejo in na Tebe po-
zabljujejo.

*)  Prijatelje radi obiskujemo, dolgo se ž njimi
razgovarjamo; oh, obiščimo najboljega prijatelja
svojega vsaj četvrt ure na dan, da se ž Njim po-
razgovorimo. Ako Ga ne moremo obiskati v cerkvi,
pozdravimo Ga od svoje hiše z vročimi molitvami.

I

Moj Jezus, ljubim Te iz vsega srca svo¬
jega. Kesam se, da sem do sedaj tolikokrat
f Tvojo dobroto razžalil. Sklenem, da Te od
sedfij s pomočjo milosti Tvoje nikdar več
ne bom razžalil; in ves siromašen, kakoršen
sem, vendar se "vsega Tebi posvečujem, da¬
rujem Ti svojo voljo, svoja čutila, vse svoje
želje in vse kar imam, vsemu se odpove¬
dujem. Od danas in v prihodnje naredi z
menoj, karkoli hočeš. Prosim pa Tebe in
samo to želim, daj mi, da Te ljubim, da
ostanem stanoviten do smrti, da voljo Tvojo
popolnoma izpolnjujem. Priporočam Ti duše
v vicah, posebno one, ki so v življenju lju¬
bile Tebe v sv. Rešnjem Telesu in pa pre-
čisto Devico Marijo. Slednjič, o ljubljeni
Odrešenik moj, združujem vsa svoja čutila
s čutili Tvojega presladkega Srca, pa jih
tako zjedinjena darujem Tvojemu Očetu pro¬
seč Ga v Tvojem Imenu, naj jih zavoljo
Tebe prejme in usliši.

2. Jezus moj, verujem, da si pričujoč v
presvetem zakramentu. Ljubim Te nad vse
*n želim, da se moja duša s Teboj zjedini.
Ali ker Te ne morem sedaj prejeti resnično
v  sv. zakramentu, prosim Te, pridi vsaj du¬
hovnim načinom k meni. — Oh Jezus, za-

28 *

— 436

upam, da si prišel v srce moje, zato Te v
duhu objemam in se popolnoma s Teboj
zjedinjujem; ne dopusti, da bi se kedaj od
Tebe odločil!

3. Bodi češčeno Telo Jezusovo! na oltarju
posvečeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! po Duhu sve¬
tem začeto.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! od Device
Marije rojeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! v jaslica
položeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! grozno za
nas izmučeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! za nas na
križ pribito.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! mrtvo v grob
položeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! tretji dan
zopet oživljeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! po vsem
svetu slavljeno.

Bodi češčeno Telojezusovo! v nebesa vzeto.

Bodi češčeno Telojezusovo! na desnico
Očetovo posajeno.

Bodi češčeno Telo Jezusovo! nam vsem
za hrano dano.

437 —

Ceščen kruh bolj sladak od meda! o hrana
vernih duš.

Ceščena Trojica v jedinstvu, češčen Jezus
v Božanstvu.

Tebi hvala, Tebi čast, Tebi slava vsaki čas.

O Jezus! hvaljen bodi! Na vekomaj.

Amen.

4. Preblažena Devica, brez madeža spo¬
četa, Mati moja, Marija! jaz najrevniši greš¬
nik sedaj pribežim k tebi, k tebi namreč,
ki si Mati mojega Odrešenika, kraljica vsega
sveta, zagovornica, upanje in pribežališče
grešnikov. Častim te, o mogočna kraljica,
zahvaljujem se ti za vse milosti, ktere si
mi do sedaj podelila, posebno za milost, da
si me rešila večnega pogubljenja, ki sem
ga tolikokrat zaslužil. Ljubim te, o draga
moja Gospa, in obljubljam ti, da te bom
vedno ljubil, da bom vse storil, karkoli
morem, da bi te vsi ljubili. V tebe postavim
vse upanje svoje, izveličanje svoje: prejmi
me za svojega služabnika, prejmi me v var¬
stvo usmiljenja svojega. In ker toliko pri
Bogu moreš, reši me vseh skušnjav^ ali pa
mi izprosi moč, da jih do smrti premagujem.
Od tebe upam dobiti pravo ljubezen do Je-

— 438  —

zusa, od tebe upam dobiti milost dobre in
srečne smrti. Mati moja, zavoljo ljubezni
Božje prosim te, pomagaj mi o vsakem času,
prav posebno pa o času smrti moje. Ne za¬
pusti me, dokler ne vidiš, da sem izveličan
v nebu, kjer te bom blagoslavljal in kjer
bom tvojo slavo prepeval na vekomaj. Amen.

Sv. Marija, mati moja, blagoslovi me in
daj, da bom vekomaj tvoj!

V. Zakrament sv. poslednjega olja.

Zakrament sv. poslednjega olja nam po¬
množi posvečujočo milost, odpušča nam male
grehe in one smrtne, kterih se bolnik ne
more izpovedati, očiščuje dušo od ostankov
odpuščenih grehov, krepča nas v mukah in
skušnjavah, posebno v smrtnem boju, polaj-
šuje večkrat bolečine in daje tudi telesno
zdravje, ako je duši koristno. Ko oboliš,
pazi na to, da ta sv. zakrament prejmeš,
dokler si še dobro pri zavesti; čim prej se
izpovej, daj se pomaziliti s svetim oljem in
obhajaj se, da tako oborožen in čist moreš
varno iti pred sodnika in brata svojega,
Jezusa Kristusa,

— 439

Molitev preden se sveti zakrament
prej me.

Božji Odrešenik ! daj, da me pokrepča za¬
krament sv. olja, ki si ga tako ljubeznjivo
in milostno vstanovil za bolne vernike Svoje.
Tvrdno upam, da mi bo ta sv. zakrament
pripomogel, da telesno ozdravim, ako mi je
zdravje koristno za mojo dušo. Verujem, da
ta sv. zakrament v bolezni olajšuje bolečine,
da daje moč proti skušnjavam, da odpušča
grehe, ki jih imam morebiti brez svojega
znanja pred Teboj. Vsaj tako uči sv. apo-
stel, ki pravi: Ako kdo od vas oboli, naj
pokliče duhovne cerkve, pa naj molijo nad
njim in naj ga pomazilijo z oljem v imenu
Gospoda; in molitev bo rešila bolnika, pri-
zdignil ga bo Gospod in ako je v grehih,
odpustili se mu bodo (Jac. 5, 14). Zahvalju¬
jem se Ti, moj Bog, da si to sredstvo mi¬
losti vstanovil tudi za mene siromašnega
bolnika, in vroče želim prejeti ta sv. zakra¬
ment, da se popolnoma očistim od vseh
grehov, karkoli sem jih storil s svojimi
zvunanjimi ali notranjimi počutki. Napolni
mi srce moje z milostjo, naj zmiraj bolj
sovražim in zaničujem vsak prestopek Tvo-

- 440  —

jih zapovedi, naj pa prav goreče ljubim
Tebe, naj se Tvoji sveti volji popolnoma
pod vržem, da bi mogel prejeti ta sveti za¬
krament prav vredno na večno korist duše
in telesa. Amen.

O moj Bog, daj mi milost, da prejmem
sv. poslednje olje, in vse milosti tega sve¬
tega zakramenta, ki naj mi zaceli vse rane
moje duše. O Bog, kolikokrat sem svoje
počutke obračal v to, da Te razžalim! Na¬
mesto da vse ude svojega telesa Tebi po¬
svetim, jaz sem jih zlorabil, grešil sem ž
njimi. Moje telo je po sv. krstu postalo Tvoj
hram, ali jaz sem ga premnogokrat oskrun-
jeval. Prosim Te, o Gospod, v  odpusti mi,
prizanesi mi, usmili se me! Žal mi je, da
sem grešil; peče me in sicer zato, ker sem
razžalil Tebe, največo dobroto, ki je vredna,
da se neizmerno in nad vse ljubi. Ne, nikoli
več Te ne bom razžalil; odpusti mi, o'Gos¬
pod, po neizmernem zasluženju dragocene
krvi in sramotne smrti križanega Sina Tvo¬
jega Jezusa Kristusa, Božjega mojega Odre¬
šenika, pa me potolaži in izveličaj.

Moj ljubeznjivi, moj križani Jezus! ginje¬
nega srca poljubljam svete Tvoje rane, vsaj
si jih dobil iz ljubezni do mene in do mo-

— 441  —

jega izveličanja. Predragi moj Jezus, zavoljo
neskončne ljubezni, ki Te je nagnila, da na
križu umrješ, bodi mi milostljiv, odpusti mi
grehe, daj mi vse milosti tega svetega za¬
kramenta in ako me pokličeš iz tega sveta,
daj da pridem v kraljestvo nebeško, da Te
z vsemi angelji hvalim in slavim na veko¬
maj. Amen.

Molitev, ko se je sveti zakrament
prejel.

Od srca se Ti zahvaljujem, o Božji moj
Odrešenik, da si mojo dušo tudi z zakra¬
mentom sv. poslednjega olja pokrepčal in
posvetil. Upam, da so mi izbrisani vsi grehi
moji, in daje  ponapravljeno vse, kar bi bilo
pomankljivega v moji izpovedi in v moji
pokori. Vse skrbi bom sedaj odstranil in
prav vsega se prepuščam Tvojemu usmi¬
ljenju; upam, da bom zopet ozdravil, če mi
je to za dušo koristno; ako pa ni koristno
in jaz ne ozdravim, o sladki moj Odrešenik,
onda se jaz neizmerno veselim, da bom
kmalo čistega srca mogel priti v večni mir;
vsaj je eden dan pri Tebi bolji od tisuč let
tukaj na zemlji. Ne daj, da bi kedaj izgubil
milost prejetih svetih zakramentov. Amen.

— 442  —

Darovanje celega življenja.

O predragi Jezus, ne vem, ali bom dobro
pri sebi, ko bom moral zapustiti svet, da pri¬
dem pred Te na sodbo. Zato darujem sedaj,
dokler sem popolnoma zaveden, svojo dušo
in svoje telo in svojo smrt nebeškemu svo¬
jemu Očetu, kakor so preblažena Devica
Marija, sv. Jožef, sv.Joahim in Ana, sv. Pe¬
ter in Pavel dušo, telo in smrt svojo Bogu
darovali, kakor so sveti patrijarhi in pro-
roki, kakor so vsi sveti aposteljni in mu¬
čeniki, kakor so vsi spoznovalci in vse
svete device dušo, telo in smrt Bogu daro¬
vali, kakor so vsi svetniki, karkoli jih je
do sedaj na svetu živelo, svojo dušo, telo
in smrt v roke Božje dajali, kakor to da¬
rujejo pravični, ki ravno sedaj umirajo, ka¬
kor bodo darovali vsi pravični do konca
sveta: ravno tako, z ravno tistim namenom
darujem Bogu Očetu, Sinu in Duhu svetemu
svojo dušo, svoje telo in svojo smrt, pa
zaupam v trpljenje in smrt Gospoda našega,
Jezusa Kristusa, ki me je s svojo dragoceno
krvijo odkupil na križu, da bom po Nje¬
govem zasluženju, po zagovoru preblažene
Device Marije, sv. Jožefa, angelja varuha,
vseh angeljev in svetnikov Božjih prišel v

— 443  -

nebo, da ž njimi hvalim in slavim Onega,
ki sedi na prestolu nebeškem in Jagnjeta
Božjega na vekomaj. Amen.

Kratke molitve za bolnike.

Marija, mati milosti, vir sladke blagosti,
ti me čuvaj in brani od vseh sovražnikov
mojih, ter sprejmi v smrtni uri. — Daj, po¬
kaži, da si mi mati, naj po tebi prejme mo¬
litve moje On, ki je za nas rojen tvoj hotel
biti. — Po priprošnji in po zasluženju pre-
blažene Device Marije naj me Bog v večno
življenje pripelje. — Mati, ki pod križem
stojiš, priteči mi pomagat. Jezus, iz ljubezni
do mene na križ prikovan, spomni se me,
kakor si spomnil dobrega razbojnika, pa
tudi meni reci: Danas boš z menoj v raju.

— O presveto Srce Jezusovo, vžgi tudi v
meni plamen svoje ljubezni. — Jezus, moj
Bog, in vse moje. — Jezus, ves sem Tvoj,
Ti pa ves moj ; Bog moj in ljubezen moja.

— V Tvoje roke, o moj Bog, izročam svojo
dušo in svoje telo. — Naj bom živ ali
mrtev, ves sem Tvoj, o predragi Jezus moj;
jaz živim, toda ne več jaz, ampak Jezus živi
v meni. — Blagoslovljena bodi sveta Tro¬
jica in nerazločeno jedinstvo. Slavil Ga bom,

— 444

ker mi je usmiljenje izkazal. Gospod, kako
prečudno je Tvoje ime po vsem svetu! Slava
Očetu, ki me je vstvaril; slava Sinu, ki me
je odrešil; slava svetemu Duhu, ki me je
posvetil. — Blagoslovljeno bodi sveto in
brezmadežno spočetje Device Marije. — An-
gelj varuh, varuj me vsacega zla na duši in
na telesu, ter me pripelji v večno življenje.
Amen. — Sveti Mihael, sveti Gabriel, sveti
Rafael in vsi sveti angelji, branite me v
borbi, da se ne pogubim na sodnji dan. —
Jezus, Marija in Jožef, v vaše roke izročam
svojo dušo in svoje telo. — Dobri pastir,
pravi kruh nebeški, o Jezus, usmili se me;
Ti me hrani, Ti me brani, Ti me za ne¬
besa ohrani. Tebi izročam svojo dušo in
svoje telo.

Testament pravega kristjana.

V imenu Očeta f in Sina f in Duha f
svetega. Amen. Jaz I... I... izpovedam kato¬
liško vero, ktero so apostelni izpovedali in
oznanjevali, ktero naša sveta mati cerkev
uči, namreč: Verujem v Boga Očeta vsemo¬
gočnega stvarnika nebes in zemlje. In v
Jezusa Kristusa^^jm^Njegovega jedinega,
Gospoda naše ičet po Duhu sve-

it s

— 445

tem, rojen iz Marije Device. Trpel pod Pon-
cijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob
položen. Sel je pred pekel, tretji dan od
mrtvih vstal. Sel je v nebesa, sedi na des¬
nici Boga Očeta vsemogočnega. Od ondod
bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v
svetega Duha, sveto katoliško cerkev, ob¬
činstvo svetnikov, odpuščanje grehov, vsta¬
jenje mesa in večno življenje. Amen.

V tej veri želim živeti in umreti po volji
Gospoda našega. Od srca odpuščam vsem,
ki so me kedaj razžalili in prosim Te, o
Gospod, ne prištevaj njim tega v greh;
ktere sem pa jaz razžalil, prosim jih po¬
nižno, naj mi odpuste. To svojo vero izpo¬
vedani, dokler sem še popolnoma pri pa¬
meti, pa prosim preblaženo Devico Marijo,
ljubeznjivo Mater Gospoda našega, vse an-
gelje, vse svetnike in vse ljudi, posebno
one, ki stoje zbrani okoli mene, naj mi
bodo pred Bogom priče, da sem katoliško
našo sveto vero izpovedal, in da v njej že¬
lim živeti in umreti. Oče naš. Češčena si
Marija. Čast Bogu Očetu.

V imenu Očeta f in Sina f in Duha f
svetega. Amen.

— 446  —

Dušo svojo postavim v Tebe, o trojedini
Bog.

Vsemogočni, večni Bog, dušo svojo po¬
stavim v presveto Srce Sina Tvojega.

Vsemogočni, večni Bog, dušo svojo izro¬
čam neizmernemu usmiljenu Tvojemu..

Predragi moj Jezus, ki si na križ pribit,
s Teboj govorim nebeškemu svojemu Očetu:
»V Tvoje roke dajem dušo svojo.« Amen.

Druge lepe molitve.

O Gospod Jezus Kristus, po Tvoji sveti
smrtni borbi in po Tvoji molitvi na oljski
gori, ko si za nas kri potil, prosim Te prav
ponižno, da to svojo sveto, za mene v smrtni
borbi prelito kri, pokažeš nebeškemu Svo¬
jemu Očetu, da Mu jo daruješ za množino
težkih grehov siromašnega služabnika Tvo¬
jega, da dušo mojo v groznem smrtnem
času rešiš vsake stiske in vsega straha, ki
ga je z grehi svojimi zaslužila. Amen.

O Gospod Jezus Kristus, ki si za nas na
lesu sv. križa umrl, prosim Te, da vso brh¬
kost Svojega trpljenja in bolečine, ki sijih
za nas revne grešnike trpel viseč na križu
posebno takrat, ko se je Tvoja presveta
duša od Tvojega presvetega telesa ločevala,

— 447  —

pokažeš nebeškemu Svojemu Očetu, da Mu
jo daruješ za dušo siromašnega služabnika
Svojega, ter jo v groznem smrtnem času
rešiš bolečin in muk, ki se jih boji, ker jih
je zaslužila. Amen.

O Gospod Jezus Kristus, ki si po pro-
roku Svojem rekel: z večno ljubeznijo sem
te ljubil, zato sem te pritegnil k Sebi in
usmilil se te: oh, prosim Te, to sveto lju¬
bezen, ki Te je iz neba pripeljala na zemljo,
da trpiš grenke muke, pokaži nebeškemu
Očetu Svojemu, daruj Mu jo za dušo siro¬
mašnega služabnika Svojega, pa jo reši vseh
muk in bolečin, ki se jih boji, ker jih je
zaslužila in stori, da po smrti srečno pride
v večno slavo. Amen.

Premilostni in predobri Gospod Jezus, ki
si nas s svojo dragoceno krvijo odkupil,
usmili se moje duše, pa jo v nebo pripelji,
da tam v neprestani ljubezni živi ter se ni¬
koli od Tebe in od Tvojih izvoljenih ne
loči. Amen.

Molitev o zadnji sodbi.

Silni in ojstri sodnik, usmiljeni in pra¬
vični Bog, Gospod Jezus Kristus, ki me boš
koj po smrti in zopet na zadnji sodbi sodil,

— 448

ko boš prišel sodit žive in mrtve, daj mi
Svojo milost, da se pred smrtjo skesano iz¬
povem, s Teboj spravim in izmirim, s Tvo¬
jim presvetim Telesom pokrepčam, ter tako
odvrnem od sebe peklenske muke, in bom
vreden slišati glas Tvoj: Pridite blagoslov¬
ljeni mojega Očeta v kraljestvo, ki vam je
pripravljeno od začetka sveta. Prosim Te,
o Gospod, zavoljo trpljenja Svojega in za¬
voljo smrti Svoje, podeli mi milost, da brez
straha pridem pred Te na sodbo, ker, ako
bo pravični komaj obstati mogel, kako bom
mogel priti pred Tebe jaz krivičnik, ako Ti
mojih grehov ne pokriješ s plaščem Svo¬
jega usmiljenja in Svoje nedolžnosti, ter me
ne pripelješ v kraljestvo Očeta Svojega.
Amen.

Molitev za umirajočega.

Odidi torej ti plemenita duša v imenu
Boga f Očeta, ki te je za tako visoko čast
vstvaril, v imenu Boga f Sina, ki te je tako
drago odkupil, in v imenu Boga f Duha
svetega, ki v tebi prebiva. Iz vsega srca
molim, naj ti naproti pridejo vsi angelji in
svetniki Božji, da ti pomagajo in te veselo
spremijo pa varno pripeljejo v nebeški Je-

— 449  —

ruzalem, da tam ž njimi v neizrekljivem ve¬
selju živiš na vekomaj. Amen.

Molitev za mrtve.

Za mrtve starise.

O Bog, ki si nam zapovedal, da moramo
očeta in mater spoštovati, usmili se očeta
in matere moje in odpusti jim grehe, meni
pa daj, da jih vidim v veselju večne slave.
Amen.

Za mrtve sorod?iike in dobrotnike.

0 Bog, ki odpuščaš grehe in ljubiš izve-
ličanje ljudi: prosimo Te, milostno dodeli,
da naši bratje, naše sestre, naši sorodnici in
dobrotniki, ki so se iz tega sveta preselili,
po priprošnji blažene Device Marije in vseh
svetnikov pridejo v društvo večne blaženosti.
Amen.

Za vse mrtve.

0 Bog,. stvarnik in odrešenik vseh ver¬
nih, dušam služabnikov in služabnic Svojih
odpusti vse grehe, da odpuščenje, ki so ga
vedno želeli, po pobožnih priprošnjah res
zadobe. Amen.

Stadler, Ljubimo Jezusa.

29

— 450

Za pojedino mrtvo osebo.

Odreši, prosim Te, o Gospod, dušo slu¬
žabnika Tvojega (služabnice Tvoje) I..., da,
ko je umrla svetu, Tebi živi, in da po milo¬
srčni dobroti Tvoji zadobi odpuščenje vsega,
karkoli je iz slabosti mesa na svetu zgre¬
šila. Amen.

Na pokopališču.

O Bog, stvarnik in Gospodar vseh duš,
ponižno Te prosimo, dodeli dušam služab¬
nikov in služabnic Tvojih, ki tukaj in po
vsem svetu v Kristusu počivajo, popolno
odpuščenje vseh grehov, da se morejo, re¬
šeni vseh kazen, s Teboj na vekomej ve¬
seliti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

VI. Mašnikovo posvečevanje in ženitba.

1. Samo Bog odločuje za vsacega stan in
poklic, v kterem naj živi, išče časno srečo
in dela za večno izveličanje svoje duše. Bog
je Oče vseh ljudi, pa more vsacemu zapo¬
vedati: Pridi na to mesto, da tukaj meni
služiš. Samo Bog more vsacemu ravno tisti
poklic odločiti, ki je ravno za njega naj-

— 451  —

bolji; samo On najbolje pozna pot, pomočke
in nevarnosti; On namreč, ki vsacemu daje
milosti potrebne za njegov poklic, ki vse
vodi in vlada, ki je Oče in Gospodar vseh
ljudi na zemlji, ki se torej kakor Oče za
vsacega otroka svojega najbolje poskrbi.
Zato so stariši dolžni otrokom svojim po¬
magati, da si ravno tisti poklic izberejo, ki
jim ga je Bog namenil. Gorje starišem in
gorje otrokom njihovim, ako si po nagovoru
svojih starišev izberejo stan, kterega jim
Bog ni namenil. Za vse zlo, karkoli se ga
od tod rodi, odgovorni so stariši pred Gos¬
podom Bogom.

Toda, kako pa morejo stariši spoznati,
za kteri stan je Bog njihove otroke name¬
nil? Otrok ima pravico, da si stan izbere
sam, ker tu se gre za njega samega, za
njegovo časno in večno srečo. Zato morejo
stariši otroka svojega podučiti, svetovati in
pomagati mu, ko si izbera stan, ali nikako
ga ne smejo siliti. Da pa morejo stariši
otrokom svojim pri tako važnim poslu dobro
svetovati, za to potrebujejo več razuma, ka¬
kor se pa navadno misli. Stariši morajo
najprej dobro vediti, da izbrati stan, to jc
posel, ki spada jedino na Boga in na do-

29 *

- 452 —

ti enega otroka, sami pa morajo otroku po¬
magati, da spozna voljo Božjo, da spozna
in stopi v stan, kamor ga je Bog poklical
in da ne zabrede v skušnjavah, ki mu jih
napravlja strast, svet in vrag. Le preveč
hitro se ono, kar hoče Bog, zameni z onim,
kar hoče malopridna natura, svet, zaslepljeni
stariši in sorodniki, pa vrag.

2. Bog ima torej pravico, vsacemu člo¬
veku odločiti stan, pa mu ga tudi res od¬
ločuje. Stan pa more biti duhovski ali sve¬
tovni.

Duhovski stan  in poklic je najbolj
svet, najbolj vzvišen od vseh; sami angelji
se čudijo in zavzemajo. Ali za ta stan se
zahteva popolnoma življenje. Po njem vodi
Bog vse ljudi v večno izveličanje. Blaženi
stariši, ki so Bogu delavca, cerkvi služab¬
nika, svetu apostelna darovali. Niste vi iz¬
brali mene, ampak jaz sem izbral vas, rekel
je Jezus apostelnom svojim. Kako srečni so
tedaj stariši, ako sam Sin Božji njihovega
sina izbere za duhovna. Vi stariši ne smete
sinu svojemu nikoli braniti, da stopi v du-
liovski stan, ako ga namreč kliče Bog, pa
naj bi bil on vaš jedini otrok, ali naj bi
bili vi še tako bogati, ker voljo Božjo mora

453

vsakdo izpolniti. Ali zopet, če Bog vašega
sina ne kliče, naj se vaš sin ne predrzne
stopiti v stan, v kteri ne sme stopiti nikdo,
ako ga ne kliče sam Sin Božji. Gorje torej
starišem, ki bi otroke svoje silili v duhovski
stan, ako zanj poklicani niso.

Redovniški stan  je onaj, v kterem
človek odločen od sveta hn peni po krščanski
popolnosti. Sam Gospod naš Jezus pravi:
Ako hočeš biti popolnoma, idi, prodaj vse,
kar imaš, razdeli siromakom, imel boš za¬
klad v nebesih, pa pridi in hodi za menoj.
Redovniški stan se v cerkvi močno spoštuje
in ceni, vsaj Bogu veliko čast izkazuje, ter
je neprecenljive važnosti za cerkev, državo
in društvo. Prelepo govori o tem stanu sv.
Bernard. On pravi, da se v redovniškem
stanu ^bolj čisto živi, redkokrat pade, laglje
vstane ako se je padlo, da se bolj pazljivo
hodi, prejema veča milost, dobiva mir srca
in veča varnost, da se umrje z večini za¬
upanjem, poprej očisti in obilnije naplačuje^.

Stariši naj torej sinu ali hčeri nikoli ne
branijo, posvetiti se redovniškemu stanju,
ki človeka na svetu najbolj tesno z Bogom
zjedinjuje in premnogih nevarnosti obvaruje.
In kako bi se vi predrznili, otroke svoje

454 —

od redovniškega poklica odvračati, in tako
vzeti Bogu, kar mu je najbolj ljubo, najbolj
drago, evangeliju najbolj goreče učence in
učenice, cerkvi najbolj vdane in najbolj
zveste služabnike in služabnice? Kako bi
mogli sirotam vzeti pomočnike in tolažnike,
otrokom učitelje, zemlji angelje, Jezusu apo-
stelne in neveste, nebu največi kinč? Po¬
svetni obziri ne smejo nikdar biti več, ka¬
kor pa volja Božja, posvetna sreča otrok ne
sme se nikdar ceniti nad večne srečo, nad
izveličanje njihove duše. Zato morajo stariši
otrokom svetovati in opominjati jih, naj le
gredo za glasom Božjim, kijih kliče v samo¬
stan, ne smejo jim pa obtežavati dolžnost,
ki jo morajo izpolniti, ako jih zove Bog.

3. V posvetnem stanu ostane človek ne-
oženjen, ali pa se oženi; na svetu imamo
torej dvovrsten stan: deviški in zakonski.

Deviški stan  je mnogo bolj vzvišen
od zakonskega. To uči sveta vera. Sv. Pavel
jasno govori: Kdor svojo hči omoži, stori
dobro; ali kdor jo ne omoži, stori bolje.
Bolji je pa deviški stan od zakonskega zato,
ker se more v njem laglje Bogu služiti.
Zopet nas o tem uči sv. Pavel: Kdor je ne-
oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega,

455  —

kako bi Gospodu dopadcl; ali kdor je ože¬
njen, skrbi za posvetno, kako bi ženi dopa-
del ... Ktera ni omožena, skrbi za to, kar
je Gospodovega, kako bi Gospodu dopadla,
da bo sveta po telesu in po duši; ktera je
pa omožena, skrbi za posvetno, kako bi možu
dopadla. Laglje je torej služiti Bogu v de¬
viškem stanu, kakor pa v zakonskem. Pa
tudi zato je deviški stan bulji, ker je oni,
ki se njemu posveti, bolj podoben Gospodu
našemu Jezusu Kristusu in ljubljenec Njegov,
in ker v nebu dobi posebno krono, ki se
imenuje krona deviška.

Zakonski stan  je najbolj navaden in
najbolj splošen. Zato morajo stariši neiz¬
merno pazljivi biti, kedar se jim otroci že¬
nijo ali može. Duh sveti pravi: Omoži svojo
hči in važen si posel opravil, ali pametnemu
človeku jo daj. Pameten človek, to je čed-
nosten človek. Ako se torej ktera m oži, naj
si za moža izbere človeka, ki bo mogel njo
in otroke hraniti in braniti, voditi jo in biti
ji zvest do groba v sreči in nesreči, v ra¬
dosti in žalosti; naj si odbere za moža člo¬
veka, ki bo njene slabosti in pogreške po¬
trpežljivo prenašal, ki bo ž njo v Boga ve¬
roval, v Njega upal in Njega nad vse ljubil,

— 456

ki bo ž njo molil, svete zakramente preje¬
mal, ki bo ž njo enega srca, ene duše, da
bodeta mogla obadva težke zakonske dolž¬
nosti točno in vestno izpolnjevati.

Ko si izbira moža, naj ima prav posebno
čist namen. Naj vzame za moža tega ali
onega posebno zato, ker upa, da bo ravno
s tem v zakonskem stanu mogla bolj lahko
pobožno živeti in srečno umreti ter iz vel i-
čati svojo dušo. Zato je žena mladega To-
bija govorila h Gospodu Bogu: Samo v Tvo¬
jem strahu, ne pa iz mesene poželjivosti sem
privolila vzeti moža.

Ako človek malo pogleda v družine in
vidi velike muke in žalosti, kesanje in ne¬
srečo mnogih oženjenih mož in omoženih
žena, mora reči, da premnogi od teh so sc
lahkoumno ženili in možili, pa niso dobro
pomislili, koga si vzamejo za druga skozi
celo življenje. Ali naj bo zakonski nesreči
kriv kdorkoli, nazaj se ne more, ampak vse
treba potrpežljivo prenašati, pred Bogom
koljcna pripogibati, ponižno Ga na pomoč
klicati in dobri Bog bo vslišal klicanje, pa
dal pomoč in milost, da se bo križ mogel
potrpežljivo in zaslužno iz ljubezni do Njega
nositi.

— 457 —

4. Z n a m e nj a poklica za kak stan treba
dobro spoznati, ker dušo svojo bi stavil v
nevarnost, da se pogubi, kdor bi si odbral
drugi stan od onega, lcterega mu je namenil
Bog. Težko, prav težko se more tak pogro¬
šen korak popraviti, naj si človek tudi pri¬
zadeva popraviti, kar je slabo naredil. Tudi
v tem slučaju je krivo izbrani stan izvir
mnogim nevoljam. Da se takim nevoljam
izogneš, dal je Bog neka znamenja, po kte-
rih se more spoznati stan, kamor Bog koga
kliče. Bog pobudi najprej v srcu nagnjenje
do stana, potem pa nagiba voljo, da se za
ta stan odloči. Drugo znamenje je ravno ta
tvrdna volja, ki sklepa, da bo vse dolžnosti
stanu natanko izpolnjevala. Tretje znamenje
je notranji mir, ki ga človek v sebi čuti,
kadar samo pomisli na stan, ki si ga misli
odbrati. Cetvrto znamenje je nekako prav
tvrdno upanje, da bo Bog gotovo vse milosti
dal, ki so za ta ali oni stan potrebne in da
bomo mi ž njimi zvesto sodelovati mogli. Peto
znamenje so vse naravne in čudoredne last¬
nosti in ves značaj, ki se vjema ravno s
stanom, kterega si mislimo izvoliti. Šesto
znamenje je mnenje pametnih ljudi, ki pra¬
vijo, da smo ravno za ta stan poklicani.

— 458 —

Sedmo znamenje so take okolnosti, da člo¬
veka kar silijo izbrati ravno ta stan, kakor
je to pri večini kmetov, kjer ravno s tako
silnimi okolnostmi razodeva svojo voljo, da
tudi njihovi otroci ostanejo v ravno tem po¬
klicu. Najprej naj sc pa vsakdo v ponižni
molitvi k Bogu obrne, da ga Bog razsvetli
in more spoznati Božjo voljo, ter jo potem
zvesto izpolniti.

5. Za oženjene in pa tudi za vse druge
so prav posebno važne besede, k terc je stari
Tobija pred svojo smrtjo govoril mlademu
svojemu sinu; tudi mi si jih globoko v srce
vsadimo. Stari Tobija je poklical sina pred
se, pu mu je rekel: »Moj sin, poslušaj be¬
sede mojih ust, in vtisni jih tvrdno v svoje
srce.«

»Vse dni svojega življenja imej Boga v
spominu in varuj se, da kedaj v greh ne
privoliš in da v nemar ne puščaš zapoved
Gospoda našega Boga.«

»Od svojega premoženja dajaj miloščino,
in svojega obraza ne obračaj od nobenega
siromaka; tako se bo namreč zgodilo, da
tudi Bog ne bo obrnil od tebe svojega
Obličja.«

— 459

»Kakor premoreš, tako bodi usmiljen. Ako
imaš obilno, dajaj obilno, če imaš pa malo,
prizadevaj si, da tudi od malega rad deliš.«

»Zakaj dobro plačilo si nabiraš za dan
potrebe; ker miloščina reši vsega greha in
smrti in ne pusti duši priti v temo. Miloščina
dela veliko zaupanje pred najvišim Bogom
vsem, ki jo dele.«

»Varuj se, moj sin, vsake nečistosti in
zraven svoje žene nikoh pregrehe ne poznaj.
Napuhu ne pusti gospodovati niti v svojih
besedah, ker po njem se je vsa izopačenost
začela.«

»Kdor ti kaj dela, brž mu daj plačilo in
plačilo tvojega najemnika naj nikdar pri
tebi ne zastaja.« *

»Kar nočeš, da bi kdo drugi tebi štorih
glej, da tudi ti nikdar drugemu ne storiš-
Ž lačnimi in potrebnimi jej svoj kruh in s
svojimi oblačili nage oblači.«

»Išči vselej sveta pri modrih. Vsaki čas
hvali Boga in prosi Ga, da tvoja pota vodi
in da vsi tvoji sklepi v Njem ostanejo.«
(Tob. 4, 2—20.)

460  —

Molitev za dobre duhovne.

(Moli se posebno v nedeljo po kvaternem postu.)

Molimo! Gospod Jezus, ki si vrata, skozi
ktera mora vsakdo stopiti, kdor se hoče iz-
veličati; dobri pastir, ki si dušo svojo dal
za ovce svoje: usmili se svojega ljudstva,
kteremu je težko kakor ovcam, ki se raz¬
kropljene brez pastirja žaloste.

Glej ! žetva je velika, malo pa je delav¬
cev, zato prosimo* 1  Tebe, Gospoda žetve,
pošlji gorečih duhovnih delavcev na žetvo
svojo: pokaži njim in škofu našemu pot
resnice in pravičnosti, da sami po njem ho¬
dijo in tako nas pripeljejo k Tebi, ki živiš
in kraljuješ na vekomaj. Amen. Oče naš.
Češčena  1 si Marija  (petkrat).

Molitev za deviško čistost.

Preblažena Devica Marija, Gospa moja in
Mati moja, iz vse duše te prosim, izmoli mi
od Sina svojega deviško čistost, potem mi
pa ohrani srčno ljubezen do te svete čistosti,
da bom pripravljen, raji vse, tudi življenje
izgubiti, kakor zoper sveto čistost zagrešiti.
Ali ne samo meni, ampak tudi brezštevilnim
drugim daj to milost, da obvarujejo svojo

— 461  —

čistost, da bodo po telesu in po duši tebi
zmiraj bolj podobni na zemlji, da bodo s
teboj in z vsemi svetimi devicami na nebu
mogli nedolžno Jagnje Božje hvaliti in sla¬
viti s pesmami, ktere prepevati znajo samo
device.

O varuh devic in Oče sv. Jožef, kojega
zvestemu varstvu je bila zaupana sama ne¬
dolžnost Jezus Kristus in devic Devica Ma¬
rija. Po tem dvojem tebi najljubšem zalogu,
po Jezusu in Mariji, prosim te silno, daj mi,
da obvarovan vsakoršne nečistosti morem z
neomadeževano pametjo, s čistim srcem in
čistim telesom Jezusu in Mariji prav čisto
služiti.

O sveti Alojzi, angeljski mladeneč, jaz
najnevredniši slažabnik tvoj izročam tvoji
skrbi sebe vsega, prav posebno pa čistost
duše svoje in telesa svojega. Po angeljski
čistosti tvoji te prosim, priporoči me ne¬
dolžnemu Jagnjetu Jezusu Kristusu in pre¬
sveti Materi Njegovi, devic Devici Mariji,
in obvaruj me vsacega smrtnega greha. Ne
dopusti, da bi se jaz kedaj omazal z neči¬
stim grehom, ampak, kadar me vidiš v skuš¬
njavi in grešni nevarnosti, odstrani iz mo¬
jega srca vse nečiste misli in vsa nečista

— 462  —

nagnjenja; spomni me na večnost in na kri¬
žanega Jezusa, vtisni mi globoko v srce
strah Božji in izprosi mi od Boga ogenj
njegove svete ljubezni, da od nje vžgan ho¬
dim po tvojih stopnjah na zemlji, in da mo¬
rem potem s teboj Boga vživati na nebu
vse večne čase. Amen.

Molitev za oženjene.

Prel juba sveta mati Ana, tebi je drago, da
mi vsi najprej iščemo kraljestvo Božje in
njegovo pravico: zagovarjaj nas zato pri
usmiljenem Bogu, naj nas, naše otroke in
vso našo družino s svojo milostjo tako vodi
in krepča, da mi nič druzega ne želimo in
ne iščemo, kakor slavo Božjo in izveličanje
naših duš. Ali poskrbi tudi za naše časno
blagostanje in odvrni od naših hiš vsako
nesrečo, da bomo mogli vse dolžnosti po
volji Božji izvrševati, Bogu veselo služiti in
na zadnje večno življenje dobiti. Amen.

Molitev s tari še v za otroke.

'Sveta mati Ana, ti veš, da smo dolžni
•svoje otroke vzgojiti za čednost in za ne¬
besa. Toda prav posebna pomoč nam je od
Boga potrebna, da moremo otroke res tako

- 463  —

vzgojiti, da bodo dobri ljudje in pravi krist¬
jani. O sveta Ana, od Jezusa in Marije nam
izprosi modrost in odločnost v tem poslu,
otrokom našim pa pravo pokornost. Našim
otrokom izprosi pa tudi to milost, da obva¬
rujejo nedolžnost in sveto čistost, pa da ne
padejo v zanjke vragove. Zadobi jim milost,
da sovražijo vsaki, posebno pa nečisti greh,
ne daj, da bi prišli v slabo tovaršijo in v
grešne nevarnosti, ampak daj, da napredujejo
v nedolžnosti, bogoljubnosti, strahu Božjem,
pobožnosti, in v vsaki drugi čednosti. Nauči
nas, kako bi jih mogli lepo voditi, da po¬
stanejo izgledni kristjani in da bomo mi na
koncu življenja mogli reči: Glej, Gospod,
nobeden nam poverjenih otrok se ni izgu¬
bil, hvala Tebi za to milost in slava večna.
Amen.

Molitev starišev za spridenega
otroka.

Sveta mati, Ana, s svojim otrokom Marijo
si veliko veselje doživela: o da bi tudi mi
s svojimi otroci tako srečni bili! Toda, Bogu
bodi potoženo, mi nismo srečni, glej, tuga
in žalost nam para srce, ker nam je I...,
naš otrok, zabredel na kriva pota in se

464  —

izkvaril. Bojimo se, da se bo še bolj glo¬
boko v grehe zapletel, in prišel v nevarnost,
izgubiti dušo svojo na vekomaj. O, ko bi
vendar otroka svojega rešiti mogli! Toda
naše besede, naše prošnje, naše solze kar
nič več ne koristijo. Zato mi tega nesreč¬
nega otroka izročamo tvoji materni skrbi,
o sveta Ana, pa te iz dna duše ponižno pro¬
simo, ne prestani za njega se zavzemati,
dokler ne spozna svoj prežalostni stan,
dokler ga ne objokuje in se ne poboljša.
Po presvetem otroku tvojem, Mariji, prosimo
te, o predraga mati Ana, reši našega nesreč¬
nega otroka, in ne daj, da se izgubi za ve¬
komaj. Amen.

Molitev oženj eni ho obletnici
poroke.

Izpovejte se in obhajajte; tudi bi bilo dobro, da
ponovite krstno obljubo, kakor jo imate na strani
225; potem pa molite to-le molitvico:

Predobri Bog, ki vse modro ravnaš, danas
je dan, na kterem smo pred . . . leti prejeli
zakrament svetega zakona ter smo na-se
naložili dolžnosti in težave tega stanu, ker
smo bili prepričani, da je tako Tvoja sveta
volja. Danas ponavljamo one obljube, ktere

465  —

smo takrat storili pred Teboj in pred Tvojo
sveto cerkvijo. Žal nam je, da jih nismo
popolnoma zvesto izpolnjevali. Odpusti nam,
prosimo Te. Danas zopet trdno sklenemo,
da bomo v prihodnje vse dolžnosti prav
natanko izpolnjevali, vse protivnosti in te¬
žave potrpežljivo nosili in kakor pravi ka¬
toličani živeli. Ali da bomo vse to do konca
svojega življenja obdržavati mogli, daj nam
svojo sveto milost in pomoč, za kar Te
prosimo po Sinu Tvojem, Gospodu našem,
Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev otrok za stariše.

O Bog, ki si nam zapovedal spoštovati
očeta in mater, usmili se mojega očeta in
moje matere, odpusti jim vse grehe njihove
in podeli jim to milost, da zdravi na duši
in na telesu samo Tebi služijo na zemlji,
potem pa da Te z vsemi svetniki in angelji
slave v nebu na večne čase. Amen.

Molitev za sorodnike in prijatelje.

O Bog, ki odpuščaš grehe in ljubiš izve-
ličanje ljudi, daj milostno, da po priprošnji
preblažene Device Marije in vseh svetnikov
ostanejo naši bratje in naše sestre, naši so-

30

Stadler, Ljubimo Jezusa.

- 466  —

rodniki in dobrotniki zmiraj zdravi na duši
in na telesu, ter da iz te solzne doline pri¬
dejo v nebo, kjer bodo Tebe in Sina Tvo¬
jega v jedinosti s svetim Duhom hvalili in
slavili na vekomaj. Amen.

Jednajsto poglavje.

Razne molitve in vse, kar mora vsak
kristjan znati.

i. Molitev pred pridigo.

Pridi k nam, o sveti Duh, tretja Božja
oseba, ki naše duše posvečuješ in nam vse
dobro deliš; razsvetli našo pamet in z ognjem
Svoje ljubezni vžgi naše srce, da bomo sveti
evangelij in nauk krščanski dobro razumeli,
zapomnili, obdržavali in tako dušo svojo iz-
veličali. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

2. Molitev po pridigi.

Zahvalimo se Ti, o Bog, za vse svete
nauke našega izveličanja. Prosimo Te, daj
nam po teh svetih naukih živeti in umreti,

— 467  —

po smrti se pa v nebesih vekomaj veseliti;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

3. Oče naš.

Oče naš, kateri si v nebesih. Posvečeno
bodi Tvoje ime. Pridi k nam Tvoje kraljestvo.
Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako
tudi na zemlji. Daj nam danas naš vsakdanji
kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor mi
! odpuščamo svojim dolžnikom. In nas ne
vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega.
Amen.

4. Ceščena si Marija.

Ceščena si Marija, gnade polna, Gospod
je s teboj, blagoslovljena ti med ženami in
blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.
Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas greš¬
nike sedaj in na našo smrtno uro. Amen.

5. Apostolska vera.

Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega
Stvarnika neba in zemlje. In v Jezusa Kri¬
stusa, Sina Njegovega jedinega, Gospoda
našega, ki je bil spočet od svetega Duha,
rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem
Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen.
Doli je šel pred pekel, tretji dan od mrtvih

30 *

468

vstal; gori je šel v nebesa, sedi na desnici
Boga, Očeta vsemogočnega. Od ondod bo
prišel sodit žive in mrtve. Verujem v sve¬
tega Duha, sveto katoliško cerkev, občestvo
svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa,
in večno življenje. Amen.

6. Šest resnic.

1. Da je en sam Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik, ki vse do¬
bro plačuje in hudo kaznuje.

3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in
ene nature: Oče, Sin in sveti Duh.

4. Da seje Bog, druga Božja oseba, včlo-
večil, da nas je s svojo smrtjo odrešil in
večno izveličal.

5. Da je človeška duša neumrjoča.

6. Da je milost Božja k izveličanju po¬
trebna in da človek brez milosti Božje ne
more nič zaslužnega za večno življenje storiti.

7. Deset Božjih zapovedi.

1. Verovaj v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po vnemarnem Božjega imena.

3. Posvečuj dan Gospodov.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel in da ti bo dobro na zemlji.

469 —

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvuj.

7. Ne kradi.

8. Ne govori po krivem zoper bližnjega
svojega.

9. Ne poželi svojega bližnjega žene.

10. Ne poželi svojega bližnjega blaga.

8. Pet cerkvenih zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih spodobno in pobožno pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč
štiridesetdanski post, kvaterne in druge za¬
povedane postne dni; zdrži se o petkih in
sabotah mesnih jedi.

4. Izpovej se svojih grehov postavljenemu
izpovedniku vsaj enkrat v letu in o veliko¬
nočnem času prejmi sv. Rešnje Telo.

5. Ne obhajaj ženitovanja o prepovedanih
časih.

9- Sedem svetih zakramentov.

1. Sveti krst.

2. Sveta birma.

3. Sveto Rešnje Telo.

4. .Sveta pokora.

5. Sveto poslednje olje.

— 470

6. Sveto mašnikovo posvečevanje.

7. Sveti zakon.

Krst v potrebi.

Ako je velika nevarnost za otroka, more ga vsakdo
krstiti. Krsti pa se tako-le:

Vzemi vode blagoslovljene ali iz studenca
ali iz potoka, oblij v podobi križa otroka
po glavi, da se mu opere koža in ko obli¬
vaš otroka, ravno takrat moraš ti sam, ne 1
pa kdo drugi govoriti: I. . . (reci ime otro¬
kovo) jaz te krstim v Imenu Očeta in Sina
in svetega Duha. Amen.

io. Sedem glavnih grehov.

1. Napuh.

2. Lakomnost.

3. Nečistost.

4. Nevošljivost.

5. Požrešnost.

6. Jeza.

7. Lenoba.

n. Sest grehov proti svetemu Duhu.

L Predrzno v Božjo milost grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati.

3. Spoznani krščanski resnici se ustavljati.

— 471 —

4. Bližnjemu zavolj darov Božjih nevoš-
Ijiv biti.

5. Do lepega opominjevanja otrpnjeno srce
imeti.

6. V nespokornosti trdovraten ostati.

12. Štiri v nebo vpijoči grehi.

1. Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot.

4. Delavcem in najemnikom zaslužek za¬
drževati ali utrgovati.

13. Devet ptujih grehov.

1. V greh svetovati.

2. Greh velevati.

3. V druzih greh privoliti.

4. V greh napeljevati.

5. Druzih greh hvaliti.

6. K grehu molčati.

7. Greh pregledati.

8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

14. Krščanske dolžnosti.

Prva:  Beži duhovno zlo ali greh.

Druga:  Delaj dobro ali obdržavaj zapovedi

Božje in čednostno živi.

— 472  —

15- Tri Božje čednosti.

Vera.

Verujem v Tebe, pravi jtrojedini Bog, Oče,
Sin in sveti Duh, ki si vse vstvaril, ki vse
ohranjuješ in vladaš, ki dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da je Sin Božji za
nas človek postal, da nas je s svojo smrtjo
na križu odrešil, da nas sveti Duh s svojo
milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse,
kar si Ti, o Bog, razodel, kar je Jezus Kri¬
stus učil, kar so apostelni oznanjevali in
kar nam sveta rimska katt#iška cerkev ve¬
rovati zapoveduje. Vse to verujem, ker si
Ti, o Bog, večna in neskončna resnica in
modrost, ki ne moreš goljufati, ne goljufan
biti. O Bog, pomnoži mojo vero!

U p a n j e.

Upam in se zankam na Tvojo neskončno
dobroto in milost, da mi boš po ne¬

skončnem zasluženjy dvojega edinorojenega
Sina Jezusa Kristusa v tem življenju spoz¬
nanje, pravo obžalo/anje in odpuščanje mo¬
jih grehov, po smrti pa večno izveličanje
dal in dodelil, Tebe od obličja do obličja
gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam
tudi od Tebe potrebnih pripomočkov, vse to

— 473  —

doseči. Upam to od Tebe zato, ker si Ti to
obljubil, ki si vsemogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog, potrdi moje
upanje.

L j ubezen.

O moj Bog! ljubim Te iz celega svojega
srca in črez vse, zato ker si Ti naj večja
dobrota, neskončno popoln in vse ljubezni
vreden; ljubim Te tudi zato, ker si do me.nc
in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Že¬
lim iz celega srca, da m  Te ravno tako
ljubil, kakor so Te Tvoji najzvestejši slu¬
žabniki ljubili in Te še ljubijo. Ž njih lju¬
beznijo sklenem svojo nepopolno ljubezen:
pomnoži jo v meni, o dobrotljivi Gospod,
bolj in bolj!

Ker Te tedaj resnično, in iz srca ljubiti
želim, in si zato trdno prizadevam, mi je iz
srca žal, da sem Tcfee,^|pjo neskončno do¬
broto, ktero črez vse* ljuBim, Tebe svojega
Stvarnika, Odrešenika'«*' Posvečevalca raz¬
srdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem Tebe,
svojega vsemogočnega Gospoda, svojega naj¬
boljšega Očeta razžalil. Trdno sklenem, vse
grehe in vse grešne priložnosti zapustiti,
storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper Tvojo sveto voljo nc rav-

474 —

nati. Sprejmi me zopet za Svojega otroka
in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopolniti.
To Te prosim po neskončnem zasluženju
Tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in
Izveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

16. Štiri zadnje stvari.

Smrt, sodba, pekel, nebesa. — O človek,
spomni se večkrat svojih zadnjih stvari, pa
nikdar grešil ne boš!

17. Telesna dela usmiljenja.

1. Lačne nasititi.

2. Žejne napojiti.

3. Popotnike sprejeti. ,

4. Nage obleči.

5. Bolnike obiskati.

6. Jetnike rešiti.

7. Mrliče pokopati.

18. Duhovna dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Dvomljivim prav svetovati.

4. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno trpeti.

6. Razžalnikom od srca odpustiti.

7. Za žive in mrtve Boga prositi.

— 475

ig. Lavretanske litanije.

(O praznikih Matere Božje in ob sabotah.)

(Odpustila 300 dni za vsakokrat; popolni odpustek
pa o vseh zapovedanih praznikih Matere Božje, ako
jih moliš vsak dan.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

.Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica
Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika

%■

za nas

Boga

prosi!

— 476  —

Devica prem od ra,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostelnov,

za nas
Boga
prosi!

477  —

za nas
Boga
prosi!

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha spo¬
četa, za nas Boga prosi!

Kraljica sv. rožnega venca, za nas Boga prosi!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši
nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Ceščena Marija itd.

MOLITVE.

K sveti Devici, Materi Mariji.

(Ako v papežev namen zjutraj moliš: „Češčena
bodi Kraljica..." in zvečer: ,.Pod tvojo po¬
moč...", zadobiš za vsak dan odpustka 100 dni;
za nedeljo 7 let in 7 kvadragen: popolni odpustek
o vseh praznikih Matere Božje, o prazniku vseh
svetnikov in o smrtni uri; popolni odpustek tudi
dve nedelji v mesecu, ktere si izvoliš.)

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja
porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših

— 478  —

potrebah, temveč reši nas vselej vseh ne¬
varnosti. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica! S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči!

$ r . Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

K'. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in
na telesu vživamo in da bomo po častitih
prošnjah presvete Marije, vselej Device, se¬
danje žalosti rešeni in večnega veselja de¬
ležni.

(Od prve adventne nedelje do božiča.)

Usmiljena Mati Izveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeška in zgodnja danica! pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica
prej in potlej ostala,- ko si iz Gabrijelovih
ust prejela češčenje, usmili se grešnikov.

f.  Angelj Gospodov je oznanil Mariji.

In je spočela od svetega Duha.

— 479  —

Molimo!

Milost Svojo, prosimo, Gospod, v naše srca
vlij, da, ki smo po angeljevem oznanjenju
včlovečenje Kristusa, Tvojega Sina, spoznali,
po Njegovem trpljenju in križu častitljivo
vstajenje dosežemo.

(Od božiča do svečnice.)

Usmiljena Mati Izveličarja, ki ostaneš vrata
nebeška in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu,
ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega
Stvarnika prečudno rodila, Devica pred in
potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust pre¬
jela češčenje, usmili se grešnikov.

t ! .  Po porodu si Devica čista ostala.

R. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

Molimo!

Bog, kteri si po rodovitnem devištvu svete
Marije človeškemu rodu dar večnega izve-
ličanja dodelil, daj, prosimo, da njo za nas
prositi čutimo, po kteri nam je sreča došla
prejeti začetnika življenja, Gospoda našega,
Jezusa Kristusa, Sina Tvojega.

(Od svečnice do velicega četrtka.)

Bodi češčena, nebes kraljica, češčena an-
geljev gospa; češčena korenina, češčena ti,

— 480 —

ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬
ljena, Devica častita, mimo vseh lepa; bodi
pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas
Kristusa!

Hvalimo te, Devica presveta!

D. Daj nam moč zoper sovražnike svoje!

Molimo!

Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši sla¬
bosti, da, ki svete Božje porodnice spomin
obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svo¬
jih grehov vstanemo.

(Od velike sabote do prve nedelje po binkoštih.)

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! lvte-
rega si zaslužila nositi, aleluja! je vstal od
smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Boga, aleluja!

i r .  Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja!

14. Ker je Gospod res vstal, aleluja!

Molimo!

O Bog, ki si po vstajenju Svojega Sina,
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, svet raz¬
veselil ; dodeli, prosimo, da po Njegovi Ma¬
teri, Devici Mariji, veselje večnega življenja
dosežemo.

— 481

(Od prve nedelje po binkoštih do prve adventne
nedelje.)

Ceščena bodi kraljica, mati milosti, življe¬
nje, sladkost in upanje naše, bodi ceščena!
K tebi vpijemo, zapuščeni Evini otroci; k
tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomoč¬
nica! svoje milostljive oči v nas in pokaži
nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi
sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!

Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

F£>. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Vsemogočni, večni Bog! ki si dušo in telo
častite Device, Matere Marije, da bi vredno
prebivališče Tvojega Sina biti zaslužila, s
pripomočjo sv. Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po njenih
prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti
rešeni.

K s ve tem u J o ž ef u.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je
postavil Gospod čez svojo družino!

Hf.  Prosi za nas, sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

31

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 482  —

Molimo!

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina Tvoje presvete Matere Marije po¬
maga, da, kar naša slabost ne premore, nam
bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

Za vse potrebe.

Gospod! ponižno Te prosimo, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene matere, ljube
Device Marije, in vseh svojih svetnikov,
nas svoje služabnike, naše dobrotnike in
naše pohištvo v vsej svetosti; očisti tudi
vso našo rodovino in naše prijatelje od hu¬
dobe in grehov in napolni jih z lepimi čed¬
nostmi; dodeli nam mir in zdravje, od¬
vrni od nas vidne in nevidne sovražnike
in odženi vse hude želje; daj nam zdravo
vreme in dobro letino, skaži milost našim
prijateljem in neprijateljem in obvaruj to
duhovnijo z vsemi, kteri v njej prebivajo,
kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji
in dodeli milostljivo vsem vernim kristjanom,
živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža I..., našega škofa I..., našega cesarja I...
in vso našo duhovsko in deželsko gosposko

— 483 —

in vse krščansko ljudstvo od vseh nadlog
in vsega zlega. In Tvoj blagoslov pridi z
nebes na nas in bodi vselej z nami! Po
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvo¬
jem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas!

IJ. Amen.

O le nas itd., Češčena Marija itd.  (petkrat).

20. Sveti rožni venec.

Kadar moliš sveti rožni venec, spominjaj
se različnih skrivnost življenja, muke in
slave Jezusove.

Veseli del od prve andventne nedelje do
pepelnice.

Moli vero, Oče naš in trikrat: Ceščena
Marija; po besedi »Jezus« prideni:

1. ki nam oživi pravo vero;

2. ki nam daj tvrdno upanje;

3. ki nam vžgi presrčno ljubezen.

Za tim moli petkrat: Oče naš, prideni po
desetkrat: Češčena Marija, vsaki desetici pa
dodavaj:

1. kterega si Devica od svetega Duha spočela;

31 *

— 484 —

2. kterega si Devica o obiskanju tete Eli¬
zabete nosila;

3. kterega si Devica rodila;

4. kterega si Devica v tempeljnu darovala;

5. kterega si Devica v tempeljnu našla.

Žalostni del od pepelnice do velike noči.

Moli vero, Oče naš in trikrat: Ceščena
Marija; po besedi »Jezus« prideni:

1. ki nam potrdi spomin;

2. ki nam razsvetli pamet;

3. ki nam omeči voljo.

Za tim moli petkrat: Oče naš, prideni po
desetkrat: Češčena Marija, vsaki desetici pa
dodavaj :

1. ki je za nas krvav pot potil;

2. ki je za nas bičan bil;

3. ki je za nas s trnjem kronan bil;

4. ki je za nas težki križ nosil;

5. ki je za nas križan bil.

Častitljivi del od velike noii do adventa.

Moli vero, Oče naš in trikrat: Ceščena
Marija; po besedi »Jezus« prideni:

1. ki nam vodi naše misli;

2. ki nam vodi naše besede;

3. ki nam vodi naše djanje.

485 —

Za tim moli petkrat: Oče naš, prideni po
desetkrat: Češčena Marija, vsaki desetici pa
dodavaj:

1. ki je častitljivo od smrti vstal;

2. ki je častitljivo v nebesa šel;

3. ki je svetega Duha poslal;

4. ki te je, Devica v nebesa vzel;

5. ki te je, Devica, v nebesih kronal.

Dobro je, da pridržiš lepo domačo na¬
vado, dodati še šestič: Oče naš, zopet deset¬
krat: Ceščena Marija s pristavkom:

Usmili se vernih duš v vicah.

2i. Spomni se.

Spomni se, o premila Devica Marija! da
še nikoli ni bilo slišati, da bi bil zapuščen,
kdor je pod tvoje varstvo pribežal, v tvojo
pomoč klical, tvoji priprošnji se priporočal.
S tem zaupanjem navdan hitim k tebi, devic
Devica, mati! k tebi pridem, pred teboj sto¬
jim vzdihujoč grešnik. Nikar, o Mati (večne)
Besede, ne zavrzi mojih besed, temveč po¬
slušaj in milostno usliši! Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat; popolni odpustek en¬
krat v mesecu z navadnimi pogoji, ako se moli celi
mesec vsak dan. Pij IX. 25. julija 1846.)

— 486

22. Prvi sveti križev pot

očeta Leonarda Porto-Mavriškega.

Darovanje svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim Te čez vse,
ker si večna dobrota in neskončna milost.
Zal mi je iz vsega srca, da sem kedaj Tebe,
o največja dobrota! razžalil. Darujem ta sveti
križev pot Tebi v čast, v spomin tistega
težavnega pota, po kterem Si hodil zavoljo
mene ubozega grešnika. Vseh odpustkov se
želim udeležiti, kteri so za sveti križev pot
podeljeni; torej tudi želim tako vse opraviti,
kar in kakor je v zadobljenje odpustkov
storiti potreba. Prosim Te, o Jezus! dodeli
mi milost in moč, da s svetim križevim po¬
tom v tem življenju Tvojo milost, v prihod¬
njem pa večno življenje zaslužim.

Zdaj daruj Bogu odpustke za sč in za tiste,
za ktere mu jih darovati želiš, da jim bodo
v prid, rekoč:

Popolne odpustke darujem za duše svojih
starišev, bratov, sester, sorodnikov, dobrot¬
nikov, prijateljev, za vse tiste duše, za ktere
sem dolžan moliti, ktere moje molitve naj-

— 487

bolj potrebujejo; za tiste duše v vicah, ktere
so najbolj pozabljene, in za tiste, ktere so
najbliže odrešenja.

I. p o s t a j a.

Jezus je k smrti obsojen.

$ r . Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

1^. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s ktero je On krivično sodbo
brez vsega izgovarjanja poslušal in sprejel.
Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče,
ktere so sodbo podpisale. Hudoba tvojega
jezika, s ktero si se večkrat zoper Boga in
svojega bližnjega pregrešil, je sodnika osle¬
pila, da je nedolžnega Jezusa k smrti obsodil.
Obrni se torej k Njemu, jokaj in vzdihni
bolj s srcem kakor z ustmi:

0 moj ljubeznjivi Jezus! kako neizmerna
je Tvoja ljubezen proti meni, ubogemu greš¬
niku! Boš li tedaj za nevredno stvar ječo,
vezi, okove in tepenje trpel in v tako grozo-
vitno smrt obsojen? Oh! to je zadosti ganiti
moje srce, da objokujem vse pregrehe, ktere
sem s svojim jezikom storil. Obžalujem
jih tedaj in kličem k Tebi: O moj Jezus!

— 488  -

usmiljenje! — Prosim Te, usmiljenje in mi¬
lost, o Jezus!

Oce nas. Čescena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

II. postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

f-  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Iv. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in radovolj-
nim srcem dobrotljivi Jezus sveti križ objame
in kako potrpežljivo tepenje in suvanje malo¬
pridnega ljudstva prenaša! Ti pa, poln ne-
volje in nepotrpežljivosti, bežiš pred križem,
kar je mogoče! Ali ne veš, da se ne more
brez križa nebeško veselje zadobiti? Oh! ob¬
jokuj svojo slepoto, obrni se k svojemu Gos¬
podu, vzdihni in reci mu:

Ne Tebi, o Jezus, temveč meni se spodobi
križ. O težki križ! kterega so moji grehi
Tebi naložili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli
meni svojo milost in moč, vse križe objeti,
ktere sem s svojimi grehi zaslužil. Stori, da
bom svoj križ voljno objel in se tako od
sveta ločil; daj mi tako ljubezen do križa,

489  —

da bom vselej s Tvojo služabnico, sveto
Terezijo, iskal in želel: trpeti ali umreti,
umreti ali trpeti.

Oče nas. Če s č en a si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

III. p o s t a j a.

Jezus pade prvič pod križem.

t-  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

K-. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus zavoljo
tolikanj prelite krvi ves oslabljen prvič na
zemljo pade. Oh! kako Ga s pestmi bijejo,
z nogami teptajo in suvajo. Vender ni slišati
žalovanja ali nevolje iz Njegovih ust. Ti pa
vzdihuješ in tožiš, če le majhen križ občutiš
ali zoperno besedo slisiš. Oh! sovraži svojo
nepotrpežljivost, svoj napuh in nečimernost;
vzdihni k Jezusu:

0 ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz najbolj za¬
vrženi grešnik klečim pred Tvojimi nogami.
Oh, kolikrat in v kako velike grehe sem
padel! Kolikokrat sem se v globočino hu¬
dobije pogreznil! O Jezus, stegni in podaj
mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri

— 490  —

Tebi iščem, da ves čas svojega življenja
nikdar in nikoli v smrtni greh ne padem
in da tako v svoji zadnji uri zveličanje
upati morem.

Oče nas. Cesčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Jv. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je ob¬
čutilo srce Jezusovo ! Oh, s kakšno grenkostjo
in žalostjo je bilo napolnjeno Marijino srce,
kedar sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna
duša! »Kaj ti je storil moj Sin?« kliče tebi
Marija. »Kaj hudega ti je storila moja Mati?«
te vpraša Jezus. »Oh! zapusti že enkrat svoje
grehe, zavoljo kterih midva tako žalost in
muko trpiva.« O grešnik! kaj praviš na to?
Reci tedaj in vzdihni s celim srcem:

O Božji Sin Marije! o presveta Mati mo¬
jega ljubeznjivega Jezusa! ves potrt in po¬
nižan klečim pri vajinih nogah. Jaz sem
tisti izdajalec; s svojimi grehi sem brusil

491  —

meč, kteri je vajino srce ranil. Oh! iz srca
mi je žal; prosim vaji, odpustita mi. Milost,
o Jezus! Milost, o Marija! Po svojem veli¬
kem usmiljenju mi dodelita milost, da nikdar
več ne bom grešil, temveč da bom vajino
grenko trpljenje in žalost noč in dan pre¬
mišljeval in svoje grehe objokoval.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V. p o s t a j a.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti,

Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

14. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri si
nečimernosti sveta in sladnostim svojih po-
čutkov ves udan, ki svoje križe ne iz srca,
temveč le, ker se jih ubraniti ne moreš, z
veliko nevoljo nosiš. Oh! vzbudi že svoje
srce in usmili se svojega tako obloženega
Izveličarja. Sprejmi radovoljno vse križe in
nadloge, ktere ti bo pošiljal tvoj ljubeznjivi
Oče. Trdno skleni, ne samo vse zopernosti
s potrpežljivostjo prenašati, temveč tudi svo¬
jemu Bogu za-nje hvaležnega se skazovati;
prosi Ga tako-le:

— 492  —

1

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim Te za to¬
liko priložnosti, ktere mi daješ, da bi za-te
trpeti in za-se kaj zaslužiti premogel. O moj
Bog! daj mi milost, vse, kar se mi bo v
tem življenju težavnega prigodilo, s potrpež¬
ljivim srcem prenašati in s tem večnega ve¬
selja se udeležiti. Stori, o Jezus! da bom
tukaj s Teboj jokal in trpel, potem pa s
Teboj v nebesih gospodoval.

Oče nas. Česčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VI. p o s t a j a.

Veronika poda Jezusu potni prt.

Hf.  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem prtu sveto obličje
svojega Izveličarja! Ljubi Jezusa in s to lju¬
beznijo si Njegov obraz v srce utisni! O kako
srečen boš, ako boš živel z Jezusovim obra¬
zom v svojem srcu in ž Njim v večnost šel!
Da tedaj to milost zadobiš, prosi svojega
Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni
meni v srce sveti obraz svojega obličja, da

- 493  —

bom brez nehanja na Te mislil, noč in dan
Tvoje grenko trpljenje pred očmi imel in
svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruhom
Tvojega trpljenja si hočem dušo nasitovati
in moje oči bodo vselej solze točile nad
mojimi pregrehami.

OZe nas. Češiena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VII. p o s t a j a.

Jezus pade drugič pod križem.

$ r .  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

K.. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako je Jezus, tvoj Bog in Gos¬
pod, zopet padel na zemljo, ves oslabljen od
velike bolečine, zdelan in zaničevan od sovraž¬
nikov. Premisli, da tvoja prevzetnost je Jezusa
potrla in Ga na zemljo vrgla, ker je prenesti
ne more. Oh, zapusti ošabnost, ne bodi več
tako napuhnen! Spokori se in skleni poniž-
nejši biti. Reci s skesanim srcem :

O prečastitljivi Jezus! akoravno vidim, da
si na zemlji pod težo križa sklonjen, ven-
der Te molim in častim, kakor svojega mo¬
gočnega, večnega Boga. Prosim Te, poteri

— 494  —

moj napuh, vzemi meni iz srca vso ošab¬
nost, da bom svojo nečimernost spoznal, vse
zasramovanje s Tebi dopadljivo ponižnostjo
sprejemal, da bom s tem milost zadobil,
tudi s Teboj v nebeškem kraljestvu povik-
šan biti.

Qle nas. Cešiena si Marija. Časi bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Vlil. postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

IJ. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem srcu, kako
veliko uzrokov imaš jokati in žalovati; prvič
zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa, kteri za¬
voljo tebe toliko trpi; drugič sam nad seboj,
ker tako nehvaležen ostaneš in ne nehaš
Njega žaliti. Kako moreš o premišljevanju
Njegove grozovitne muke trdovraten biti?
Poglej, kako milostljivega in ljubeznjivega se
Jezus proti tem revnim ženam skazuje! Po¬
vzdigni se k Njemu z zaupanjem in vzdihni
s srcem:

. 0 moj ljubeznjivi Jezus! Oh, kako je to,
da se moje srce ne raztopi od solz velike

— 495

žalosti ? Solz, o Jezus! prosim, solz prave
pokore in srčnega usmiljenja mi daj, da z
objokanimi očmi in s skesanim srcem po¬
stanem deležen tiste milosti, ktero si tem
revnim ženam skazal. Oh Jezus! ne odvra¬
čaj od mene svojih milostljivih oči! poglej
me ubozega grešnika, da bom tudi jaz poln
tolažila na zadnjo uro Tebe mogel viditi.

OZe nas. ČesZena si Marija. Čast bodi Boga.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IX. post  a j a.

Jezus pade tretjič pod križem.

t T .  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem padel! Premisli, kako Je¬
zusa, krotko in nedolžno ovčico, judje in
ajdje, kakor stekli volkovi, tepejo, suvajo,
sem ter tje po trdih kamenih vlačijo. O ne¬
srečni greh, ki samega Sinu Božjega tako
grozovitno mučiš! O grešnik, aii ni morebiti
tvoj ves potrti in zdelani včlovečeni Bog
vreden tvojih solz ? Oh! reci tedaj ves ob¬
jokan :

— 496  —

O vsemogočni Bog! kteri nebo in zemljo
držiš z enim prstom, kdo Te je tako ne¬
usmiljeno vrgel? Oh! noben drug, kakor
moja pregreha, v ktero sem tolikrat zopet
padel. Moja hudoba ni jenjala grešiti in zato
se je množilo Tvoje trpljenje. Toda poglej,
o Jezus! pri Tvojih nogah zdaj klečim s
skesanim srcem in trdno sklenem, svoji hu¬
dobiji konec storiti. Z objokanimi očmi Ti
tisoč in tisočkrat obljubim: nikdar več no¬
čem grešiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar
več ne!

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

X. p o s t a j a.

Jezusa slečejo in mu žolca piti dajo.

t r .  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus, zunaj na
svojem životu ves ranjen in stepen, tudi zno¬
traj z grenkim žolčem mučen. Poglej, kako
On tvojo nesramožljivost, nespodobnost in
nečimernost v oblačilu s svojo nagoto pla¬
čuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali mo-

— 497  —

reš svojega Jezusa brez usmiljenja pogledati?
Oh! vrzi se k nogam svojega obleke oropa¬
nega Jezusa in reci mu:

0 žalostni Jezus! kako velik razloček je
med Teboj in menoj! Ti si ves ranjen, poln
grenkosti in ves s krvjo oblit; jaz pa ves
nečimern, poln sladnosti in veselja, ali vsaj
tak želim biti. Oh, jaz nisem na pravem
potu! O jezus! pelji me Ti na pravo stezo.
Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta
grenke in zoprne, da bom namesto njih
želel Tvoje trpljenje občutiti in da tako
vreden postanem s Teboj večno življenje
uživati.

Oče nas. Česčena si Marija. Čast bodi Bogn.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se,nas!

XI. p o s t a j a.

Jezus je na križ pribit.

t-  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

IJ-. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero je do¬
brotljivi jezus občutil, kedar so mu meso,
kite in žile z žreblji prebodli. Oh! kako je
to, da se tvoje srce od žalosti ne razpoči,
ker vidiš da tvoji grehi tako neusmiljeno zde-

32

Stadler, Ljubimo Jezusa.

— 498  —

lujejo tvojega Izveličarja! Vsaj zdaj toči solze,
obžaluj svoje grehe in reci:

0 dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus!
vlij v moje srce strah in ljubezen do Tebe.
In ker so moji grehi tisti žreblji, kteri so
Tebe na križ pribili, stori s svojo milostjo,
da bods, N vse moje hude želje in občutki na
Tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni, da
bom v življenju in v smrti s Teboj križan,
tudi s Teboj v nebesih večno kraljevati
mogel.

Oče nas. Cesčena si Marija. Časi bodi Boga.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XII. postaja.

Jezus umrje na križu.

Hf.  Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Jv. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj oči in premišljuj svojega z
žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo obličje Božje. Razbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo, izroči svojo mater Janezu,
priporoči svojo dušo nebeškemu Očetu, po¬
slednjič pa umrje z nagneno glavo. Tako je
tedaj moj Jezus umrl? Res, umrl je na križu
in zavoljo mene. O moja duša, kaj boš zdaj

- 499  -

počela ? Oh! ne hodi proč, kakor le s poniž¬
nim in skesanim srcem. Objemi križ in vzdihni
k Jezusu :

0 moj ljubeznjivi Izveličar! vem in spoz¬
nam, da so moji grehi tisti rabeljni, kteri
so Tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene
milosti nisem vreden, ker sem Tebe križal.
Pa kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, kedar Te slišim tudi za tiste
prositi, kteri so Te križali. Kaj hočem tedaj
za Te storiti, ker si toliko za mene storil!
Poglej, o Jezus! jaz sem pripravljen in
voljan, vsem odpustiti, kteri so me kedaj
razžalili. Res, moj Bog! zavoljo Tvoje lju¬
bezni odpustim vsem, iz srca jih objamem
in jim želim vse dobro; in tako tudi upam
ob svoji smrtni uri Tvoje vesele besede za¬
slišati: »Se danes boš z menoj v raju.«

Oče nas. Česčena si Manja. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII.  postaja.

Jezus je S križa snet in Mariji v naročje položen.

. Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

32 *

- 500  —

Premisli, kako oster je bil meč, kteri je
srce žalostne Matere prebodel, kedar je ona
svojega mrtvega Sina v naročje vzela. Videla
je Njega vsega ranjenega in krvavega. O
kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v
srcu občutila! Kteri meč pa je bil tako oster,
ki je prebodel njeno srce? Oh! greh je bil,
kteri je Jezusu življenje vzel in Marijino srce
tako močno ranil. Objokuj tedaj ta grozo¬
vitih greh. Skleni svoje solze z solzami svoje
žalostne Matere in vzdihni k njej tako:

O kraljica vseh mučenikov! kedaj bom
vreden prav razumeti tvojo žalost in muko?
Kedaj bom zadobil milost, tvojo žalost v
svojem srcu nositi in s Teboj trpeti? O ve¬
lika gospa! izprosi mi to milost, da noč in
dan žalujem nad svojimi grehi, kteri so tebi
tako žalost napravili, da bom, ves skesan
in spokorjen, v zaupanju in ljubezni za-te
umrl in po smrti s teboj večno živel.

Oče nas. Cesčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIV. p o s t a j a.

Jezus je v grob položen.

Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

— 501  —

Premisli tukaj žalovanje, vzdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in druzih pobožnih
duš, kedar jim je bil Jezus odvzet in v grob
položen. Zlasti pa si k srcu vzemi težavo in
grenko žalost Marije, kedar je bila izgubila
iz naročja svojega ljubeznjivega Sina. V pre¬
mišljevanju le-te njene žalosti in njenega
trpljenja se moraš res sramovati, da si pri
obiskovanju tega križevega pota tako malo
usmiljenja občutil. Oh! vzdrami svoje srce
vsaj zdaj pri tej zadnji postaji. Poljubi s častjo
kamen svetega . groba; položi v duhu vanj
srce in reci svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako krvavo
pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu
ležečega Te častim in molim. Oh! želim in
hočem Tebe v svojem srcu zaprtega imeti,
da bi s Teboj sklenjen po tem svetem kri¬
ževem potu k novemu življenju vstal in se
v Tvoji milosti iz tega sveta ločiti mogel.
Po zasluženiu Tvojega trpljenja, ktero sem
premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro
Tvoje sveto Rešnje Telo moja popotnica;
da bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija,
Jožef! in da svoje zadnje vzdihovanje s
tistim vzdihovanjem sklenem, s kterim si Ti
na svetem križu svojo sveto dušo izdihnil,

502  —

Daj mi z živo vero, s trdnim upanj etn in
gorečo ljubeznijo s Teboj in zavoljo Tebe
umreti in potlej s Teboj na večne čase ži¬
veti. Amen.

Oče nas. Česčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni,
s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa za¬
voljo mene na svet poslal, in s ktero je On
po svojem britkem trpljenju in grenki smrti
mene odrešil, Ti darujem ta sveti križev
pot, kterega sem s Tvojo milostjo obiskal.
Vzemi to pobožno opravilo v povikšanje
svoje časti, v zahvalo za vse meni in dru¬
gim podeljene milosti, za odpuščanje grehov
celega sveta, za pomoč vernim dušam v vi¬
cah, zlasti pa, za ktere sem v začetku prosil.
O milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje
Kristusa, svojega Sina, usliši glas Njegove
svete krvi in bodi milostljiv meni ubogemu
grešniku! Amen.

Oče nas. Česčena si Marija. Čast bodi Bogu.

Hvaljen bodi naš križani Izveličar Jezus
Kristus in Njegova žalostna Mati Marija!

— 503

23. Drugi sveti križev pot

kakor ga navadno v Rimu molijo.

1. postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

$ r . Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus in
Te hvalimo.

iy. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! po tej krivični sodbi, ktero sem
s svojimi grehi že tolikokrat podpisal, reši
me večne smrti, ktero sem že tolikokrat
zaslužil.

Oče nas. Česčena si Marija.

t r .  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

R-. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

II. postaj  a.

Jezus križ na-se vzame.

$.  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus in
Te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

— 504

O Jezus! ki si voljno težki križ na-se
vzel, kterega sem Ti jaz s svojimi grehi
pripravil, daj, da spoznam njih velikost, ter
jih objokujem ves čas svojega življenja.

Oče naš. teščena si Marija.

Hvaljeno in češčeno bodi 'najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

R. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

III. postaja.

Jezus prvikrat pade pod križem.

$ r . Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus in
Te hvalimo.

% Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus!
Te je pod križem na tla potrla. Mrzi se mi
nad grehi ter jih sovražim; odpusti mi, Te
prosim, in s pomočjo Tvoje milosti nočem
nič več grešiti.

Oče naš, Češčena si Marija.

tf.  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa,

— 505

Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

fr.  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

% Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O prežalostni Jezus! O prežalostna Mati!
ako sem vama do zdaj toliko žalost delal
s svojimi grehi, se to v prihodnjič nič več
ne sme zgoditi. Z vajino pomočjo vaji ho¬
čem ljubiti, in vama zvest biti do smrti.

O Če naš. Češčena si Marija.

fr.  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

1J-. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

V. postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

fr.  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

- 506  —

1$. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! kako srečen je Simon, da Ti
zamore pomagati križ nesti! Kako srečen bi
bil pa tudi jaz, ako bi Ti vselej pomagal
križ nositi s potrpežljivostjo v vsem, kar¬
koli me zadene.

Oie naš. Češi en a si Marija.

$ r . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

1J. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

VI. post  a j a.

Veronika poda Jezusu potni prt.

i T .  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

1$. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! ki si se toliko ponižal, da si
svoj presveti obraz Veroniki v potno ruto
vtisnil, vtisni globoko tudi v mojo dušo
spomin svojega britkega trpljenja in grenke
smrti.

Oie naš. Češlena si Marija.

— 507  —

t r .  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v višoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
sc nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

VIL postaja.

Jezus drugič pade pod križem.

Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da
Ti, o preljubeznjivi Jezus! že zopet padeš
pod križem. Daj mi pomoč, da se ne povr¬
nem spet v greh.

Ote nas. Češiena si Marija.

Hf.  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

!{.. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

VIII. p o s t a j a.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

S r .  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

— 508  —

IJ. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

Ti, o Jezus! tolažiš jeruzalemske žene, ki
žalujejo nad Tvojim trpljenjem. Tolaži tudi
mojo dušo s svojim usmiljenjem, v kterega
zaupam in si ga hočem v prid obračati.

■Oče naš. Ceščena si Marija.

t r .  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

IJ-. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

S r .  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

R. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

Od prevelicega trpljenja, ki si ga že pre¬
stal, o Jezus! tretjič padeš pod težkim kri¬
žem. Stori, da se nič več v greh ne po¬
vrnem. Moj Jezus! rajši umrjem, kakor da
spet grešim.

Oče naš. Ceščena si Marija,

509  —

3^. Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

1J. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu žolca piti dajo.

$ r . Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

1J. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! ki so Te slekli in kisa in žolca
piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do
časnih reči; in stori, da vse zaničujem, kar
je posvetnega ali kar me v greh napeljuje.

Oče nas. Češčena si Marija.

Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

IJ. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo,

— 510  —

K'. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

Po tistih grozovitih bolečinah, ktere si
občutil, ko so Tvoje svete roke in noge z
žreblji prebodli, stori, o Jezus! da svoje
meso neprenehoma križam s krščanskim za¬
tajevanjem.

Ote nas. Cestena si Marija

t r .  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

IJ. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

XII. p o s t a j a.

Jezus umrje na križu.

$ r . Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

R-. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! ki si na križu umrl potem, ko
si tri ure v najbritkejših smrtnih težavah
na njem visel, daj mi, da pred umrjem, ka¬
kor da bi še kedaj grešil. In ako moram
še živeti, naj živim, da Tebe ljubim in Tebi
služim.

— 511  —

Oče nas: Česčena si Marija.

Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

IJ. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

XIII. p o s t a j a.

Jezusa s križa snamejo in Ga Mariji v naročje polože.

X r . Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te hvalimo.

R. Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O prežalostna Mati! kako je bilo pač z
britkostmi napolnjeno tvoje srce, ko si svo¬
jega ljubega Jezusa mrtvega v naročji imela.
O sprosi mi milost, da sovražim greh, ki je
bil kriv Njegove smrti in tvojih britkost,
da spokorno živim in v tvojem naročji sveto
umrjem.

Oče nas. Česčena si Marija.

t r .  Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

R. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

- 512  —

XIV.  postaj  a.

Jezusa v grob polože.

f.  Molimo Te, o Gospod Jezus Kristus, in
Te> hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet
odrešil.

O Jezus! vsemu hočem odmreti in le v
Tebi živeti. Dokler mi je še tu živeti, ho¬
čem le v Tebi in s Teboj živeti, da enkrat
v nebesih v Tebi večno živim, ter tamkaj
sad Tvojega britkega trpljenja in Tvoje
smrti večno vživam. Amen.

Oče nas. Češčena si Marija.

?i r . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa.

1J. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili
se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah.

24. Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

— 513

zn nas
Boga
prosi!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabrijel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga
prosite!

Vse svete vrste izveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sveti Janez krstnik, za nas Boga prosi!
Sveti Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

za nas

Boga

prosi!

Stadler, Ljubimo Jezusa.

33

514  —

Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga pro¬
site!

Sveta Fabijan in Sebastijan, za nas Boga
prosita!

Sveta Janez in Pavel, za nas Boga prosita!

Sveta Kozma in Damijan, za nas Boga pro¬
sita !

Sveta Gervazij in Protazij, za nas Boga pro¬
sita !

Vsi sveti mučenci, za nas Boga prosite!

— 515  —

za nas
Boga
prosi!

za nas
Boga
prosi!

Sveti Avguštin,

Sveti Jeronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovalci, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga pro¬
site!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga
prosite!

Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Boga pro¬
site!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga
prosite!

83 *

za nas
Boga

prosi

;  i

— 516  —

Bodi nam milostljiv; zanesi nam o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas o Gospod!
Vsega hudega, reši nas, o Gespod!

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja,

S svojim prihodom.

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

prosimo
Te, sliši
nas!

reši nas, o Gospod!

517  —

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

Da našega cesarja varuješ,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo edinost daruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir in
edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš
in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj do¬
deliš,

Da nas uslisiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši
nas, o Gospod!

prosimo Te, sliši nas!

— 518  —

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš itd. (tiho).

In nas ne vpelji v skušnjavo.

Temveč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

pri popoldanski službi Božji ob nedeljah in praz¬
nikih, kteri niso Materi Božji posvečeni.

K svetemu Rešnjemu Telesu.
(Redar je izpostavljeno.)

Kruh z nebes si jim dodelil.

Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj
nam, Te prosimo, svete skrivnosti svojega
telesa in svoje krvi tako častiti, da sad Tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutimo; kteri

— 519  —

živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.

Za od vrne nje vseh nadlog in ne¬
varnosti.

Vsemogočni, večni Bog! nebeški Oče! po¬
glej z očmi svoje neskončne milosti naše reve
in nadloge. Usmili se vseh vernih kristja¬
nov, za ktere se je Tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal in je tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče! za¬
služene šibe, sedanje in prihodnje nevar¬
nosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsemogočni, večni Bog! usmili se svo¬
jega služabnika, našega papeža I...  in vodi
ga po potu večnega življenju, da bo s Tvojo
pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso
močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej
milostljivo na svojega služabnika, našega
škofa I..., ki si ga pastirja naši škofiji po¬
stavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je
postavljen, z besedo in z dejanjem k do-

520  —

bremu služi in tako s čedo, ki mu je izro¬
čena, večno življenje doseže.

Bog, varuh vseh kraljestev, dodeli svo¬
jemu služabniku, našemu cesarju I..., spoz¬
nati in častiti Tvojo moč, s ktero se sovraž¬
nik premaga, da bo, ker je iz Tvoje volje
cesar postal, tudi v Tvojem varstvu vselej
mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem du-
hovske in deželske oblastnike in gosposke,
da nas bodo na vse to napeljevali, kar more
k Tvoji Božji časti, k našemu izveličanju
in k miru in sreči vsega krščanstva pri¬
pomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje, za
zdrave in bolne, za vse žalostne in revne
kristjane, za žive in mrtve.

Vsemogočni, večni Bog, ki gospoduješ čez
žive in mrtve in se usmiliš vseh, ktere iz
vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno Te prosimo, da vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še pri življenju, ali
pa so se že s sveta ločili, na prošnje vseh
Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpuš-
čenje vseh svojih grehov dosežejo.

— 521  —

Dodeli nam, o Bog miru ! pravo edinost
v veri, brez vsega razdrtja in ločitve. Spre¬
obrni naša srca k pravi pokori in k pobolj-
šanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsej
pravičnosti, da Ti bomo kakor Tvoji po¬
korni otroci v življenju in v smrti prijetni
in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno priporočeno
vse naše dejanje in nehanje, naše delo in
opravilo, naše življenje in naša smrt. Daj
nam svojo milost tukaj uživati in tamkaj z
vsemi izvoljenimi doseči, da Te bomo v več¬
nem veselju in izveličanju hvalili in molili.
To nam dodeli, Gospod, nebeški Oče, po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gos¬
podu našem in Odrešeniku, kteri s Teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bod od vekomaj do vekomaj. Amen.

$1 Božja pomoč ostani vselej pri nas!

Amen.

Oče nas, Česčena si Marija  (petkrat).

25. Molitev za popolne odpustke.

O Bog! poglej z očmi svoje neskončne
milosti na svojo cerkev, ki se tukaj na

— 522  —

zemlji vojskuje. Razširi jo po celem svetu,
varuj, vodi in ohrani jo v edinosti. Odvrni
vsako pohujšanje in vse pregrehe od nje.
Daj ji moč zoper vse sovražnike Tvojega
svetega Imena. Stori, da vsi krivoverci svoje
zmote spoznajo in zapuste. Dodeli lepo za-
stopnost, pravo edinost vsem krščanskim
kraljem in oblastnikom. Ne zapusti ovčic
svoje čede, za ktere je Tvoj ljubi Sin, Jezus
Kristus, presveto Svojo kri prelil. Stori, o
nebeški Oče, da bodo vsi Tebe in Jezusa
Kristusa, kterega si poslal, s svetim Duhom
spoznali in častili. Amen.

Potem moli petkrat: Oče naš, Češčena Marija,
Čast Bogu Očetu, in enkrat apostolsko vero.

26. Zahvalna pesem svetega Ambroža.

(Zahvala za prejete dobrote.)

Tebe Boga hvalimo, Tebe Gospoda slavimo.
Tebe, Očeta večnega, vsa zemlja časti.

Tebi vsi angelji, Tebi nebesa in vse moči,
Tebi kerubi in serafi neprenehoma pojo:
Svet, svet, svet, Gospod Bog Sabaot,

Polna so nebesa in zemlja veličanstva Tvoje
slave.

Tebe hvali slavni zbor aposteljnov,

Tebe slavna četa prorokov,

523  —

Tebe bela truma mučenikov,

Tebe sveta cerkev širom sveta časti:

Očeta neizmernega veličanstva,

Prečastitega Tvojega pravega in edinega Sina,

In tudi tolažnika Duha svetega.

Ti, kralj slave, Krist,

Ti si večni Sin Očetov.

Ti, da odrešiš človečanstvo, nisi se bal na¬
ročja Device,

Ti si po zmagi nad želom smrti odprl ver¬
nikom kraljestvo nebeško.

Ti sediš na desni Boga v slavi Očeta.

Verujemo, da boš kakor sodnik prišel.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč služab¬
nikom Svojim, ki sijih z dragoceno krvijo
odrešil. (Klekne se pri tej vrstici.)

Daj, da se v slavi nebeški svetnikom Tvo¬
jim pribroje.

Izveličaj, o Gospod, narod svoj, in blago¬
slovi dedšino Svojo,

In vladaj jih, in povišavaj jih na vekomaj.

Vsaki dan Te blagoslivljamo

In slavimo Ime Tvoje na vekomaj in na vse
večne čase.

Nagni se, Gospod, da nas danas od greha
obvaruješ.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas.

— 524  —

Naj se razlije nad nas usmiljenje Tvoje, o
Gospod, kakor smo zaupali v Tebe;

V Tebe, o Gospod, sem zaupal, naj se ne
osramotim na vekomaj.

Duhoven:  Blagoslivajmo Očeta in Sina z
Duhom svetim;

Narod:  Slavimo in vzvišujmu Ga na ve¬
komaj.

Molimo!

Bog, kterega usmiljenju nima števila in
kterega dobrote je neskončen zaklad, pre-
milostnemu veličanstvu Tvojemu se zahvalju¬
jem za vse podeljene darove, in krezkrajno
Tvojo dobrotljivost prosimo, da onih, kte-
rim prosečim izpolnjuješ želje, ne zapustiš,
ampak jih do večne plače pripelješ. Amen.

Pomoč Božja naj ostane vedno z nami.

Amen.

— 525  —

Dvanajsto p o g 1 a v j e.

Molitve za posebne potrebe.

i. Molitev o suši.

Bog, v kterem živimo, gibljemo se in smo,
daj nam potrebnega dežja; da' v časnih stva¬
reh dovoljno pomoč dosežemo in s toliko
večim zaupanjem večnih prosimo.

Daj, prosimo Te, vsemogočni Bog, da nas,
ki v svojih nadlogah v Tvoje usmiljenje
zaupamo, neprestano varstvo Tvoje od vsake
protivnosti obvaruje.

Daj nam, prosimo Te, o Gospod, zdra¬
vega dežja. In zemlje suho obličje nebeškimi
vodami namoči. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Blagoslivajmo Gospoda! Bogu hvala!

Usliši naj nas vsemogočni in usmiljeni
Gospod. Amen.

Duše vernih naj po milosti Božji v miru
počivajo. Amen.

2. Molitev za lepo vreme.

K Tebi kličemo, o Gospod, usliši nas; in
na našo ponižno prošnjo daj nam lepo vreme,

— 526

da mi, ki smo zavoljo grehov po pravici
kaznovani, prav hitro po Tvojem usmiljenju
Tvojo dobroto skusimo.

Naj nas, o Gospod, Tvoja milost vselej
prehiti in nam vedno sledi; in primi milostno
te naše molitve, da nam bodo po priprošnji
svetnikov Tvojih v izveličanje.

Mi, o Gospod, pribežimo k dobrotljivosti
Tvoji, da ustaviš nalive dežja ter nam vedrost
Svojega obličja zopet pokažeš. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

3. Molitev o nevihti.

O Bog, ki Te greh razžali, ali pokora
potolaži, ozri se milostno na prošnjo k Tebi
klicajočega ljudstva in šibe svoje jeze, ki
jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odvrni.

Od hiše Tvoje, prosimo o Gospod, naj se
duhovna spačenost odvrne in naj hudo vreme
v zraku preneha.

Vsemogočni, večni Bog, prizanesi onirm
ki se Te boje, in usliši one, ki Te prosijo:
da se po pogubnem ognju oblakov in po
silno grozeči nevihti hudo vreme v hvalo
spremeni.

- 527  —

Gospod Jezus, ki si zapovedal vetrovom,
pa je postala tihota velika: usliši molitve
družine Svoje in daj, da po tem znaku sve
tega križa prestane razsajati hudo vreme.

Vsemogočni in usmiljeni Bog, ki nas
kazneči ozdravljaš in vse odpuščajoči vzdr-
žavaš: daj nam, ki k Tebi molimo, da se
mirnega vremena in zaželjene tolažbe vese¬
limo in se s Tvojim darom vedno okoristimo.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

4. Molitev o lakoti.

O Gospod, izkaži nam milostno neizrečeno
usmiljenje Svoje, pa odreši nas vseh grehov
in vseh kazni, ktere ž njimi zaslužujemo.

Trosimo Te, o Gospod, daj nam sad po¬
božne prošnje, ter lakoto od nas milostno
odvrni: naj srca umrjočih spoznajo, da take
šibe od srditosti Tvoje prihajajo, ali po
usmiljenju Tvojem zopet odhajajo.

Sebi podložnega naroda, ki zavoljo svojih
grehov lakoto trpi, usmili se, o Gospod, in
k Sebi ga obrni Ti, ki si rekel, da hočeš
dati vse onim, ki iščejo najprej kraljestvo
Tvoje: ki živiš in kraljuješ na vekomaj.
Amen.

528  —

5. Molitev o pomoru in kugi.

Usliši nas, o Bog Izveličar naš; in na
prošnjo blažene in slavne porodnice Božje,
vselej Device Marije, in blaženega Boštjana
mučenika, in vseh svetnikov odreši svoje
ljudstvo od strahu svoje jeze in otrni po
obilnosti usmiljenja Svojega.

Bodi nam, o Gospod, milostiv na prošnje
in molitve naše: ter milostivo ozdravi vse
bolezni naših duš in naših teles, da prej¬
memo odpuščanje grehov in se Tvojega blago¬
slova vedno veselimo.

Usliši, prosimo, o Gospod, naše pohlevne
prošnje, pa kugo in pomor milostivo od nas
odvrni: naj srca umrjočih spoznajo, da take
šibe od srditosti Tvoje prihajajo, ali po
usmiljenju Tvojem zopet odhajajo. Amen.

6 . Molitev o vojski.

O Bog, ki vojske zateraš in sovražnike
onih, ki v Tebe zaupajo, z mogočno .Svojo
brambo premaguješ, pomagaj Svojim služab¬
nikom, ki prosijo za usmiljenje Tvoje, da
silno srditost svojih sovražnikov zateremo
in Tebe iz hvaležnosti neprenehoma slavimo.

- 529  -

Bog, od kterega pridejo svete želje, dobri
nameni in pravična dela, daj svojim služab¬
nikom oni mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo srca naša zapovedim Tvojim vdana,
in časi brez strahu pred sovražnikom po
Tvoji brambi varni in mirni.

Prosimo Te, o Gospod, poteri napuh naših
sovražnikov in zateri njihovo trdovratnost
z močjo desnice Svoje. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

7. Molitev o kakoršnikoli potrebi.

Nikar ne prezri, o vsemogočni Bog, ljud¬
stva Svojega, ki v stiskah ječi; ampak po¬
tolažen pomagaj stiskanim zavoljo slave
Svojega imena.

O Gospod, daruj nam milostno neizre¬
čeno usmiljenje Svoje: ter nas odreši vseh
grehov in vseh kazni, ktere ž njimi zaslu-
žujemo.

Prosimo Te, o Gospod Bog, daj nam slu¬
žabnikom Svojim stanovitno zdravje na duši
in na telesu: in po slavni priprošnji pre-
blažene Device daj, da se iznebimo sadanje
žalosti in vživarno večno veselje.

Na potrebe in stiske naše, prosimo Te,
o Gospod, milostno poglej, pa odvrni od

84

Stadler, Ljubimo Jezusa.

530  —

nas srditost jeze Svoje, ktero po pravici
zaslužujemo.

O Bog, pribežališče naše in moč, usliši
pobožne prošnje cerkve Svoje, Ti početnik
vsake pobožnosti, pa daj, da kar zaupno
prosimo, resnično dobimo. Po Kristusu, Gos¬
podu našem. Amen.

KONEC.

Kralju večnemu, neumrjočemu, ne-
vidljivemu, jedinemb Bogu čast in
slava na vekomaj! Amen.

KAZALO.

Stran

Čitatelj!. 3

Prvo poglavje.

Ljubimo Gospoda Jezusa Kristusa, Sina živega
Boga.

1. Kdo je Kristus?. 5

2. Jezusa ljubi Oče nebeški, a ljubijo ga tudi mati

njegova, angeji, patrijarhi, aposteljni in svetniki 7

3. Katoličani verujejo, da Gospod Jezus Kristus je

Sin živega Boga ..17

4. Neverniki in krivoverci spoznajo Jezusa ....  18

5. Pravična, sveta in ugodna je ljubezen k Jezusu . 23

6. Jezus nas je obvezal, da ga.  ljubimo.25

7. Ako ljubimo Jezusa, hodimo za Njim.34

8. Ako hočemo ljubiti Jezusa, ljubimo bližnjega . 37

9. Ako ljubimo Jezusa, moramo tudi cerkev ljubiti 39

10. Ako ljubimo Jezusa, branimo Njegovo čast, ko-

. likor najbolje moremo.42

11. Ako ljubimo Jezusa, zjedinimo se ž Njim ... 45

12. Ako ljubimo Jezusa, zagotovimo si nebo ... 48

13. Ako ljubimo Jezusa, ljubimo Marijo.51

14. Kako močno smo dolžni Jezusa ljubiti ....  52

15. Ljubimo Jezusa nad vse.60

16. Zaupljivo se z Jezusom druži.62

Molitev k Jezusu Gospodu.64

34 *

— 532  —

Stran

Drugo poglavje. •

Glavne črtice iz življenja Gospoda našega Jezusa
Kristusa.

1. Bog je obljubil Odrešenika.66

2. Bog je unapred povedal, da se bodo pogani obrnili 71

3. Preroki so opisali znamenja, po kterih se more

spoznati Odrešenik sveta.76

4. Jezus Kristus, naš Gospod, edinorojeni Sin živega

Boga.82

5. Jezus Kristus začet od svetega Duha, rojen iz

Marije Device.89

6. Nadaljevanje o skrivnosti včlovečenja.93

7. Očitno življenje Jezusa Kristusa, Njegovi čudeži 97

8. Nauk Jezusa Kristusa.103

9. Čednosti našega Gospoda.107

10. Muka in smrt našega Gospoda.112

11. Jezus Kristus umrje, pokoplje se in gre pred pekel 117

12. Jezus je tretji dan vstal iz groba.121

13. Nadaljevanje o vstajenju Jezusa Kristusa . . . .127

14. Jezus Kristus je šel v nebesa in sedi na desnici

Božji.132

15. Jezus Kristus bo prišel sodit žive in mrtve . . 137

Tretje poglavje.

Dokazi Jezusove ljubezni.

Jezus Kristus zaslužuje vso ljubezen našo.142

Kako treba razmišljevati.144

1. dan v mesecu.147

2. dan.151

3. dan.  155

4. dan.158

5. dan.161

— 537  —

Stran

Molitev za umirajočega.448

Molitev za mrtve.449

VI. Mašnikovo posvečevanje in ženitba.450

Molitev za dobre duhovne.460

Molitev za deviško čistost.460

Molitev za oženjene.462

Molitev starišev za otroke.462

Molitev starišev za spridenega otroka ....  463

Molitev oženjenih v obletnici poroke.464

Molitev otrok za stariše.465

Molitev za sorodnike in prijatelje.465

Jednajsto poglavje.

Razne molitve in vse, kar mora vsak kristjan
znati.

1. Molitev pred pridigo .466

2. Molitev po pridigi.466

3- Oče nas.467

4. Češčena si Marija.467

5. Apostolska vera.467

6. Sest resnic. ... 468

7. Deset Božjih zapovedi.468

8. Pet cerkvenih zapovedi.469

9. Sedem svetih zakramentov.469

Krst v potrebi.470

10. Sedem glavnih grehov.470

11. Šest grehov proti svetemu Duhu.470

12. Štiri v nebo vpijoči grehi .471

13. Devet ptujih grehov . . . . . . . • • .471

14. Krščanske dolžnosti . . . ; •.471

15. Tri Božje čednosti ....£.: .. 472

16. Štiri zadnje stvari , . . . ' . . < . .• / « • 474

538

Stran

17. Telesna dela usmiljenja.474

18. Duhovna dela usmiljenja.474

19. Lavretanske litanije.475

20. Sveti rožni venec.483

21. Spomni se.485

22. Prvi sveti križev pot očeta Leonarda Mavriškega 486

23. Drugi sveti križev pot, kakor ga navadno v Rimu

molijo.503

24. Litanije vseh svetnikov.512

Molitve po litanijah.518

25. Molitev za popolne odpustke.521

26. Zahvalna pesem sv. Ambroža.522

Dvanajsto poglavje.

Molitve za posebne potrebe.

1. Molitev o suši.525

2. Molitev za lepo vreme.525

3. Montev o nevihti.526

4. Molitev o lakoti.527

5. Molitev o pomoru in kugi.528

6. Molitev o vojski.. . 528

7. Molitev o kakoršnikoli potrebi.529


<

»





v"

,.y\ -*

■ t :l

♦

V/ W V*/ ^ ^


NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA


t *

»S

00000439260

xx>

xx^

SKžKJk

X x x X XX X X XX)§*

> X'xXXxxxxxX^

: xx X X X X X X xx>

: 'xxxxxxxxxx>

: xxxxxxxxxx>

> xxxxxxxxxx>*

> XxXXXXXXXX>

-■ v v v X X X X X X X^

'X'X xXX XXX X X ^
; Xx'XXXXXXXX>

'X xXXXX x x X' ^

Narodna In univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

339841