Kaj se je sanjalo moji babici?

Spisal Andrej Rape
¦^jSjfj I I mrla je ponoči moja dobra babica. Na odru je lcŽala, in f~IfllS ^4 ok'0'0 nJe smo jokali njeni vnuki in donašali ji ravnokar raz-L    /liaj&jl                     cvelih cvetic. In hotcla je razpeti roke, da bi nas objela,
^HujPgB^^E^S^I Pa n' mogla. Odprcti je hotcla ljubo oko, da bi nas ^RDL«is™^3E*P' ta^° smehljajoče pogledala kot prej vedno. Zamanl . . . BK^^BBBBSe^           Ležala je mrtva . . .  In   vsc   to  se ji je  sanjalo
Sgij^§&^?^!p8li    danes   ponoči.   Sedaj-le   pa  nain pripoveduje to-le: &&3*BX&**~^r~<*s=3r:              Videla sem čudovit svet. Velikanska   ravan sc je
prostirala pred mano. Vsa ta ravan pa je bila tako živa.
Majhni grobovi so bili na nji drug poleg drugega kakor lične posteljice. Na vsakem takem grobčku je gorela zlata lučca. In kako lcpa drevesa so biJa na tcj ravninil Po njih pa so visele tudi take lične posteljice snežnobele, rdeČe, modre . . . Vsc pa so bile mehke kot svila. In po ravnini je vela mehka sapa. Vse posteljicc so se zibale ob nji. V uho mi je pa zvenela sladka godba.
Aj, take Še nisem Čula nikdar, dasi sem že stara. Lučce po posteljicah so ob tej glasbi živeje zagorele in se nagnile s svojimi zlatimi plamenčki proti grobČkom. Iztegnili so se ti plamenčki, pa nežno poljubili vrhe grobČkov. In takrat . . . Kar odprli so se vsi. Iz njih pa so pomolile krasne svoje glavice najlepše cvetice. Vsa ravan je zazvenela v mehkem dihu vetreca. Nebo je bilo posejano z dragocenimi kameni, ki so osvitljali ravan. In nebeške zvezdice so priplavale k cvetkam, jih poljubljale in govorile z njimi.
,       .   ~>>    16    i*-                                               _    . .   ^
Hipofna začujemsladek glas* »Babica, babica!« Rože so začele gt>voriti.
»Ti Še ne veš sedaj, kje sil Prav nič ne razumeš o tem, kar tu vidiš. Me pa vse vemo in povedati ti hočemo. — Poglej scmkaj!«
Ta glas,.ki jc to govoril, mi je bil tako znan. Kar vxtrepetala sem in iskala posteljice, iz katere je odmcval.
Pogledala sem t]a, kamor se mi je velelo. »Ah« — se mi je izvilo iz prsi. Ti, Slavica, si ležala v tcj zibelki. Nisi bila več lilija, katero scm prej ondi videla! Živela si. Prav pred mano si bila, prava moja Ijubica Slavica. Belo si bila oblečena in na glavi si imela zlat tralc. Iztegnila sem roke, da te objamem, takrat pa so ti hipoma zrasle peruti, in kakor ]ep angelček si odlctela, kličoč mi: »Pa, babica, p.i! Kmalu zopet pridern. Budit grem bratce in sestrice!«
Zavzeta sem gledala za tabo. Kar hipoma pa ste prihiteK vsi k rneni: Stanko, Milan, Slavica, Mirko, Milica, in ste mi vsuli najlepŠih cvetic v pred-pasnik. Tako so zadišale, da mi je jemalo sapo.
»Le vzemi, babica, le vzemi! Vse te cvetice so tvoje!« Sprijeli ste se potem v kolo in zaplesali kakor angelčki. Vetrec pa je pihljal in majal po-steljice na drevju, in donela je sladka godba. Iz posteljic na drevju so po-gledali zlati cveti. Večali so se in večali. Odpadli so naposled. Kamor so padli ti cveti, povsod jc vzraslo novo cvetje in opojno dišalo. Mesto cvetov pa so se po drevju prikazali zlati sadovi. Tudi teh ste mi nanosili v pred-pasnik. Ah, kako so bili lepi!
Obkrožili ste me naposled in klicali: »Babica, pazi, da ti kak sad ne pade na tla!«
Stisnila sem predpasnik. Vi pa ste mc prijeli za roke in vzlcteli ste z mano vred v zrak.   F-eteli smo hitro, hitro ...
V tem hipu nekaj zabuči pod nami, kot bi bilo treščilo. Mojega pred-pasnika in zlatih sadov ni bilo več! Padli so mi na tla. Izginili ste vi vsi. Jaz pa sem padala globoko, globoko. Čudno je vršalo okolo mene. Tako votlo, tako grozeče . . .
Padla sem slednjič na tla in se zbudila. Okolo menc je bilo že zlato jutro. Vsa začudena sem gledala okolo sebe. Kmalu pa sem se zavedla.
Ti, Stanko, si me zbudil, ko si mi prinesel na posteljo cvetic.
»Da, da, babical Res jel Takrat si izpregledala.«
»In tiste cvetice, ki si mi jih položil na odejo, so me spomnile, da sem na svetu . . .« Tako je pripovedovala babica in naposlcd rekla:
»A!i veste, kako to, da sem to-Ie sanjalar«
»Kako to, kako ?« smo povpraševali vsi obenem.
»Sinoči sem premiŽljala, kako lepo vstajajo spomladi cvetice iz svojih grobčkov (popkov), pa so se mi te lepe sanje pritaknile.«
»Ah, to so bile lepe«, smo vzklikali.
»Kako pa bt tudi ne bile, saj je pomlad, ki prihaja leto za letom k nam, tudi tako krasna, kot so bile krasne moje sanjc«