Edvard Kardelj je ostal
med nami
V okviru prireditev ob 70-letnici rojstva Edvarda Kar-delja je bila na ljubljanskem razstavišču odprta razstava, ki prikazuje njegovo življe-nje in delo. Ta razstava je med drugim pokazala, kaj za vse nas pomenita Kardelj in njegovo delo. Skoraj ni mi-nute, ko se na razstavišče ne bi zgrinjale prave kolone 1 ju-di, obiskovalcev razs lave. Tudi v dopoldanskem času, ki je bil namenjen predvsem mladini, na razstavišču ni bi-lo čutiti tiste sicer običajne mladostne razigranosti, vla-dalo je nekakšno svečano, bolje rečeno spoštljivo raz-položenje.
Edvard Kardelj je torej ostal med nami. Na sleher-nem koraku ob skoraj sleher-ni misli. Kajti zakladnica nje-govih del ni omejena le na eno samo ozko področje našega življenja, ampak zajema izre-no širok spekter ustvarjalnih področij na katere je posegal. Iz slehernega dogodka, pa naj se je dogodil doma ali v svetu, je znal izluščiti tisto bistvo, ki ga je potem lahko vgradil v svoja in naša razmišljanja in delo. In ne samo to, vsakemu svojemu razmišljanju je dodal tiste bistvene okoliščine, ki so značilne za nas, Jugoslovane, in brez katerih bi sleherna mi-sel sicer lahko lepo izzvenela, ne bi pa našla poti v naš druž-beni, samoupravni vsakdan. Tako pa je postala naša, izho-dišče za naše delovanje, za na-še misli.
Edvard Kardelj je eden tvorcev naše sedanjosti. Ven-dar je njegovo delo prežeto s pogledi na prihodnost. In to daje njegovemu delu posebno vrednost, saj iz njega lahko čr-pamo in bomo črpali navdihe in usmeritev tudi čez mnogo let.
Ni naključje, da se je ljub-ljanska univerza poimenovala po njem. Ni slučaj, da se po njem imenuje naš Center za teorijo in prakso samouprav-ljanja. Prav povezovanje sa-moupravne teorije in prakse je veliko bistvo njegovega de-la. Nikoli niso njegova dela te-meljila izključno na teoretič-nih predpostavkah, pa naj so te zvenele še tako lepo in obe-tajoče. Vedno znova je svoja in naša spoznanja preverjal v praksi, med delovnimi ljud-mi, katerim je bilo njegovo delo in snovanje tudi name-njeno.
Morda ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo na Karde-ljevo vodilo pri snovanju in delu. Vedno je trdil ter v teori-ji in predvsem v praksi doka-zoval in dokazal, da je potreb-no najti lastno pot v sociali-zem in da vsako povzemanje tuje prakse nujno vodi v kon-flikte, če ni prilagojeno našim razmeram. Pravilnost njego-vih dognanj nam dokazuje na-ša lastna, jugoslovanska pot v socializem, ki bo trajno nosila njegov pečat. Pokazal je, da ni mogoče graditi organizacije družbe od spodaj navzgor, ne da bi dosegli popolno osvobo-ditev delovnega človeka. Osvoboditev v pravem pome-nu te besede. Prav zato smo postavili interese posamezni-ka in celotne družbene skup-nosti na samoupravno osno-vo, stopili v novo obdobje produkcijskih odnosov.
Nemogoče je o Edvardu Kardelju povedati vse. To tu-di ni potrebno, saj ga vendar sleherni trenutek čutimo v se-bi, živimo med njegovim de-lom ter iz njegovega dela čr-pamo izhodišča iri navdihe za naše sedanje in bodoče delo in snovanja.
Marko Pirjevec