Svet postaja vse slabši, je rekla gluha ženska, ko sem bila jaz mlada, so celo petelini lepše kikirikali. Nemški pregovor 1 t: Številka 50 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 18. decembra 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Kulturni dom Pliberk je zelo pomemben projekt za celo Podjuno. Zato pričakujemo več podpor in v letu 1999 tudi dotacijo občine Pliberk. Predsednik kulturnega doma ek. sv. Fric Kumer Zastopnik SJK odslej tudi v Kmetijski zavarovalnici . ■ -g- ..... Stran 7 Pobratenje med Tinjskim domom in Slovensko gimnazijo. (Z leve): Martin Pandi, tinjski župnik Marko Jernej, mag. Daniel Sturm, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig. Božično drevo so posekali v tinjskem župnijskem gozdu in ga je daroval župnik Marko Jernej, ki je tudi absolvent Slovenske gimnazije. Foto: Fera Slovenska gimnazija se vsako leto pred božičem tradicionalno pobrati s slovenskim društvom. Tokrat je gimnazija naredila izjemo in se pobratila s Tinjskim domom, ki ga hočejo po tej poti še bolj približati dijakom/injam. V ta namen so pretekli ponedeljek obiskali vsi zastopniki razredov Tinjski dom. Na gimnaziji pa je bilo pretekli petek veliko predbožično srečanje, na katerem sta se Slovenska gimnazija in Tinjski dom tudi formalno pobratila. IZ NAŠIH OBČIN II KULTURA H IZ NAŠIH OBČIN V Dobrli vasi župan Josef Pfeifer zdaj zapostavlja tudi slovensko društvo upokojencev. V Borovljah pa je občinski svet ponovno odklonil podporo dvojezičnemu otroškemu vrtcu. strani Adventno petje zbližuje v predbožičnem času pevke in pevce iz različnih krajev. Strani 10/11 V Pliberku se pripravljajo na trda pogajanja z občino Bistrico. V Bilčovsu je EL kritizirala nizke podpore kulturnim društvom. V Bekštanju se pa prepirajo zaradi podpor „Burgareni“. Strani 4 5 2 Politika Politika 3 Komentar Za mladino z mladino Te dni so študentski klubi na Dunaju, v Gradcu in Celovcu imeli svoj letni občni zbor. Delovna bilanca predvsem dunajskega in grašekega kluba si je dokaj podobna; njena narodnopolitična postavka je zelo skromna. Odbornica graškega kluba Simona Krajger je odkrito priznala: „Ne skušajmo nasilno zbujati zanimanja za politično udejstvovanje. Trenutno to ni mogoče. Kaj vem, morda bo prišel čas, ko bo to spet drugače." Marsikdo od tistih, ki se še spominjajo „vročih" sedemdesetih in osemdesetih let, se bo morda težko spoprijaznil s trenutnim razvojem študentskega gibanja. Zaskrbljeno se sprašuje, kam bo vodila apolitičnost prihodnje akademske elite, ki naj bi bila „kvas naroda". Boji se, da bo privedla do totalne fol-klorizacije narodne skupnosti, s tem pa tudi do njene asimilacije. Zaskrbljenost zaradi grozeče folklorizacije gotovo ni neupravičena. In vendar: so študentke in študenti do (narodnostne) politike zares nepoboljšljivo ignorantski? Kdor to trdi, jim dela krivico. Prvič, za politično udejstvovanje se je tudi v razburkanih sedemdesetih in osemdesetih letih zanimal samo manjši del študentarije. Drugič, kdor upa, da lahko tedanje razmere istoveti z današnjimi, očitno noče upoštevati: mladina ni samo naša prihodnost - mladina ima pravico do svoje prihodnosti! Predvsem pa: s tem, da mladina ne kaže zanimanja za aktivno politično udejstvovanje, še ni rečeno, da ne bi kazala zanimanja za politiko samo. V resnici je zanimanje za politična vprašanja kar precejšnje. To so potrdili tudi osebni pogovori, ki sem jih imel z nekaterimi udeleženci občnih zborov KSŠŠD in KSŠŠG. Postavlja pa se vprašanje, ali je pristop „eta-bliranih narodnih aktivistov" do študentske mladine (ne samo študentske) dovolj resen, sodoben in razumevajoč? Pravimo, da je šolmojstrska politika kontraproduktivna in da je treba delati politiko za ljudi z ljudmi. Zakaj torej tudi ne za mladino z mladino? Janko Kulmesch Veliko razočaranje nadlradom zveznega kanclerja Razočarani so nad spomenico sedaj tudi zastopniki tistih manjšin, ki so pri njenem sprejetju še kazali veliko navdušenje. CAN združuje reprezentativne organizacije vseh avstrijskih narodnih skupnosti. Pretekli petek, 11. decembra, je bil v Celovcu redni občni zbor. Na njem so poudarili neučinkovitost spomenice predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Še več: zastopniki tistih manjšin, ki so ob sprejemanju spomenice pričakovali novo pomlad narodnih skupnosti in bili temu primerno evforični, so sedaj več ko razočarani. Med drugim velja to tudi za predsednika Društva avstrijskih Romov Rudija Šarkezija. Čuti se zafrkavanega od zvezne vlade oz. Urada zveznega kanclerja in njegovih zagovornikov na manjšinski strani. Dobesedno je menil: ..Obžalujem, da nisem pravočasno spregledal te igre." Velike kritike s strani manjšinskih zastopnikov pa je bil Urad zveznega kanclerja deležen tudi zaradi nezanesljivega izplačevanja finančnih podpor. Krivdo dajejo predvsem dr. Chri-sti Achleitner, ki je na Uradu zveznega kanclerja pristojna za narodne skupnosti. Nadalje poudarjajo, da je zvezni vladi uspelo Obžalujem, da glede spomenice predsednikov sosvetov nisem pravočasno spregledal igre. RUDI SARKČZI, predsednik sosveta za avstrijske Rome spraviti narodne skupnosti v situacijo, kjer se v glavnem ukvarjajo samo še s težavami svoje organizacijske infrastrukture, ne pa z manjšinskopolitično vsebi- no. Sarkčzi: ..Manjšine se bodo morale osvoboditi te zanke. Ne pustimo si zavezati ust." V tej zvezi je zelo pohvalil delo državnega poslanca Karla Smolleja. Na občnem zboru pa so lahko poročali tudi o lepih dosežkih CAN. Med nje spadajo predvsem priznanje CAN kot reprezentativne organizacije avstrijskih narodnosti s strani Komisije za varstvo zakona o radioteleviziji, dosedanje tri izdaje Narodnostnega reporta, pridruženo članstvo Sudtiroler Volkspartei, letni kongresi v Obervvartu in predstavitev položaja avstrijskih narodnih skupnosti v Bruslju. Občni zbor je ponovno izvolil za predsednika mag. Marjana Pippa, za tajnika pa Huberta Mikla (namestnik Branko Lenart). Podpredsedniki so avstrijski Rom Rudi Sarkčzi, gradiščanska Hrvatica mag. Zlatka Gieler, dunajski Čeh mag. Paul Rodt in Madžarka Adele Messner. Častni član predsedstva je postal dolgoletni predsednik dunajskih Čehov in veliki prijatelj Slovencev dr. Jan Petrik. -Kuj- Slovenci v Italiji pred pomembno odločitvijo Andrej Berdon novi deželni tajnik Slovenske skupnosti (SSk). Slovenska skupnost (SSk) je edina slovenska stranka v Italiji. Je sestrska stranka EL, prav tako pa tesno sodeluje z NSKS. Prizadeva si za dosledno uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti na vseh njenih avtohtono naselitvenih področjih. To se pravi, ne samo na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi v videmski pokrajini. Poleg tega se odločno zavzema za zajamčeni manjšinski mandat v deželnem svetu (zboru) Furlani-je-Julijske krajine in v rimskem parlamentu. V deželnem svetu je bila tudi 29 let zastopana, dobila na volitvah okoli 13000 glasov, vendar je po spremembi volilnega reda izpadla. Pretekli konec tedna je SSk imela jubilejni 10. deželni kongres. Bil je v znamenju volitev novega deželnega tajnika in državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Dosedanjega deželnega tajnika Martina Breclja, čigar delovno poročilo je bilo odlično, je nasledil Andrej Berdon (predsednik je ostal dr. Bernard Špacapan). Glede zaščitnega zakona je Brecelj lahko poročal, da se je zadeva premaknila z mrtve točke. Slovenci v Italiji namreč še vedno nimajo globalne državne zaščite. Razprava o zakonu se je začela že leta 1970, prvi resnejši premik pa je bil šele 1993. Danes ideji o globalni zaščiti v Italiji nihče ne nasprotuje več, kljub temu pa se zatika v pomembnih detajlnih vprašanjih. Predvsem velja to za vprašanje, kdo naj določi veljavnostno območje zakona. Po osnutku, ki ga je izdelal rimski poslanec Maselli, naj bi območje zaščite določile dežel- na in krajevne uprave. SSk temu nasprotuje, ker se upravičeno boji, da bi pri tem izpadle predvsem občine v videmski pokrajini ter občini Trst in Gorica. Poleg tega Masellijev osnutek ne vsebuje jasno izdelanih norm, ki bi zagotovile zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih. Na žalost pa je tudi tako, da si narodna skupnost glede teh pripomb SSk ni povsem enotna. To je na deželnem kongresu potrdil podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je slovenski predstavnik v italijanski stranki demokratičnih levičarjev. Dal je razumeti, da se je treba „iz realističnih razlogov" spoprijazniti z Ma-sellijevim osnutkom. V imenu NSKS in EL je pozdravil kongres SSk in ji izrazil solidarnost osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig. Janko Kulmesch VOLKSGRUPPENREPORT '99 Šolska vzgoja v materinščini glavna tema V petek, 11. decembra, so v Celovcu predstavili Volksgrup-penreport, ki ga je letos že tretjič izdal Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Dvojezični zbor pod taktirko Edija Oražeta je pevsko olepšal prireditev ob predstavitvi Reporta '99. redstavitve v Slomškovi [—/dvorani v Celovcu se je udeležilo lepo število gostov ter častnih gostov. Vsako leto „Volksgruppenreport - Manjšinski report" izide ob dnevu človekovih pravic. Na začetku so svoja razmišljanja o dnevu človekovih pravic podali dijaki in dijakinje Šlovenske gimnazije. Predsednik NSKS Nanti Olip je v imenu gostitelja nakazal kritični razvoj pri vprašanju dvojezičnih vrtcev in položaju manjšin nasploh. ..Manjšine oz. narodne skupnosti so v izumiranju", tako N. Olip v svojem govoru. Avstrijska vlada v zadnjem letu - tako kot že v prejšnjih - ni kazala zanimanja za urejanje najnujnejših vprašanj v korist narodnih skupnosti nasploh. Vse bolj so narodne skupnosti soočene s tem, da morajo, če želijo kakšne izboljšave, npr. dvojezične otroške vrtce, te ustanoviti privatno in seveda tudi jamčiti za morebitne izgube. Olip je svoja razmišljanja zaključil z ugotovitvijo, da mora Avstrija že sprejete zakone na področju manjšinske zaščite upoštevati in izpolnjevati. V imenu Hrvaškega kulturnega društva je spregovoril Mate Kliko-vits. Opozoril je na kritično stanje gradiščanskih Hrvatov, kjer znanje hrvaške materinščine močno pojema. Prav tako je opozoril na sramežljivo obnašanje gradiščanske deželne vlade, ki hoče postavitev dvojezičnih tabel vezati na odločitev ljudskega povpraševanja, namesto da bi brezpogojno in takoj izpolnila določila člena 7. Narodne skupnosti je tudi opomnil, da naj so bolj provo-kantne in naj bolj jasno zahtevajo svoje pravice. Poslanec evropskega parlamenta dr. Ebner: „ Tudi na evropski ravni je žal malo posluha za manjšine. “ Predstavnik južnotirolske ljudske stranke (SVP) in poslanec v evropskem parlamentu dr. Michl Ebner je kot zastopnik ene največjih evropskih manjšin navzočim poročal o pogosto težkem delovanju v evropskem parlamentu oz. na evropski ravni, kjer je le malo posluha za želje in probleme manjšin. Povedal je, da so Južni Tirolci v sodelovanju s CAN izdelali obširen predlog o izboljšanju položaja avtohtonih narodnih skupnosti. Dr. Ebnerje povedal, da so si od avstrijskega predsedovanja v EU pričakovali več iniciativ na manj-šinskopolitičnem področju. Ponovil je, da je nujno potrebno, da pride pri manjšinskem vprašanju do vseevropske rešitve. „Vizija Evrope je vizija Evrope regij in Evrope narodov, kjer igrajo bistveno vlogo tudi narodne skupnosti", tako dr. Michl Ebner. V svojem govoru je predsednik CAN mag. Marjan Pipp izpostavil dvojezično šolstvo kot centralno temo CAN v prihodnjem letu. Zelo pomembno je tudi pospeševanje gospodarst- va v regijah, kjer živijo narodne skupnosti. V zadnjem času je posebno na južnem Koroškem opazno visoko število insolvenc in zmanjšanje investicij. Pipp je avstrijsko vlado opozoril, da naj pri določitvi regij, v katerih veljajo pospeševalni programi EU (cilj 5B, Interreg, itd.), prednostno upoštevajo tudi življenjski prostor narodnih skupnosti. „Volksgruppenreport -Manjšinski report11 Letošna izdaja tako kot dosedanje na kritičen in avtentičen način osvetljuje trenutno stanje avstrijskih narodnih skupnosti. V uvodu predsednik CAN mag. Marjan Pipp poudarja pomen šolstva oz. predšolske vzgoje v materinskem jeziku za prihodnost avstrijskih narodnih skupnosti. Tako se bo v letu 1999 CAN temeljito posvetil temu vprašanju in ga osvetlil iz različnih zornih kotov. Po mnenju odgovornih CAN je čas za temeljite spremembe v avstrijskem izobraževalnem sistemu. Pri tem pa je nujno treba upoštevati različna izhodišča pri narodnih skupnostih, kar od zakonodajalca zahteva fleksibilno obravnavo in odločanje o teh vprašanjih. V letošnjem reportu so v razliki do prvih dveh upoštevane samo spremembe na manjšinskem področju v letu 1998. V prvih dveh pa je bil izdelan celotni položaj narodnih skupnosti. Vsem narodnim skupnostim je skupno, da v bistvenih točkah oz. zahtevah, ki bi pomenile izboljšanje njihovega položaja, tudi v letu 1998 ni bilo pozitivnih premikov. Nekaj žalostnih točk avstrijske manjšinske politike v letu '98 Preprečevanje dvojezičnega otroškega vrtca v občini Dobrla vas s strani odbornikov SP in odbornice Piuk (F). Krčenje podpor za manjšinske časopise. S tem je večina manjšinskih časopisov v velikih eksistenčnih težavah, ki jih bo le težko premostiti. Edini češki privatni otroški vrtec na Dunaju ima velike finančne in eksistenčne težave. Od pred 18 meseci predane Spomenice (Memoranduma) se ni uresničila še nobena, četudi tako majhna in skromna zahteva oz. želja. Na Gradiščanskem tamkajšna SP pri vprašanju dvojezičnih tabel želi pred zakonsko predpisano postavitvijo tabel izvesti ljudsko povpraševanje. Računsko sodišče kritizira način izplačevanja manjšinske podpore s strani urada zveznega kanclerja (BKA). Brez nadaljnjega bi lahko našteli še veliko točk, kjer se Avstrija oz. politična oblast v letu '98 v manjšinskem vprašanju ni odrezala dobro. Na kratko OBČINSKA SEJA Kapelčani o proračunu 1999 Železna Kapla. Občinski svet v Železni Kapli bo danes v petek, 18. decembra, na občinski seji med drugim sklepal o proračunu za leto 1999 ter o financiranju del na glavnem trgu, ki ga bodo vigredi na novo uredili. Občinska seja je javna in se bo pričela ob 19. uri na občinskem uradu. OBČINSKA SEJA Šentjakobški vrtec povečan Šentjakob. Danes v petek, 18. decembra, bodo šentjakobški občinski mandatarji na občinski seji, ki se bo pričela že ob 15. uri, sklepali o pre- in dogradnji občinskega otroškega vrtca. Občinski svet bo sklepal tudi o razpisu pristojbin za uporabo kanalizacije, ki pa je ena izmed spornih točk te seje. SGZ nasprotuje visoki osnovni ceni. Preti znameniti bekštanjski »kulturni areni" zaprtje? Če bekštanjska FP na čelu s podžupanom Sitterjem ne bo popustila zahtevam oz. pogojem, preti znameniti bekštanjski kulturni areni zaprtje. Tako razburljive občinske seje v Bekštanju, kot je bila v četrtek, 10. decembra, v zadnjih letih v tej občini nismo doživeli. V preteklosti je med frakcijami namreč vladala skorajda vedno enotnost, ki je občinski svet v raznih - včasih tudi zelo perečih - vprašanjih privedla do sporazuma. Na zadnji seji v tem letu pa je bil kamen spotike na eni strani debata o nabavi oz. subvenciji novega šotora za bekštanjsko areno, na drugi strani pa veselični davek. Medtem ko so se SP, VP in EL brez pridržkov izrekli za podporo novega šotora za bekštanjsko areno (stane 16,4 mio. šilingov) v višini 2,6 mio šilingov (po 650.000 - v štirih etapah), je FP skušala izsiljevati pogoje, ki so za upravljalca arene Sa-trana ml. nesprejemljive. Tako bi moral za del prireditev plačati veselični davek in tudi znižana podpora za vzdrževanja reda bi ga polno prizadela (100.000 šil. manj). Satran pod temi pogoji ne vidi prihodnosti za areno in je zaradi tega dal občini ..ultimat", da revidira zahteve; če ne, je primoran areno Negotova prihodnost za bekštanjsko areno. Šef arene Satran ml. je občini postavil ultimat do 14. januarja, da revidira zahteve, ki jih je dala F PO. zapreti. V Bekštanju vsekakor krožijo govorice, „da bekštanjska FP ne bo popustila, saj ravna tudi v smislu Haiderja, ki ima s Satranom še neporavnan račun...“ Proračun. Bistveno manj razburljiva je bila na minuli seji razprava o rednem proračunu za leto 1999, ki znaša 150.186.000 mio. šilingov. Od tega je skupno za vseh šest otroških skupin oz. za pet otroških vrtcev v občini (Brnca, Bekštanj, Loče, Ledince, Ringa raja) predvidenih 9,5 mio. šilingov. Košček „pogače“, ki je namenjen zasebnemu večjezičnemu vrtcu Ringa raja, pa znaša 400.000 - šil. Finančni načrt. Kar zadeva srednjeročni finančni načrt občine, pa je razvoj zaskrbljujoč, občina še nima vseh finančnih sredstev. Vzrok je kakor pri skoraj vseh občinah na Koroškem: dohodki stagnirajo, izdatki pa se višajo. Srednjeročni finančni razvoj kaže torej za leto 2000 minus v višini 1,1 mio. šilingov, za leto 2002 celo 3,1 mio. šilingov. Franc Sadjak Velinjčani dobijo izredno podporo Zaključna seja občinskega sveta občine Bilčovs, ki jo je suvereno vodila županja Štefanija Ouantschnig (SPČ), je potekala pretekli četrtek v konstruktivnem in stvarnem duhu. Težišče deset točk obsegajočega dnevnega reda je bila debata in soglasni sklep rednega proračuna za leto 1999 v višini 18 milijonov šilingov. Županja Oantsch-nigova je kritično izpostavila dejstvo, da prevzema občina vedno več nalog in funkcij za komuno, dohodki pa ostanejo isti ali pa se celo zmanjšujejo. Žato je na dnevnem redu strogo varčevanje povsod tam, kjer bo to mogoče. Zahtevala je od nadrejenih državnih organov, da se naredi za občine finančna izravnava. Občinska odbornica Ingrid Za-blatnik (EL) je v razpravi zahtevala povišanje dotacij za kulturo (predvideno je skupno 23.000 šilingov) ter enakovredno pospeše- Qodpora za kulturna društva I je v primerjavi s športnimi prenizka. Ingird Zablatnik (el) vanje obrti in kmetijstva s športom, ki mu je namenjeno 147.000 šilingov. Županja je v razpravi tudi predlagala, da občina ne bo povišala davkov in dajatev, kar so vsi občinski odborniki tudi soglasno sprejeli. Sprejet je bil tudi srednjeročni redni finančni načrt z enim pro-tiglasom s strani odbornice Enotne liste. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da bo občina nadaljevala oblikovanje vasi (2. faza gradnje), izgradila javne ceste in pešpoti, razširila obstoječi občinski otroški vrtec, izgradila hišo za gasilsko društvo ter občinski gospodarski dom. Za ta gradbena dela je predvidenih 3.790.000 šilingov iz izrednega proračuna, največji delež finančnih sredstev pa je že zagotovljen. Večinsko je bila tudi sklenjena podpora prebivalcem Velinje vasi Županja Štefi Ouantschnig (SPO) je dobila za proračun '99 večino. pri gradnji priključkov na kanal v višini 300.000 šilingov. Proti je glasovala zastopnica EL Ingrid Zablatnik z argumentom, da primanjkuje denarja in da takega primera ne pozna v nobeni drugi občini. Sklenjeno je bilo tudi, da morajo predsedniki/predsednice odborov sprejeti po zakonu predpisane dvojne odškodnine. Mi. Št. Foto: Fera V občini Pliberk zdaj čakajo, ali bodo Bistričani zaprosili za priključek na piiberški kanal. Mestni svet se je izrekel za „trda pogajanjaZ leve: mestni svetnik Fric Kumer (EL), m. si/. Gottfried Stockl (ČVP), župan mag. Rai-mund Grilc (OVP), podžup. PhiHip Hainz (ČVP), podžup. Stefan Visotschnig (SPO) in m. sv. Hans Jurz (SPO). Pliberški odborniki so za trda pogajanja z Bistrico Občina Pliberk je sklenila svoj kanalizacijski koncept in zdaj čaka na Bistričane, ali se bodo priključili na pliberško čistilno napravo. Le dva mandatarja OVP (F. Visotschnig, FL Tomitz) sta glasovala proti okvirnemu konceptu za čiščenje odplak, ki predvideva centralni kanal za Drvešo vas, Pliberk, Npnčo vas, Blato, Ftinko-le/Rute in Vogrče. Vasi Dob, Vidra vas, Čirkovče in Božji grob bodo ustanovile zadrugo (glej članek desno) in zgradile svojo čistilno napravo. Decentralno napravo naj bi zgradila občina za Libuče in Podkraj. Vsi občani, ki niso v obveznem občmoju, pa morajo z novim leto zgraditi posamezno me-hanično-biološko napravo. Ker se sosedna občina Bistrica še ni definitivno odločila, ali se bo priključila na piiberški kanal, Pli-berčani čakajo na pismo iz Šmihela. Govorniki vseh pliberških frakcij so poudarili, da so pripravljeni priključiti Bistričane, toda le pod jasnimi pogoji, ki jih bo treba v vseh podrobnostih zapisati. Proračun. V letu 1999 bodo morali Pliberčani varčevati. V prihodnjem letu je občini Pliberk na voljo 65 mio. šilingov, od tega pa lahko občinski svet prosto, se pravi po lastni presoji, razdeli le 2,4 mio. šilingov. Ostali izdatki so obvezni izdatki za projekte. Kar celih 37 mio. gre za ustanove, kot so to npr. deželne bolnice (4,8 mio.), zveza za socialno pomoč (6,7 mio.) in zveza šol (2,6 mio.). Vzdrževanje občinskega urada in plače za uradnike pa stane občane 5,6 mio. šilingov. Kulturni dom. Kot ponavadi občina Pliberk še v teku leta pričakuje ta ali oni »izredni šiling" od deželne vlade. Zato sta ek. sv. Fric Kumer in Jurij Mandl (oba EL) zahtevala, da naj občina Pliberk s takimi sredstvi podpre gradnjo kulturnega doma, ki bo poživel gospodarsko in kulturno življenje v občini. Sicer predloga EL nihče ni odklonil, m. sv. Gottfried Stockl pa je postavil takoj protizahtevo: „Če dobi denar kulturni dom, mora ista vsota tudi v piiberški Grenzlandheim!" Silvo Kumer Na koncu adventa se bliža tudi konec diskusije o kanalizaciji. Ko bo oddala koncept zadnja občina, si bo oddahnila tudi svetnica Sicklova. OSEBE Alojz Možina je predsednik vodne zadruge v Dobu. Vodna zadruga je zdaj prevzela tudi nalogo gradnje decentralne čistilne naprave za štiri vasi. SAMOI NICIATIVA___________ Vodna zadruga Dob bo gradila čistilno napravo Dob/Vidra vas. Vodna Zadruga v Dobu pri Pliberku deluje že nad 10 let zelo uspešno. Vaščani so jo ustanovili z namenom, da se zagotovi lastna vaška vodna mreža. Bili so prepričani, da bodo sami znatno ceneje gradili in da bodo tudi prispevki znatno nižji kot za občinsko vodno oskrbo. Vse te cilje je vodna zadruga tudi dosegla. Ker se je se zadruga izkazala kot najcenejša varianta pri vodni oskrbi, so Dobljani vzeli v roke tudi čiščenje odplak. Občinski svet je Doblja-nom za projekt dal zeleno luč, pod pogojem, da se priključijo na čistilno napravo tudi vasi Vidra vas, Čirkovče in Božji grob. Predstavniki vseh vasi so ustanovili »Zadrugo za čiščenje odplak", ki ji predseduje kmet Lojz Možina, ki ima že ponudbe posameznih firm na mizi. Cena za gradnjo metra kanala bo nižja od vseh doslej znanih cen in bo znašala manj kot 650 šilingov. Seveda bodo tudi stroški za uporabo čisto nizki, je prepričan predsednik Možina. Čistilno napravo za vse štiri vasi bodo zgradili pri Dobu. Očiščeno vodo pa bodo napeljali v reko Bistrico, ki po Dobu ne ponika. S tem bo projekt dobil tudi dovoljenje. Silvo Kumer Borovlje: za dvojezični vrtec tudi 1999 nobenih podpor Otroci dvojezičnega otroškega vrtca po mnenju večinskih strank v občinskem svetu niso vredni finančne podpore. Na zadnji seji boroveljskega občinskega odbora v letu 1998 so z glasovi večinskih strank in proti glasovom Volilne skupnosti (25 proti 2) potrdili proračun za leto 1999. Tako bo redni proračun znašal 121.700.000,- mio. šilingov, izredni pa 13.337.000.- mio. šilingov. Oba proračuna sta izenačena na strani dohodkov in izdatkov. Razmeroma visoka je postavka za otroško varstvo oz. za občinske otroške vrtce. Ta postavka namreč znaša 7.500.000.- šilingov. Zastopnika Volilne skupnosti mag. Peter VValdhauser in dr. Franc VVutti sta večkrat vprašala, kateri del vsote 7,5 mio. je namenjen zasebnemu dvojezičnemu otroškemu vrtcu oz. dvojezični predšolski vzgoji. Edini odgovor župana dr. Helmuta Krainerja (SPČ) je bil ta, da naj bi o tem vprašanju občinski odbor razpravljal pozneje. Visoko vsoto za Za enojezični vrtec je občina Borovlje namenila za leto 1999 7,5 mio. šilingov, za dvojezični vrtec (stika) pa niti groša. občinske otroške vrtce je svetnica Buchmayrjeva (SPČ) utemeljevala s tem, da je potrebno renovi-ranje zastarelega pohištva. Posebno občinski odbornik dr. Franc VVutti (VS) je kritiziral negativno držo občinskega odbora in povedal, da se povsod po Evropi govori o tri- oz. štirijezičnosti, v Borovljah pa očlinska politika dela ravno nasprotno.Tozadevno je citiral dr. Henninga VVodeja iz Kiela (Nemčija), ki je predaval na seminarju o dvojezičnih otroških vrtcih, ki sta ga v začetku decembra priredila dežela Koroška in Urad zveznega kanclerja. Dodatni argument dr. VVuttija pa je bil, da je 26% otrok na južnem Koroškem prijavljenih k dvojezičnemu pouku in da druge občine podpirajo dvojezičnost. Z nepod-poro dvojezičnemu otroškemu vrtcu se občina Borovlje po VVutti-jevem mnenju ozira nazaj v 19. stoletje in ne v novo Evrope. DANES V ŠENTJANŽU O delu kronistov in raziskovalcev Šentjanž. Danes se je v Šentjanžu v Rožu v k & k centru pričel simpozij na temo ..Zbiranje, ohranjanje in prezentacija zgodovine". V posebnem bo predstavljeno delo kronistov in raziskovalcev iz Roža. Spored: V petek, 18. 12. 1998, bo ob 20. uri predavanje mag. Gottfrieda Hormans-ederja na temo ..Kronisti ustvarjajo vire". V soboto, 19.12., se bodo predstavlili kronisti iz Roža. Ob 9. uri bo vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle referiral o pomenu kronistov za domači kraj in znanost. Nato se bodo predstavili kronisti: ob 10. uri Mihi Petsch-nig („Vaški spomini" - izvlečki iz dnevnikov), ob 11.15 dr. Anton Feinig (..Znanost in pripovedi domačinov"), ob 14. uri Adolf Branž („Občina Bistrica v Rožu" - diapredavan-je) ter ob 15. uri prof. Štefan Pintep („0 društveni kroniki SPD Šentjanž" - film/projektno delo s šolarji). OBČINSKA SEJA Novo pohištvo za globaško šolo Globasnica. Danes v petek, 18. decembra, bo občinski svet že ob 17. uri med drugim razpravljal o nakupu novega pohištva za ljudsko šolo, kar je deloma postalo potrebno. Občinski možje pa bodo razpravljali tudi o proračunu za leto 1999. SLOVO IZ POLITIKE Zadnja seja za Huberta Ogrisa Šmarjeta. Naslednji ponedeljek, 21. januarja, se bo ob 19. uri na občinski seji mandatar Enotne liste Hubert Ogris po dolgoletnem delovanju poslovil iz občinske sobe in bo delo predal v mlajše roke. Enotno listo bo odslej v Šmarjeti zastopala Katja Kupper-VVernig. Globaški gasilci so uspešno bilancirali V preteklem letu so globaški gasilci dogradili svoj gasilski dom. Gasilci pa so bili skupno 1.086 ur brezplačno v »gasilski službi11. Globasnica. Leto 1998 je bilo za gasilsko društvo v Globasnici zelo uspešno. Šef gasilcev Johann Greiner je pred kratkim javnosti predstavil zelo pozitivno bilanco preteklega leta, v katerem so 2. avgusta slavnostno blagoslovili povečani gasilski dom. H gradnji sami so gasilci sami prispevali 1,1 mio. šilingov. Tu paše niso vračunane delovne ure, ki so jih opravili gasilci brezplačno. V gasilski „službi“ so bili Glo-bašani v letu 1999 skupno 1086 ur. Največji del je bil potreben za gašenje gozdnega požara v Kortah pri Železni Kapl[, za gašenje požara pri VVritzu v Štebnu ter za pomoč pri povodnji v Mali vasi in v Štebnu. Gasilsko društvo v Globasnici šteje 54 aktivnih članov, trije člani imajo status rezervnih članov, 8 gasilcev pa je upokojenih. Silvo Kumer Eden največjih požarov je bil letos v Štebnu, kjer so med drugim pomagali in gasiti tudi globaški gasilci. Foto: Fera Prvič tudi zastopnik SJK v Kmetijski zavarovalnici S protestom je FPO zapustila sejo. Zbornica je na minuli seji sklenila tudi proračun za 1999. Z glasovi Bauernbunda, SPO in SJK je Kmetijska zbornica pretekli ponedeljek spremenila sestav predstojništva Kmetijske zavarovalnice (Sozialversicherungsan-stalt der Bauern). Doslej je bilo šestčlansko predstojništvo sestavljeno sledeče: 3 Bauernbund, 2 FPO, 1 SPO. Bauernbund je predlagal novo razdelitev, v kateri je eno mesto šlo od FPČ k SJK. Proti predlogu je ostro protestirala FPO, ki je bila mnenja, da ji kot zmagovalki zadnjih volitev pripadata vsaj dve mesti in da se Bauernbund le boji za mesto predsednika, ki bi ga lahko sicer pri stari konstelaciji izgubil. -w8|. ji Miha Zablatnik je odslej član šestčlanskega predstojništva Koroške kmetijske zavarovalnice. Direktor zbornice dr. Ernest Groblacher (stoje) se trudi za dober odnos do vseh frakcij, tako tudi do SJK. Foto: Eggenberger V šestčlanskem predstojništvu bo SJK zastopal kmet in predsednik Kmečkoizobraževalne skupnosti Miha Zablatnik iz Bilčovsa. Njegova namestnica bo Krista Janežič z Leš pri Šentjakobu. Proračun '99. Proračun Kmetijske zbornice za leto 1999 je za 20 mio. šilingov višji od lanskega. Vzrok za to je, da je zbornica prodala zemljišče v Celovcu (Moro-gasse), denar pa je namenjen za sanacijo in pregradnjo glavnega poslopja Kmetijske zbornice v Celovcu. Malenkostna podpora pa je namenjena tudi za izboraz-bo slovenskih kmetov, KIS dobi v letu 1999 skupno 50.000 šilingov za izobraževalno dejavnost. S tem v zvezi je Domej dejal, da bo Odlikovanje za šefa žandarmerije Reiterja Šef koroške žandarmerije polkovnik Reiter je dobil za svoje delovanje - za varnost kmečkih vozil - srebrno odlikovanje Kmetijske zbornice. Reiter že 15 let piše v Karnt-ner Bauer o varnosti. Šef žandarmerije Reiter je dobil srebrno odlikovanje zbornice. v prihodnosti ena glavnih nalog zbornice šolanje in informiranje kmetov. To zahtevo je predsednik VValfried VVutscher prav tako označil kot zelo pomemben cilj, zato zbornica vsako leto tudi zelo veliko investira v izgradnjo izobraževalnega centra na gradu Hra- stovica' Silvo Kumer Zdaj Pfeifer diskriminira še upokojence Pfeiferjeva diskriminacijska politika do slovenske narodne skupnosti nima dna. Tokrat niso bili na vrsti otroci, temveč slovenski upokojenci. Če gre za glasove,Pfeif er pred volitvami tudi ne zamudi obiska pri slovenskih upokojencih, ki pa jih je pri razdelitivi podpor vedno diskriminiral. Pfeiferjeva odklonilna drža do dvojezičnega vrtca je znana in ni nič novega, da se v proračunu za '99 spet ne upošteva. Da to ni edina diskriminacija Slovencev v občini, se je izkazalo na minuli občinski seji pretekli četrtek, pri razdeljevanju podpor društvom upokojencev. Od skupno 44.500 šilingov bo dobilo Slovensko društvo upokojencev Podjuna le 3.900 šilingov, pa čeprav bi mu po številu članov pripadala višja podpora. Martin VVastl (EL) je Pfeiferja opozoril na to krivico, saj dobi SPO-jevsko društvo za vsakega člana 140 šilingov podpore, slovensko društvo pa le 39 šilingov. Pfeifer je ostal pri razdelitvi, ki gre po številu mandatov v občinskem svetu, slovensko društvo pa Pfeifer prišteva EL, ki ima dva mandata. Ker so tudi mandatarji OVP in F podprli Pfeiferja, je bila diskriminacija tako rekoč uradno potrjena. Proračun '99. V letu 1999 bo znašal proračun občine Dobrla vas 94,1 mio. šil. in je bil sprejet z glasovi vseh frakcij. Mag. Rudi Vouk (EL) je dejal, da EL glasuje za proračun „z bolečinami v trebuhu", ker se v letu 1999 spet ni upošteval dvojezični otroški vrtec. Ker EL hoče zadevo do jeseni konstruktivno rešiti, je glasovala za proračun. Podpore. Soglasno so bile razdeljene podpore športnim (203.000) ter kulturnim društvom (165.000) . Med drugim dobi SPD Šrce 12.000 šil., cerkveni zbori pa po 4.000 šil. SilvoKumer Rekli so: To je diskriminacija, če so SPO-jevski penzionisti občini kar 100 šilingov na osebo več vredni kot slovenski upokojenci. Že 9 let kritizira EL razdelitev podpor, toda Pfeifer noče nič slišati. Za nas je vsak upokojenec isto vreden, za Pfeiferja ne. Mag. Rudi Vouk (EL) Razdelitev je pravična. Položite na mizo listo članov, pa bomo govorili naprej. Bodimo veseli, da lahko sploh kaj razdelimo. Župan Josef Pfeifer (SPO) Podporo upokojencem ne moremo razdeljevati po volilnem uspehu frakcij. Ker je EL pri zadnjih volitvah manjkal en glas za tretji mandat, je torej društvo upokojencev dobilo 1/3 manj podpore. Martin VVastl (el) 8 Rož - Podjuna - Žila | 1 Slavljenca (levo) so letos odlikovali tudi gasilci. Franc Ko-netschnik iz Vogrč pri Pliberku je praznoval 50-letnico življenja. Agilnemu gasilcu in dolgoletnemu cerkvenemu sodelavcu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo. Johann Jaklitsch, po domače Cigovc, iz Trebelj pri Šmarjeti bo v torek, 22. decembra, obhajal rojstni dan in god. Slavljencu ob dvojnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Žužalčah je obhajala 85-let-nico življenja Tinca Trunk. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo otroci z družinami. Minulo nedeljo je slavil 40. pomlad Peter Scheriau iz Hodiš. Iskreno čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike svojim naslednjim članom: Štefanu Gregoriču iz Male vasi pri Pliberku, Silvu Dullerju iz Podgore, msgr. Kristu Srien-cu, Amaliji Krištof z Bistrice nad Pliberkom, Štefki Vauti iz Sinče vasi, Janezu Kušeju iz Šmihela, Janezu Bricmanu iz Strpne vasi, Valentini Kušej iz Šmihela, Mariji Pečnik z Rut pri Bistrici nad Pliberkom in Ernstu Koleniku iz Čirkovč. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Zanki iz Male vasi pri Globasnici, ki obhaja 85-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minulo nedeljo je obhajala osebni praznik Matilda Baum-gartner z Bistrice pri Šentjakobu. Čestitamo in vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče. Minuli teden je obhajala 82-letnico življenja Marija Bister, po domače Turkova mama iz Želuč. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku iskreno česti- ČESTITAMO tamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta. Okroglo obletnico življenja -70. rojstni dan - je minulo sredo slavila Johanna Kukež z Obir-skega. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjaku Štefan Schellander obhaja 40-letnico. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Tomiju Ogrisu iz Stranj, Tomiju Potočniku iz Šentjakoba in Kristi Schellander z Bistrice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo zdravja, osebnega zadovoljstva in lep življenjski večer. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V soboto, 19. decembra, bo obhajal rojstni dan Christian Hafner, v torek, 22. decembra, pa njegova sestra Dorothea. Obema od srca čestitamo in želimo vse_ najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in prijatelji. V petek, 18. decembra, in v soboto 19. decembra, obhajata rojstni dan Apolonija in Štefan Sadjak iz Globasnice. Slavljencema od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, _ predvsem trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Na Klopcah pri Šentjakobu je slavila 50-letnico življenja Tini Krušic. Slavljenki ob tem posebnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta! Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Marija Pototschnig z Mač pri Bistrici v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Bivši občinski odbornik EL Bekštanj Folti Kargl je pred kratkim obhajal rojstni dan. Šlav-Ijencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. ČESTITKA TEDNA Franc Klemenjak stopa v deseto desetletje Preteklo soboto, 12. decembra, je Franc Klemenjak z Rude praznoval svoj 90. življenjski jubilej. Slavljenca poznamo kot enega najbolj popularnih slovenskihrvižar-jev na Koroškem. Na nekdanjih srečanjih vižarjev KKZ je bil med najbolj priljubljenimi nastopajočimi. Enako velja za njegove nastope na srečanju vižarjev pri Svetem mestu, ki jih vsako leto prireja žvabeško KPD Drava. Slavljencu ob vstopu v deseto desetletje življenja od srca čestitamo. Želimo obilo božjega blagoslova, vso srečo sveta in predvsem trdnega zdravja. Naslednje voščilo je namenjeno Andreji Aichholzer, ki je slavila 30. pomlad. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov okteta Hodiše in Slovenskega prosvetnega društva Zvezda iz Hodiš se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli petek je v Stranjah praznoval rojstni dan Tomi Ogris, za kar mu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje." Visok življenjski jubilej, 90-let-nico, je v torek slavila Rozalija Černič iz Čirkovč pri Pliberku. Slavljenki ob tem posebnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Ratz z Bistrice v Rožu, ki je pred nedavnim obhajala visok življenjski praznik. Iskreno čestitamo in želimo, da bi se tudi v prihodnje razveselila dobrega zdravja. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Mariji Paulitsch iz Lo-vank, Mariji Štern iz Stare vasi in Jozeju Starcu iz Sel pri Žitari vasi. Posebne čestitke pa veljajo Janezu Wutteju-Lucu iz Vesel pri Šentprimožu, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Hmelšah pri Šmarjeti v Rožu bo v nedeljo, 20. decembra, obhajala rojstni dan Marija Scheinig, po domače Piskrnica. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. V sredo, 16. decembra, je obhajal rojstni dan mag. Štefan Lesjak z Vrbe. Občinskemu odborniku GEL Vrba od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Pred kratkim je obhajal rojstni dan Toni Zerzer ml. iz Sveč. Priljubljenemu gostilničarju ob tej priložnosti od srca čestitajo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Hanzi Lomšek iz Tihoje pri Šentlipšu je v Leobnu zaključil - Rož - Podjuna - Žila 9 študij ekologije. Novopečenemu Dl od srca čestitajo domači, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Radišah obhaja osebni praznik Krista Sadjak. Slavljenki od srca čestitamo in ji želimo obilo sreče in dobrega počutja v krogu najdražjih. Minuli petek je slavila rojstni dan Kristina Paulič z Obir-skega. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Rojstni dan in god obhaja Hanzi Sadovnik iz Lepene, čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Selah obhajajo osebna slavja Mici Ogris - Kovačinja s Šajde, Repi Kelih - Mažej, in Štefan Bradač s Kota. Slavljencem od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Na Šentjanških Rutah je pred nedavnim slavila rojstni dan Erika Hafner. Čestitamo in želimo mnogo sreče, zadovoljstva in uspeha tudi v prihodnje. Rojstni dan obhaja arhitekt Janez Osvvald. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in vesela leta! 50-letnico življenja je slavila Micej Messner iz S rej pri škocijanu. Ob tem lepem okroglem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem srečejn osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo pevke in pevci škoci-janskega cerkvenega zbora. V torek, 22. decembra, bo obhajal rojstni dan Gvido Sadjak iz Globasnice. Od srca mu čestitamo in želimo mnogo uspeha, sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Osebni praznik je obhajala Marica Sommeregger iz šentprimoža. Od srca čestitamo in 'kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. V nedeljo, 20. decembra, bo obhajal rojstni dan Stefan Petjak iz Štebna pri Globasnici. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. ŠETJAKOB V ROŽU Slovo od Francija Mejovška V petek, 4. decembra, je v bolnišnici nenadoma in zato nepričakovano v 80. letu starosti za vedno zatisnil oči Franci Mejovšek Žalostno so zvonili zvonovi šentjakobske cerkve in naznanjali vest, da nas je povsod priljubljen Franci Mejovšek za vedno zapustil. Vedeli smo, da je že dalj časa bolan, vendar niti svojci niso pričakovali tako nenadne smrti. Komaj en dan je bil v bolnici, odpovedale so mu ledvice in 4. decembra je za vedno zatisnil svoje oči. Rajni Franci se je rodil 15. 9. 1919 na Bistrici pri Šentjakobu. Doraščal je v družini, ki ni bila obdarjena z bogastvom. Ker pa je rajni ljubil glasbo, se je šel učit citre k znanemu domačemu komponistu Francu Rauterju. Le ta je takoj spoznal, da tiči v fantu poseben talent in mu svetoval, naj obiskuje konzervatorij v Celovcu. Manjkal pa je denar. Franci si je v teku let kot samouk priučil skoraj vseh instrumentov. Kot vsi drugi je moral tudi rajni Franci k vojakom - vendar tudi tam mu je pomagala glasba, da ga niso poslali na fronto - moral je namreč igrati za višje oficirje. Rajni Franci se je izučil za gradbenika pri domačem podjetju. Leta 1947 se je poročil s Terezijo Čertov. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Rajni je v svojem nadaljnjem življenju delal pri podjetju Drau-Bauleitung in zadnjih 16 let pri KELAG. Tudi v tem podjetju je sodeloval pri njihovi godbi. Rajni Franci je že 3. marca 1946 pri prvi kulturni oddaji slovenskega oddelka radija nastopil s svojimi citrami in pozneje z Rožanskim triom. Slovenski oddelek ORF mu je v zahvalo za njegovo sodelovanje pustil nekrolog. Kot član našega društva upokojencev nas je, dokler mu je še Zahvala Grenki so bili trenutki, ko se je od nas za vedno poslovil naš ljubljeni oče in mož, g. Maks Oraže. Vsem, ki ste molili z nami in se udeležili pogrebnih svečanosti, se iskreno zahvaljujemo. Družine Oraže, Zdouc in Kulmesch t Franc Mejovšek zdravje dopuščalo, na vseh prireditvah spremljal s harmoniko ali citrami - tudi ni pozabil na harmoniko na izletih. Bil je veselega značaja in v naši družbi se je dobro počutil - kot je to že večkrat izjavil. Težko ga je prizadela smrt žene leta 1987, ki je komaj 61-letna umrla - vendar je imel srečo, saj je hčerka z družino do zadnjega požrtvovalno skrbela za rajnega. V torek, 8. decembra 1998, so ga prijatelji in znanci spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu. Mašo zadušnico je imel gospod dr. Pepej Marketz. ki je v svoji pridigi izpostavil lik rajnega. Med mašo so se od rajnega poslovili s petjem cerkveni pevci in se mu s tem oddolžili za njegovo stalno pripravljenost sodelovanja na raznih cerkvenih praznovanjih. Pred mrliško vežico in na grobu je igrala godba podjetja KELAG. Dragi Franci, prezgodaj si odšel od nas - pogrešali te bomo - predvsem v našem društvu, kjer si nas vedno s harmoniko ali citrami osrečeval. Hvala ti za vse sončne žarke, s katerimi si poskušal nam starejšim posredovati malo pomladi. Naj ti bo lahka domača zemlja, katero si tako ljubil. Hčerkama z družinama izrekamo naše iskreno sožalje! Mi. okrevanje ...od sedaj naprej spet v novem zdravilišču Bad Eisenkappel/Železna Kapla - zdravilišča posebne vrste. Z naravnimi zdravilnimi vrelci, s suhim plinom ogljikove kisline ter stationar-nim zdravniškim timom in šolanimi terapevti dosežemo hitro in trajajoče zdravljenje, med drugim pri: - krčnih žilah - prekrvavitvenih motnjah - limfnih edemih - visokem ali nizkem krvnem pritisku - po operacijah in - fantomskih bolečinam. Poleg tega vas pričakuje v koroškem naravnovarstvenem območju, kjer sije sonce in ni megle, krasne športne in sprehodne možnosti. Raznolik okvirni program. Senzacionalne otvoritvene cene, že od ATS 6.020 (SIT pribl. 85.000) na osebo za 1 teden s polnim penzionom in 12 — 14 terapijami. Več informacij o novi dimenziji zdravljenja in oddiha dobite po telefonu ++43/(0)4238/8701 ali faksu ++43/(0)42388701-40 Zl> Kurezentrum Bad Eisenkappel/Železna Kapla Ugodno za Vaše zdravje **** zvezdna zdravilišča s hotelskim značajem 9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla - Karnten/Koroška "B JM 10 Razno ZBIRKA UČNIH LISTOV Učni tečaj Tako je! V začetku letošnjega šolskega leta je izšel učni tečaj Tako jel, ki ga je pripravila skupina Ijud-skošolskih, glavnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev v delovni skupini pri Centru za razvoj šolstva v Celovcu (J. Hudi, F. Kert, M. Millonig-Kupper, H. Millo-nig, T. Ogris, T. Pavčič-Kupper, S. VVakounig in za uredništvo D. Antoni, M. Pitschko, A. Santner in M. Vrbinc). Učni tečaj Tako je! je samostojno nadaljevanje že prej pripravljenega ljudskošolskega tečaja Dobro jutro! za učence v glavnih in srednjih šolah, in sicer za tiste, ki se prijavijo z malo znanja slovenščine k slovenskemu pouku. Tečaj Tako je! je pripravljen v podporo učenkam in učencem in omogoča učiteljici ali učitelju ponuditi različne metode učenja, primerne posamezniku in njegovemu znanju. Tečaj je shranjen v rdečem kartonu v posameznih zvezkih po tematskih skupinah, in sicer: Telo, zdravje in šport - Delo in poklici -Prosti čas - -Dom in domovina -Občila - Turizem - Okolje - Razvedrilo (z več kot 40 križankami) -Družba - Gospodarstvo. Sledi kratek pregled slovnice za učence. Znotraj tematskih skupin so manjše učne enote: besedje, stavčni vzorci, spisje, stvarna besedila, pogovori, književna besedila, slovnica in didaktika (navodila učiteljici oz. učitelju). Delovni listi oz. gradivo so razporejeni od lažjega k težavnejšemu, tako je mogoča notranja diferenciacija v skupini. Z učnim tečajem Tako je! lahko učiteljica in učitelj izbere tisto, kar podpira komunikativno učenje jezika in večanje jezikovnega znanja. Dr. Dieter Antoni, vodja Centra za razvoj šolstva, je zapisal v uvodnem besedilu, da naj bi tečaj Tako je! bil učiteljicam in učiteljem vir za učne inovacije ob primerih vaj. Dr. Miha Vrbinc Tako je! je zbirka učnih listov v priročni obliki, ki je nastala na osnovi dela v pouku in tako iz prakse za prakso. v v v v KSSSG pod starim vodstvom KSSSD z novim vodstvom Boris Gallob potrjen kot pred- Bojan VVakounig postal predsednik za leto, ko bo KSŠŠG sednik dunajskih študentk in praznoval 25-letnico. študentov. Boris Gallob Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu namenja največjo pozornost kulturni dejavnosti in sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze v Mariboru (ŠOU). Tako sta se občnega zbora (pretekli ponedeljek, 14. decembra) udeležila tudi njen generalni tajnik Davorin Ferk in njegov pomočnik-koroški rojak z Raven Aljaž Gradišnik. Bilo je čutiti, da so klubašem in zastopnikoma ŠOU čim tesnejši stiki med koroškimi Slovenci in Slovenijo zares srčna zadeva. Posebej velja to tudi za ravenskega rojaka Gradišnika. Kot slovenski Korošec dobro pozna življenje koroških Slovencev, zlasti še v spodnjem predelu Podjune. KSŠŠG pa tudi ne zanemarja sodelovanja z graškimi ustanovami in prisotnosti izven klubskega lokala. „Zelo dobro sodelujemo z društvoma Alpe-Adria aktiv in Člen VII ter s slavističnim institutom", tako predsednik Gallob. Skupno z društvom Alpe-Adria aktiv sta pripravila razstavo o manjšinah. KSŠŠG pa je znan tudi predvsem po Slovenskih dnevih, ki jih že nekaj let prireja na graški univerzi. Še eno posebnost ima KSŠŠG - Graški krožek, združenje starešin. V pretekli delovni dobi ga je vodila mag. Tatjana Tram-pusch. Krožek je organiziral mdr. serijo prireditev na temo EU, razstavo fotografij in predstavitev narodnopisnega inštituta Urban Jarnik. Prihodnje delovno leto, ki bo v_znamenju 25-letni-ce KSŠŠG, bo klub deloval z naslednjim odborom: Boris Gallob (predsednik), Kristina Klemenjak (podpredsednica), Barbara Budin (tajnica), Simona Krajger (namestnica), Tamara Pinter (blagajničarka), Mihaela Prasenc (namestnica), Marko Gallob (mediji), Peter Rosenzopf (šport), Justi Pisjak, Marija Škof (graški krožek), Barbara Jop in Silvo Jernej (preglednika). Bojan VVakounig KSSSK zopet zaživel Dunja VVutte je predsednica Kluba koroških študentk in študentov na Koroškem. Po daljšem od- , moru so se v Celovcu zopet zbrali stari in novi zastopniki študentskega kluba. Na dnevnem redu zborovanja je bila mdr. izvolitev novega odbora, ki se je predstavil v naslednjem sestavu: predsednica: Dunja VVutte; podpredsednik: Aleksander Mak; tajnica: Bernadette Kassl; blagajnik: Stefan Sienčnik; razširjeni odbor: Rado Mezek, Igor Roblek, Stefan Hribar. Omeniti je treba, da je bilo pri izvolitvi novega odbora prisotnih nad 20, pretežno novih, slovenskih študentov. Razpravljalo pa se je v glavnem o prihodnosti kluba ter se določilo, da bo pretežno deloval na kulturnem in športnem področju. Nadaljnji cilji so: iskanje stikov s slovenskimi študenti v inozemstvu (Slovenija, Italija), ponujanje raznih tečajev, skupni projekti z raznimi klubi oz. organizacijami. D. W. Občnega zbora (pretekli petek, 11. decembra) se je udeležilo nekaj več kakor deset klubašev. ..Prevzel sem predsedniško funkcijo v dunajskem Klubu slovenskih študentk in študentov (KSŠŠD), ker želim, da klub še naprej obstaja. Res je, da je KSŠŠD v krizi. V klubu ni več mladih študentov, uspelo pa mu tudi ni vključiti študentov iz Slovenije. Prav tako je res, da študentov iz Slovenije klubska^dejavnost ne zanima." Tako novi predsednik KSŠŠD Bojan VVakounig; nasledil je Nado Zerzer oz. Deska Deskoskega, ki je po odstopu Zerzerjeve letos januarja klub vodil interimsko. Poročilo o preteklem delovnem letu je podala podpredsednica Monika Hrobath. Osrednji dogodek je gotovo bil ftudentski praznik v Šentjanžu ob 75-letnici KSŠŠD. Nadalje so na Dunaju organizirali seminar MENS, mladinske organizacije Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Izdali so brošuro ob 25-letnici ortstafelšturma. Zelo uspešno je deloval klubski pevski zbor pod vodstvom Anje Kapun. Za redno izhajanje klubskega glasila Punt je skrbela Katja VVeiss, njo pa bo nasledil predsednik Bojan VVakounig. Projekt Kulturni,, dom Dunaj, za katerega si je prizadevala predvsem bivša predsednica Zerzerjeva, se ne bo uresničil. Poleg Bojana VVakou-niga so bili izvoljeni v odbor Štefan Sima, Monika Hrobath, Marjan Tomaže in Marko Sušnik. Preglednice so Andreja Kumer, Nada Zerzer in Darja Sticker. Bojan Bertoncelj je v imenu slovenskega veleposlanika na Dunaju Iva Vajgla izročil KSŠŠD priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V imenu ZSO in ŠPZ je občni zbor pozdravil Janko Malle, v imenu NSKS pa Janko Kulmesch. -Kuj- Šolstvo n SREČANJE PEDAGOGOV V CELOVCU Zelja po razširitvi in poglobitvi sodelovanja Predstavniki in študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani so pretekli četrtek obiskali celovško Pedagoško akademijo, kjer so se med drugim pogovarjali tudi o medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih. Obisk pa ni služil samo strokovni izmenjavi mnenj, ampak tudi zbliževanju in spoznavanju študentov in študentk ter profesorskega osebja obeh izobraževalnih ustanov. Z leve: Lilijana Lukan, direktor Josef Hieden, Ingrid Gasser, dekan Miran Čuk in Maria VVedenig Ravnatelj Akademije dr. Josef Hieden je v avli pred številnimi obiskovalci poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja na osnovi sklenjene pogodbe v Ljubljani meseca maja tega leta. Eno težišče sodelovanja bo projekt bilingvizem, ki postaja vedno pomembnejši pri približevanju in združevanju evropskih narodov in držav. Drugo težišče pa bo raziskovanje in snovanje didaktičnih pripomočkov, sploh didaktike (tri-oz. štirijezične), ki je za učenje oz. posredovanje jezika zelo pomembno. Dekan Pedagoške fakultete dr. Miran Čuk iz Ljubljane je izrazil upanje, da se bo sodelovanje uspešno razvijalo, krepilo in postalo trajno na obeh straneh. Nadalje je dejal, da je razumevanje med sosedi in medsebojno spoznavanje pogoj za začetek in razširitev sodelovanja Predsodki. Človek se včasih čudi, kako močno so še pri nekaterih študentih in učiteljih profesorskega zbora zakoreninjeni predsodki proti slovenski manjšini in čezmejnemu sodelovanju s Slovenijo in Italijo, je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM dejala koordinatorka za dvojezični oddelek na Pedagoški akademiji v Celovcu dr. Maria VVedenig. Pravi, da bo treba še veliko delati na področju zavesti in tolerance. Vsi študenti in študentke, dvojezični in enojezični, so vabljeni k sodelovanju, ki naj bi konec koncev koristilo vsem prebivalcem in narodom v proce- su gospodarskega in kulturnega sodelovanja v skupni evropski hiši. Nadvse pozitivno ocenjuje dr. VVedenig angažma ravnatelja dr. Josefa Hiedna, ki dosledno zagovarja navezovanje stikov in sodelovanje (projekti) v okviru evropskih izobraževalnih programov z našimi sosedi, na kar je tudi osebno zelo ponosen. Zanimivo je dejstvo, da je zanimanje s strani Slovenije zelo veliko in študenti radi prihajajo v Celovec in nekateri tukaj celo pišejo diplomsko nalogo. Žal obratno še ni tako. Opazna je precejšnja bojazen in nepripravljenost do sodelovanja oz. ko-riščanja možnosti, ki jih nudijo partnerji v Sloveniji. Ponosna pa je koordinatorka Maria VVedenig, da ji je letos prvič uspelo pridobiti nekaj enojezičnih študentk za tritedensko bivanje v Sloveniji, kjer so tudi imele možnost poučevanja. "Razvijati bo treba še naprej kulturo tolerance in treba bo še več napora in doslednega dela z naše strani ne glede na narodno pripadnost." Srečanje z gosti iz Slovenije je kljub nekaterim hibam ocenila kot uspešno. Nekateri so prireditev tudi kritizirali. Kulturni spored. Organizatorki Maria VVedenig in Ingrid Gasser sta pripravili tudi bogat kulturni spored, ki so ga oblikovali študentke Pedagoške fakultete (glasbene kompozicije, narodni plesi slovenskih pokrajin), prof. Edi Majaron (monolog za violin-cello) ter otroška igralska skupina SPD "Bilka" iz Bilčovsa z igro "Cirkus z divjega zahoda". Nekateri so težko sledili predstavi, ker niso vsega (oz. ničesar) razumeli. Na hodniku je na ogled razstava (do 30. januarja 1999) likovnih del profesorjev oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete. Srečanja so se udeležili številni visoki predstavniki šolske oblasti tu in onstran Karavank. Besedilo in slike Mirko Štukelj Prizor iz igre "Cirkus z divjega zahoda". MNENJA Natalija Pinter (študentka iz Svetne vasi): Prireditve pretekli četrtek se nisem mogla udeležiti, ker sem bila na dopustu. Konkretno o sodelovanju in projektih med našo inštitucijo in Pedagoško fakulteto nič ne vem. Sabina Malle (študentka iz Borovelj): Ideja o medsebojnem sodelovanju je dobra. Pričakujem več informacij o teh projektih, potem bom pripravljena tudi sooblikovati in sodelovati. Anita Terki (študentka iz Alt-hofna): Na prireditvi pretekli četrtek se je veliko preveč govorilo. Odrska predstava Bilčovščnov je bila nekoliko predolga. Škoda je, da ni bilo nemških dialogov, ker slovenščine pač ne obvladam. Plesi pa so mi zelo ugajali. Čezmejno sodelovanje v procesu evropskega zbliževanja podpiram in je tudi pomembno, ker imamo na Koroškem sami manjšino. Po mojem mnenju je imelo srečanje alibi značaj. Študentke Pedagoške fakultete. RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 18. decembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 19. decembra T E D E N 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca NEDELJA, 20. dec. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (dr. M. Os-stravsky). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 21. decembra 18.10-18.30 Kratek stik TOREK, 22. decembra 18.10-18.30 Otroški božič - oblikujejo otroci iz Šentprimoža SREDA, 23. decembra O R F 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Adventno petje - Sele. ČETRTEK, 24. decembra „Radio Božiček" - Dvojezični božični popoldan. 18.10 Božični nagovor Krškega škofa NEDELJA, 21. decembra '98,13.30 PONEDELJEK, 22. decembra 1998 ORF 2, ob 2.50 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Smrečica ali novoletna jelka, simbol življenja in upanja. • Knjižni dar SPZ • „Že počiva vsa narava": advent z akademskim pevskim zborom Tone Tomšič iz Ljubljane. • Malčki iz vrtca so dejali: „Smučke na ramo in v Poden na sneg". • Bogdan Borčič - na robu tišine izjedkane površine. • Adventni koncert v Selah: »Prišel je tihi čas..." Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Mednarodna poročila RADIO AGORA Ob torkih in četrtkih v decembru: Paracelsusgasse 14, Jezikovni tečaj (Unikum) ob 10.55, 12.55 & 19.55 Od oonedeljka do petka: 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska Literatura: 13.00 Glasba in gostje v studiu Nedelja - 18.00 Magacini 11.00 Lite- Alpe-Jandran (ponedeljek) Šport (torek) varna (pono- CD tedna (sreda, ponovitev v soboto ob vitev v torek 12.10) ob 22.10); Kultura (četrtek) Ponedeljek, Po Koroškem (petek) sreda, petek- 19.00 Otroški kotiček 10.10 Lite- 20.00 Glasba rami drobci Jazz (ponedeljek) (ponovitev Ruff Radio (sreda) ob 22.10) Musič tor the masses (četrtek) Soundcheck (petek) ——— RADIO KORO™ Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje: v ponedeljek - Stanko Polzer v torek - Vinko Ošlak v sredo - Miha Vrbinc v četrtek - Pavli Zablatnik v petek - Jokej Logar v soboto in nedeljo pa domača budilka s Petrom Gril licem 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Petek, 18. decembra ŠENTJANŽ Simpozij: Zbiranje, ohranjanje in prezentacija zgodb in zgodovine: (predavanje mag. G. Hormans-ederja: »Kronisti skrbijo za vire") Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž ŠENTILJ Šentiljski advent Nastopajo: mdr. LŠ Šentilj, Vaščani pojo, cerkveni pevci, Ouintetto Fem. Lussari... Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi BOROVLJE Božični kmečki trg Čas: od 14. ure naprej Kraj: na Glavnem trgu Sobota, 19. decembra KAZAZE Predbožični koncert Nastopajo: MePZ Gallus, Špela Filipič - Kržan (orgle), solisti Sara Muller, Marija Mairitsch, Gertrude Seher; dirigent: prof. Jože Roptiz Čas: ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: farni svet in župnik Florijan Zergoi ŠENTJANŽ Simpozij: Zbiranje, ohranjanje in prezentacija zgodb in zgodovine: (predstavitev: »Raziskovalci regije in kronisti iz občine Bistrica v Rožu) Čas: od 9. do 18. ure Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž SELE Prišel je tihi čas - adventni koncert v Selah Nastopajo: Mešani pevski zbor Sele, Die Rosentaler, Družina Blažej, Trio trobent Slovenske glasbene šole Povezava: Danica Urschitz in Jurij Perc Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Pevsko društvo Sele in ORF - slovenski spored Nedelja, 20 decembra ŠENTJAKOB Redni občni zbor in božičnica upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Slovensko društvo »upokojencev Šentjakob v Rožu LIBUČE Adventno petje Čas: ob 15. urii Kraj: v podružni cerkvi v Zgornjih Libučah Nastopajo: otroci ljudske šole Libuče, cerkveni zbor Prevalje, skupina VOX, MoPZ Kralj Matjaž Vabita: MoPZ Kralj Matjaž ŽELEZNA KAPLA Adventni koncert Nastopajo: Gemischter Chor. Kirchenchor, Lovski zbor Železna Kapla, Pensio-nistenchor Bad Eisenkap-pel, Smrtnikovi bratje, Cerkveni zbor Obirsko, Cerkveni zbor Železna Kapla, učiteljski zbor ljudske šole Železna Kapla, solista Bojan Ku-char in Florentina Unegg, mag. Anton Feinig (orgle) Čas: ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: Župnijski urad Sobota, 26. decembra SELE Premiera komedije »Pleskarji nimajo spominov" (Dario Fo) Nastopa: gledališka skupina KPD Planina Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Planina Sele SELE Športni ples Za ples igra: »Trio Pavlič" Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Malle Vabi: DSG Sele/Zeli PLIBERK Štefanov ples Za ples igra: ansambel „Rosa“ Čas: ob 20. uri Kraj: v hotelu Breznik Vabi: MePZ Podjuna Pliberk GLOBASNICA Predstavitev prve CD skupine VOX Nastopajo: VOX, Pepej Krop, Janez Gregorič, Christian Filipič, Podjunski trio Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Vabijo: SKD Globasnica, K KZ in VOX ŠMIHEL Komedija: »Tudi policaji se bojijo, mar ne?“ Nastopa: Brane Štrubelj, igralec SNG Drama v Ljubljani Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Nedelja, 27. decembra CELOVEC Koncert argentinskih solistov: »Blagoslovljen, ki prihaja" Čas: ob 9. 30 - oblikovanje Slovenski ples 1999 vabi i ;” poln zabave in presenečenj, e- prenovljen, drugačen kot kdajkoli, ^ obogaten z dobro voljo in smehom,^! za mlade in stare, ^ za zaljubljene in tiste , ki se želijo zaljubiti. Samo enkrat na leto - za celo leto. Slovenski ples Nič več, ja, ja. Slovenski ples 1999 L -jr: oglas OGLAS Oddam psa španjela Interesenti se naj javijo po telefonu: 04238/81 15 (Obirsko). i PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE TINJE „Trenutki“ - razstava slik umetnika Thomasa Mikla Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure. ŠENTJANŽ Razstava del umetnika Jožeta Bo-schitza Kraj: K & K center Šentjanž. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do konca decembra. PLIBERK GALERIJA WER-NERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih je pa zaprta. BOROVLJE/CELOVEC Razstava del umetnikov Veszelija in Bu-derke Kraj: v prostorih Posojilnic Bank v Borovljah in v Celovcu. Razstava bo odprta do 22. decembra. ROŽEK Razstava grafik Adriane Maraž Razstava je odprta do 20. decembra 1998, dnevno od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure, ali po telefonskem dogovoru (04274/4422). C/3oŽict2cz cfcurifcZ) Jč/ /znajo /jrczfno ujrecfnos// UHREN - JUVVELEN Erich Letschnig 10. - Oktober-Platz 5, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel.: 0 4235 / 26 10, Faks: 0 42 35 / 33 84 Naša društva v internetu sv. maše, ob 10. 30 - koncert Kraj: v Provincialni, Viktring-ner Ring 19 Vabijo: MePZ Gallus, SKD Celovec in KKZ Ponedeljek, 28 dec. REBRCA Dnevi petja in igre Čas: od ponedeljka, 28.12., od 16. ure do srede, 30.12., do 18. ure Kraj: v Mladinskem centru Prijave: pri Katoliški otroški mladini (0463/51 11 66 18) Sobota, 2. januarja '99 PLIBERK Novoletno srečanje naraščaja SAK Čas: ob 15. uri mladinska sv. maša v farni cerkvi, nato srečanje v farni dvorani Kraj: v farni dvorani Vabita: centra naraščaja SAK Pliberk in Šentprimož TINJE Novoletno srečanje: ,,Slovenci in diaspora" Cas: od sobote, 2. januarja, od 9. 30 do nedelje, 3. januarja, do 17. ure Predavatelji: mag. Klaus Einspieler, Mihaela Logar, dr. Marko Novak, Božena Rudolf Praktični zdravnik Dr. Franc Wutti, Borovlje sporoča, da je ordinacija zaradi dopusta od 24.12. do 30.12.1998 zaprta. PRIREDITVE KIS Kmečkoizobraževalna skupnost „Mošt & žganje11 (Priprava in ocenjevanje v VVieselburgu in na Ptuju) •j mošt: pretok, bistrenje in filtracija •• žganje: od pravilnega kuhanja do dobre prodaje ocenjevanje mošta in žganja: nastop na „GAST 99“ Referenti: Paul Buch, inž. Hans Edlacher, dr. Hans Madritsch, Erich Romauch (Kmečka skupina ..Združenje Južno-koroških žganjarjev) TERMINI: V petek, 18. decembra, od 14.00 do 16. 30 v Za-drugi-market v Škofičah. V torek, 29. decembra, ob 19. 30 v gostilni Auer v Podgorjah v Rožu. Prispevek: S 80 (za člane KIS: S 40) NOVO: Glavna šola Pliberk: http: // www. net-way. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/sl ovene Cerkveni časopis Nedel- ja_- tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/ Stefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co,-at Založba VVieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.a t/zb Slovenska športna zveza: http://members.ma-gnet.at/ssz/(nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet, at/d. katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu httpV/privat.schlund. de/-ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. so-dalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www. glas-slovenije.com. au E)(£)[ia ‘S* 04239/26 42 od petka, 18. decembra, od 15. ure do nedelje, 20. decembra, do 13. ure Dnevi za ministrante/ke (od 11. do 14. leta) Vodita: Helene VVernig in Daniel Sturm od ponedeljka, 28. decembra, od 15. ure do srede, 30. decembra, do 17. ure Dnevi petja za otroke Spremlja: Andreja Lepuschitz od sobote, 2. januarja, od 9. 30 do nedelje, 3. januarja, do 17. ure Novoletno srečanje - Slovenci in diaspora Predavatelji: mag. Klaus Einspieler, Mihaela Logar, dr. Marko Novak, Božena Rudolf v soboto, 2. januarja, ob 19. uri Odprtje razstave bratov Čertov -Hanzi - skulpture iz lesa; Folti -slike; Nanti - skulpture iz kamna v torek, 5. januarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Spremlja: Jože Kopeinig v četrtek, 7. januarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikuje: farna skupina iz Sinče vasi; somaševanje vodi: dr. Janez Skuk v petek, 8. januarja, ob 18. uri Slovenščina za začetnike II: Kraj: v Celovcu pri Kapucinih! Vodi: Nadja Volavšek v torek, 12. januarja, ob 19. uri Duhovne vaje za vsakdanje življenje: „Kaj mi pomaga živeti po božji zamisli?" Spremljevalec: Jože Kopeinig v soboto, 30. januarja, od 9. do 16. ure „Bog hodi z menoj" - duhovna obnova za ženske Voditeljica: mag. Marija Perne Za organizacijo prireditve: Jože Kopeinig IMPRE5UM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra8e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnostna politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu- rizem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestitke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto-ber-Stralie 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT. 14 Šport CARVING, DESKANJE... S Slovensko športno zvezo na Arlberg Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah (od 7. do 13. februarja 1999) na smučanje carving in deskanje v Stuben na Arlberg. Udeleženci bodo bivali v hotelu Mondschein v Stubnu v neposredni bližini vzpenjač. Hotel je rezerviran za 60 oseb. Odhod v Stuben bo v nedeljo, 7. februarja 1999, z vlakom (o času odhoda bodo udeleženci še obveščeni). Odhod iz Stubna nazaj pa bo v soboto, 13. februarja 1999, po zajtrku. Cene: Šest polovičnih penzionov (zajtrk, popoldanski prigrizek po smučanju, večerja), savna, plavanje, petdnevna vozovnica za vzpenjače po celem Arlber-gu, skibus do Zursa, Lecha in St. Christopha, vožnja z vlakom iz Celovca v Langen in nazaj, transfer do hotela, šola smučanja v carving-teh-niki in deskanju v dopoldanskih urah, deske in carving smuči podjetja ELAN v Brnel. odrasli: 7300 šil. odrsli (ž60/m65): 7000 šil. otroci do 14: 5200 šil. otroci do 6: 3500 šil. V dopoldanskih urah se bodo udeleženci lahko udeležili izletov, pouka v smučanju carving-tehnike in deskanja pod strokovnim vodstvom prof. Antona Mal-leja, Richarda Kunčiča, Severa Pušnika, Toma VVeissa, Christiana Zeichna in Danila Prušnika. Prijave sprejema z na-plačilom 1000 šil. Posojilnica Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstr. 1, konto štev. 1-03.029.113. Veljajo splošna določila za potovanja. SMUČARSKI SKOKI V nedeljo štartv Zahomcu Nedeljsko tekmovanje v Zahomcu (šolarski cup) bo posebno, kajti ne le zasedba bo odlična, tudi skakalnice bodo blestele. Skakalni center Zahomec je pripravljen za prvo tekmovanje (šolarski cup), ki bo v nedeljo s Startom ob 12. uri. Pripravljeni nista le srednji dve skakalnici, na katerih se bo vršilo nedeljsko tekmovanje (35 in 50 metrski), tudi 70 metrska se bo v nedeljo predstavila že skorajda zrela za tekmovanje. Preparacija je bila seveda možna le s pomočjo snežnega topa, ki je moral delati kar 160 delovnih ur. Nič manj ur prebije v skakalnem centru tudi Franc VViegele st., ki ni odgovoren le za treninge mladih zahomških „orlov“, temveč tudi za preparacijo skakalnic. VViegele: „Kaže, da bo do nedelje vreme držalo, tako da bomo v nedeljo videli odlično tekmovanje na dobro Brez snežnega topa preparacija skakalnic skoraj ni več možna, meni Franc VViegele. pripravljenih skakalnicah." Ker bo po vsej verjetnosti cup-tekmovan-je v Zgornji Avstriji odpovedano (bilo je prav tako načrtovano za nedeljo), bo zasedba v Zahomcu še odličnejša. Mladi zahomški skakalci so vsekakor odlično pripravljeni in obljubljajo dolge in lepe skoke. Zahomško ekipo pa bodo zastopali naslednji mladi skakalci: dekleta: Kerstin Mdrtl, Doris Jarnig, Petra Mortl, Tanja Drage; fantje: Siegfried Mortl, Tomaž Druml, Florian Tschinderle, Manfred Jarnig, Fabian Zavodnig, Marco Godec, Martin Kuglitsch, Matija Druml, Markuš Eder, Markuš Stefan. Tekmovanje v Beljaku. Minuli konec tedna so Zahomčani nastopili na odlično zasedenem tekmovanju v Beljaku (na štartu je bil celotni naraščaj Avstrije) ter zabeležili nekaj odličnih uvrstitev. Pri mlajših mladincih (na 90 metrski skakalnici) je Stefan Kaiser zabeležil 1. mesto, v seštevku vseh nastopajočih pa je bil tretji. Podobno odličen je bil tudi nastop Martina Kuglitscha, ki je v skupini mlajših šolarjev zasedel 2. mesto. F. S. Mladina iz Sel se je navdušila za tek na smučeh. m DSG Sele - Tek na smučeh za mlado in staro Minuli konec tedna (od četrtka, 10. 12., do sobote, 12.12.) je nordijska sekcija DSG Sele organizirala tečaj teka na smučeh. Tečaj je bil na društveni progi pri Krišta-nu, Grosu in Kuhlu. V četrtek dopoldan so se v teku na smučeh poskusili šolarji in šolarke ljudske šole Sele - Kot, v petek pa šolarji in šolarke ljudske šole Sele. V petek popoldne in v soboto pa so vadili člani društva pod strokovnim vodstvom sekcijskega vodje dr. Maksa Zdouca in trenerja Christiana Gattija. Letos je bilo težišče tečaja na izboljšanju tehnike prostega stila (skating). I. R. Smučarski tečaj DSG Sele Smučarska sekcija DSG Sele vabi na tradicionalni smučarski tečaj, ki bo v Selah na Borovnici pri Pušelču in je razdeljen v dva dela: 1. del: torek, 29.12.98 (od 13. do 16. ure) sreda, 30.12.98 (od 13. do 16. ure) četrtek, 31.12.98 (od 10. do 13. ure) 2. del: poned., 4.1.99 (od 13. do 16, ure) torek, 5.1.99 (od 10. do 13. ure) Tečaje bodo vodili Han-zi, Lidija, Mirja in Edi Oraže, Igor, Roman in Martina Roblek, Aleksander Mak ter Klavdija Ogris. Prispevek za vseh pet dni znaša 300.- šilingov. Začetniki in otroci do 15. leta se naj po možnosti prijavijo nekaj dni pred pričetkom tečaja. Prijave sprejema I. Roblek (04227/7150). 15 Šport ODBOJKA/DOB Dob - Nestrpno čakanje na izpisnico s Slovaške Dobljani so pridobili novega legionarja s Slovaške - Vladimirja Pridala iz Bratislave, toda njegova izpisnica s Slovaške še ni prispela na Koroško. Dva igralca s Slovaške (napadalec in podajač) sta bila na poskusnem treningu pri Dobljanih ter zapustila dober vtis. Ker si klub oba iz finančnih razlogov ne more Privoščiti, se je odločil za enega -za zelo izkušenega podajača in večkratnega slovaškega državnega reprezentanta Vladimirja Pridala. Pridal, star 40 let, je hkrati tudi trener slovaške reprezentance. Prišel naj bi vsaj en- če ne dvakrat na teden na trening in seveda na tekme. Klub naj bi od njega profiliral predvsem zaradi izkušenosti, ki jo ima Pridal prav gotovo zadosti. Toda če si bodo Dobljani te-prednosti lahko postregli že v soboto na tekmi proti Feldkirchu, je več KOŠARKA/KOŠ_________________ Ne da bi prepričali, kljub temu zmaga juniorjev V torek, 15. 12. 98, je bila tekma juniorjev KOŠ-a proti ALF-u. Čeprav juniorji KOŠ-a niso pokazali vsega, kar znajo, so premagali ALF s 67:53 (največ košev je zadel Marko Prušnik). Košarkarji KOŠ-a so tekmo dobro pričeli ter kmalu povedli za osem točk. Toda navrh so močno popustili, tako da je gostom uspelo izenačenje. Po izenačeni igri (napakah na obeh straneh, izgubljene žoge, slabe podaje) je v 1. polčasu KOŠ vodil z 29:22. Po odmoru so domačini, čeprav precej negotovi, povišali prednost na deset točk. Šele proti koncu tekme so zopet zaigrali bolje in tako dobili tekmo še za 14 točk. Za KOŠ so igrali: Klemen Karisch, Gregor Krevs, Simon Ošlak, Peter Pavček, Boris Vavti, Aleksander Valentinitsch, Stefan Gomez in Marko Prušnik. Boljši, čeprav neuspeš-nejši, je bil tokrat nastop šolarjev, ki so bili poraženi šele v podaljšku (48:55 proti Wor-thersee-Piraten). G. K. ko vprašljivo. S Slovaške namreč še ni prispela izpisnica, brez katere ga sekcijski vodja Micheu ne more prijaviti pri avstrijski odbojkarski zvezi. Prav na sobotni tekmi pa bi ga krvavo potrebovali, kajti pritisk se na Dobljane iz poraza v poraz veča. V primeru ponovnega poraza proti Feldkirchu, je zaželeno 8. mesto zelo ogroženo. Kar zadeva tekmo minulega kroga proti Hartbergu, so Dobljani doživeli veliko negativno presenečenje. Po treh nizih so vodili že z 2:1, ob koncu pa kljub temu podlegli z 2:3. Sicer je (razen prvega niza) manjkal poškodovani legionar Pisnik, toda tudi brez njega bi Dobljani morali premagati Štajerce, če ne bi nekateri zelo odpovedali. Predvsem kapetanu Martinu Micheuu tokrat nič ni uspelo, zgodile so se mu celo strašanske napake. Micheu: ..Takšnega slabega lastnega nastopa se v zadnjih petih letih ne spominjam več. V soboto na tekmi proti Feldkirchu moram vsekakor mnogo popraviti." Dob - Feldkirch (v soboto ob 16. uri v dvorani St Peter v Celovcu) Franc Sadjak Sramežljiv nastop na tekmi v Hartbergu hoče v soboto proti Feldkirchu popraviti - kapetan Martin Micheu. ZVEZNA LIGA 1. PL Salzburg 11 11 0 33-1 22 2. Donaukraft 12 11 0 33-3 22 3. Sokol 12 8 4 28-15 16 4. Enns 11 8 3 25-13 16 5. Tirol 12 7 5 23-18 14 6. Hypo 12 5 7 18-25 10 7. Feldkirch 12 3 9 14-29 6 8. Aich/Dob 12 3 9 14-29 6 9. Hartberg 12 2 10 9-33 4 10. Gleisdorf/Weiz 12 1 11 4-35 2 Hartberg - SK Aich/Dob 3:2 (10:15, 15:7, 11:15, 15:13, 15:11) ■ 2. ZVEZNA LIGA - ŽENSKE: Dobljanke so v minulem krogu prepričljivo in brez težav premagale AVC/ATSC in Celovca s 3:0. SAK Naraščaj FKIPI1J16 V ŠENTVIDU Tokrat se hočejo mladinci rehabilitirati Pred 14 dnevi sta obe ekipi SAK U 16/1 (center Pliberk) in U16/2 (center Celovec) izpadli v predkro-gu v Vetrinju. To soboto je na terminskem koledarju turnir SV Šentvid, na katerem Imata obe ekipi težke nasprotnike. Pliberški sakovci bodo imeli mdr. opravka z BNZ Celovec, SV. Šentvidom in Austrio 2. Največji konkurenti celovških sako-vcev pa bodo SV Trg, Wietersdorf in Austria 1. V soboto, 19. dec., pa igra na povabilo sodnikov Labodske doline ekipa U 12/1 (center Pliberk) v VVolfsbergu. Pričetek je ob 12. 42., nasprotnika v predkrogu pa sta VVolfsberg in Labot. Lani se je starejši naraščaj SAK zelo dobro odrezat v Šentvidu in odneseI srebrno kolajno. Termini Turnir SV Šentvid: (sobota, 19. dec., ob 15.00 SAK U 16/2, ob 16.15 SAKU 16/1). Alpe-Adria turnir: (2. - 6. januarja v Šentvidu): SAK U 16/1 in SAK U 16/2, U 14 in U 12/3 (Šentprimož). Novoletno srečanje SAK (centrov Pliberk in Šentprimož) bo v soboto, 2. januarja, ob 15. uri v Pliberku. SMUČANJE ___________ Stotinka je Sablatniku manjkala za 1. mesto Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž) je minuli konec tedna na primerjalnem tekmovanju zveznih dežel na Salzburškem zabeležil dva odlična rezultata. V slalomu (skupina šolarjev I) mu je manjkala le stotinka sekunde za 1. mesto, prav tako je tudi v veleslalomu zaostajal le malenkost ter zabeležil 2. mesto. Tudi za izveska naših smučarjev Daniela Užnika se je pričela sezona. V Schladmingu je na FIS-SG zabeležil deveto mesto, za prvim pa je zaostajal le za 6 desetink sekunde. Slabše se je odrezal v Obereg-gnu na Južnem Tirolskem (te-kovanje za evrospki pokal), kjer je bila proga „vroča“ le za prve tekmovalce - zato Užnik s štarno številko 60 ni imel nobenih možnosti. STENSKI KOLEDAR ____________ Trojezični koledar SŠZ za leto 1999 v prodaji Slovenska športna zveza na Koroškem je ob 50-letnici, ki jo bo praznovala prihodnje leto, izdala prvi športni stenski koledar. Vsak mesec se v sliki predstavljajo najpomembnejši športni dejavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem - bodisi posamezniki kot uspešni kolesar Peter VVrolich, ki je letos prestopil k profesionalcem, ali šent-janški smučar, član avstrijskega B-kadra Daniel Užnik, ki se hoče z odličnimi uvrstitvami v evropskem pokalu kvalificirati za tekmovanja v svetovnem pokalu. V športnem koledarju '99 seveda tudi ne manjka ekipne slike nogometašev Slovenskega atletskega kluba, odbojkarjev Doba ter košarkarjev KOŠ-a, upoštevane pa so tudi druge športne panoge kot smučarski skoki, namizni tenis, boks, planinstvo, športni ribolov, šah, itd. Koledar je vrhu tega trojezičen in tako namenjen promociji slovenskega športa na Koroškem v celotnem alpsko-jadranskem prostoru. Prvi športni koledar SŠZ lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, pri Zvezi Bank in pri vseh domačih Posojilnicah in Zadruga-marketih ter pri funkcionarjih slovenskih športnih društev na Koroškem. Koledar stane samo 140 šilingov. Naročite pa ga lahko tudi direktno pri Slovenski športni zvezi v Celovcu. FRLOŽEV LUKA Nekdanji Cilenški diktator Augusto Pinochet se je menda razjokal, ko je čul, da ga Angleži še nameravajo pridržati in morda le izročiti Špancem. Je li možakar, ko je scdil te svoje mačje solze, kaj pomislil na solze žrtev krvave diktature in njihovih svojcev? Vedno samo berem o kanalizaciji in čiščenju odplak. Tam, kjer sem jaz doma, stoletja nihče ni potreboval kanala. Na stranišče smo vedno hodili v leseno huto, ki je stala na prostem. Pozimi je to bilo posebno zvečer pravo doživetje, ko ti je zadnjica skoraj zmrznila. Moram pa reči, da ta WC ni škodoval ne meni ne naravi. Oba sva ostala do danes zdrava. OSEBE & DOGODKI OD TU &TAM BOŽIČ Drevesa iz Kort Vetrinj. Tudi letos je možno v Vetrinju kupiti ..slovensko" božično drevo iz Kort, ki jih prodaja Franc Jožef Smrtnik. Prvič je slovenski zbor nastopi! v celovškem mestnem gledališču. To čast je imet eden najboljših naših zborov, namreč Oktet Suha, ki je s svojimi pesmimi navduši! tudi strokovno publiko. Oktet Suha pel v gledališču Celovec. Mestno gledališče Ce- so prišli na račun tudi ljubitelji jazza z navdušenim aplavzom. Nastopili lovec je vabilo na predbožični kon- in kabareta), bila pa je tudi pre- so med drugim VVulfenia Konzert-cert. Zanimanje je bilo izredno miera posebne vrste: mestno gle- chor, Komorni ansambel koroške-(vstopnice so blie razprodane že dališče je prvič v zgodovini povabi- ga sinfoničnega orkestra, Karntner mesec poprej), spored je bil zelo lo k sooblikovanju svoje prireditve Kirchtagsmusik, igralca Rudolf Ho-pester (poleg ljubiteljev zborovske- koroško-slovensko skupino - Oktet lub in Peter Raab (s kabaretistični-ga petja in sinfoničnega orkestra Suha, ki ga je občinstvo nagradilo mi vložki) ter Lukas Luderer. PRIČE DVOJEZIČNOSTI Tabla iz 19. stoletja Brege. Na poslopju kmetije pri Brežniku je ostala ohranjena tablica, ki je še iz 19. stoletja in daje bralcu dvojezično informacijo o vasi in kraju. Takole piše v slovenščini: Kraj: NA BREGIH, Občina: BLATA, Okrajna sodnija: Pliberk, Okrajno glavarstvo: Velikovec. Novi konzul se predstavil k IM AR S,VE RAT DER KARNTNj Novi konzul Jure Žmavc (levo) na nastopnem obisku pri predsedniku Narodnega sveta Nantiju Otipu. Celovec. Pred kraktim je koroške Slovence. Čim ko na generalnem konzulatu je prišel v Celovec, je nastopil službo konzula obiskal tudi slovenske or-doslejšnji sodelavec Ura- ganizacije, mdr. tudi Nada za^ Slovence po svetu rodni svet, kjer se je pri Jure Žmavc, ki je pri tem predsedniku informiral o delu dobro spoznal tudi aktualnih vprašanjih. DO SVETEGA VEČERA Božič na radiu Korotan Celovec. Do 24. decembra 1998 tudi na radiu Korotan vlada adventno in božično vzdušje. Vsak dan so na sporedu oddaje o ljudskih šegah in božičnih navadah, adventne pesmi, nagradne igre in mnogo drugega. Na radiu bosta imela božična nagovora tudi škofa Kapellari in Rode. Veš čas pa imajo poslušalci tudi možnost, da se v živo javljajo in povejo svoje glasbene želje. Šefica radia Korotan Marica Štern Kušej je mdr. pripravita tudi otroške oddaje.