Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi.
Murska Sobota, 14. decembra 2000, leto Lil, št. 50, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit
Kdo ga je umoril?
	
Foto: N J
Pri nas se pije samo laško, ki ima ] novo »flaško«...
VESTNIK ZA ZVESTOBO
DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN
ANA SALAJKO Dol. Bistrica 141
9232 Črenšovci
lodjetniki šče
♦
Do 22. decembra glasujte za Boba leta - osebo, ki je v tem letu najbolje rekla bobu bob.
N E P R E S
pumutiki— ~
“I prva je kazalo, daje 44-letni B. K; iz Lancove vasi pri Ormožu naredil sa-I momor, pozneje, ko je bila narejena obdukcija, pa je bila podana stroko-I ma ugotovitev, daje umrl nasilne smrti, kajti obducent je našel na telesu več vbodnih ran. Kdo mu jih je povzročil, še ni znano, saj preiskava še poteka.
Mrtvega B. K. je v ponedeljek okrog ene ure ponoči našla na tleh v kuhinji njegova prijateljica in obvestila policijo. Pozneje so seveda prišli policisti, kriminalisti, preiskovalna sodnica, tožilec in mrliški oglednik, ki je zahteval obdukcijo.
(SS)i
Samostojni । zaprli gradb pri Hodošu. Bo obvisela
otvoritev železnice?
Izluščite • leta!
a c
S I s •s f
Ljutomerski župan Špindler postavil ogledalo uradnikom ministrstva za delo in jim dal vedeti, da so kljub vsemu politično kuhali str. 24
Glavnik je bil Titov kapelnik str. 10
Pri Sv. Juriju Franc čaka na Jezuščka s toplim domom ali pa na to, da ga vzame k sebi str. 16
Na Noričkem Vrhu je Bumbaš odvrgel bombo str. 16
NAROČNIK
2 AKTUALNO OKOL8 ^AS 14. december 2000, MIK
Posledice globalnega segrevanja
a je bila obsodba ZDA, ki niso hotele podpisati dogovora o zmanjševanju toplogrednih plinov in ki so jo izrekli okoljevarstveniki, upravičena, kažejo rezultati mednarodne raziskovalne skupine, ki je prejšnji teden sporočila, da je kar četrtina koralnih grebenov v svetovnih morjih že izumrla predvsem zaradi globalnega segrevanja.
Rezultati so zelo črnogledi, vsaj tako pravijo znanstveniki. Do sedaj je okrog sedemindvajset odstotkov vseh svetovnih ko-
rainih grebenov že izumrlo, napovedujejo pa, da jih bo ob takšnem tempu onesnaževanja v petdesetih letih izumrlo sedemdeset odstotkov. V nekaterih vodah Amerike', kot je npr. Florida, so grebeni izgubili tudi do petindevetdeset'odstotkov koral. Takšno izumrtje koral na grebenih bi potrebovalo celo v idealnih razmerah več kot sto let, da si ponovno opomore. Tako so nekateri pobudniki že začeli z raziskavami o tem, kako globalno segrevanje vpliva na koralne grebene, da bi s tem ugotovili, kako rešiti preostanek teh svetovnih znamenitosti morja. Na izumrtje pa poleg globalnega segrevanje vpliva tudi vsesplošno onesnaževanje morja. Ker so koralni grebeni v več državah tudi prava turistična atrakcija, so poskušali določene dele tudi zaščititi pred obiskovalci in drugimi onesnaževalci. Tako je ameriški predsednik Bill Clinton podpisal pobudo za ustanovitev štiriintrideset milijonov hektarjev velikega koralnega rezervata blizu Havajskih otokov, kije največje zaščiteno območje v ZDA. Nekateri bi rekli, da je to slabo opravičilo za storjeno škodo.
C. K., VIR: REUTERS ■
Ob dnevu človekovih pravic
Sodni postopki
red dnevi, natanko 10. decembra, smo praznovali svetovni dan človekovih pravic. Gre za spomin na oblikovanje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, kjer so leta 1948 zapisali, da so
svoboda, mir in pravičnost dostojanstvo prav vsakega človeka.
D
P
Tudi v Sloveniji imamo za tovrstne zadeve pristojno institucijo, o kateri pa ravno zadnje dni teče čedalje več razprav. Varuh človekovih pravic (ombudsman) je samostojna od državnih organov neodvisna oseba, ki jo izvoli državni zbor. Le-ta pa bo komaj naslednji teden odločal o tem, kdo bo postal novi ombudsman, ker, kot veste, se je konec septembra iztekel mandat Ivo Bizjaku, ki je to funkcijo opravljal že od leta 1994, novega mandata pa mu državni zbor ni več podaljšal. Kljub temu pa omenjena ustanova v tem času, ko smo brez varuha človekovih pravic, deluje
normalno. Pogovarjali smo se s predstavniki te institucije, ki pra
vijo, daje število vloženih pobud o kršenju pravic od septembra naprej sicer upadlo, vendar vse dolžnosti kljub vsemu opravljajo trije namestniki varuha človekovih pravic, med katerimi se izpostavlja Aleš Butala, zato tudi apelirajo na ljudi, da naj s pritožbami, če jih imajo, ne čakajo, ker bodo te obravnavane prav tako,
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 1019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SR - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. stran: http://www.p-inf.si.
kot da bi že imeli izbranega om-budsmana, in naj jih pisno (Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana, p. p. 2590) ali po telefonu (080 15 30) sporočijo uradu. Namestniki varuha človekovih pravic pa tudi ugotavljajo, daje bilo v Sloveniji letos največ pobud vloženih na področju sodnih in policijskih postopkov, na področju upravnih zadev in socialne varnosti. Slovenija je, kot vemo, dobila na področju policijskih postopkov očitek tudi od Evropskega sodišča, češ da krši 3. člen Konvencije, ki prepoveduje mučenje in fizično kaznovanje. C. K. ■
Ekonomsko posvetovanje o razvoju regij
Inovacije in podjetniška kultura
Razvoj za ceno uničenega okolja?
Mariboru je potekalo konec prejšnjega tedna posvetovanje ekonomistov na temo Vloga inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja Slovenije. Izhodišče za posvet je bilo predvsem, ,
kako lahko regionalni menedžment, zavedajoč se, da je prihodnost gospodarstva odvisna od sposobnosti zbujanja ustvarjalnosti, ki temelji na inovacijah, pomaga pri pospeševanju razvoja.
V
Še radikalnejše izhodišče je postavil eden od organizatorjev prof, dr Matjaž Mulej iz Eko-nomsko-poslovne fakultete v Mariboru, s čimer pa je hotel le poudariti probleme za diskusijo. Zaveda se, da je bistveni pojem ekonomije in razvoja korist. Toda korist v kakšnih merilih? Iti z razvojem tako daleč in se ne ozirati na ekološke probleme, pri čemer je za primer navrgel držo ZDA, ki nočejo zmanjšati emisije škodljivih plinov, ali pa v razvoj vključiti tudi dolgoročne posledice za okolje in način življenja ljudi. Če hočemo torej s pospeševanjem razvoja prek inovacij razviti neko regijo, je treba spremeniti kulturo ljudi, in sicer uveljaviti kulturo podjetnega razmišljanja s kančkom zavedanja o vplivu podjetnih dejavnosti na naš življenjski prostor. Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in podpori gospodarskim družbam pri inoviranju, ki ju je Slovenija sprejela lansko leto, sta sicer spodbudna za razvoj regij, toda žal ni nikjer ome-
Ameriške volitve
Konec nekih iluzij
Idealni volilni sistem in demokratična sodišča!?
A
meriške predsedniške volitve, ki več kot mesec dni potem, ko je okrog 100 milijonov ljudi oddalo svoje glasove, še vedno trajajo, saj se vrhovno sodišče ZDA, ki naj bi dalo zmagovalca, še ved-
no m dokončno odločilo. Ne glede na to, kdo bo zmagal, so te volitve prebivalcem ZDA in tudi svetu še enkrat dokazale, da noben volilni sistem ni popoln. Čeprav gre Američanom priznati, da povolilne frustracije mnogo bolje prenašajo kot kjerkoli drugje po svetu, saj doslej še ni prišlo do nobenih hujših fizičnih poškodb, kaj šele smrtnih žrtev, se bo treba po teh volitvah resno zazreti v koleščke političnega in pravnega stroja, ki je 200 let večinoma deloval brez težav.
Nevtralnost sodišč?
Precejšen del ameriških volivcev je šele v zadnjih tednih ugotovil, da v resnici ne sodelujejo na neposrednih volitvah, ampak predsednika namesto njih izbirajo večinoma anonimni elektorji, ki povrhu vsega niti niso ne vem kako dolžni upoštevati volje večine volivcev v posameznih zveznih državah. Poleg te iluzije
Najbrž vsi ameriški volilci že težko pričakujejo konec volilne zgodbe.
njen ta vidik spreminjanja kultur neke populacije. Tako so ekonomisti. s tem je Mulej navrgel tudi »provokacijo« za tekoče posvetovanje, tisti, ki se morajo ukvarjati tudi s sociologijo in psihologijo okolja, da bo razvoj uspešen.
Vsaj v prvem delu posvetovanja se seminarji niso ravno tikali omenjene problematike s podajanjem optimalnih rešitev. Šlo je predvsem za predstavitev raznih regionalnih razvojnih agencij in društev, ki v svoji regijah, kot so Pomurje, Zasavje, Podravje, itd., poskušajo pomagati pri pospeševanju razvoja.
Nobelove nagrade
nogi omenjajo kot največje svetovno politično dogajanje iztekajočega se leta tudi izboljšanje odnosov med Južno in Severno Korejo, ki sta bili v slabih odnosih že vse od korejske vojne v petdesetih letih. Tako ni čudno, da je dobil Nobelovo nagrado za mir južnokorejski predsednik Kirn Dae Jung, ki se je po več letih prepirov junija letos podal na srečanje s severnokorejskim predsednikom, ki je otoplilo odnose med državama.
V nedeljo je tako prejel v Oslu pri svojih petinsedemdesetih letih nagrado za mir predsednik Južne Koreje, ki pravi, da si bo do konca življenja prizadeval za mir, demokracijo in pomiritev odnosov s Severno Korejo. Druge nagrade, vsaka je vredna skoraj milijon dolarjev, pa so podelili v Stockholmu dvanajstim nagrajencem za znanost, ekonomijo in literaturo.
C. K. ■
se zdaj podira tudi neovrgljiva vera, da so ameriška sodišča nad političnimi zdrahami in jim gre zaupati, da bodo ne glede na politične botre vedno odločala pošteno. Ameriški politični sistem je zgrajen na treh medsebojno ločenih vejah oblasti, izvršni, zakonodajni in sodni. Kongresi sprejemajo zakone, vlade (guvernerji in predsednik) jih izvršujejo, sodišča pa vstopijo, ko stva-
Konkretna taktika pomoči pri spodbujanju inoviranja in spreminjanja kulture ni bila predstavljena. So se pa jasno vsi strinjali s pomenom inovacij za razvoj nekega podjetja, drugih organizacij, območja in navsezadnje tudi države kot celote ter pomenom načina razmišljanja ljudi.
Mogoče sta se omenjenega problema še najbolj dotaknila seminarja sociologinje Zdenke Kovač in Boruta Likarja, ki dela pri projektu spodbujanja inovativnosti mladih. Prva je omenjala vzroke, ki jih je treba spremeniti, ker ovirajo kulturo ustvarjalnega podjetništva v Sloveniji.
Gre predvsem za družinske vrednote, ki v Sloveniji niso ugodne za podjetniško razmišljanje,
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM
KAZNIVIH DEJANJ
Plese 9, Murska Sobota
ri niso dovolj jasne. Vrhovna sodišča posameznih držav, še posebno zvezno vrhovno sodišče, so doslej večinoma veljala za poštene arbitre, katerih odločitve so kvečjemu odražale ideološke razlike med njihovimi člani, nikakor pa ne politične. Letošnje volitve so tak pogled krepko skrhale, saj je dobilo državno vrhovno sodišče Floride nalepko izpostave demokratske stranke, ki se trudi pomagati podpredsedniku ZDA Alu Goru, zvezno vrhovno sodišče pa daje kljub vsej veličini podobo republikanskega telesa na strani guvernerja Teksasa Georga Busha. Vrhovno sodišče Floride je doslej dvakrat krepko pomagalo Goru, najprej, ko je ukazalo upoštevati tudi rezultate ročnega štetja spornih
spremeniti bi bilo treba tudi šolski sistem in razpoloženje v podjetjih, ki niso inovativno usmerjena, pomembno pa bi bilo spremeniti tudi administrativno okolje, ki je eno najbolj togih v Evropi. Likar pa je poudaril poleg razvijanja podjetniške kulture že v najosnovnejših oblikah izobraževanja, ki ga poskušajo izvajati v svojem projektu, tudi največjo težavo podjetniške drže Slovencev, in sicer prodajo idej na tržišče. Slovenci naj bi bili kljub temu, da nas je malo, inovativno usmerjeni, le da ne vemo, to velja predvsem za regionalne inovatorje, svojih novosti prodati na trgu.
C. KOSEDNAR
glasovnic v večinoma demokratskih volilnih okrožjih Miami Dade, Palm Beach in Broward, ki niso bili oddani do zakonitega roka 14. novembra, potem pa še enkrat pretekli petek, ko je razpisalo ponovno štetje spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih. Busheva kampanja se je seveda upirala ponovnemu preštevanju glasov, saj njen kandidat ni imel ničesar pridobiti, ampak le izgubiti. Zvezno vrhovno sodišče, kjer sedi sedem sodnikov in dve sodnici, od katerih je imenoval le dva demokratski predsednik, je v soboto nemudoma priskočilo na pomoč Bushu in prepovedalo ročno štetje, dokler ne ugotovi, ali je to sploh zakonito. Odločitev je bila sprejeta s tesno večino 5 : 4, to pa kaže vsaj na ideološko, če ne že na politično delitev najvišjega sodnega telesa v ZDA. Potem ko je tri dni razglabljalo o ustavnosti ročnega štetja, ga je v torek pozno zvečer spet s 5 : 4 prepovedalo, med drugim z utemeljitvijo, da zanj ni časa.
Požrte obljube
Tako Gore kot Bush sta v času povolilnega zapleta na Floridi izpadla kot politika, za katera je osebna korist pomembnejša od načel. Al Gore je med predvolilno kampanjo zatrjeval, da se bo zavzemal za večjo veljavo zveznih zakonov in oblasti v odnosu do posameznih zveznih držav, njegovi odvetniki pa zdaj prisegajo na nedotakljive pravice teh držav (vrhovnega sodišča Floride) v odnosu do zveznih oblasti (vrhovnega sodišča ZDA). Bush je prisegal obratno, namreč, da je treba dati državam večjo veljavo, potem pa, ko je ugotovil, da je zadnja postaja odločanja o zmagovalcu Floride tamkajšnje vrhovno sodišče, je bil prvi, ki se je zatekel po pomoč najprej k zveznemu sodniku na Floridi, nato k zveznemu prizivnemu sodišču v Atlanti, nazadnje pa še na vrhovno sodišče ZDA. Mnogo lažje je pritrditi argumentom Busheve kampanje, da je strojno štetje pristransko ali nepristransko enako do obeh kandidatov in da ročno preštevanje glasovnic vodi samo v zmedo, še posebno, če ni splošno sprejetih standardov, ali je za ugotovitev glasu morda dovolj majhna luknjica ali jamica. Vendar je resnicoljubnost republikanskega kandidata na tankem ledu, če upoštevamo dejstvo, da je Bush leta 1997 v Teksasu podpisal zakon, da je treba v primeru spornega strojnega štetja vsako glasovnico posebej ročno pregledati.
Kdorkoli bo že zmagal, o čemer ravno v teh dneh odloča vrhovno sodišče ZDA, bo imel v verjetno enem samem štiriletnem mandatu nemogoče delo. V predstavniškem domu kongresa imajo minimalno večino republikanci, senat bo v primeru Busheve zmage razdeljen na polovico, v primeru Gotove pa bodo imeli republikanci le glas večine. Republikanci že širijo govorice, da demokrati niso stali toliko časa stali za Gorom, ker bi resno verjeli v njegovo zmago, ampak, da do kosti sesekljajo Bushevo legitimnost v Beli hiši. Gore bo v primeru zmage, ki meji na znanstveno fantastiko, v še hujšem položaju, saj ga bodo hoteli republikanci v podvojenem besu zaradi neuspeha nad impeach-mentom Billa Clintona zmleti v prah. Kdorkoli bo že zmagal, Američanom se obetajo precej razburljiva štiri leta do novih volitev.
ROBI POREDOŠ FOTO:REUTERS ■
wswi , 14. december 2000
AKTUALNO DOMA
3
Samostojni podjetniki zaprli gradbišče pri Hodošu
Komentar
Bo obvisela otvoritev železnice?
Samo direktorja Hari in Pongrac vesta, kje je denar
Kam je izginil denar, ki bi ga morali dobiti kooperanti Asfaltov Murska Sobota? Foto: J. Z.
I najst samostojnih podjetnikov je že prejšnjo sredo popoldan zaprlo gradbišče vzdrževalne ceste za železnico na Hodošu. Če-_______I prav se dela približujejo h koncu, dokončati morajo približno še 2000 metrov ceste in nekaj manjših del, so se odločili za prenehanje dela. Predstavniki podjetnikov pravijo, da jim Asfalti Murska Sobota niso plačali obveznosti, ki jih skupno ocenjujejo (zapadle in tiste, ki jim bo rok potekel kmalu) na približno milijon nemških mark. Povedali so, da tako dolgo ne bodo zapustili gradbišča, dokler dolg ne bo poravnan in ne bo dana garancija, na gradbišče pa ne bodo pustili drugih izvajalcev. Težava je tudi v tem, da se rok za tehnične preglede bliža, brez te ceste pa ne more biti tehničnega prevzema.
Kam je poniknil denar?
Zdravko Kolar, podjetnik iz Sl. Bistrice, je povedal, da nobeden od računov, ki so ga predložili naročniku, ni bil zavrnjen. Kljub temu pa so jih s plačili vlekli za nos celo leto. Pred enim mesecem so pripravili opozorilno stavko, ko so jim sicer obljubljali plačilo, pa se to ni zgodilo. Le tu in tam so jim nakazali manjše vsote, toliko, da še za pokritje DDV-ja ni bilo.'Direktorja Asfaltov M. Sobota oziroma Ptuj, Bogdan Hari in Marjan Pongrac, pa sta odgovornost prelagala drug
na drugega. Podjetnik Zoltan Fe-her iz Doline pri Lendavi je dodal, da so svoje obveznosti še vedno pripravljeni izpolniti do roka, to je 20. december, če jim prej poravnajo obveznosti za nazaj.
Bogdan Hari, direktor Asfalti Murska Sobota, je povedal, daje njihova zahteva do podjetja Asfalti Ptuj v višini 250 do 300 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bil Gradis dolžan Asfaltom Ptuj. »Po mojih podatkih imajo naši kooperanti (stavkajoči podjetniki) zahteve za zapadle račune za 60 milijonov tolarjev. Če bi denar imeli, bi jim že plačali, saj so njihove zahteve upravičene.« Gospod Marjan Pongrac, direktor Asfla-
tov Ptuj, pa je razložil, da jim Gradis inženiring Ljubljana dolguje precej denarja, in sicer iz naslova podražitev, dodatnih del ter 10 odstotkov za garancijo za kakovost in izdelavo na rok. Gradis pa naj bi se po njegovem izgovarjal na SCT in Slovenske železnice,« je še dodal. »Ceste Varaždin, ki so lastnik Asfaltov Ptuj, nimajo s tem nič, da bi pokrivale negativno razliko. To moramo urediti mi doma.«
Poklicali smo še na Gradis Inženiring iz Ljubljane, kjer nam je Miro Primorac zatrdil, da so oni podjetju Asfalti Ptuj plačali vse, kar je po pogodbi. »Za plačilo je ostalo še 10 odstotkov, kijih zadržujejo Slovenske železnice, in jih bodo plačali, ko bodo dobili dokazila, da so dela končana in tehnični prevzemi opravljeni. Od teh 10 odstotkov bodo 5 odstotkov plačali januarja, aprila pa še preostalih 5 odstotkov. Ta preostanek naj bi znašal okoli 100 milijonov tolarjev.«
In kje je potem od 100 do 150 milijonov tolarjev, nismo izvedeli. »Kje je ta denar, ne vemo. To je neke vrste pranje denarja,« so povedali stavkajoči ter dodali, da samo direktorja Hari in Pongrac vesta, kje je denar.« Veriga je torej še veliko bolj zapletena, kot je dolga, samostojni podjetniki pa so samo zadnji vozli te verige. Povedali so tudi, da imajo vsi že blokirane svoje žiro račune, in če jim ne bodo poravnali dolga, bo to povzročilo propad njihovih podjetij.
A.NANA RITUPER RODEŽi
Ta teden je bilo predvideno, da predstavniki ljudstva razgrnejo svojo izkušnjo in predvidevanja pri funkcioniranju oblasti v tem mandatu. Žal so objektivne okoliščine zadržanosti pretežnega dela poslancev namero uredništva preprečile. Ne glede na to je čas, da se ozremo na iztržek, ki ga je dobil prostor levega in desnega brega Mure v novi oblasti, in na to, kako mu bo
J. VOTEKi
uspevalo zagovarjati lokalni interes kot del nacionalnega interesa. Na izvršilni ravni oblasti je iztržek klavrn. Je pa res, da na ravni pozicioniranja znotraj delovnih teles parlamenta, kjer je ob spretnosti le mogoče uveljavljati ta interes, le ni tako slabo, saj imamo kar tri predsednike delovnih teles in enega podpredsednika, in to v tem trenutku za regijo v ključnih odborih - gospodarskem, infrastrukturnem in kmetijskem, če zanemarim povsem političnega. Resda ključna področja, ki prostor potiskajo na rob. Vprašanje pa je, ali so ta ključna mesta dovolj, da bodo povratni učinki države na regijo kaj ugodnejši, kot so bili do sedaj. Kljub stabilnosti in suvereni moči LDS-a se ravno tu kažejo prve razpoke, ki ne zagotavljajo ravno spokojnosti znotraj najmočnej-
Udarec čez rob
Kdo je kdo?
Stavkajoči podjetniki so pogodbe podpisali z Asfalti Murska Sobota, katerih večinski lastnik so Asfalti Ptuj, katerega lastnik so Ceste Varaždin. Asfalti Ptuj pa so za delo na gradbišču železnice podpisali pogodbo z Gradisom Inženiringom iz Ljubljane. Pri gradnji železnice pa imajo Asfalti Ptuj pogodbo z Gradisom, ki poleg SCT-ja in Primorja dela za Slovenske železnice.
Radenska se z gostilnami in bifeji ne bo več ukvarjala
Leto velikih sprememb in trpkih dni
I koraj nič takega se ne dogaja, česar nismo napovedali, vendar smo I mislili, da bomo imeli za prilagajanje spremembam nekaj več __JI časa,« je povzel na zadnji tiskovni konferenci dogajanje v družbi zaradi globalnih sprememb okolja Radenske direktor Alojz Behek. Gre za spremembe, kot so globalizacija trga, centralizacija, koncentracija in specializacija, katerih posledica je tudi sprememba v lastništvu Radenske.
Poslovno leto Radenske je minilo v znamenju povečanega obsega dela, ki pa jim ni prineslo ustreznih rezultatov poslovanja. Ti bodo podobni lanskemu letu. V desetih mesecih so prodali za šestnajst odstotkov več mineralnih vod in brezalkoholnih pijač kot lani, dosegli za štirinajst odstotkov več prenočitev, za osemnajst odstotkov višji je bil tudi vrednostni obseg poslovanja, produktivnost dela pa se je povečala za devetnajst odstotkov.
»V naši ponudbi se dogajajo
SKUPAJ PROTI
KRI
Ml tNALU


© 080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
velike strukturne spremembe,« je razkorak med obsegom dela in poslovnimi rezultati pojasnil prvi mož Radenske. Prodaja najbolj akumulativnega proizvoda, to je prodaja mineralne vode, v primerjavi z dobrimi rezultati, ki jih beležijo pri prodaji brezalkoholnih pijač, stagnira. Bolje jim gredo v prodajo pijače v manjši embalaži kot v večjih steklenicah, a so stroški za polnjenje manjših steklenic višji. Uspešnejši so pri prodaji cenovno dražjih izdelkov, nazaduje pa prodaja izdelkov cenejšega razreda. »Prodajni pogoji, ki jih dajemo trgovini zaradi koncentracije, pa tudi vedno ne vplivajo na toliko večjo prodajo,« je vzroke za slabše poslovne rezultate od pričakovanih zaokrožil sogovornik. Nič boljše pa se ne piše
turizmu in gostinstvu. Kljub povečani prodaji prenočitev in storitev poslovni rezultat ne bo preskočil pozitivne ničle. Nekoliko nad ničlo bodo poslovno leto končali le v Zvezdi Diani, dobro pa posluje tudi ljutomerski hotel Jeruzalem. Na novinarsko opazko, da Radenska prodaja gostinske objekte, ki so pred leti blesteli s svojo ponudbo, kot na primer Čarda, restavracija Kolodvor, Prekmurski hram, pa je Alojz Behek odgovoril: »Radenska se z gostilnami in bifeji ne bo več ukvarjala. Naj izvolijo drugi,'... naj vzamejo kot izziv in nekaj naredijo,, če mi nismo znali in mogli.«
Po napovedih bi znašal čisti dobiček Radenske, d. d., za to poslovno leto okoli petsto milijonov tolarjev, če ne bo prišlo do prevrednotenja premoženja družbe zaradi nesorazmerja med knjigovodsko in tržno vrednostjo, ki je posledica postopkov lastninjenja. O prevrednotenju pre-
moženja bodo lastniki odločali na skupščini prihodnje leto, vendar pa že sedaj načeloma prista-
jajo na to.
MH«
še stranke. Korupcijske afere se iz centra počasi širijo na obrobje. Zgodil se je Šuštar, zatem v Kopru Kodrič, in če smo poslušali nekdanjega kriminalista Draga Kosa, se odpirajo že novi dosjeji. Kaj lahko se zgodi, da bo pljusknilo tudi v ta konec. Nekateri namigi kažejo na to in to bi lahko oslabilo našo pozicijo v odnosu do države. Upajmo, da nas plaz kljub namigom le ne bo oplazil, to pa zaradi tega, ker kljub vsemu nimamo takih potencialov in tudi sektorjev, ki bi bili zanimivi za državne bose. Je pa res, da lokalne zgodbe pri tem niso izključene, še posebno, ko se govori o počitnicah za uspehe na javnih razpisih ali o poslih, za katere javnih razpisov sploh ni bilo in podobno. No, to je le predpostavka, ki, upajmo, ne bo doživela svoje potrditve.
. Je pa v tem času pomembno nekaj drugega. Pomurje v novejšem času zadnjih dvajset ali trideset let še ni bilo tako nizko, kot je zdaj. Morda takrat, ko so si ljudje iskali kruh najprej v Franciji in novejšem času v Nemčiji. Danes, ko praktično teh možnosti ni, pa ostajajo doma ali bodo ostali doma. Novi lastniki ključnih pomurskih podjetjih že postavljajo nova pravila igre, ki jasno kažejo, da ni več pomembna substanca, ampak je pomemben profit. Druga, še neosvojena, pa po izčrpanih notranjih rezervah že iščejo rešitev na Zavodu za zaposlovanje. Ob tem pa ne kaže prezreti še luknje v državnih financah, ki se je že začela krpati, in to na račun lokalnih projektov. Morda je finančna luknja le toliko dobra, da bo lokalne gospode župane prisilila k nekoliko racionalnejšemu obnašanju in tudi povezovanju občin. Očitno so časi, ko je bilo mogoče tudi s pomočjo državnih sredstev skorajda na vsakem dvorišču postaviti samostojni sistem kanalizacije s čistilno napravo in asfaltirati skorajda vsako potko do vsakega »brzinščeka«, mimo. V tem času pa moramo storiti še nekaj, pri razvoju in uveljavljanju ter vnašanju razvojne svežine v prostor je enkrat končno treba odstraniti državne krvosese, kot je npr. Nafta, ki je bila zraven pri tehnološkem centru in je sedaj, ko je začela oživljati ideja o izrabi geotermalne energije, ponovno zraven kot arbiter in celo samooklicani lastnik tistega, kar je v ustavi in pozitivni zakonodaji opredeljeno kot nacionalno bogastvo.
Mislili nase in pozabili na Radensko
Kapitalsko povezovanje med Radensko in Pivovarno Laško naj bi prineslo pozitivne učinke tudi zaradi enotne prodaje izdelkov obeh družb po istih prodajnih verigah. Z istim žarom naj bi to počeli ljudje, ki so prej prodajali samo izdelke Pivovarne Laško ali samo Radenske. Pa bo to, po človeški plati, mogoče, je novinarsko vprašanje zadelo Toneta Turnška, direktorja Pivovarne Laško, prihodnjega člana nadzornega sveta v Radenski in očeta prevzema družbe Radenska. »Morali bodo ali pa bodo ostali brez dela,« je bil odločen.
Pa se mu je »čutenje le za enega« zgodilo pred nosom. Na tiskovni konferenci. Pred devetintridesetimi novinarji iz vse Slovenije. Pred najmanj petimi kamerami, ki so bile uprte v prednje omizje, za katerim je Tone Turnšek s sodelavci govoril tudi o kapitalskem povezovanju.
Mize so se šibile pod izdelki, ki jih pro-
izvajajo Laščani, izbrano pa so bili razvrščeni tudi sokovi Frupi, katerih proizvajalec, družba Vital Mislinje, je v večinski lasti Pivovarne Laško. Naložili jih niso zgolj za okras, a med njimi ni bilo izdelkov Radenske. Popravljam! Tik pred začetkom tiskovne konference so se, po namigu osebe iz prve vrste, na prednji mizi znašle tri manjše plastenke mineralne vode iz Radenske.
Gospod Turnšek, kako se vam je to lahko zgodilo?
»Slučajno. Čisto slučajno.«
Gospod Behek, kaj pravite na to?
»V tem ne vidim nič zlonamernega, ampak lapsus, ki se je zgodil.«
Slučajnost ali lapsus - ali znak, da Laščani še vedno najprej mislijo le na nase in na lastno korist.
MHi
Pivovarna Laško in Radenska sta septembra kupili največjo živilskopredelovalno podjetje v Dalmaciji, družbo Prerada Split. Konec novembra pa je podjetje Žito Ljubljana odkupilo dve hčerinski družbi Prerade, Pekarstvo, d. o. o., in Cetis, d. o. o. Na tiskovni konferenci v Laškem je bilo rečeno, da je podjetji prodala Pivovarna Laško kot holding. Na čigav račun je šla kupnina? Ali v sorazmernem deležu tudi Radenski? Alojz Behek je pojasnil, da je prodajo opravila družba Prerada Split in ne lastniki, to pomeni, da je bila kupnina nakazana na račun družbe v Splitu. Namenili pa jo bodo za posodobitev proizvodnje pijač v pivovarni.
LOKALNA SCENA
14. december 2000, fiSTU
Županu občine Lendava
Tudi v Odrancih včasih ne gre vse po načrtih
Kamence so izpadle
Župan je imel v mislih tudi gradnjo velikega nakupovalnega objekta
Podpisani starši otrok, članov JK Lendava, naprošamo Vas, g. župan občine, ki je ustanoviteljica Dvojezične osnovne šole I Lendava, za arbitražo pri reševanju spora, ki je nastal med JK Lendava, DOS I Lendava in novoustanovljenim Judo klubom na območju občine Lendava.
Starši otrok in mladostnikov smo pomagati skupaj z nekaterimi zanesenjaki kakovostno nadgraditi in organizirati JK Lendava, tako daje sedaj iz našega kluba kar nekaj državnih prvakov, viceprvakov in članov državne reprezentance. Povečalo se je tudi članstvo v klubu, ki predstavlja tako DOS 1 Lendava, I Občino Lendava in glede na krizo v pomurskem športu tudi Pomurje doma in v tujini.
V letih 1999 in 2000je nekaj posameznikov (6) zapustilo J K Lendava, ker niso-bili zadovoljni z obravnavo tekmovalcev pri j treningih in nastopih na tekmah (niso bili privilegirani). Po pravilih kluba so privilegirani samo najvišje rangirani športniki, dokler imajo uspehe.
Odprto pismo
Klub so zapustili in prešli v zasebni klub, ki ga je vodil Jože Kovač, Klub borilnih veščin. Zavedajoč se, da tako naprej ne morejo trenirati, so v mesecu novembru 2000 ustanovili novo športno društvo, čemur mi ne nasprotujemo in si z njimi celo želimo dobro sodelovanje. Ker pa novoustanovljeni klub nima potrebnih rekvizitov za trening, govorimo o blazinah, jih je dobil s prevaro oz. zvijačo, tako vsaj verjamemo, od vodstva DOS I Lendava na razpolago za treninge in jih iz šolske telovadnice tudi odpeljal.
Blazine, ki jih je šola odtujila oz. odstranila iz telovadnice, so šolska lastnina!?
Bile so namreč v razpadajočem stanju, zato najverjetneje odpisane. Starši članov JK Lendava so jih dali s svojimi in klubskimi sredstvi obnoviti - preobleči, tako da so na njih lahko do sedaj potekali treningi.
Da bi bili treningi kakovostnejši, smo starši pristali na višje stroške treningov in začeli voziti naše otroke na treninge v Ljutomer, Juršince, Maribor in Slovensko Bistrico. Vsi navedeni pa so prihajali s svojimi trenerji tudi na treninge v Lendavo. Sedaj, ko so nam blazine dobesedno odtujili, tega več ne moremo zagotavljati, ker nimamo 'zadostnega števila blazin.
Glede na naša vlaganja v blazine, ki jih je šola mačehovsko zavrgla, zahtevamo, da nam blazine, pa čeprav samo polovico, vrnejo, za drugo polovico pa zahtevamo od JK Lendava, da izterja vložena sredstva.
Da bi se izognili vsem nadaljnjim sporom, Vas prosimo za pomoč pri rešitvi tega problema in se Vam za razumevanje vnaprej zahvaljujemo.
Starši članov J K Lendava
Z
a Odrance - ena vas, ena občina - velja nekakšno splošno prepričanje, da so tam dokaj prepričljivi v svojih zahtevah oz. predlogih, ki jih naslavljajo na državne institucije, in da so s po-
močjo državnih sredstev uspeli rešiti tako rekoč vse komunalne potre
be. No, včasih pa jim le ne gre vse
Med Odranci in Črenšovci, z leve strani v smeri proti Lendavi, je zemljiški kompleks, ki so mu domačini dali ime Kamence. Že dalj časa so tekla prizadevanja občine, da bi ta predel namenili za obrtno-industrijsko cono. Župan Ivan Markoja je celo razmišljal, da bi uspeli najti vlagatelja, ki bi tam zgradil večje nakupovalno središče.
Prej bi seveda morali doseči, da bi Kamence, ki obsegajo ok-
po načrtih.
rog osem hektarjev zemljišč (večinoma travniki), uvrstili med zazidljiva območja. V ta namen so sprejeli tudi sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin plana za njihovo občino in ga poslali v presojo in odobritev Vladi R Slovenije. Žal so dobili negativen odgovor z obrazložitvijo, da bi bilo »poseganje na najboljša kmetijska zemljišča brez predhodne spremembe planskih aktov nezakonito«.
Nesoglasja v KS Ljutomer ostajajo
Prikrivanje javnega delovanja?
Pokazati svojo (ne)moč - Odškodninska pogodba za Babince
a zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Ljutomer (KSL) je predsednik Anton Stajnko najprej seznanil člane, da bo odslej drugi podpisnik virmanov podpredsednik Franc Makoter, kot je to praksa drugod (doslej je bil eden od članov sveta). Hkrati je tudi prosil navzoče (na pobudo župana), da na tej seji ne bi odpirali večno aktualnega in nikoli dorečenega vprašanja o kabelskem sistemu v Ljutomeru, saj naj bi na to temo kmalu sklicali poseben sestanek.
Da pa nobena seja KSL ne mine brez pogovora o ljutomerskem kabelskem sistemu, se je pokazalo tudi tokrat. Zapletlo se je pri ugotavljanju, ali so na eni od zadnjih sej (zadnja je bila konec maja) imenovali Makoterja za vodjo odbora KTV ali ga le predlagali. Makoter je bil pre-
pričan, da so ga imenovali, to je potrdil tudi član Gregor Žižek, nekateri člani se niso opredelili, medtem ko sta tajnik Anton Hvalec in predsednik zatrjevala, da je šlo takrat samo za predlog oz. za imenovanje predstavnika KSL v odboru KTV. Tajnik je ob Makoterjevem vztrajanju
Romsko naselje pri Gomilici
Reševanje romske problematike
ali prodajanje megle?
omsko naselje Gomilica, ki leži v občini Turnišče, je nastalo in se širi kot vsa romska naselja na črno. V zadnjem času pa prihaja vedno bolj do izraza problematika, da se naselje vse bolj širi na obdelovalne površine zasebnih lastnikov, kmetje pa imajo težave pri obdelovanju svojih površin v okolici naselja. Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje za prostor pa je pripravil razpis za reševanje tovrstne problematike in tako je Inštitut za geografijo v Ljubljani za občino Turnišče pripravil prostorske predloge, da bi izboljšali položaj Romov. Projektna naloga je bila vredna 1,6 milijona tolarjev, ki sta si jih občina ter Ministrstvo za okolje in prostor razdelila na polovico.
V romskem naselju Gomilica živi v devetih gospodinjstvih 36 prebivalcev. Pojavljajo pa se trije sklopi problemov, in sicer po-
vračilo ali nadomestilo škode prizadetim kmetom, legalizacija in pravna ureditev naselja ter bivalna, socialna, higienska in es-
tetska sanacija. Predstavniki Inštituta so predstavili tri variante svojega predloga, kako bi se gradbeno rešila problematika tega naselja, prva dva predloga predvidevata temeljno sanacijo obstoječega naselja z novogradnjami, tretji pa sanacijo obstoječega stanja.
Projekti pa predvidevajo, da bi romsko naselje nekako ogradili z živo mejo, s čimer bi imeli Romi vsak svojo parcelo, kmetje pa bi lahko obdelovali svojo
zemljo. Pozornost pa so na Inštitutu namenili tudi preučevanju romske kulture, njihovega jezika in identitete, to pa je itak že vse znano.	s
Tumiški župan Jože Kocet ni v celoti zadovoljen s pripravljenim projektom. Pričakoval je, da bosta pripravila Inštitut za geografijo in Sklad kmetijskih zemljišč rešitev vprašanj razmejitve parcel,- Bistveno bi bilo, da pripravijo predlog razmejitve zemljišč in zamenjave zemljišč. Sklad je namreč na občino prenesel dve parceli, ki ju lahko razdelijo kmetom, na zemljiščih katerih so se razširili Romi ali
Načrti za prostorsko ureditev romskega naselja so, sredstev pa ni. Foto: JURE ZAUNEKER
tam postavili svoje hiše. Po drugi strani pa naj bi se na Sklad preneslo območje romskega naselja.
Župan je tudi povedal, da so precej naredili za romsko naselje, saj so organizirali odvoz odpadkov, gramozenje ceste, predvsem pa so poskrbeli za sanacijo poti in njihovih dvorišč. Projekt za trajnejšo rešitev je narejen, vendar nimajo finančne konstrukcije in ne sredstev, da bi to problematiko dokončno rešili, čeprav so Romi pripravljeni, da bi delno sofinancirali in pomagali pri izvedbi tega projekta. Romi, ki so se udeležili srečanja, so potrdili, da bi vsaka družina mesečno lahko nekaj prispevala.'Pri tem pa ostaja še vprašanje, kako že urejeno naselje vzdrževati.
A. NANA RITUPER RODEŽ ■
Iz veljavne kategorizacije kmetijskih zemljišč je namreč razvidno, da gre za VIII. kategorijo, torej 1. območje kmetijskih zemljišč. Kdor pa pozna, za kakšna zemljišča gre v resnici - prsti je le za dobro lopato, spodaj pa je v glavnem »kamen« -, se takšni odločitvi čudi. Ampak tako je. Seveda pa so mogoči nadaljnji koraki.
J. GRAJ ■
Občinski delavec javnih del Matej Zver nam je »ilustriral«, da je na Kamencah le za dobro lopato prsti, dalje pa je plast gramoza, pomešanega z zemljo. (Foto: JG)
nato v razburjenju povedal, da bodo v prihodnje začeli pogovore na sejah snemati na magnetofonski trak. Ob nadaljnjem takšnem in drugačnem besednem »zbadanju« je predsednik skušal prekiniti razpravo s srditimi besedami, »pogovorov o KTV imam dovolj«, vendar se je debata zasukala v smeri obtoževanja. Stajnko in Hvalec sta Makoterju namreč očitala, da prikrito deluje v društvu, ki se je ustanovilo z namenom zaščite porabnikov KTV, in kamor naj bi Makoter prenašal informacije iz KSL.
Makoter je nato zahteval, da mu dokažeta, da deluje v društvu, in zadevo so s tem končali.
Član sveta Franc Jureš je po nekaj točkah dnevnega reda pozneje pokazal osnutek tripartitne pogodbe za širitev gramoznice Babinci, ki naj bi bila sklenjena med KSL, občino Ljutomer in podjetjem Segrap in ki naj bi jo pripravil direktor omenjenega podjetja. Jureš je tudi povedal, da so še vedno trenja o izkopu gramoza, vendar so se vaščani (kolikor jih je bilo navzočih) na zboru krajanov (ali javni razpravi?) odločili, da za primerno odškodnino dovolijo poseg v gramoznico, to pa bi določala omenjena pogodba. Da bi mora-
Iz beltinske občine
Plinovod tik pred zdajci
okacijski načrt za plinovodno omrežje v naseljih beltinske občine je nared. Izdelal gaje Atrij, gradbeni inženiring Odranci, d. o. o., koncesionar pa je Petrol, ki je z občino podpisal štiriletno koncesijsko pogodbo. Sklenjeno je, da bo lokacijski načrt javno razgrnjen v občinski zgradbi in vseh krajevnih skupnostih, to je v Lipovcih, Bratoncih, Gančanih, Beltincih, Lipi, Melincih, Ižakovcih in Dok-
ležovju.
Predvideno je, da se bodo stanovalci greli z zemeljskim plinom, ki ga bodo uporabili tudi za sanitarno vodo, kuhanje in druge energetske potrebe. Celotno plinovodno omrežje bodo gradili približno štiri leta, razdeljeno pa bo na štiri faze. V prvi fazi bodo na vrsti Bratonci in Beltinci, v zadnji pa Lipa, vsa druga naselja pa se bodo zvrstila v drugem in tretjem letu izvajanja obsežnega projekta. Seveda bo mogoče, upoštevajoč razmere, sproti spreminjati vrstni red posameznih faz. Ker Raščice
la pogodba zajemati tudi določila za rešitev problematike poznejše sanacije (pogozditev bi se morala izvajati že sedaj), je moral Jureša opomniti Hvalec, vendar pa sploh ni nujno, da bodo to v pogodbo tudi vnesli.
Ob koncu seje je član Žižek postavil vprašanje o delovanju KSL, o čemer smo v Vestniku že večkrat poročali, to pa je naletelo na poseben odziv. Predsednik je namreč celo sprožil pobudo, da bi se odločali o tem, ali naj bodo njihove seje odprte za javnost (v tem primeru medije) ali ne. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kaj je bil razlog takšnemu
načinu razmišljanja, saj je vendar jasno, da so tovrstne seje javne, in postavlja se logično vprašanje, kaj hočejo na ta način prikriti. Posamezna krajevna skupnost je namreč del občine, za katero je z občinskim statutom določeno, da je njeno delovanje javno. Zakaj naj bi torej KS delovala drugače, še posebno, ker so vse odločitve (o razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti) veljavne šele, ko da zanje soglasje občinski svet. V precej podrejenem položaju torej nimajo niti pravice, da sami sprejemajo sklepe, pa tudi ne, da bi iz svojega delovanja izključili javnost.
D. TIBAOT ■
niso bile zajete v prvi obravnavi omenjenega lokacijskega načrta, za katerega so prižgali zeleno luč občinski svetniki, jih bodo zajeli v novem predlogu.
Zaenkrat je predvidena postavitev le ene visokotlačne postaje v Lipovcih, in sicer v bližini tamkajšnjih silosov. Povsod, razen v Beltincih, kjer bo zaradi večje porabe nekoliko nižji, načrtujejo 4-barni tlak. Kjer bo mogoče, bodo gradnjo plinovodnega omrežja v beltinski občini povezali z gradnjo kanalizacije.
M. JERŠEI
IBIil , 14. december 2000
LOKALNA SCENA	5
Kaj vse so delali v občini Razkrižje?
V občini Hodoš
Tudi v Koprivo po asfaltu
Občinska stavba dobiva novo obleko
e dni bodo imeli v razkriš-ki občini zbore občanov, na katerih bodo predstavniki občine - krajevne skupnosti nimajo več - podali pregled opravljenega dela za letos in razkrili načrte za prihodnje leto. Seveda bo to tudi priložnost za pripombe in predloge, ki jih imajo ljudje neposredno na terenu.
Največja naložba v občini je bila posodobitev občinske ceste Šafarsko-Gibina. Z deli so začeli že lani, končali so jih letos maja, vrednost pa je znašala 15 milijonov tolarjev. V sklepni fazi so tudi dela pri posodobitvi cestnega odseka Šafarsko-Šafarščak-dr-žavna meja s Hrvaško z dvema odcepoma, za kar bo treba odšteti okrog 12 milijonov tolarjev. Poleg tega nadaljujejo s cestnimi deli tudi na območju Veščice oz. Koprive, tako da bo asfaltna cesta peljala tudi mimo znanega vinogradnika Krampača v Koprivi. Vrednost naložbe je 10 milijonov tolarjev. Na Veščici, Razkrižju, Šafarskem in Gibini končujejo z urejanjem avtobusnih postajališč (vozišča in hišice), za kar so v
proračunu zagotovili 4 milijone tolarjev. Med nekoliko manjšimi naložbami pa velja omeniti zgra
ditev nove ceste v Šprincu (do-
Začela so se obnovitvena dela na objektih poslovno-kulturnega središča na Šafarskem. (Foto: JG)
voz k Bedekpvičevim), izkop jarkov na Gibini in ureditev hudourniškega jarka ob cesti proti pokopališču na Razkrižju. Iz občinskega proračuna so namenili tudi tri milijone tolarjev za odkup mlina in dela zemljišča na Razkrižju, ki so ga imeli nekoč v posesti sorodniki škofa Antona Martina Slomška. V tem objektu, poimenovali so ga Slomškov mlin, naj bi spet deloval mlin (na tradicionalni
način), poleg tega pa je na tej lokaciji predvidena tudi ureditev pošte. V osnovni šoli na Šafar-
skem so zamenjali inštalacijo za
centralno kurjavo in vodovod (3 milijone SIT); nekaj več kot 7,1 milijona tolarjev so uspeli pridobiti iz državnega proračuna za ureditev poslovno-kulturnega središča (50-odstotni delež), 2,5 milijona tolarjev pa za nadaljevanje obnovitvenih del v Domu kulture Razkrižje. Skupna vrednost letošnje naložbe za ureditev kulturnega središča je okrog 15 milijonov tolarjev.
Prizadevanja OS v Crenšovcih za boljšo šolo
Skrbi so bile odveč
Med naložbami, kijih čakajo prihodnje leto in v daljšem časovnem obdobju, pa so gradnja kanalizacije in čistilne naprave (projektna dokumentacija je že v izdelavi), posodobitev javnih poti na območju vinske ceste, popravilo ceste na Veščici in Gibini. povišanje nasipa ob Ščavnici na Veščici, zaščita korita desnega brega Mure na Gibini idr.
JOŽE GRAJ ■
Aktualno iz Radenec
| O referendumu niso odločali
a zadnji letošnji seji so obravnavali in sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Hodoš za letošnje leto, sprejeli pa so tudi predlog za začasno financiranje. V proračunu so letos predvidevali, da bi nekaj sredstev dobili za urejanje kanalizacije, vendar od države niso dobili nepovratnih sredstev, zato bo ta projekt moral počakati do prihodnjega leta. V proračunu so planirali tudi 30 milijonov sredstev za demografsko ogrožene, pa jih prav , tako niso dobili.
Točko o uvedbi samoprispevka za območja Hodoša, Krpli-vnika in zaselka Krplivnik Domafold pa so umaknili z dnevnega reda, saj naj bi z novim letom prenehal veljati zakon o samoprispevku. Poleg tega se še ne ve, kaj bo s samoprispevki, ki so v posameznih občinah že bili sprejeti in se sredstva že zbirajo. Nov zakon o samoprispevku naj bi bil sprejet do pomladi in tudi sami bodo o njem glasovali, ko bo znano, kako bo v prihodnje s samoprispevki.
Na seji so svetniki sprejeli tudi sklep o razdelitvi socialne j pomoči socialno ogroženim v njihovi občini. Zavrnili so predlog Zavoda za socialno delo, po katerem naj bi dali sredstva trem družinam. Odločali so se, kot so povedali, po zdravi kmečki logiki in glede na to, da razmere med socialno ogroženimi v njihovi občini najbolje poznajo. Tako so petnajstim posameznikom razdelili po 10 tisoč tolarjev enkratne denarne pomoči.
Na seji pa so svetniki pooblastili župana, da se pogaja s soboško Pokrajinsko in študijsko knjižnico o sofinanciranju gradnje nove knjižnice. Povedali so, da bodo financirali gradnjo | v okviru svojih možnosti, ne nameravajo pa prispevati nekaj pod 3 milijone tolarjev, kolikor so jim predpisali, ker se jim zdi to odločno preveč. Soboški PISK uporabljajo samo dijaki, če pa želi v knjižnico kakšen vaščan, pa potrebuje še 1400 to-Ilarjev za avtobus, da pride do nje.
ANRR
Posojilo za vodo
Na udaru so lokalni vodovodi -Sofinanciranje obnove regionalne ceste Radenci-Vučja vas - Posegi tudi v Boračevi
občini Radenci so se zadnje čase lotili več pomembnih naložb, ki terjajo sprejetje raznih dokumentov. Tako so na občinski ravni sprejeli sklep o najemu dolgoročnega posojila za gradnjo oskrbovalnega vodovoda za lokalne vodovode na radenskem območju. V ta namen so najeli pri Pomurski banki dolgoročno posojilo v višini 9,2 milijona tolarjev. Z njim naj bi delno pokrili vrednost gradnje prve faze omenjene investicije. Posojilo so najeli po obrestni meri TOM + 5 odstotkov z mesečnim odplačilom po enoletnem moratoriju za dobo se-
Razvojni projekt, ki ga je uvrstil v svoj program tudi Zavod R Slovenije za šolstvo
dmih let.
Velikega pomena je vsekakor tudi sofinanciranje rekonstrukcije regionalne ceste na odseku Radenci-Vučja vas. Gre za nekaj več kot 4,4 kilometra dolg odsek, pri čemer bo znašal delež sofinanciranja radenske občine 29 milijonov tolarjev.
Glede praznih objektov v parku v Radencih pa je ugotovljeno, da so vsi v denacionalizacijskem postopku, zato občina za zdaj ne
BOŽIČNO NOVOLE' razprodaja VOZIL DAEWOO
Ob Dravi 3a, PTUJ 02/783-82-81
more narediti ničesar. V prihodnjem letu pa naj bi rešili problem v zvezi z oskrbo vode v Boračevi. Sedaj je namreč prenizek pritisk, to pa povzroča težave številnim gospodinjstvom. Kmalu pa naj bi uresničili tudi projekt Boračevski potok, kajti iz njega močno zaudarja, to pa ni primerno tudi zaradi turistov, ki se sprehajajo ob njem.
M. JERŠEi
razprodaja testnih in službenih vozil
Večina staršev in gostov je bila prijetno presenečena nad vsem, kar so povedali in prikazali učenci prve triade. (Foto: JG)
snovna šola v Crenšovcih, ki je poimenovana po velikanu slovenskega pesništva dr. Francetu Prešernu, je dala te dni poseben poudarek praznovanju njegove 200. obletnice rojstva. To je bilo seveda pričakovati. To pa je tudi ena od tistih šol v našem okolju, ki je v zadnjem času izvedla največ inovacijskih in razvojnih projektov, za katere so vedeli, jih spremljali in podpirali tudi v Ljubljani - na zavodu
za šolstvo ali šolskem ministrstvu.
Tako so se nazadnje lotili tudi razvojnega projekta z naslovom Didaktična igra - učna metoda v prvem triletju OŠ, ki ga je vodila šolska pedagoginja Marija Horvat, v njem pa so sodelovali tudi ravnatelj in vse pedagoške delavke od prvega do tretjega razreda. Na javni predstavi-
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9. Murska Sobota 52719 00
tvi rezultatov tega projekta je ravnatelj Štefan Ftičar poudaril, da je le-ta potekal v sklopu prizadevanj za boljšo in prijaznejšo šolo, zlasti v prvi triadi, ter da so bile skrbi, češ kaj se bo dogajalo zaradi novosti v devetletnem programu osnovne šole, odveč. Ob igri se otroci nevsiljivo vzgajajo in oblikujejo, to pa je tudi tisto osnovno sredstvo, s katerim se šola »dela« prijazno.
»To ni bila neznana tema. Želeli pa smo jo dograditi z izku
šnjami in dopolniti z novimi spoznanji. Verjamem v pozitivne posledice našega dela,« je ob prestavitvi rezultatov med drugim povedala Marija Horvat.
In katere so bile najpomembnejše ugotovitve ob koncu projekta, do katerih so prišli vsi sodelujoči? Vsekakor se je pokazalo, da si otroci želijo didaktične igre pri vseh predmetih in v vseh razredih.
Prav tako so se potrdila njihova predvidevanja, da se ob didaktičnih igrah krepi učenje po naravni poti, torej brez prisile in z notranjo motivacijo. Didaktične igre tudi dobro vplivajo na učno samostojnost otrok, na sa-movrednotenje in razvijanje pozitivnega občutka o sebi ter
MARIJA HORVAT: »Ustvarili smo zbirko štiridesetih didaktičnih iger, učence pa smo ob njih navajali tudi na pravilen odnos do gradiva oz. materiala, ki ga je treba čuvati in skrbno pospravljati, saj je vanj vloženega veliko časa, truda in tudi materialnih sredstev.«
omogočajo tudi novo preverjanje in spremljanje učencev v procesu pridobivanja znanja.
J. GRAJ ■
6	GOSPODARSTVO
14. december 2000, vbmk
Država podelila koncesije za izkoriščanje kamnin
Kugla bo še dajala kamen
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan se uspešno prilagajajo razmeram na trgu
Proizvodnja za potrebe farmske reje
Opuščajo pridelavo dohodkovno nezanimivih poljščin -Odkup krmnih in krušnih žit tudi od kmetov
Bojazen, da najvišji vrh Prekmurja po uporabi ne bo saniran
solinskem kamnolomu so se vaščani izrekali že letos junija in izoblikovali mnenje, da se Cestnemu podjetju Murska Sobota ne odobri razširitev in da se celo omeji kamnolom le na dva hek-
tarja z do sedaj dovoljenih štirih hektarjev. Vlada pa je prejšnji mesec izdala uredbo, s katero podeljuje rudarsko pravico za izkoriščanje kamnin po dovoljenju iz leta 1993 za štiri hektarje in s tem bo verjetno
pozneje tudi možnost širitve kamnoloma.
O
Sotinčani seveda s takšno odločitvijo vlade ne morejo biti zadovoljni, saj so že pred pol leta podali mnenje ustreznemu ministrstvu pri Vladi RS, da so proti večanju kamnoloma. V teh dneh je namreč Cestno podjetje že na meji dveh hektarjev, s čimer se vaščani še strinjajo, nadaljnja uporaba (do 4 ha) pa bi po njihovem mnenju naredila preveč škode, kaj šele predvideno širjenje kamnoloma na deset hektarjev. Z nadaljnjim izkoriščanjem bi zelo posegli v naravo in uničili vznožje največjega hriba v Prekmurju. Nadaljnje izkoriščanje in pozneje tudi možnost širitve pa pomenita tudi podaljšanje časa obratovanja kamnoloma in s'tem vse druge nevšečnosti v zvezi s tem. Pred dnevi smo tudi obiskali domačije v bližini kamnoloma, in domačini so se potožili predvsem zaradi miniranja v kamnolomu. To naj bi bilo tako močno, da morajo bližnje stanovalce delavci opozarjati, naj odpirajo okna, da ne pride do lomljenja stekla. V nekaterih hišah so vidne celo razpoke, ki naj bi jih povzročile eksplozije v kamnolomu. Drugi sosedje se spet pritožujejo zaradi gostega prometa tovornjakov, ki odvažajo kamen in ki naj bi na eni od hiš povzročili prav tako dobro vidne razpoke. Pritožujejo pa se tudi zaradi nenehnega prahu iz kamnoloma in hrupa strojev. Cestno podjetje jim je obljubilo že mar-
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota it? 19 00
sikaj, pravi eden od vaščanov, pa do sedaj niso niti postavili znakov za omejitev hitrosti za tovornjake na dovozni cesti v kamnolom, za kar so vaščani zaprosili že junija, saj jih moti divjanje težkih vozil. Največ škode pa bo imela verjetno zijajoča luknja, ki se bo razširila v hrib Kugla, za tri-nacionalni park, ki ga hočejo ustanoviti na tem območju Goričkega.
Kakršnekoli težave že pač imajo vaščani Sotine in Serdice z obratovanjem kamnoloma, tega 'verjetno ne bodo mogli preprečiti, saj pomeni odločitev vlade korak bližje tudi k dovoljenju za širitev kamnoloma, ki si ga podjetje želi pridobiti. Vsi sogovorniki pa se bojijo predvsem tega, da omenjeni poseg v hrib ne bo nikoli saniran. Ljudje, kot so povedali, do sedaj še niso bili seznanjeni z nobenim sanacijskim načrtom, s katerim bi se sanirala uporaba kamnoloma za območje štirih hektarjev, zaradi česar bi lahko vsaj upali, da bo škoda popravljena.
Za odgovor smo poprosili direktorja Cestnega podjetja Murska Sobota Marijana Pucka, ki pravi, da načrt za sanacijo obstaja, saj si drugače ne bi mogli pridobiti dovoljenja za uporabo kamnoloma na štirih hektarjih. Sanacija predvideva stopničast izkop kamna, kamor se bo pozneje navozila zemlja in posadilo drevje. Vsak, ki hoče načrt videti, lahko pride na njihovo podjetje, kjer mu ga bodo pokazali. Glede širjenja kamnoloma na deset hektarjev pa še ni sanacijskega načrta, ker tudi dovoljenja še nimajo.
Čeprav načrt obstaja, okoliški prebivalci še vedno dvomijo, da ga bodo izvedli.
. C. KOSEDNAR, FOTO: N. JOHNOVI
eto, ki se izteka, kmetijstvu ni bilo naklonjeno, saj so ga pestile naravne katastrofe, pa tudi država ni kazala pravega odnosa do te gospodarske panoge. Kmetijci se morajo tako znajti po svoje in se prilagoditi razmeram, saj jim le to zagotavlja preživetje. To velja tudi za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, kjer so v zadnjih letih temeljito spremenili proizvodne usmeritve in se odločili predvsem za tiste, ki so še dohodkovno zanimive.
V strateškem načrtu podjetja za obdobje od 2001 do 2006 dajejo največji poudarek prašičereji, tej proizvodnji pa bosta svojo dejavnost podredili tudi poljedelska pridelava in tovarna močnih krmil. V strateškem načrtu govedoreje ne predvidevajo, saj zaradi zmanjšanih kmetijskih površin komaj uspevajo zagotavljati krmo za potrebe obeh prašičjih farm.
Zagotavljanje lastne krme je
že nekaj časa prednostna naloga, zato tudi spreminjajo setveni kolobar. Največ površin še vedno namenjajo pšenici, saj so jo to jesen zasejali na 1.700 hektarjih, spomladi bodo koruzi namenili od L500 do 1.600 hektarjev njiv, medtem ko bodo sladkorno peso postopoma izločili iz setvenega kolobarja. Pravijo, da cenovno ni zanimiva, in če so jo v najboljših časih sejali na 450 hektarjih, so ji letos namenili-
Arcont še proti vrhu
Tuji lastniki zaupajo vodilnemu timu
ani smo govorili o letu rekordov, toda povpraševanje po naših izdelkih govori o tem, da vrh še ni dosežen,« je začel tiskovno konferenco ob koncu poslovnega leta direktor Arconta Branko Kurbus. To leto so v podjetju naredili sedem tisoč in osemsto bivalnih enot, deset odstotkov več kot leto prej, tako da zaradi večjega obsega proizvodnje, zahtevnejših proizvodov in dobrega poslovanja hčerinske družbe Arcont IP v podjetju že govorijo o poslovno uspešnem letu. Končujejo ga s spremenjeno lastninsko strukturo, saj je avstrijska firma Walter Immo Real, ki je hčerinsko podjetje enega največjih špedi-terskih podjetij LKW Walter z Dunaja, junija od zaposlenih odkupila 24,66 odstotka delnic in postala 54,88-odstotni lastnik Arconta. Temu je sledila sprememba v nadzornem svetu, lastniki pa, po mnenju prvega moža Arconta, upravi in menedžerjem kot dobro vodečemu timu zaupajo, zato ta ostaja nespremenjen.
Ponedeljkova kavica z zaposlenimi za nevihto idej
Dvajset milijonov za stalnost pri delu
Sicer pa postaja vprašanje skrbi za zaposlene in vprašanje odnosa do dela eno ključnih v poslovanju družbe. V podjetju bodo še naprej izplačevali nagrade za stalnost pri delu, saj so s tem ukrepom delež bolniških izostankov zmanjšali z dobrih sedem pred tremi leti na štiri odstotke. Zaposleni tako lahko dobi na leto šestdeset tisoč tolarjev stimulacije, podjetje pa bo v letošnjem letu zanje namenilo 20 milijonov tolarjev. Zaposlenim pa so ponudili tudi polovično plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Gornjeradgonska družba Arcont je izročila namesto novoletnih daril predstojnici ginekološko-porodnega oddelka murskosoboške bolnišnice Evi Koltaj Kocan, dr. med., ček v vrednosti petsto tisoč tolarjev.
manj kot 300 hektarjev. Ker se je znižala cena in so se spremenili pogoji odkupa, svoje pa je dodala še suša, bodo s sladkorno peso letos pridelali izgubo, zato bodo v prihodnjih letih na svojih površinah ponovno uvajali oljno repico. Sejali jo bodo za potrebe oljarn ali za izdelavo pogonskega goriva, tovrstna pridelava pa bo zanimiva, če bo država zanjo zagotovila neposredna plačila po hektarju.
Največja obremenitev za KG Rakičan je gotovo gradnja čistilne naprave pri prašičerejski farmi. Projekti in vsa potrebna dokumentacija so nared, oprema, ki je ameriška, je naročena in spomladi bodo začeli z gradbenimi deli. Če bo teklo vse po načrtih, bo čistilna naprava končana do začetka leta 2003, za naložbo pa bo treba zagotoviti 3,4 milijona dolarjev ali več kot 800 milijonov tolarjev. 200 milijonov tolarjev za prva plačila bodo zagotovili iz lastnih virov, za preostala sredstva pa iščejo ugodne kredite in tudi nepovratna sredstva.
Da velja prašičereji prednostna skrb, pričajo tudi vlaganja v to proizvodnjo. V zadnjih šestih letih so za zamenjavo opreme na farmi namenili poldrugo milijardo tolarjev.
Obvezni pogovori ob kavi za informiranje in zbiranje idej
Nagrada za navzočnost pri delu torej ostaja zapisana tudi v dvajsetih točkah, po katerih bodo poskušali gospodarsko rast še povečati, na novo pa uvajajo elektronsko kontrolo prihodov in odhodov z delovnega mesta in obvezno tedensko srečevanje zaposlenih ob kavi, kjer naj bi se pogovarjali in medsebojno informirali, sklicatelj novinarjev pa je tudi povedal, da naj bi na takšnih srečanjih nastajala »nevihta idej«.
Mirko Horvat, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan, zatrjuje, da jim je pridelava sladkorne pese letos prinesla okoli 150 tisoč tolarjev izgube na hektar, bolje pa se je zato izšel račun pri pšenici in koruzi. Suša je tudi pri slednjih pobrala dobršen del prihodka, vendar je pri pšenici izpad pridelka nadomestila kakovost, pri koruzi pa cena, ki še naprej raste in na trgu že dosega tudi 40 tolarjev za kilogram. Žal pa so imeli letos v kolobarju premalo koruze in že prihodnje leto ji bodo na račun sladkorne pese namenili več površin. Ker želijo za potrebe farmske reje prašičev zagotoviti čim več domače krme, so jeseni
Še zadnji sodi z deponije odpadnega mulja iz lakirnih komor
Ekološko ravnanje z odpadnim muljem iz lakirnih komor je pomembno za podjetje tako zaradi onesnaževanja okolja kot stroškov njihovega sežiganja. Od sedemindevetdesetega leta so na sežiganje v tujino, v Avstrijo in Francijo, odpeljali okoli petsto ton odpadnega mulja, to pa jih je stalo skoraj petsto petdeset tisoč mark, Zaradi vlaganja v posodobitev opreme za lakiranje bivalnih enot se bo količina odpadnega mulja zmanjšala za štirideset odstotkov, to pa jim bo prineslo skupaj z manjšo porabo barv za dvaindvajset milijonov tolarjev prihranka. »Investicija se bo poplačala v manj kot letu dni,« je povedal Tone Merčnik, tehnični direktor v Arcontu. V torek dopoldne pa so v Arcontu z deponije odpeljali na uničenje še zadnje sode odpadnega mulja in bo ta prvič tudi povsem prazna.
Ob posodobitvi lakirnice, ki jih je stala dobrih osemnajst milijonov tolarjev, so namenili letos za vse investicije dobro milijardo tolarjev. Posodabljanje proizvodnje jih je že pripeljalo do tega, da bivalno enoto izdelajo v šestdesetih urah (pred desetimi leti so ^anjo potrebovali sto petindvajset ur dela), v prihodnjem letu pa želijo ta čas še skrajšati na petinpetdeset ali šestinpetdeset ur dela. MAJDA HORVAT ■
Mirko Horvat, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan, pravi, da so devetmesečno poslovanje uspešno zaključili, vendar jim bo zadnje trimesečje finančni rezultat poslabšalo.
od kmetov odkupili vse ponujene količine koruze, ob žetvi pa tudi vso pšenico. Ob 8 tisoč tonah lastnega pridelka so tako letos v silose spravili še 2 tisoč ton kmečke koruze, 8. tisoč tonam lastnega pridelka pšenice (skupaj s semensko) pa so dodali še 4 tisoč ton kmečke pšenice. Za potrebe mlinarjev so tako uskladiščili okoli 10 tisoč ton pšenice, polovico pa soje že prodali. Pogodbe za odkup sklepajo tudi za
prihodnje leto, pravijo pa, da bodo odkupili tudi nepogodbene količine, tudi krmnih žit, saj za potrebe prašičereje tudi sami posejejo od 50 do 100 hektarjev ječmena.
Pridelavo sadja so v kmetijskem gospodarstvu opustili, na 35 hektarjih pa še vedno pridelujejo grozdje. Ponašajo se s kakovostnimi goričkimi vini, ki posegajo tudi po najvišjih priznanjih na raznih ocenjevanjih, zato bodo zasadili še nekaj novih vinogradov, predvsem v Bodon-cih.
V strateškem načrtu za prihodnjih pet let ostaja prašičereja prednostna dejavnost in tej bosta namenjeni tako poljedelska pridelava kot izdelava krmil, zatrjuje Mirko Horvat. Rezultati v prašičereji so ugodni, prodaja teče nemoteno, saj se kakovost njihovih prašičev kosa z evropsko, največji kupci so ob domači Mesni industriji še Meso Kamnik, Emona Zalog, Mesnica Vrhnika in še druge mesnice iz Slovenije. Tudi na cene niso imeli pripomb, vendar v zadnjem času močno rastejo cene krmil, in to se že kaže tudi pri finančnih rezultatih. Devetmesečno poslovanje je 290 zaposlenih v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan uspešno zaključilo, zadnje trimesečje pa jim po besedah direktorja Horvata zaradi naraščajočih cen krme ter dražje nafte in elektrike že poslabšuje finančni rezultat. Bodo pa poslovno leto kljub težavam uspešno zaključili. Seveda računajo na subvencije države, saj jim ta dolguje za neposredna plačila 150 milijonov tolarjev, nekaj sredstev pa so že dobili tudi za sanacijo posledic suše. Trdijo pa, da predvsem z neposrednimi plačili država močno zamuja, saj bi ta sredstva potrebovali že ob jesenski setvi.
LUDVIK KOVAČ ■
fi»S , 14. december 2000
GOSPODARSTVO
Bosta Božo Dukič in Čengrad uspela obuditi zaspano bogastvo
Nafta ni posvečen lastnik termalnih vrtin
Hidroponski paradižnik godi tudi naftarjem
ožo Dukič je ta čas v Sloveniji nedvomno ekološka »peršona« številka ena. Človek, ki ekološko funkcionira na povsem praktični ravni. V širši slovenski javnosti je dvignil tlak velikim polnilnicam in izdelovalcem pijač z analizo pitne vode v plastenkah. Sedaj vodi zasebni inštitut za obnovljive vire energije, katerega srčika dejavnosti v tem času je uporaba geotermalne energije in svetovanje pri pri-
dobivanju koncesij za rabo naravnih virov.
Začetih je kar nekaj projektov, za katere je prepričan, da bodo prišli v končno realizacijo. To sta projekta podjetja Čengrad za raziskovanje naravnih virov in projekt poldrugi hektar pokritega rastlinjaka v Renko-vcih. Božo Dukič svoje argumente o pozitivnih učinkih koriščenja geotermalne energije primerja z Nizozemsko, pri čemer poudarja nesporne naravne podnebne prednosti Pomurja.
Nizozemci namreč uporabljajo za ogrevanje rastlinjakov odvečno toploto iz termoelektrarn, Pomurju pa se ponuja kot alternativa geotermalna energija. Njegova predpostavka je, da ob cenovni ugodnosti, ki jo ponuja koriščenje geotermalne energije,
in pomanjkanju vrtnin v slovenski prehrambeni bilanci obstaja potencial za vsaj tisoč delovnih mest. Ob tem seveda poudarja reinekcijsko izkoriščanje geotermalne energije. Nedopustno, ne samo energetsko, ampak tudi ekološko, je, da se v Murski Soboti izpušča v Ledavo voda s 43 stopinjami Celzija. To je tudi energija, ki ne prenese transporta, saj stane samo meter cevi brez zemeljskih del okrog 15 ti
soč tolarjev. Ta čas ima Inštitut skupaj s podjetjem Čengarad, ki ni neko slamnato podjetje, ampak podjetje z resnimi nameni, pripravljen projekt za hidroponsko pridelavo paradižnika. Prenos tehnologije zagotavlja partner z dolgoletnimi izkušnjami v
nekdanjih rastlinjakih Ag-rarie cvetja v Čatežu, ki bo to pridelavo moral ukiniti zaradi širitve Term Čatež. K temu dodaja še pozitiven premik v občini Beltinci. Opozarja pa tudi na oživitev geotermalnega ogrevanja mesta M. Sobota.
Ob projektu v Renkov-
cih imamo tudi soglasje lokalnih skupnosti za predhodna raziskovanja. Tu kmalu pričakujemo uredbo in tudi koncesijo za rabo energije v Renkovcih in za predhodna raziskovanja. Problem pa je drugje, in sicer se je v zgodbo vmešala Nafta, ki sije zače-
la lastiti nacionalno dobro. Res da je Nafta vrtala raziskovalne vrtine, toda ne s svojim denarjem. Primerjalno gledano je to tako kot s kmetijskimi posestvi, ki so kupovala zemljo in ki so ta del zemlje morda res kupila iz svojega denarja, a je sedaj v lasti
sklada. Tako si tudi Nafta ne more lastiti vrtine, ki so jo celo nameravali zapreti, Navsezadnje seje pokazal Naftin odnos do geotermije po besedah Boža Du-kiča tudi v Kranski Gori. Tako je interpretacija, da je Nafta imetnik dovoljenja za raziskovanje geotermičnega energetskega vira, neutemeljena in v nasprotju z obstoječo zakonodajo, zato tudi vrtina Fi-5 ne more biti v lasti Nafte Lendave. Vprašljiv je tudi njihov predlog, da se jih vključi v postopek kot stranke. Dejstvo je namreč, da uredba, na katero se sklicuje Nafta, nadomešča dovoljenje za raziskovanje iz leta 1997. Po uredbi je tudi jasno, da mora za koriščenje in raziskovanje pridobiti soglasje lokalne skupnosti in skleniti koncesijsko pogodbo. To sta temeljna pogoja
Tekstilci in usnjarji o težavah v teh dejavnostih___________
Zmanjševanje zaposlenosti in zaostajanje pri plačah
za koriščenje pravice. V nasprotju z Nafto ima Čengrad soglasje za predhodno raziskovanje občin Moravske Toplice, Turnišče in Beltinci, zato je nesprejemljiva teza, da bi Nafta zaračunavala vodo. V Renkovcih je v pripravi rastlinjak za rabo obstoječe energije, del pa je namenjen za vzgojo mladik. Predvidena je še ena reinekcijska vrtina in k temu Božo Dukič dodaja, da je bila vrtina Fi-5 predvidena za zapiranje. Protest lokalne skupnosti je pripomogel k ohranitvi vrtine in ne zapiranju. Že to kaže na odnos do geotermalne energije. Skratka, Božo Dukič je prepričan, da bodo januarja leta 2002 začeli s pridelavo hidroponskega paradižnika.
J. VOTEK ■
www.simobil.si • 080
V proizvodnji oblačil plače skoraj za tretjino zaostajajo za povprečjem v predelovalnih dejavnostih
j
Cas je na moji strani!
Sveženj SENIOR za aktivno jesen življenja.
a upravnem odboru Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjar-skopredelovalno industrijo Slovenije, ki se je predvčeraj sestal v soboški Muri, so namenili največ pozornosti tekočim gospodarskim gibanjem in težavam, s katerimi se srečujejo zaposleni v teh dejavnostih. V vseh predelovalnih dejavnostih se je obseg industrijske proizvodnje v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer povečal za 8 odstotkov, vendar je v posameznih dejavnostih gibanje proizvodnje različno. Najbolj seje povečala proizvodnja tekstilij, ki je bila večja za 11,9 odstotka, medtem ko je bila proizvodnja oblačil v primerjavi z lanskimi devetimi meseci letos manjša za 4,3 odstotka.
brez priključnine
mesečna naročnina samo 1000 SIT
izbrane številke kličete 4G ” (040. prijatelji)
SI.MOBIL
NOKIA 5110 1000 SIT

Vsem, ki boste naročniško razmerje za novi sveženj SENIOR sklenili za 18 mesecev , ponujamo enostavno obvladljiv, a učinkovit telefon Nokia 5110 za samo 1000 tolarjev.
Z zadnjim odrezkom od pokojnine lahko naročniško razmerje za sveženj SENIOR sklenete v SI.MOBIL centru ali pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Telefon vam bomo poslali po pošti in za vas poravnali poštnino. Ponudba velja do 31. januarja 2001 oziroma do razprodaje zalog.
* Če pogodbo prekinete predčasno,
G S l:I.L OHO
doplačate 45.000 tolarjev razlike v ceni aparata. Vse cene vključujejo DDV.
SI.MOBIL
Vvseh teh dejavnostih se še naprej zmanjšuje število zaposlenih, to je manjše kot v enakem lanskem obdobju, najbolj pa se je število zaposlenih zmanjšalo v proizvodnji oblačil, saj jih v tej dejavnosti dela 8,7 odstotka manj kot pred letom. V tekstilni in usnjarski industriji je bilo v septembru zaposlenih 39.176 delavcev, samo v tekstilni industriji pa 31.841. Kako močno je po zaposlenosti v desetih letih nazadovala prav tekstilna industrija, najbolj zgovorno potrjuje podatek, da je le-ta še leta 1989 zaposlovala 75 tisoč delavcev.
Produktivnost se je sicer povečala v vseh dejavnostih, vendar je v zadnjem času rast oslabela. Kar za 17,1 odstotka je bila večja v proizvodnji tekstilij, medtem ko se je v proizvodnji oblačil povečala le za 4,8 odstotka.
Mimo problema, na kateregd tekstilci in usnjarji opozarjajo že vsa leta, niso mogli tudi tokrat. Ker dobršen del proizvodnih zmogljivosti namenjajo tujemu trgu, jih pesti problem gibanja tečaja tolarja glede na nemško marko, ki ne sledi inflaciji. Izračuni kažejo, da bi morala nemška marka konec septembra letos stati dobrih 145 tolarjev, če bi njen tečaj od leta 1994 sledil inflaciji, tako pa se je samo v letošnjih devetih mesecih na račun tega razkoraka od tekstilcev in usnjarjev odlilo 16,7 milijarde tolarjev. Čeprav se je izvoz tekstilne, oblačilne in usnjarskopre-delovalne industrije v devetih
mesecih letos zmanjšal za 3,2 odstotka, je dosegel vrednost skoraj 729 milijonov dolarjev, v menjavi s tujino pa so dosegle te dejavnosti skoraj 222 milijonov dolarjev pozitivne razlike in se podjetja te dejavnosti uvrščajo med naj večje slovenske izvoznike.
Naštete težave se kažejo v likvidnosti, saj je imelo v devetih mesecih kar 136 podjetij iz teh dejavnosti, ki so zaposlovala 3.130 delavcev, blokirane žiro račune, zaostajajo pa tudi s plačami. Čeprav se plače v tekstilni in usnjarski industriji povečujejo z enakim tempom kot v predelovalnih dejavnostih, zaostajajo za njihovim povprečjem. Največje zaostajanje je v proizvodnji oblačil, kjer zaostajajo plače za povprečjem predelovalnih dejavno-sti.kar za 31,5 odstotka.
Tudi napovedi niso obetavne, zato so predstavniki delodajalcev previdni v dogovorih o kolektivni pogodbi, ki naj bi se po predlogu sindikatov podaljšala še za leto 2001. Sindikat predlaga linerno povečanje plač vseh zaposlenih za pet tisoč tolarjev. Dogovorili naj bi se tudi o dodatnem pokojninskem zavarovanju zaposlenih in deležu, ki naj bi ga podjetja prispevala za to, vendar predstavniki delodajalcev pravijo, da bodo odločitve o vsem tem mogoče šele takrat, ko bodo znani pogoji gospodarjenja v letu 2001.
LUDVIK KOVAČI
14. december 2000, VESTNIK
8
(IZ)BRANO
Spraše-
Mešana družba Sobota Center je del pajkove mreže
Omrežje je omrežilo
Zakaj nadzorni odbor nima vpogleda v poslovanje firme Sobota Center?
a zadnji seji sveta mestne občine Murska Sobota je Franc Zver postavil naslednje svetniško vprašanje: »Kako to, da nadzorni odbor nima
vpogleda v poslovanje firme Sobota Center, katerega enainpetdesetodstotni lastnik je mestna občina. Župan Anton Slavic je odgovoril: »Vsako leto dobite poročilo o poslovanju družbe, pred poročilom pa je podana revizija revizijske hiše. Odbor občine lahko ima vpogled, če to želi. Pri tem ga nihče ne ovira, nisem pa prepričan, da je to v njegovi pristojnosti, ker gre za gospodarsko družbo. Tu skrivnosti ni in mislim, da revizijska hiša mora dati poročilo, kot je...«
vanje po pristojnosti zamegljuje bistvo, da
nadzora ni
Po na videz prepričljivem nastopu župana Antona Slavica bi lahko potešeni zaradi radovednosti vprašanje pospravili v zadnji predal. Toda če odmislimo v smehljajoč ton zavit odgovor, ki je težo vprašanja pred svetniškim zborom minimaliziral, ostaja
Proslava 80-letnice Nogometne zveze Slovenije
Feriju Maučecu najvišje nogometno priznanje
Na proslavi ob 80-letnici organiziranega nogometa v Sloveniji predsednik Fife Joseph Blatter in predsednik države Milan Kučan - Feri Maučec je bil strah in trepet vratarjev, pravi predsednik NZS Rudi Zavrl
jo dejstva. Iz vprašanja je mogoče razbrati, daje nadzorni odbor o vpogledu v poslovanje družbe Sobota Center že spraševal in na julijski seji dobil odgovor, kot ga je svetnikom podal župan, torej da za to ni pristojen, ker gre za gospodarsko družbo. Ali je res tako? Kakšne so torej po statutu občine pristojnosti nadzornega odbora? Ali res samo kontrola tekoče proračunske porabe? Po logiki bi moralo biti večinskemu lastniku družbe Sobota Center, torej občini Murska Sobota, v interesu, da ima nad poslovanjem družbe popoln in zelo dober nadzor, toliko bolj, ker gre za mešano družbo javnega in zasebnega kapitala in je za »spretne« možnosti za pretok denarja iz javnega v zasebne žepe več kot dovolj.
Toda občina posebnih mehanizmov popolnega nadzora nad poslovanjem družbe Sobota Center očitno ni vzpostavila, zato je tudi spraševanje župana po tem, ali je nadzorni odbor sploh pristojen za kontrolo, prodajanje megle. Kot večinski lastnik družbe bi ga za to lahko (moral) pooblastiti, ali če ne njega, bi nadzor za občino lahko opravil kdo z nevtralne pozicije.
Revizorji imajo ozek pogled. Ugotavljajo le skladnost z računo-vodskimi predpisi.
Župan se je skliceval na revizijsko hišo, ki naj bi s svojim pozitivnim mnenjem o poslovanju družbe Sobota Center svetnike mogla odvrniti od kakršnihkoli dvomov o pravilnosti. Toda v pristojnosti revizijske hiše je le to, da
ugotovi skladnost poslovanja družbe z računovodskimi predpisi. V vsebino poslovanja družbe in poslovnih odločitev se ne spušča, saj je to v domeni lastnikov družbe in njihovega nadzora. Sicer pa seje na polju gospodarskih družb že nekajkrat potrdilo, da pozitivno revizijsko mnenje še ne pomeni tudi neoporečnega poslovanja. In kaj iz poslovanja bi bilo vredno dati pod drobnogled nadzornikov? Že samo branje objavljenih kazalnikih finančnega poslovanja po FI.PO za Sobota Center za lansko poslovno leto je zanimivo čtivo.
Skriti dobiček?
Če v kaj, bi se lahko zapičili v dolgoročne rezervacije, težke kar 15 milijonov in 298 tisoč tolarjev. Finančniki tej postavki v pogovornem jeziku pravijo skriti dobiček. Družba, kot je Sobota Center, nima razloga pa najverjetneje tudi zakonske podlage ne, da si rezervacije napolni do te mere.
V izkazu o uspehu za leto 1999 je črno na belem, da so znašali stroški dela 2 milijona in 79 tisoč tolarjev. Od kot stroški dela, če podjetje (po istem viru) ni imelo nobenega zaposlenega? Plačilo dela direktorja družbe Sobota Center, Draga Ružiča, ki je zaposlen v občinski upravi, ne more biti zajeto v tej postavki.
Podrobnejšega prečesavanja pa bi bila vredna tudi postavka »drugi odhodki iz poslovanja« (po računovodskih standardih je to denar za pokrivanje izgub iz preteklih let in rezervacije za poravnavo mogoče izgube iz posamičnih poslov, ki nastanejo in jih utemeljeno pričakujejo). Gre za 172 milijonov in
Občina Veržej
Prek kratkim so v Veržeju obnovili ostrešje na tamkajšnjem kulturnem domu in za to namenili 4,5 milijona tolarjev. Iz občinskega proračuna so v ta namen zagotovili šestdeset odstotkov vrednosti investicije, preostalo pa je pokrilo Ministrstvo za kulturo. Dela so bila končana v štirinajstih dneh, investicija pa je le del letošnjega načrta, ki zajema vlaganje v kulturo. - DT
797 tisoč tolarjih ali kar 21,5 odstotka vseh prihodkov iz poslovanja.
Za najeta posojila dvanajst milijonov obresti
Sobota Center je v lanskem letu najemala posojila in za obresti plačala 12 milijonov in 224 tisoč tolarjev. Pri kom je družba Sobota Center najemala posojilo, za katere projekte in po kakšnih pogojih? Natančen odgovor svetnikom bi morda utišal namige nekaterih, da Sobota Center najema denar od družbe Murafm, ki ima sedež v Slovenski ulici 25 in ki je registrirana za opravljanje finančnih storitev in svetovanje. Ustanovljena je bila slabo leto po ustanovitvi Sobota Centra. Res da gre za informacijo iz kuloarjev, ki pa iz »higienskih« razlogov terja javno obravnavo.
Med ustanovitelji Murafina je tudi županovo podjetje
Ustanovitelji Murafina so namreč Stanko Polanič, Dragutin Salavec, ki sta v podatke FI.PO vpisana še kot direktorja, Regal Trgovina, d. o. o, 13 M Re-fin Finančne storitve I in Lipa Invest, podjetje za investicije. Ustanovitelja družbe Lipa Invest sta Anton Slavic in Michel Slavic kot direktor, ustanovitelji 13 M Refin so Renata Murmayer kot direktorica, Dragan Salavec in 13 M Trgovina in storitve, pod Regal Trgovina pa so imena Drago Urankar, Nada Urankar kot direktorica ter Intering Inženiring in konsalting.
Ustanoviteljska mreža Murafina se, ob tem, da se v njem pojavlja tudi podjetje župana Antona Slavica, delno prekriva s soustanovitelji družbe Sobota Center, d. o. o., ki nastopajo v njem z zasebnim kapitalom. Imo Real, ki je s štiridesetimi odstotki solastnik družbe Sobota Center (zadnje dni je prišel v medije tudi zaradi nakupa hotela Slavija v Mariboru), so ustanovili Stanko Polanič, Imo Rent (podjetje, kije stoodstotno v lasti Stanka Polaniča), Intering (ustanovitelji Anton Ravnič, Stanko Polanič, Jože Horvat in Dušan Banfi kot pravna služba), Anton Ravnič in Jože Horvat. Na dlani je tudi naveza prav do graditelja večine poslovnih objektov v Murski Soboti.
Del razvejene mreže
Sobota Center, podjetje, ustanovljeno z javnim denarjem in z »...namenom investitorstva za ključne mestne objekte, pri katerih je zaradi vsebine in/ ali lokacije treba upoštevati jdvni interes«, je torej spleteno v omrežje poslovnih verig, ki se razpredajo v neverjetne širine in višine.
MHI
N
ogometna zveza Slovenije je praznovala v sredo 80-letnico obstoja. Osrednja prireditev je bila v ljubljanski Operi, ki sta se je udeležila predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph S. Blatter in predsednik države Milan
Kučan. Zanimivo prireditev, ki je v marsičem spominjala na evropsko nogometno prvenstvo 2000, sta vodila Igor Bergant in Miša Novak, režiserje bil Jure Šterk. V Operi so se srečali nogometaši vseh generacij, med njimi je bilo osem sedanjih reprezentantov. Manjkal je kapetan Željko Milinovič, ki je na poročnem potovanju. Že popoldan pa je predsednika Fife Blatterja in Nogometne zveze Slovenije Rudija Zavrla sprejel predsednik vlade Slovenije dr. Janez Drnovšek. Za začetek organiziranega nogometa štejemo 24. april 1920, ko je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljansko
nogometnega podsaveza.
Najvišja priznanja ob 80-letnici Nogometne zveze Slovenije so dobili zaslužni igralci Ivan Hribernik, Feri Maučec, Štefan Tolič in Tone Žabjek. Feri Maučec je še vedno najboljši strelec vseh časov in tudi Štefan Tolič je leta 1969 igral za NK Muro. Predsednik NZS Rudi Zavrl je dejal: »Izredno sem vesel, da so priznanje dobili ti štirje igralci. Gre za izjemne nogometaše, ki so v slovenskem nogometu pustili globoko sled. Feri Maučec je bil strah in trepet vratarjev, videli smo ga na vseh slovenskih igriščih, kjer smo gledalci občudovali njegovo znanje, spretnost in borbenost.«
Priznanje za dolgoletno delo v trenerski oz. sodniški organizaciji sta dobila dr. Brane Elsner in Vlado Tauzes, za uspeh na evropskem nogometnem prvenstvu 2000 A-reprezentanca Slovenije
in selektor Srečko Katanec, za prispevek pri popularizaciji nogometa pa Radio Slovenije.
Na novoletni zabavi v hotelu Slon pa so dobili priznanja za delo v nogometu v obdobju 1996-2000 posamezniki iz članic NZS: Jože Rajh in Marjan Vengust (Medobčinska nogometna zveza Celje), Blaž Vidmar in Štefan Tivold (MNZ Gorenjska), Karlo Emeršič in Aldo Knafelc (MNZ Koper), Branko Gros in Martin Bukovec (MNZ Lendava), Jože Kovič in Janko Ponikvar (MNZ Ljubljana), Gregor Srebot in Aljoz Kovačič (MNZ Maribor), Franc Šlihthuber in Danilo Kacijan (MNZ Murska Sobota), Aleš Jakončič in Otmar Komel (MNZ Nova Gorica), Stanko Glažar in Boris Grabar (MNZ Ptuj), Vilibald Pave in Vlado Šajn (sodniška organizacija) ter Rudi Bračič in Bojan
Prašnikar (trenerska organizacija).
Ob jubileju je izdala NZS tudi almanah, ki na 120 straneh opisuje nogometno zgodovino od leta 1920 dalje. Poudarek je na novejšem obdobju, saj je zveza v preteklosti že izdala tri almanahe. Dobili ga bodo nogometaši in funkcionarji v klubih. Izšel je tudi nogometni koledar 2001, ki se ga da naročiti pri zvezi za 1990 tolarjev.
MARJAN HORVAT ■
Cvetličar Tomaž Smrtnik v Murski Soboti
Prižgite tretjo svečko
a povabilo soboškega Vrtnarstva se je predstavil v cvetličarni Roža v Blagovnici cvetličar Tomaž Smrtnik, eden najboljših slovenskih cvetličarjev iz Ljubljane. Sem je prišel, da pred kupci predstavi svoj način izdelovanja adventnih venčkov in prazničnih aranžmajev. Pohvalil je tudi, da se dobijo pri nas odlični materiali, iz katerih se delajo venčki in aranžmaji.
Pravi, da ni kakih posebnih trendov, pomembneje samo, ali je nekaj lepo ali ni lepo. Sam pa daje največji poudarek barvnim kombinacijam v aranžmaju in temu, kako se venček ali aranžma ujema s prostorom. Okraševanje ob božiču naj ne bo samo avtomatična gesta, ko iz predala vzamemo stari venček s svečami, ga nekoliko otresemo prahu in postavimo na sredino mize. Okraševanje in aranžiranje sta kultura in način bivanja. Naj oživi in polepša prostor ter razpoloženje. Dodaja, da ni treba, da se za to porabi veliko denarja, saj se da tudi z malo denarja veliko narediti in lično okrasiti stanovanje.
In njegov nasvet: če si kupite adventni venček, naj vam ni škoda vsako adventno nedeljo prižgati sveče. Adventi aranžmaji so za to, da se v njih uživa, da polepšajo prostor, in ne za to, da bi sveče hranili za prihodnje leto.
Fotografija in besedilo: ANRR ■
IBTIK , 14. december 2000
(IZ)BRANO
9
Nočno nakupovanje
Probl
preho
Če ti ponoči zmanjka kvasa
dijakov:
fakult
an odprtih vrat Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije za
Šolarji in člani klubov tehnične kulture so se izkazali z zelo zanimivo in količinsko bogato razstavo
Pomurje v Murski Soboti se je
tehničnih izdelkov. Foto: TK
začel z razstavo tehničnih izdelkov pomurskih šol. Na izredno bogati in pestri razstavi so poleg pomurskih osnovnih šol sodelovali še: Vrtec Murska Sobota, Foto klub Murska Sobota, Aeroklub Mavrica Lendava, Gimnazija Murska Sobota, Srednja kmetijska šola Rakičan, Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola, RTV klub Murska Sobota, astronomsko društvo Krnica, Društvo oračev Pomurja, Aeroklub Murska Sobota in seveda ZOTK-a Murska Sobota.
V Jakijevi dvorani seje nato začela okrogla miza na temo Razvoj tehnične kulture in raziskovalne dejavnosti na pomurskih šolah, kjer je bilo zanimivo
učencev iz osnovnih v srednje šole oz. še bolj iz srednjih šol na fakultete. »Tu izgubimo največ nadarjenih dijakov«, je dejal Slavinec. Tako sedaj bolj sodelujejo
z Regionalno razvojno agencijo, ker študentje bolj spadajo pod njihovo jurisdikcijo. Ob koncu je predsednica Marjana Kukovec predstavila še gibanje Znanost mladini.
Osnovna področja programa Regionalnega centra za leto 2001 bodo srečanja ter tekmovanja mladih raziskovalcev in tehnikov, tekmovanja iz znanja, mladinski raziskovalni tabori, delavnice in
šole, izobraževanje in usposabljanje mentorjev, sodelovanje z drugimi nosilci dejavnosti in mednarodno sodelovanje.
Novost bo strokovna priprava na državni tekmovanji iz znanja matematike in fizike za osnovne šole. Pomembne za naše okolje pa bodo raziskovalne naloge, vezane na prostorski razvoj mesta in regije.
TOMOKOLEŠB
prisluhniti uvodnemu predavatelju in nagrajenemu mentorju s tretje soboške osnovne šole Jo-
žetu Horvatu. Poleg svojih razmišljanj in izkušenj, ki jih je predstavil tudi v spremnem biltenu, je omenil predvsem dva svoja nekdanja učenca: Mitjo Slavinca in Zvonka Jagličiča. Oba sta danes doktorja znanosti in diplomirana inženirja fizike. Pomemben je podatek, ki gaje povedal Horvat, da na taborih nadarjenih učencev le-ti za svoj uspeh na prvo mesto postavljajo starše, na drugo posamezne učitelje in šele na tretjo šolo. »Ravno to je apel vsem šolam, daje treba še veliko narediti za vspodbujanje ustvarjalnosti na šolah,« meni Horvat.
Strokovni vodja Regionalnega centra ZOTKS M. Sobota, doc. dr. Mitja Slavinec, je v svoji predstavitvi opozoril predvsem na problem prehodov nadarjenih
Četrti Ivanocvjevi dnevi na Tišini
Okrogla miza o božjem služabniku Danielu Halasu -odpiranje zamolčanih tem
Z
animiva in aktualna tema je dodobra napolnila dvorano tišinske-ga kulturnega doma, to pa je po besedah predsednika organizacijskega odbora Antona Omarja še dokaz več, da Ivanocyjevi
dnevi niso zaman, saj se na njih iz leta v leto zbira več ljudi.
Za polanskega duhovnika Daniela Halasa je namreč stekel uvodni postopek za beatifikacijo in s tem tudi zbiranje gradiva o upravičenosti do časti oltarja.
Na vprašanja, kdo je bil Daniel Halas, kako je živel, zakaj je umrl tako mlad in nasilne smrti,
so pod vodstvom povezovalca mag. Stanka Zvera odgovarjali njegovi duhovni sobratje: Franc Kodila - dekan in župnik v Veliki Polani, Franc Halas - župnik v Kobilju ter starosta prekmurskih duhovnikov Ivan Camplin. Uvodne misli mag. Zvera so izhajale iz Sirahove knjige in besed o
Posebno zanimivo je bilo pričevanje gospoda Ivana Campli-na, človeka izjemnega spomina in prijaznega duha. Povedal je marsikaj o predvojnem, medvojnem in povojnem času (to pa je rodilo tudi »stranski produkt«, predlog enega od poslušalcev, naj izda svoje spomine, in to bi res moral storiti). Pripovedoval je o madžarski ječi, v kateri je bil zaprt skupaj s Halasom in Jeričem, pa o žalostnih in še ved-
Pomurec in pomurka leta
eta 1991 je Murski val začel z izborom Pomurke in Po-murca leta. Način glasovanja se je nekajkrat spremenil, toda v zadnjih letih je obveljalo pravilo, ki omogoča, da
poslušalci glasujejo tudi za tiste ljudi, ki ne živijo več v rodni pokrajini. Vsak poslušalec lahko glasuje le enkrat, v desetih glasovalnih dneh pa bo Murski val skupno sprejel 400 klicev.
Velikokrat seje dogajalo, da so bili mnogi razočarani, saj niso uspeli oddati svojega glasu, zato smo lani ob pomoči Vestnika uvedli tudi glasovanje po pošti. Pri radijskem glasovanju, ki se bo začelo v torek, 19. decembra, so pravila ostala enaka kot v zadnjih letih, to pa pomeni, da bo vsak lahko glasoval le enkrat. Pri glasovanju po pošti, s pomočjo glasovnic, ki jih objavlja Vestnik, pa je drugače, saj lahko vsakdo pošlje neomejeno število glasovnic. Tre-
ba jih je le izrezati iz časopisa, zapisati ime in priimek Pomurke in Pomurca, ki ju predlagate za osebnosti leta, ter dodati svoje podatke (ime in priimek ter naslov). Seveda ne smete pozabiti vse skupaj zalepiti na dopisnico in poslati na Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Ob koncu akcije, na Silvestrovo, bomo ob razglasitvi rezultatov tri poslušalce in tri bralce, ki bodo sodelovali v našem izboru za Pomurko in Pomurca leta 2000, tudi nagradili.
«0 «MMM» «*>•* ****** ***** •**<*• •***•» ****** ***** **** ***** **** ’*“**’ ****** ***** ***** ***** ***** ***
POMUREC LETA
Predlagam: _______________________________________
Ime in priimek:___________________________________
Naslov:_______________________
POMURKA LETA
Predlagam: _______
Ime in priimek:___
Naslov:___________
zasluženju slavnih mož in se nadaljevale z vprašanjem, ali si tudi ta lepa in posebna dežela med Muro in Rabo, ki ima že toliko pomebnih sinov, končno ne zasluži tudi svojega svetnika. »Iz smrti klije življenje« je bilo vodilo pogovora o mučeniškem duhovniku Danielu Halasu, ki se je rodil leta 1908 v Črešovcih, leta 1933 bil posvečen za duhovnika ter postal po kaplanovanju v Ljutomeru in Lendavi župnik v Veliki Polani. Leta 1945 gaje na poti iz Lendave domov zajela skupina ljudi, ga mučila, ustrelila in vrgla v Muro.
Ker je živel sveto in je umrl mučeniške smrti, je po papeževem dovoljenju stekel postopek za njegovo beatifikacijo. O zbiranju gradiva je spregovoril župnik Franc Halas, namestnik vice-postulatorja Vinka Škafarja, ki ga poleg sorodstvenih vezi s postopkom povezuje tudi njegovo zanimanje za zgodovino; v štirih letih je tako zbral za 600 strani gradiva. Župnik in dekan Franc Kodila je govoril o razpoloženju v Veliki Polani, o tem, kako ljudska volja in vera sprožata svet-ništvo: Polančani da imajo svojega nekdanjega župnika za svetega človeka preroškega duha, hranijo njegova pisma, še znajo na pamet njegove pridige, krasijo njegov grob, se mu priporočajo v molitvi.
no ne docela pojasnjenih okoliščinah Halasove smrti in o njegovem veličastnem pogrebu.
Poslušalce je najbolj zanimalo, kdo ga je ubil in zakaj. Sledovi kažejo na sestarfek v Gomilici leta 1945, kjer da so zahtevali njegovo smrt, čigava roka je dejanje izvršila, pa kot da se ve in ne ve hkrati.
Videti je, da se odpirajo skupaj s postopkom za beatifikacijo Daniela Halasa tudi nove strani prekmurske zgodovine, upajmo, da ne tudi pokrov Pandorine skrinje.
Morda.bomo končno lahko
ob tem začeli vstavljati v naše polpreteklo obdobje zamolčane dogodke, v knjigo iztrgane liste, to pa bo zanimivo in poučno tudi za nas »otroke srečnega, novega sveta«, ki dobršen del naše skupne preteklosti iz različnih razlogov slabše poznamo.
BEA BABOŠ LGAR ■
te si kdaj ponoči delali sendvič, pa vam je zmanjkalo kruha, ali morda pekli potico in vam je zmanjkalo kvasa? Odslej to ne bo več problem, saj je dobila Murska Sobota prvo trgovino, ki je odprta 24 ur na dan. Odpravili smo se tja in pokukali tudi v košarice nočnih kupcev. Pijača, čistila, vilede, deodoranti, hrana za male živali in ... ups. Vsega res ne smemo izdati. Na koncu sva bila s fotografom kar presenečena, na kaj vse se spomnijo ljudje, in da pravzaprav ponoči obstaja prav pestro in burno življenje ter da se dan ne deli samo na noč in dan ter na čas spanja in na čas budnosti. Ne ne, takrat, ko vas večina spi, se dogajajo prav zanimive stvari. Sredi debele noči smo se odpravili v trgovino Dom v Lendavski ulici.
Jože Poldauf, Murska Sobota: »Moja prijateljica je delala do 11.00 zvečer in sva se šele sedaj uspela ustaviti v trgovini. Meni zelo ustreza, da smo dobili trgovino, ki je odprta vso noč. Mnogi delamo pozno v noč, v diskih ..., in ko prideš zjutraj ob štirih, petih domov, je prav fino, da lahko še kaj kupiš. Jaz sem skoraj vsak večer tukaj, ponavadi po
polnoči in ponavadi pridem po hrano, tudi sladkarije, kakšno
pijačo. Mama kdaj ponoči peče pecivo, in če ji zmanjka koko-
sove moke ali sladkorja, na primer, lahko vedno skočim v trgovino. Dodal bi edino to, da naj bi se prodaja pijač mladoletnim po 24. uri prepovedala.«
Franc Golobič, Murska Sobota: »Sem sem prišel, ker mi je zmanjkalo cigaret. In ker sem bil že v trgovini, sem kupil še druge stvari, tako da mi jutri ne bo treba spet v trgovino. Menim, da je za nas kupce dobro, da je trgovina odprta vso noč, čeprav to ni najboljše za trgovke, ki morajo delati. Po moje bodo najbolje prodajali čips, kokice, tudi
pivo ..., pač vse, kar se potrebuje za »žur«. V trgovini sem bil že dvakrat, mogoče trikrat, in to ob koncu tedna. Mislim, da bo trgovina najbolj zaživela ob končih tedna, še bolj pa v poletnih mesecih.«
Manica Kokalj, Murska Sobota: »Naneslo je tako, da sem nocoj morala priti v trgovino, vendar sem mnenja, da je Murska Sobota premajhna, da bi lahko trgovina resnično zaživela. Ponoči bodo hodili nakupovat predvsem mlajši, pa ne po nujne stvari. Mladina bo po moje prišla po pijačo. Po drugi strani pa je dobro, da lahko kdaj koli sredi prideš v trgovino in kupiš.«
Dominik Novak, Gorica. »Mislim, da je bila to, da bo trgovina, ki bo odprta vso noč in bodo imeli še toplo hrano, dobra odločitev. Sem smo prišli s prijatelji, ker smo lačni. Če dobiš kakšen obisk, se gotovo ne boš sredi noči lotil peke, ampak se boš raje odpravil v trgovino in kupil tisto, kar potrebuješ. Menim pa, da bi bilo primerno, da bi imeli varno-
stnika, da ne bi prišlo ponoči do kakšnega razgrajanja. Če
bom hodil ponoči v trgovino, bom šel gotovo po kakšno hrano ali pijačo, odvisno od tega, kako bom razpoložen.«
Klavdija Zver, Apače: »Tukaj smo se znašli povsem naključno. Prišli smo pogledat, kako je, če je trgovina odprta vso noč. Menim, da je to dobro. Prepričana pa sem, da bodo sem hodili predvsem mladi, še posebno ob koncu tedna, v njihovi košarici pa bosta predvsem hrana in seveda tudi pijača. Verjetno tudi kaj brezalkoholnega. V našem koncu
take trgovine nimamo. Sobota pa je vseeno malo večja in menim, da »bo šla«.. Z našega konca pa se ljudje ne bodo vozili sem, saj je to vseeno predaleč.«
A. NANA RITUPER RODEŽ, foto: JZ ■
OS Kuzma za OŠ Bovec
Letošnja jesen je mnogim pri nas precej zagodla. Ko je prenehalo sušno obdobje, so prišle poplave. Tudi na OŠ Kuzma so učenci in učitelji spremljali probleme, ki so jih povzročile poplave in plazovi na Bovškem. Medtem jih je prešinila želja, da bi tamkajšnjim ljudem, zlasti pa šolarjem, nekako pomagali. Staršem so poslali vljudnostne dopise, v katerih so jim sporočili, da bi bilo lepo, če bi po svojih močeh
namenili prostovoljni prispevek. Bili so prijetno presenečeni, saj je bil odziv dokaj dober. Znesek, ki so ga zbrali vsi skupaj, je bil 133.000 tolarjev, sredstva pa so nakazali KS Log pod Mangartom s prošnjo, da denar razdelijo svojim šolarjem, ki jih je prizadela naravna nesreča. Tako so jim želeli polepšati tudi bližnje božično-novoletne praznike.
EC -JG ■
1O
INTERVJU
14. december 2000, «K
jal otroštvo znani glasbenik Emil Glavnik
Igral je za Tita
Leta 1988 je »pobegnil« iz Beograda, zdaj živi v Celju in se pogosto druži z Jerco Mrzel
ajbrž je, zlasti mlajšim generacijam, premalo znano, da je tudi iz pokrajine ob Muri nekdo postal skladatelj in glasbenik, ki se je uveljavil v širšem prostoru. V mislih imamo 64-letnega Emila Glavnika, ki je odšel v svet, ko mu je bilo štirinajst let, in po končani
srednji glasbeni šoli večino časa preživel v družbi ali neposredni bližini nekdanjega predsednika Jugoslavije Tita. Na vprašanje, ali se ima za Ljutomerčana, je naš sogovornik brž odgovoril:
»Ja, Lotmeržan sem. In tam še vedno živi moja mama. Prejšnjo noč, preden sem prišel k vam, sem prespal doma. Oče je bil šofer, in sicer je bil taksist s svojim starim avtomobilom, ki si ga je »skupaj sklepal« po vojni. Največ je vozil za Rdeči križ oziroma v primeru, ko je bilo treba koga nujno peljati k zdravniku. To je bila tedaj služba prve pomoči. Mama pa je doma gospodinjila in pazila na tri otroke. Vsi smo se razkropili po svetu, mama pa še živi v Ljutomeru.«
- Ste kaj prihajali domov, medtem ko ste živeli na »tujem«?
»Seveda, ker sem tudi moral, saj sem podedoval gorice na Kogu in je treba skrbeti zanje. To je zame težka naloga, zato sem uspel najti nekoga, ki vinograd obdeluje namesto mene, jaz pa hodim v glavnem samo na posku-šnjo in da si odnesem kaj s sabo. Rad se hodim tudi kopat v Moravske Toplice, živim pa v Celju.« - Kako ste zašli na glasbeno pot, ki vas je pripeljala do Beograda in vas vodila še marši kam?
»Obiskoval sem prvo gimnazijo v Ljutomeru. Profesor Braneč iz Veržeja, ki je bil po činu polkovnik, nam je dejal, češ zakaj bi šli služit več let vojsko, ko pa je možnost iti v vojaško šolo in si pridobiti določen poklic ter potem tudi službo, mogoč pa je tudi nadaljnji študij. Poslušal sem ga in se odločil za srednjo glasbeno vojaško šolo na Reki; nižjo sem končal že v Ljutomeru pri gospodu Loparniku. Igral sem harmoniko in se začel učiti še igrati na klarinet. Z doma sem odšel leta 1950. Po treh letih so nas premestili v Vukovar, kjer sem končal še četrti letnik, nato pa so me razporedili v orkester Titove garde v Beogradu. Med službo sem začel študirati še klarinet, a mi zaradi zdravstvenih razlogov ni šlo najbolje, zato sem se preusmeril na študij folkloristike, to je nekaj podobnega kot skladatelj stvo, s tem da smo bolj kopali po starih arhivih in podobno.«
- Kako ste postali »Titov« muzikant?
»To je bilo naključje. Izbrali so me med dvanajstimi na srednji glasbeni šoli v Vukovarju, ki smo veljali za boljše glasbenike in smo obvladali dva instrumenta. Dobro sem igral na harmoniko, to sem se naučil že v Ljutomeru, obvladal pa sem tudi klarinet. Takšne so torej potrebovali. Ko smo prišli v orkester Titove garde, smo se takoj izkazali. Kasneje so nas izbrali, da smo igrali samo v salonu na sprejemih državnikov in drugih uglednih gostov. Skupaj s Titom smo potovali tudi z ladjo Galeb na državniške obiske v druge države. Oblikovali smo tudi big band orkester, ki je bil v tistih časih velika novost. Generale smo prepričali, daje to koristno za poto-
vanja, saj smo se lahko po protokolarnem sprejemu prelevili v orkester za zabavno druženje. Marsikje tega niso mogli razumeti. Igrali smo skladbe od Ger-swina do Glenn Millerja. To je bilo v šestdesetih letih nekaj neverjetnega. Nekateri so skoraj onemeli od začudenja. Tito nam je ob neki priložnosti dejal, da smo naredili več kot njegova uradna delegacija.«
- Kaj ste igrali v tem ansamblu? Ste imeli kakšno funkcijo?
»Običajno sem igral na klavir, večkrat tudi na harmoniko, če je bilo potrebno, pa sem vzel v roke tudi klarinet. Nisem bil vodja, saj si tega niti nisem želel, ker sem videl, da je to bolj administrativna oseba. Nagovarjali so me celo, da bi šel za dirigenta, pa se nisem odločil, ker bi me potem premestili kam drugam oziroma ne bi več aktivno igral. Bil pa sem umetniški vodja sekcije za zabavno glasbo.«
- Ste se kaj osebno pogovarjali s Titom?
»Enkrat, ko smo potovali z ladjo Galeb, sem šel k njemu namesto adjutanta, in sicer sem mu nesel neko pismo. Potrkal sem na vrata njegove kabine. Odprla mi je gospa oz. tovarišica Jovanka. Spoznala meje in rekla: »A, vi ste. Kaj imate?« Tito je to slišal, se ozrl proti meni in se zanimal, kaj sem prinesel. Odgovoril sem, da pismo, ki gaje že imela v rokah Jovanka in mu ga tudi izročila, jaz pa sem odšel iz kabine. Sicer pa je Tito večkrat prišel tudi na vaje našega orkestra in nas spraševal, kako nam gre, če smo kaj jedli, pili..., tako da smo se vsi skupaj pogovarjali z njim.«
- Kakšno glasbo je Tito najrajši poslušal?
»Rad je imel različno glasbo, mislim pa, da je najrajši poslušal zagorske narodne pesmi, kot npr. U plavom trnacu. Popevke san slagal..., pa tudi slovenske polke in valčki so mu bili všeč; še zlasti rad je poslušal Avsenikove skladbe. Rad je imel tudi staro slovensko narodno, ki ga je naučila njegova mama, in sicer Pleničke je prala. To pesem smo se naučili tudi člani ansambla in smo mu jo včasih zapeli.«
- Kako dolgo ste živeli v Beogradu in zakaj ste ga zapustili?
Emil Glavnik in njegov bel klavir
* *
»V glavnem mestu nekdanje skupne države sem živel triintrideset let, in sicer do leta 1988. Takrat seje zgodil Cankarjev dom in bil je zadnji čas, da dvignem sidra. S Slovenci so začeli navijati ure. Prišli smo v nemilost. Niso nam več zaupali. Počutili smo se ogrožene.«
- Kam ste odšli?
»Najprej sem odšel v Berlin, kjer sem prebival osem let. Eno leto sem honorarno igral na klavir v zelo znanem gledališču, nato pa sem delal kot glasbenik
v turizmu, in sicer v znanem lokalu, ki so ga obiskovali predvsem ameriški turisti. Nastopal, igral na klavir, sem skoraj vsak večer. Tam sem izdal tudi kaseto.«
- Pa vaše skladateljsko delo?
»Ukvarjam se predvsem s skladanjem zabavne glasbe. Tako sem napisal na primer note tudi za skladbo Splite moj, ki jo je zapela Tereza Kesovija in zmagala. Če se lahko pohvalim, lahko povem, da sem osvojil osemindvajset festivalskih nagrad. Uglasbil sem tudi slovensko narodno Počivaj jezero v tihoti, in sicer kot žalostinko za pihalni orkester, ki so jo igrali med žalnim sprevodom Tita od skupščine do Hiše cvetja v Beogradu. V zadnjem času pa »delam« tudi malo resno glasbo za pihalni orkester. Črpam iz slovenske motivike. Tako sem pred kratkim zložil suito z naslovom V dolini tihi za policijski orkester, ki je pred dnevi gostoval tudi v Murski Soboti. Prvi del se imenuje V dolini tihi, drugi je Kurentovanje, tretji Teče mi vodica, četrti pa Na sejmu. Kot tolkala sem vkomponiral tudi klopotec in zvonec, torej neke vrste domače naravne instrumente, tako da zveni bolj avtentično.«
- Na murskem valu lahko včasih slišimo tudi napoved, da bo zaigral ansambel Emila Glavnika. Kako je s tem ansamblom?
»To v resnici ni ansambel, kot so drugi, ampak smo se glasbeniki (člani Klopotca in Ljutomerskega okteta) dobili skupaj samo ob določenih priložnostih, ko smo spremljali nastop kakšnega pevca na tem ali onem festivalu, predvsem narečnih popevk, kot sta na Ptuju in v Mariboru. Jaz napišem samo note. Kot solist pa igram (ne sicer tako, da bi se videl) v filmu E. Kusturice Oče na službenem potovanju.« - Kaj delate v zadnjem času?
»Najnovejša skladba, ki sem jo »naredil«, je Aleluja. Mislim, da bo hit in da jo bodo vrteli tudi na Evroviziji, če ne drugače kot zunajserijsko. Malo me sicer skrbi, ker traja štiri minute, pravila pa dovoljujejo le do tri minute. Besedilo za to skladbo je napisala Metka Ravnjak, poje Lidija Kodrič, moja vrstnica, s katero sem že'precej sodeloval, jaz pa sem jo uglasbil. Posneta je tudi v angleščini. Velik projekt pa delam skupaj z Jerco Mrzel, in sicer ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Nastopam tudi na koncertih. Tako bom imel 30. decembra koncert v cerkvi v Moravskih Toplicah, deset dni pa bom nastopal tudi v tamkajšnjih toplicah, in sicer v salonu hotela Ajda, kjer redno igram zadnja štiri leta v času božično-novoletnih praznikov.«
JOŽE GRAJ ■
V družbi z nekdanjim predsednikom Jugoslavije Titom. Emil Glavnik stoji desno za njim, posnetek pa je nastal leta 1976 na Zlatiboru, kjer je bil Tito na okrevanju.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M, Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
WSH , 14. december 2000
KULTURA
11
Moje podobe ob Andrejevem »senju«
Ob Andrejevem sejmu oz. »senju«, ki je potekal pred kratkim pri Gradu, so v organizaciji turističnega društva in občine v grajski kapeli pripravili tudi kulturni program, ki je bil namenjen literaturi Štefke Bohar. Prireditev se je imenovala Moje podobe, sodelovali pa so: Marjanca Ferko Omahen, mešani pevski zbor, skupina Lyndwa, Kulturno društvo Franceta Prešerna pod vodstvom prof. Jožeta Slavička, Klementina Lesic in Štefka Bohar, tonski tehnik je bil Boris Kerčmar. V grajski ro-kodelnici je bila prodajna razstava, člani turističnega društva pa so vse goste počastili z brezplačnim kuhanim vinom in pecivom.
Pred kulturnim programom je bila maša, ki jo je vodil župnik Štefan Kuhar. -TOMO KOLES
Skulptura malih dimenzij
Na Slovenskem v devetdesetih letih
Galerija
Murska Sobota
O
b razstavi, ki bo na ogled še do 17. decembra, je marsikdo pomislil, da gre
za bienale male plastike, ki ima v
Murski Soboti že dolgoletno tra-
dicijo, vendar ni tako. Magister Franc Obal, direktor galerije, nam je pojasnil, da je razstava popolnoma samostojna, čeprav na neki način vendarle povezana s preteklimi prireditvami.
Leta 1973 je bil namreč v Murski Soboti prvi Jugoslovanski bienale male plastike, razstave pa so bile vsaki dve leti do leta 1991 - takrat se je namreč bienale zadnjikrat imenoval jugoslovanski. Od tedaj seje prireditev spremenila in preimenovala v Mednarodni bienale male plastike, to pa je obenem pomenilo manjše število slovenskih razstavljalcev. Leta 1999 pa zaradi pomanjkanja denarja bienala ni bilo mogoče izvesti. Ker uveljavljene in pomembne priredite niso želeli izgubiti, so z ministrstvom za kulturo in mestno občino dosegli dogovor, da se bo
Irena Brunec
bienale spremenil v trienale. Tako bo prvi v juliju 2001 pod nazivom Mednarodni trienale male plastike. Sodelovali bodo umetniki iz trinajstih evropskih držav: Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske, Velike Britanije, Francije, Belgije, Danske, Švedske, Norveške, Češke, Madžarske, Romunije, Hrvaške, Slovenije. Tema bo arhitektonska mala pla-. stika, predlagal pa jo je dr. Chri-stoph Brochaus, član sekretariata trienala iz Duisburga, ki bo
prispeval tudi strokovni uvod za katalog.
Po vsem navedenem je torej skulptura malih dimenzij na Slovenskem v devetdesetih letih vmesna razstava.
Kot pravi Franc Obal, je z njo hotel preveriti, ali je mala plastika oziroma skulptura malih dimenzij na Slovenskem še živa in kakšna je videti. Odziv je bil velik, to pa mu je potrdilo pravilnost namena, razstava je videti privlačna in optimistična ter ne kaže krize, v katero je zašlo kiparstvo v materialnem oziru. Mala plastika, pravi Franc Obal, nikakor ni stranski produkt kiparstva, ampak avtonomno, velikokrat vrhunsko umetniško delo. Na soboški razstavi nastopajo najpomembnejša imena slovenskega kiparstva, pomembna pa je tudi zato, ker je Murska Sobota eno redkih mest v Evropi, kjer prirejajo razstave male plastike. Imena razstavljalcev so bila objavljena že v eni prejšnjih številk, zato naj posebej omenimo le domače umetnike: Irena Brunec, Milko Bratuša, Franc Bencak, Ferenc Kiraly in Ignac Meden.
BEA BABOŠ LOGAR ■
Na predstavitvi letošnjih Stopinj je Alojz Benkovič (prvi z leve, op. a.) spregovoril o periodičnem verskem tisku v Sloveniji. Foto: TK
Stopinje 2001
V
dvorani župnijskega doma v Murski Soboti je bila predstavitev novega zbornika Stopinje, in sicer za leto 2001. Stopinje izdaja že od leta 1972 Pomursko pastoralno področje. Ves čas so sode-
lovali priznani avtorji z obeh bregov Mure, kot npr. dr. Vilko Novak, Lojze Kozar, dr. Anton Trstenjak, dr. Jožef Smej, prof. Jože Zadravec in Franc Puncer. Stopinje 2001 se ozirajo v preteklost (Tiskarska dejavnost prekmurskih Židov, Dr. Fran Markoja-Markfi, rektor univerze...), kažejo na svetle vzore (Slomšek in naš čas, Pričevalci vere, Danijel Ha-las...), kukajo čez mejo v Porabje in celo v daljno Avstralijo, nam svetujejo za lažje in bolj zdravo življenje (O vzgoji malo drugače, Bog v zakonu in družini, Z zdravo prehrano do boljšega zdravja...) ter s sliko in besedo predstavljajo utrip življenja v Pomurju in Sloveniji.
Pod letošnje izdajatelje Pomurskega pastoralnega področja so zapisani Franc Kodila, Martin Poredoš in Andrej Zrim, uredniški odbor s sedežem v Odrancih pa sestavljajo: Jože Ftičar, Lojze Kozar ml., Vilko Novak, Franc Puncer in Jožef Smej. Gradivo je za tisk pripravil Alojz Benkovič. Na naslovnici Stopinj 2001, ki imajo več kot 300 strani, je portret božjega služabnika Danijela Halasa (1908-1945), ki gaje naredil Štefan Hauko. Na predstavitvi je v kulturnem programu nastopil moški kvartet iz Martinja, ki mu te dni izide kaseta, Mateja Dolinko je recitirala besede Jožeta Zadravca, nekaj svojih opažanj pa so predstavili Alojz Benkovič, vodja Pomurskega pastoralnega območja Andrej Zrim, in škof Jožef Smej.
TKI
Na prireditvi v Kobilju je pelo več generacij j| Etika v mladinski književnosti
Družina poje
Kdor poje, slabo ne misli
ek Kdor poje, slabo ne misli nikakor ni puhlica, kajti tam, kjer je pesem, je dobra družba. In če je pesem doma tudi na naših domovih, v družinah, še posebej pa tam, kjer pesem združi tri genera-
cije, potem je tam gotovo družinska harmonija.
V Kobilju so v sobotnem večeru pripravili že šestič po vrsti prireditev, ki se je očitno prijela, Družina poje. Nastopilo je enaj«t družin. Ker to ni bilo tekmovanje, ne bomo navajali, katere smo nagradili z najdaljšim aplavzom, pač pa bomo navedli le imena družin in njihove pesmi. Družina GORNJEC iz Dokležovja: Prav lepa je dokležovska fara, 'Ne de mi več rasla, Travca bla je zelena; družina ŠERNEK iz Črenšovec: Snoč sam videl Iju-
bico, Nega lepšega na svet, Pozimi, poletidružina TOPLAK iz Kobilja: Ribič, Mamin junak, Tre-zinka; družina LEBAR iz Turnišča: Bleda luna, Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja, Mamica je kakor zarja', družina PUCKO iz Mostja: Kako je svetlo to jutro, Tihi večer, družina SERŠEN iz Kobilja: Vrtec ogradila bodem, Sijaj mi sončece', družina HORVAT iz Banute: Messze Danijaban, Dombon van a sarineni koesmaja (pesmi v madžarščini); družina FERENCEK iz Kobilja: Polje, kjer nekdaj raslo je cvetje, Rasti mi travica zelena', družina ZVER s Hotize: Ob nizkem zidu prislonjen. Otrok na cesti; družina HUBER- ZELKO iz Pečarovec: Res težki časi so prišli, V soboto si pojdje zgočavlejo, Nekoč živel je mlad vrtnar; družina ANTOLIN iz Kobilja: Čebelar, Kaj ti je deklica, Svetlo sonce se je skrilo.
Na prireditvi v Kobilju je pelo več generacij. Organizirali so jo: SKLD ■ IO Lendava, kulturno društvo Kobilje, ZKD Lendava in občina Kobilje. Bil je to večer topline, ki ne bo tako hitro pozabljen.
Š.S.I
Gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer
Vaja zbora
ledališka skupina kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer je pred kratkim prvič odigrala komedijo Vaja zbora, avtorja Vinka Mbderndorferja, ki je prejel za to delo I. 1997 nagrado Žlahtnega komedijanskega peresa za najboljšo komedijo. V Ljutomeru jo je zrežiral Srečko Centrih, ki je v igri tudi nastopal, in čeprav se člani gledališke skupine ukvarjajo z nastopi na odru le ljubiteljsko, so nas v svoji vlogi z odlično igro prepričali prav vsi.
Samo ne žugajte s prstom
Vajo zbora lahko brez pomisleka enačimo z našo družbo, v kateri so različni ljudje vsak s svojimi interesi, ki zaradi tega nikakor ne morejo skupaj »zapeti«. Gledališka igra se začne z nastopom mladega zborovodje Petra, kije na Goličavi sprejel svojo prvo službo. Poln upov, načrtov in idej je želel, da svojo nadarjenost deli s sebi enakimi, vendar je bil krepko razočaran. Člani pevskega zbora so sicer imeli zelo dobre glasove, vendar je njihov način dela precej one-sposobildelo novega zborovo
dje. Kmalu je obupal, vendar službe ni mogel pustiti, saj ga je obvezovala podpisana pogodba, ki mu jo je spretno nastavil tamkajšnji župan. V teh težkih trenutkih mu je v edino uteho ljubezen do pevke Helence, ki pa je poročena, to pa seveda pripelje do najrazličnejših zasukov in pripetljajev. Igra, polna komičnih prizorov in dialogov, pripravi prav vsakega gledalca do smeha, zaradi odlične igralske zasedbe še toliko bolj. Igralci so se brez izjeme zelo dobro vživeli v igrane like in s svojim nastopom ter
Odlično gledališko predstavo si boste lahko ogledali še v petek, 22. decembra ob 19.30, v Domu kulture Ljutomer.
odličnim petjem prepričali občinstvo. Občasno so tudi izstopali nekateri precej doživeto odigrani dialogi, s katerimi se gledalec lahko dokaj hitro poistoveti, saj govorijo o vsem dobro znanih resnicah vsakdanjega življenja. V komediji Vaja zbora so blesteli: Robi Semenič (Dragec), Jože Laba (župan Marjan Slo-
A
li je treba v mladinski književnosti moralizirati in žugati s prstom? Nikakor ne, je bil skupen odgovor na simpoziju o etiki v mladinski književnosti, ki ga je v okviru srečanja Oko besede
2000 organizirala revija Otrok in knjiga, vodila pa urednica Darka Tancer Kajnih. Če je žuganja in zapovedi preveč, lahko otroci postanejo infantilni starci, je v referatu povedal dr. Igor Saksida in dodal, da je etika v sodobni mladinski književnosti nujna dimenzija v smislu odgovornosti do okolja, jezika in da otroka sprošča v jezikovnih kreacijah. Literatura mora otroka usposabljati za umetniško doživljanje.
Pomembno pri etiki je, da poudarja dostojanstvo človeka, da je odsotna kakršna koli diskriminacije in da pomaga oblikovati otrokov notranji jaz. Na etiko pa se lahko gleda tudi s temne strani - na primer s šokantnimi stvarmi, kot je umor
venc), Albin Rožman (Peter), Blaž Zanjkovič (Silvester), Srečko Centrih (Žika Črnogorc), Jožef Stamničar (Eržen), Fanika Zorec (Kertovka), Mira Rebernik Žižek (Anica), Vanda Novak (Helenca), Vera Slavič (Ela), Ivo Žnidarič (Joža Peršin - Joki) ter Janko Zadravec (Vlado).
D. TIBAOT, foto: NJ ■
vrstnika, s čimer se lahko problematizira ideal otroštva kot idealni, brezskrbni in srečni čas. Zato je tudi zelo pomembno vprašanje, kdaj se otroku izoblikujejo etična stališča? Polonca Kovač trdi, da že majhni otroci sprejemajo enostavnejša etična pravila in da se otroci sploh zelo hitro poistovetijo z junaki. Starejši kot so, bolj vsestransko je njihovo razumevanje. Mladostniki svoje neposredne izkušnje prenašajo v svoje vedenje.
Seveda pa tudi na okrogli mizi ni šlo brez trenutno najbolj aktualne mladinski knjige o Har-ryu Potterju, na katerega so se mnogi v referatu navezali, in to v pozitivnem in negativnem smislu. Harry Potter je teorije o branju knjig postavil na glavo. Če so še pred časom govorili, da bodo elektronski mediji prevladali nad knjigami, so mladi množično začeli posegati po - knjigi. Polonca Kovač je dodala, da je Rowlingova ustvarila pravljico po današnji meri. Mag. France Prosnik, ki se ukvarja z bibliote-rapijo, pa je dodal, da upa, da bo ta knjiga prispevala k bralnim navadam in otrokom odprla pot do zahtevnejše literature. Čeprav je mnenja, da lahko Harry Potter tudi poneumlja in da je lahko nevaren za odrasle z otroško dušo, ki se bodo zaradi tega še bolj zatekali k čarovnicam, alter
nativni medicini in podobnemu.
Dim Zupan pa je razmišljal, da se govori o dvojni morali. Življenje, ki ga živimo, ni vedno etično, naloga umetnika pa je, da ga slika takega, kot je. V umetnostnem dialogu ni vedno potrebe, da pravični zmaga. Evolucija etičnih načel pa je v tem, da lahko danes negativec zmaga. Otrokom je to verjetno potrebno na neki način povedati, jih soočiti z realnostjo. V današnjem času se otrok ne da vzgajati v vati. V pravljicah je pravičnost vedno nagrajena in zmaga. V realnosti pa ni vedno tako.
Bogdan Novak pa je dejal, da mora mladinska literatura dajati upanje, da obstaja lepše življenje, kot je pravkar prebral, in dodal, da se temeljna etična načela skozi zgodovino niso posebno spreminjala. S tem se je ukvarjal že Slomšek, za katerega je pisatelj dejal, da želi, da ne bi bil nikoli razglašen za svetnika, saj bi se s tem prekršila osnovna etična merila. Slomšek je med drugim o vzgoji otrok dejal: »Otroke je treba tepsti, tepsti in še enkrat tepsti.«
Po mnenju Primoža Suhodolčana je lahko moralno in etično tudi nekaj dobrega in pozitivnega, ni nujno, da se poudarjajo samo slabi pojavi v družbi. »Zame je moralno in etično predvsem to, da gre družina na sprehod, da se ima rada in da se zabava.«
Ampak kako otroku povedati, katere so prave vrednote. O tem je razmišljal tudi Slavko Pregelj in poudaril, kako zelo pomembno je, da se otroku pove, kaj je prav in kaj narobe na način, ne da bi ga pri tem žalil.
A. NANA RITUPER RODEŽi
AKCIJE
14. december 2000, VESTNIK
Vestnikov zlatnik smo odpeljali v Benedikt
Dedki in babice - vnuki in vnukinje (7)
Slavica veliko bere
N
ašo dolgoletno naročnico Slavico Borak iz Benedikta v Slovenskih goricah smo zares presenetili, saj smo ji zlatnik, ki ji
ga je namenil žreb, prinesli, še preden je prebrala svoje ime v Vestniku.
Potem smo (po)kramljali. Povedala je, da vsak dan bere dnevni časopis, potem revije Jana, Ognjišče, Lady, štrinajstdnevnik Prepih in seveda pomurski Vestnik. Z domačim tednikom se je prvič srečala na svojem rojstnem domu v Ločkem Vrhu, kajti njen oče je že dolgo naročnik Vestnika. Potem ko si je Slavica ustvarila družino (poročena je z Zlatkom in imata dva sinova), si je seveda naročila Vestnik na svoj naslov v Benediktu.
»Veliko pišete o naših krajih. Tudi o podjetništvu. Tudi mi se ukvarjamo s podjetništvom, saj imamo v nekdanji upravni stavbi carinarnice v Gornji Radgoni trgovine s tekstilom in avtomobilskimi rezervnimi deli.«
Slavica je v omenjeni trgovini poslpvodkinja. Tam je poleg moža zaposlen tudi njun sin Zlatko, drugi sin Boštjan pa je še dijak drugega letnika ekonomske srednje šole.
Zaposlitev v trgovini ji vzame veliko časa, vendar spet ne toliko, da ne bi imela nekaj časa tudi zase. Omenili smo že branje. Tudi kako knjigo prebere. Rada tudi dobro kuha in peče. Borakovi imajo sicer tudi vinograd na bližnjem pobočju na Štajgrovi, vendar ona v vinogradu ne dela, pač pa poskrbi, da moški, ki obdelujejo gorice, niso lačni. Vino, ki ga pridelajo, pa so poimenovali benedičan. Slavica nam je hotela podariti buteljko, a doma ni bilo nobene. Presenetili smo jo, ko
smo ji povedali, da smo njihovo kapljico že poskusili na nedavnem srečanju vitezov vina pri Treh Kraljih.
»Res, tudi tam so pili našega benedičana,« je dejala.
Pridelek iz Borakove kleti pa bodo pred božično-novoletnimi prazniki lahko poskusili tudi stalni kupci v njihovi trgovini v G. Radgoni. Dobra reklama, mar ne?
TEKST IN FOTO: Š. S.
Slavica Borak je veliko časa v trgovini v Gornji Radgoni. Ko je doma, pa kuha, peče, pospravlja, lika in - bere. Veliko ji pomeni, da ji je žreb poklonil Vestnikov zlatnik, do katerega bi bil sicer bolj upravičen - tako je menila dobitnica - njen oče Franc Bratuša, saj je naročnik že veliko dlje časa. A kaj hočemo: žreb ima svoje »muhe«
Pomaga babici
Čez teden dedka Helmuta ni doma, zato vnuka tedaj prijateljujeta predvsem z babico. Ob koncu tedna, ko se vrne dedek, pa se tudi on posveča svojima vnukoma, čeprav je zelo zaposlen, saj ob koncu tedna obdeluje domačo in najeto zemljo. Delo na polju ga pač veseli, žena pa se včasih jezi, ker toliko vlaga v stroje. - Foto: Š. S.
Dani je velikokrat za računalnikom
elmutu in Mariji Maruško iz Segovec na Apa-škem polju se je rodila samo hčerka, zato nimata veliko vnukov, ampak le dva: 13-letno Samanto in 11-letnega Danija.
PRAZNIM POPUSTI MED 4, IN M 0BEMBR0MI
Ob mojem obisku pri Maruško-vih me je sprejela babica Marija. Že sem se bal, da preostalih družinskih članov ni doma, vendar so počasi prihajali iz svojih kotičkov velike hiše v prav tako toplo kuhinjo. Najprej sta se prikazala sprva ne ravno zgovorna vnuka (pozneje sta se razgovorila), potem pa je prišel še dedek Helmut.
Samanta je učenka osmega razreda osnovne šole v Apačah, Dani pa hodi v isti šoli v peti razred. Na vprašanje, ali sta odlična učenca, sta odgovorila, da imata dobre ocene. Babica je brž pristavila, da bi lahko bila še boljša. Sama jima pri učenju, razen pri nemščini, ne more kaj prida pomagati, jima pa pomaga mama, četudi pride zaradi službenih obveznosti včasih bolj pozno domov.
»Jaz in moja vnuka smo še največ skupaj,« je dejala babica Marija. »Že nekaj let sem v pokoju, zato se lahko več posvečam gospodinjstvu in vnukoma. Mož Helmut pa je zaposlen v Avstriji pri Dunaju, kjer dela kot železokrivec in prihaja domov le ob koncu tedna.«
Dedka Helmuta sem pobaral, češ da se domov najbrž ne vrača brez sladkarij, vendar odgovor ni bil tak, kot sem ga pričakoval.
»Cele dneve delam in potem, ko pride konec tedna, brž sedem v avto in odhitim domov, kjer me tudi čaka delo. A za sladkarije, čokolado ... ste vprašali? Le zakaj bi to
nosil domov, ko pa je tega že toliko pri hiši,,da se je najbrž že kaj pokvarilo.«
Da, da, tako je: današnji vnuki ne hlastajo več po sladkarijah, kot smo mi, ki že imamo vnuke, ampak jih zanima kaj drugega, na primer računalništvo. Vnuk Dani je že tak, kajti veliko ur presedi pred ekranom in igra igrice. Samanta pa poleg drugega rada gleda televizijske nadaljevanke, seveda takrat, ko že naredi naloge in se nauči določeno snov za osmi razred. Oba sta tudi veroučenca. Samanta je bila letos pri birmi. Dani pa je bil nekaj časa ministrant in apaškemu župniku je žal, da mu ne pomaga več pri bogoslužju. Morda pa si bo fant premislil in spet oblekel ministrantsko haljo? Za to, da hodita Samanta in Dani k maši, gre zahvala tudi njuni mamici.
»Vam vnuka tudi kaj pomagata?« sem bil radoveden.
»O, da, zlasti Samanta, ki je že velika. Pomaga mi pobrisati posodo, olupi krompir, pospravi mizo...«
Prav gotovo postori še veliko drugega in enako tudi Dani, saj sta zelo pridna vnuka. Rada pa imata tudi ne le domačo babico in dedka, ampak tudi apaško babico (očetovo mater) Treziko. Obiščeta jo skoraj vsak dan, ko se vračata iz *šole. Tudi ona ju razvaja, kot pač vsi dedki in babice, ki s(m)o ponosni na svoje najdražje.
Š. SOBOČAN I
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Eva Horvat od Svetega Jurija pri Rogašovcih praznuje šesti rojstni dan. Draga hčerka, vse najboljše, mnogo sreče in brezskrbno otroštvo ti iz srca želi - tvoj ati.
15% popusta pri nakupu spalnic FLY JELŠA in jedilnic VILINA. 10% popusta pri nakupu izdelkov iz dodatne ponudbe
(svetila, vzmetnice, posteljni vložki, sedežne garniture, pisarniški stoli...).
Dobava takoj. Obiščite nas v naših prodajnih salonih.
Dragi Karmen Grosman iz Segovec vse najboljše za šestintrideseti rojstni dan, obilo zdravja, sreče ter vsega drugega, kar si sama najbolj želi -tašča Albina s Turjanskega Vrha.
Mariji Bagari iskrene čestitke za rojstni dan in god z željo, da bi bila zdrava, srečna in vedno dobre volje - sestra Angela iz Stanetinec ter nečaki Milan, Nada, Romana in Zinka z družimani.
Te dni praznuje 20. rojstni dan draga hčerka Mateja Poredoš iz Zenko-vec. Vse najboljše in najlepše ti želimo, draga hčerka, in naj se ti uresničijo vse skrite želje in življenjski cilji - tvoji domači.
Dragi vnukinji Darinki Pavšič iz Lendave za osmi rojstni dan vse lepo, dobro zdravje in uspeh v šoli ter da bi bila še naprej tako pridna. To ji želita
BLED. Ljubljanska 27,04 579 52 30; LJUBLJANA, Salon Interier, BTC hala A, 01 585 26 42; KRANJ, Mirka Vadnova-14,04 234 00 90; MURSKA SOBOTA, Trgovski center Šavel, Cvetkova ulica 2, 02 535 16 90; KROMBERK pri Novi Gorici, Salon Gross, Bratov Hvalič 3,05 333 01 25; CERKNICA, Salon Papigal, Podskrajnik 19,01 709 39 52.
ši~~
LIP BLED-TRGOVINA, Ljubljanska 27, Bled	iso 9001
rt
lip bled
www.lip-bled.si
- dedi in babica iz Gornjega Lakoša.
Dragi Jerici Munda iz Bratonec iskrene čestitke ob rojstnem dnevu, mnogo srečnih in zdravih let in naj bi ostala še naprej tako dobra in razumevajoča. To ji iz srca želijo - mama, oče in brat Boštjan.
Mariji Sobočan iz Male Polane, Mariji Prša in Mariji Hozjan iz Velike Polane ter Mariji Petkovič iz Lendavskih Goric čestitamo za godove in želimo vsem predvsem zdravja, ki je na tem svetu največ vredno - sorodniki s Hotize.
V Murski Soboti v Prešernovi ulici praznuje peti rojstni dan naša najdražja hčerkica in sestrica Anemari Gumilar. Srečno otroštvo, veliko razigranih trenutkov in zdravja! To so srčne želje - mamice Suzane, očka Janeza, bratca Mateja in sestrice Aleksandre.
KUPON za brezplačno čestitiko v Vestniku je objavljen na 16. strani
VESTNIK 14. december 2000	KMETIJSTVO
Prof. dr. Jože Korošec, sedemdesetletnik
rof. dr. Jože Korošec se je rodil leta 1930 kot sin kmečkih staršev na obrobju severovzhodne Slovenije, v majhni vasici Kobilje. Prve tri razrede nižje gimnazije in četrti razred z malo maturo je končal leta 1946 v M. Soboti.
Po maturi se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Maribor in jo končal leta 1949. Po uspešno opravljeni maturi se je zaposlil kot kmetijski tehnik na Zadružni zvezi v Grosupljem. Želja po znanju gaje vodila na študij agronomije v Ljubljani, ki ga je uspešno končal leta 1955. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1956 kot diplomirani inženir agronomije zaposlil pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. V 20-letnem službovanju pri Kmetijskem inštitutu Slovenije se je razvil v velikega strokovnjaka na področju travništva in pridelovanja krme. V dveh desetletjih svojega službovanja je opravil na ustreznih ustanovah v državni in drugih deželah Evrope razne specializacije s področja travništva in pridelovanja krme, študiral selekcijo trav in detelj ter njih mešanice in v letih 1966-70 kolekcioniral in proučeval morfološke in fiziološke posebnosti rastlin avtohtonih populacij črne detelje (Trifolium pratense var. sub-nudum Witte) slovenskega ozemlja in si s tem delom v letu 1973 pridobil naslov doktorja agronomskih znanosti na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
V letu 1975 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca in v letu 1977 za izrednega profesorja za predmet travništvo in pridelovanje krme. Tako je v začetku leta 1978 nastopil službo na Biotehniški fakulteti in bil leta 1982 izvoljen za rednega profesorja. Na Biotehniški fakulteti je služboval vse do upokojitve leta 1997.
Pod njegovim strokovnim vodstvom je diplomiralo na Biotehniški fakulteti 62 študentov, 10 jih je postalo magistrov in 6 doktorjev znanosti.
Plod njegovega znanstvenoraziskovalnega dela na Kmetijskem inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti v Ljubljani so bila številna znanstvenoraziskovalna dela, poljudnoznanstveni in poljudnostrokovni članki ter referati na strokovnih posvetovanjih doma in v tujini. Prav tako je tudi opravil številne recenzije raziskovalnih nalog in napisal pet knjig s področja travništva in pridelovanja krme. Za njegovo znanstveno in strokovno delovanje lahko rečemo, daje bilo zelo široko. Vzgojil je sedem sort trav, dve sorti črne detelje, eno sorto lucerne in eno sorto inkarnatke. To so tudi edine slovenske sorte, ki so bile do zdaj vzgojene iz avtohtonih populacij z območja Slovenije.
Za uspešno znanstveno in strokovno delo je prejel prof. dr. Jože Korošec številna priznanja in odlikovanja, med njimi je najpomembnejšo Jesenkovo priznanje, ki mu ga je Biotehniška fakulteta podelila v letu 1987 za življenjsko delo, ter priznanje sklada Borisa Kidriča iz leta 1983 za dosežene uspehe pri selekciji in žlahtnjenju trav in detelj, za izboljšanje proizvodnje krme, za uvajanje rodovitnejših sort in za njegovo publicistično ter pedagoško dejavnost.
Prof. dr. Jože Korošec se svojemu poreklu nikoli ni odrekel. Ko mu le dopusti čas, obišče svoje rodno Prekmurje. Želimo, da bi še dolgo prihajal med nas in užival v tej prelepi prekmurski pokrajini in v rodnem Kobilju.
Spoštovani jubilant, kličemo Vam še na mnoga leta!
STANKO KAPUNI
HIT Nova Gorica prevzel pokroviteljstvo nad slovensko vinsko kraljico
Kraljica izbrala traminec
otem ko je Slovenska vinska akademija, ki je bila organizator izbora slovenske vinske kraljice, neslavno propadla, je postal nosilec projekta »slovenska vinska kraljica« Pomurski sejem. Odgovorni v tej delniški družbi so že kmalu po uveljavitvi tega projekta doumeli, da se morajo vključiti v izbor slovenske kraljice, saj je sejem v G. Radgoni neločljivo povezan tudi s slovenskimi vini.
Pomurski sejem, ki je nosilec štirih uveljavljenih sejemskih prireditev in organizator več kot štiridesetih najrazličnejših drugih strokovnih dogodkov, namenja v okviru svojih sejemskih prireditev posebno skrb tudi vinogradništvu in vinarstvu. Vsakoletno ocenjevanje slovenskih vin, ki so ga poimenovali olimpiada slovenskih vin, je postalo v okviru kmetijsko-živilskega sejma tradicionalno, prav tako tradicionalna je vsakoletna mednarodna slikarska kolonija na temo Vinogradi z obeh bregov Mure, v zadnjih letih pa sta se vsem tem prireditvam pridružila še izbor in kronanje slovenske vinske kraljice.
Že pred leti je prevzel generalno pokroviteljstvo nad slovensko vinsko kraljico Pomurski sejem, zdaj, ko je postal nosilec projekta, pa je prevzel generalno pokroviteljstvo nad vinsko kraljico HIT iz Nove Gorice, ki so se mu kot pokrovitelji pridružili še Nova kreditna banka Maribor, družba Ferdinand Posedi
Združenje integrirane pridelave grozdja in vina pri PSVV Slovenije
Vključitev v integrirano pridelavo
Rok za prijavo je do 20. decembra
nntegrirana pridelava grozdja je okolju prijazen način kmetijske pridelave, ki temelji na postopkih, pri katerih je uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin in gnojil omejena na nujno potrebni minimum. Pri tej pridelavi imajo prednost biološki, biotehnični in gojitveni dovoljeni postopki. Podobno združenje v slovenskem merilu imajo že nekaj let sadjarji (SIPS). Vinogradnike, ki imajo interes za to združenje, ki je tudi
osnova, da bodo deležni subvencij na enoto površine vinograda s strani MKGP, vabimo, da se vključijo. Pogoji so:
- da imajo vsaj 30 arov vinograda na območju okoliša Lendavske gorice - Goričko, vinograd mora biti v registru pridelovalcev grozdja, za vse druge vinorodne okoliše Pomurja velja, da mora biti ta minimalna površina 0,5 ha,
-	sežiganje trave in brežin je prepovedano,
Srečanje pridelovalcev vrtnin Pomurskega vrta-
Želja po lastni blagovni znamki
metijska zadruga Zeleni vrt Odranci je gostila pomurske pridelovalce vrtin. Srečanja, na katerem so analizirali dosedanje delo in si zastavili smernice dela za prihodnje, se je udeležilo okoli 40 pridelovalcev. V Pomurski vrt so se vključile tri pomurske kmetijske zadruge, in sicer Zeleni vrt Odranci, Namakalna zadruga Kapljica Ivanci in Kmetijska zadruga Ljutomerčan Ljutomer. Letos je Pomurski vrt sodeloval z okoli 60 kooperanti na celotnem območju Pomurja, pri čemer je nekaj več kooperantov iz prekmurskega dela.
Vrtnine sb v glavnem pridelovali za Eto Kamnik, Drogo Portorož-obrat Središče ob Dravi, za svežo prodajo pa ponudijo okoli 20 odstotkov vseh pridelkov. Glavni pridelek je paprika za vlaganje, saj so je kooperanti za trg pridelali
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM kaznivih dejanj Plese 9, Murska Sobota
52719 00
S slovesnim podpisom pogodbe je prevzel generalno pokroviteljstvo nad slovensko vinsko kraljico HIT iz Nove Gorice. Fotografija: NATAŠA JUHNOV
iz Murske Sobote, delniška družba Jeruzalem Ormož WS, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, podjetje Radgonske gorice iz Gornje Radgone in podjetje Krog iz Ljubljane, ki je oblikovalo tudi celostno podobo projekta Vinska kraljica Slovenije.
Slovesen podpis pogodb o pokroviteljstvu so opravili konec prejšnjega tedna v degustacijski kleti Radgonskih goric, v katedrali rad-
-	za vinograde, ki jih vključujejo, morajo imeti vsakih pet let opravljeno kemično analizo tal,
-	maksimalen vnos dušika ne sme presegati 50 kg čistega hranila na ( ha,
-	gnojenje z dušikom se izvaja le v času od srede aprila do konca junija,
300 ton, 100 ton so pridelali kumar za vlaganje, sledi rdeča pesa, zelje, solatnice, krompir, čebula, korenje ...
Na srečanju v Odrancih so analizirali letošnjo proizvodnjo ter se pogovorili za delo v prihodnje. Ker
gonskih vin, kot je to klet imenoval direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, saj potekajo vtem prostoru vsi najpomembnejši dogodki, ki so povezani z radgonskimi vini. Slovesnost je z nastopom popestril violinist Peter Kuhar, študent akademije za glasbo na Dunaju.
Ob tej priložnosti so prvič predstavili tudi vino, ki si ga je za svoje izbrala slovenska vinska kraljica za leto 2001.21-letna Jerneja Bratu-
-	zagotoviti je treba povratni vnos vseh organskih odpadkov v vinograd,
-	pri rabi kompostov je treba upoštevati morebitno vsebnost težkih kovin (obvezna analiza),.
-	od 1. 11. do 31.5. morajo biti tla pokrita s travno rušo ali organsko maso,
-	število mladik ne sme presegati 20 mladik na tekoči meter vrste,
-	raba herbicidov je dovoljena le v vrsti v pasu do 25 % neto površine vinograda,
-	dovoljeni so herbicidi s seznama za IPGV.
Vsi drugi pogoji so objavljeni v pravilniku, ki ga dobijo zainteresirani pri Ernestu Novaku na ŽVZ za Pomurje, lahko pa vam ga tudi pošljemo, če naslov sporočite po telefonu 02 539 14 35. Prijavnice je
se vrtnina zelo hitro pokvari, so v ta namen v Ljutomeru zgradili zbirni center oziroma skladišče, kjer imajo vse pripravljeno za montažo hladilnic.
Vse odkupljene vrtine za določen čas shranijo v zbirnem centru, kjer jih pripravljajo za trg.
Pomurski vrt dokaj dobro sodeluje z Živinorejsko veterinarskim zavodom za Pomurje, ki za kooperante v zimskih mesecih pripravlja niz izobraževalnih predavanj, seminarjev in srečanj, kjer sodelujejo kmetijski svetovalci-specialisti za vrtine.
Za sadike pa so že navezali stike s strokovnjaki iz Italije, saj pripravljajo program pridelave radiča, ki naj bi zaživel v prihodnjem letu. Gre za 50 hektarjev radiča, katerega pridelavo podpira Evropska unija.
Pridelovalci vrtnin želijo, da bi
ša iz Noršinec pri Ljutomeru, študentka ekonomsko-poslovne fakultete v Ljubljani, ki je bila za novo vinsko kraljico okronana dva dni pred letošnjim martinovim, je za svoje vino izbrala traminec iz Ljuto-mersko-Ormoških goric, ki so ga donegovali in napolnili v kleti Jeruzalem Ormož VVS, nosilo pa bo tudi posebno kraljičino oznako.
LUDVIK KOVAČ ■
treba poslati na poslovno skupnost do 20. decembra 2000, da se vključimo v IPGV v letu 2001. Vinogradniki, ki bodo poslali prijavnice po tem roku, bodo vključeni komaj leta 2002.
Ko je hudo, me pokliči!
Klic je brezplačen, omogoča ga
doma za trg pripravljali kisanje zelja, repe, pakiranje korenja itd. Težnja vodstva vrta je, da bi se izdelki iz pomurskih polj uveljavili in sčasoma pridobili svojo blagovno znamko, velik poudarek pa bodo dajali biološkemu pridelovanju brez zaščitnih sredstev, s tem pa naj bi izdelki na domačem in tujem trgu dosegli višjo ceno. Začeli bodo tudi z drugo dopolnilno dejavnostjo v zimskem času, s pridelovanjem gob.
Letos se je veliko kooperantov usmerilo v pridelavo buč, a je bil zaradi suše pridelek pičel.
JOŽE ŽERDIN ■
Izobraževanje kmetovalcev
V gasilskem domu v Veliki Polani bo 15. decembra 2000 ob 16.00 kletarski večer.
20. in 21. decembra 2000 ob 9.00 bo v Puževcih v gostilni Šiplič predavanje: Kako z rejo krav molznic do evropsko primerljive kmetije.
Cene v kmetijskih trgovinah
JAL Lopert, Prodajalni v Turnišču in Murski Soboti
Artikel Cena«tolarjih
Traktor Ranger DV 31 KS 4x4, vinogradniški 1.490.000,00
Traktor Hurlliman 35 KS 4x4, vinogradniški 2.419.300,00
Pršilnik Zupan ZM 200 ME	307.342,00
Pršilnik Zupan ZM 100 ME	282.471,00
Motorna škropilnica
Oleo-mac AM 150 69.040,00
Motorna žaga Oleo-mac 942	68.028,00
Motorna žaga Oleo-mac 951	78.868,00
Visokotlačni čistilnik HDEM 105 30.990,00 Visokotlačni čistilnik HD EM 120 56.730,00 Visokotlačni čistilnik HD EM 135 65.908,00 Visokotlačni čistilnik HD EM 140 91.891,00 Visokotlačni čistilnik DP EM 150 120.721,00 Pretočna črpalka za vino 2020 12.990,00 Slojnice za filter	20x20: EK 5.432,00
Stojnice za filter	20x20: K-100	3.894,30
Slojnice za Hiter	20x20: K-200	3.730,70
Slojnice za Hiter	20x20: K-300	3.763,40
Slojnice za Hiter	20x20: K-700	3.828,80
Slojnice za Hiter	20x20: K-800	3.861,60
Kork, zamašek 1A ekstra	52,00
Kork, zamašek 38x24x3A 22,00
Kork, zamašek compo 18,00
Kork, zamašek, okrasni, barvasti	42,00
Zapiralec za zamaške
Kork + kronski 12.990,00
Zapiralec za zamaške Kork, ročni 3.060,00 Zapiralec za zamaške, kronski, ročni 2.833,40
Posoda za kis, 251 4.309,20
Posoda za kis, 50 I 5.969,00
Posoda za meso, 180 I 8.875,00
Posoda za zelje, 501 5.305,40
Posoda za zelje, 2001 9.710,00
Pvc sod za vino, ležeči,	401	'7.235,20
Pvc sod za vino, ležeči,	1801	15.678,00
Posoda za tlačenje sadja, 200 I 7.295,10 Lopata za sneg, pvc 1.600,00
Lopata za sneg, alu 1.511,00
Lopata, hlevska 1.423,00
Lopata metača z ojačano konico 1.250,00 JAL Lopert trgovina ima prodajalni v Turnišču in Murski Soboti. V slednji imajo veliko izbiro rezervnih delov za generalna popravila motorjev za traktorje Zelor in Ursus.
SKZ Murska Sobota, Zadružna blagovna hiša Artikel Cena v tolarjih
Filter za vino, 10-ploščni 116.501,00
Filter za vino, 6-ploščni 86.394,00
Filter za vino, 6-ploščni, rover 62.540,00 Pretočna črpalka. Č 20 14.290,00
Pretočna črpakla Č 25 19.022,00
Stekleni baloni, 5-litrski 872,00
Stekleni baloni, 10-litrski 1.202,00
Stekleni baloni, 15-litrski 1.567,00
Stekleni baloni, 20-litrski 1.905,00
Stekleni baloni, 34-litrski 2.312,00
Stekleni baloni, 54-litrski 2.870,00
lnox, cisterne za vino, 30-litrske 12.863,00 lnox, cisterne za vino, 60-litrske 15.600,00 lhox, cisterne za vino, 100-litrske 17.811,00
lnox, cisterne za vino, 160-litrske 25.180,40 lnox, cisterne za vino, 300-litrske 39.782,30 Tulci za steklenice 4,50
Električni grelec tulcev
za steklenice 21.958,00
Lopata za sneg, pvc 1.618,00
Lopata za sneg, alu 410 2.994,60
Novoletne jelke s podstavkom,
umetne, 90 cm 1.785,00
Novoletne jelke s podstavkom, umetne, 120 cm 2.996,00
Novoletne jelke s podstavkom,
umetne, 150 cm	3.896,00
----------------------------------—
Novoletne jelke s podstavkom, umetne, 180 cm 5.912,00
Kolotonija, 1 kg 434,00
Antigerm/MS, prašek, 5 kg	3.843,70
Antigerm/MS, prašek, 10 kg	6.675,90
Brisače za vime'1.479,30 Razkužilo ptatik, 11 872,00
Kalgonit-D, 5 kg 3.406,00
Kalgonit-D, 10 kg 5.940,50
14 IZ NAŠIH KRAJEV 14. december 2000, VBIMK
Ukvarjajo se z živinorejo, predvsem z govedorejo in pridobivanjem mleka
Okoslavci razpeti med dvema občinama
Pred desetletjem in pol so bile tod opravljene obširne komasacije, danes ne primanjkuje rodovitnih njiv in večjih kompleksov
o so se izza ogla razkadile prve jutranje meglice, sem dospel v Okoslavce, kraj, ki leži na širokem dnu doline Ščavnice ob regionalni cesti Radenci-Videm. Deloma so razloženi na Okosla-
vskem Vrhu v Radgonsko-Kapelskih goricah. Največ vinogradov je vrh slemena. Na severu so vinogradniške plantaže.
K
Na koncu vasi me je že čakal Ivan Klobasa, vaški funkcionar in kmetovalec. Pred dvema letoma je postal tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Kapela, kamor spadajo Okoslavci. »Tudi mi smo se začeli ukvarjati z vinogradništvom. Imamo okrog 1,7 hektarja vinograda, drugo leto pa ga nameravamo razširiti še za hektar. Svinjereja in vinogradništvo gresta skupaj,« je še dodal.
Od njega zvem, daje v Oko-slavcih 85 hišnih številk, pri čemer je treba upoštevati tudi nekaj novih hiš in precej počitniških hišic lastnikov od drugod, ki imajo tukaj vinograde. Trenutno živi v tem kraju približno 240 prebivalcev. V glavnem se ukvarjajo z živinorejo, predvsem z govedorejo in pridobivanjem mleka. Vse bolj pa se uveljavlja vinogradnik Kuplen, ki načrtuje odprtje vinotoča. Pred desetletjem in pol so bile tod opravljene obširne komasacije, zato danes ne primanjkuje rodovitnih njiv in večjih kompleksov. Premorejo celo ovčerejo. S to donosno dejavnostjo, zlasti s prodajo jagnjedi in volne, se ukvarja domačin Hotivec. Ima več kot 50 ovac. Nekaj vaščanov pa hodi v
službo na Kapelo, v Radence, Gornjo Radgono in drugam.
Nekoč klesali mlinske kamne
»Kraj Okoslavci naj bi se imenoval po nekem Vukoslavu. Nihče ne ve, kaj je bil. Že v 15. stoletju naj bi že pisali Okoslavci. Na žalost pa iz tistega obdobja ni nobenih znamenitosti.
Nekoč so tu klesali mlinske kamne mlinšča-ke. »Od starejših sem slišal, da naj bi obstajali mlini na veter. Bila pa je tudi kovačija, ki je ni več. Zdi se čudno, da nimamo trgovine. Še pred nekaj leti smo jo imeli, vendar so jo ukinili, ker ni bila rentabilna, zato hodimo po nakupih na Kapelo ali k Sv. Juriju; na obe strani so po štirje kilometri. Spadamo v občino Ra
denci, šolarji hodijo na Kapelo in k Sv. Juriju. Težava pa je v tem, da v vasi ni veliko otrok, zatb je v Okoslavcih veliko kmetij brez naslednikov. Tudi kak gostinski lokal ali kmečki turizem bi 'prišel prav,« pravi Ivan Klobasa. Medtem pa pri Kuple-novih že načrtujejo vinotoč.
Ljudje so v bistvu razpeti med dvema občinama, to sta Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Grobove imajo pri Sv. Juriju, kamor učenci hodijo v šolo, odrasli pa k maši, medtem ko so novejši
Ivan Klobasa ponosno kaže na hidrant, ki omogoča boljšo oskrbo z vodo.
Častitljiva starost gasilskega doma.
pokopi že na Kapelskem Vrhu. Poleg tega sta pošta in telefon pri Sv. Juriju.
Ko govorimo o kraju, ne moremo mimo gasilskega doma, ki bo drugo leto praznoval 100. obletnico. Vključenih je okrog 50 gasilcev, med drugim je tudi ena mladinska desetina. »Pred nami je velika investicija, to je nakup novega gasilskega vozila znamke Mercedes, ki stane šest milijonov tolarjev. Pri tem nam zelo pomaga radenska občina. Ne smem pozabiti omeniti župana, ki ima velik posluh za naš kraj.« V kraju je še kapela, pred leti obnovljena in elektrificirana. Med obrtniki je edini mizar Pelci.
»Nekoč je bilo v Okoslavcih veliko veselic in med prvimi smo se začeli ukvaijati z diskom. Zdaj
pa ni več veselic, ki jih uvrščajo v gostinsko dejavnost. Ker je treba za to nekomu plačati, glasbeniki pa so predragi, ne zmoremo tega finančnega bremena. Je pa zato zelo aktivno planinsko društvo; ki vključuje tudi ljudi iz drugih krajev.
Voda jim pomeni življenje
»Pred kratkim smo dobili v Okoslavcih priključek na mestni vodovod, narediti pa je treba le še glavni vod do križišča, medtem ko bodo drugo leto na vrsti posamezni razvodi. Moram povedati, da smo imeli vse doslej velike probleme z oskrbo z vodo, zlasti v zgornjem delu Okosla-vec. To velja zlasti za sušno ob
dobje, pri čemer so najbolj prizadete velike kmetije, ki porabijo precej vode. Predračunska vrednost gradnje vodovoda je znašala 32 milijonov tolarjev. Ker so morali potegniti dodatne cevi, se je ta investicija podražila. Letos smo imeli veliko opravka tudi z urejanjem potoka. V ta namen smo potok močno poglobili in ga razširili ter skopali velik prepust. S tem smo potok, ki je vsako leto povzročal precejšnje poplave, temeljito očistili in zravnali. Potok, ki priteče iz Žrnave, Radenskega in Janževega Vrha, je nazadnje povzročil dosti škode v Okoslavcih, saj je bilo poplavljenih tudi veliko hlevov,« nam je pripovedoval sogovornik. V Okoslavskem Vrhu imajo že dva vodovoda. To je velika pridobitev. V bližini je Ščavnica, od koder dobivajo vodo ob suši.
»Lepo bi bilo, če bi asfaltirali makadamske ceste. Gre za nekaj odsekov. Kmalu bo za nami potekala avtocesta. Morali pa bi že začeti z rekonstrukcijo ceste Čakova-Okoslavci, ki bo verjetno priključek za avtocesto. Ta cesta se bo razširila in ovinki se bodo zravnali, dobili bomo dve avtobusni postajališči, ki ju zdaj ni. Načrtujemo tudi ureditev gozdne ceste, kije v slabem stanju. Gre za odsek v zgornjem delu Okoslavec proti Dragotin-cem, dolg približno kilometer,« razkrije načrte Ivan Klobasa.
MILAN JERŠEi
Zanimivost iz naših krajev
Naj... adventni venec
Advent je čas štirih tednov pred božičem. Pred prvo adventno nedeljo spletemo okrasne venčke s štirimi svečami. Prvo prižgemo v začetku prvega adventnega tedna, drugo v drugem, tretjo v tretjem in četrto v četrtem oziroma zadnjem adventnem tednu. Pred božičem torej gorijo vse štiri sveče.
V Voličini v Slovenskih goricah imajo kulturno društvo Presmec, ki je postavilo pred letošnjo veliko
nočjo največji »presmec« v Sloveniji, morda celo na svetu. Njihovo butaro smo predstavili v Vestniku. Tokrat pa smo se odzvali povabilu na predstavitev naj... adventnega venca. Tudi tega so postavili pred cerkvijo, izdelali so ga iz smrekovih vej, nanj pa pritrdili štiri stebričke z električnimi lučmi (baloni), ki ponazarjajo sveče. Prvi teden so prižgali le eno lučko, pred polnočnico pa bodo gorele vse štiri. Voličinski adventni najve-nec, ki so ga obesili na drog in zataknili v betonski podstavek, ima premer pet metrov oziroma obseg skoraj 16 metrov! Prepričani so, da tako velikega adventnega venca doslej ni naredil še nihče, nič pa nimajo proti, če se bodo kje še bolj podvizali in naredili še večji venec, ki bo krasil cerkev ali prostor pred nio. - Foto: Š. Sobočan
Vinska trta na pokopališču
Izpoved grobarja
a pokopališču v Negovi je grob, ki ga - poleg običajnega cvetja - krasi vinska trta. Za ta grob skrbi Anton Kramberger, ki nam je povedal zanimivost:
»V naših krajih skrbi za grob staršev tisti, ki je po njih prevzel posest. Tako tudi jaz skrbim za ureditev groba očeta in matere. Veliko let sem bil grobar v Negovi ter tako skrbel za pokope in urejenost pokopališča. Ob obiskih pokopališč sem pogrešal zelenje. Mnogi prekrijejo grob z marmorjem, da je tako z njegovim urejanjem čim manj skrbi. Grob mojega očeta in matere je
vedno v zelenju. Za to je deloma poskrbela tudi narava. Trta, ki krasi grob in že dve leti rodi, se je zasadila sama. Pustil sem jo in sedaj je grob mojih staršev edini,
ki ga krasi trta, pa četudi je samorodnica - šmarnica. Ker ptice tega grozdja ne marajo, ostane na trti do hujšega mraza.«
Foto: L. KR. I
risim , 14. december 2000
IZ NAŠIH KRAJEV
»Naše svinje imajo vedno vsaj 300 kilogramov.
Svinjo smodili s slamo
Meso je danes na mizi vse leto in koline so pogostejše
V
časih so naši predniki »kolinili« predvsem pozimi. To opravilo so imenovali domači praznik. Pripravili so pojedino in ob tej priložnosti si je pripravil kmet kakovostne sveže in prekajene mesne izdelke. Iz prašiča se je dalo in se še da narediti več kot 50 vrst prvovrstnih dobrot. In jaz sem bil tokrat priča »smojenju« svinje v
Čikečki vasi na Goričkem.
V današnjem času, ko »hodijo v službe« tudi podeželani, polkmetje, je pogosto za koline veliko manj časa, kot ga je bilo nekoč. Vse je opravljeno hitreje in celo precej drugače. Meso je pač danes pogosto na mizah vse leto in »koline« imajo drugačen »obred«;
Oni dan so kolinili pri Miho-ličevih v Čikečki vasi. Domači mesar je spretno zabodel rejeno svinjo in babica se je pohvalila: »Naše svinje imajo vedno vsaj 300 kilogramov. Drugače ni vredno koliniti...« A predno je do tega prišlo, je morala skuhati veliko litrov svinjske hrane. Tudi pujsom je namreč treba znati postreči.
Moški so na zaklano svinjo nametali slamo, zakurili in dlake šobile hitro posmojene in koža opečena. Kože torej niso snemali z nožem. Svinje »smodijo« na
širšem območju Goričkega že od vekomaj. Delo je prej opravljeno, koža pa nima cene. Sicer pa je bilo verjetno to početje včasih še bolj grobo. Šele s 16. stoletjem so začeli naši predniki uporabljati svinjsko mast.
Pri Miholičevih v Čikečki vasi so smodili svinjo. Foto: F. Š.
Za katoličane je zavetnik prašičev sv. Anton Puščavnik. In človek je svinji marsikaj naprtil. O tem zanimivo piše dr. Janez Bogataj.
Prašič in svinja sta namreč pozitivni in negativni živali, s
katerima označujemo človeške dobre in slabe strani, posebnosti, lastnosti značaja in podobno. Radi govorimo: smrdi kot svinja, ta prašička, debel je kot svinja,
svinja pijana, pokozlal se je ? prašič, prijazen kot svinja, pa tudi grob kot svinja. Na podobah novoletnih voščilnic pa se je pujs pojavil kot nosilec sreče. In prašič je demon požrešnosti in poltenosti. Tudi sv. Antona je preti
rano dajalo »poželenje mesa« in s pomočjo trdne volje se je umiril v samoti.
Prav zaradi slednjega je upodobljen s prašičem. In ta ljudska pesem je zgovorna:
»Če svet Anton me uslišal bo in dal mi bo možička,
mu vsako leto prinesla bom pitanega prešička...«
Te dni pri Miholičevih v Čikečki vasi že zori dobra gorička šunka. In hitro bo pri roki, ko bo vstopil v hišo nenapovedan gost.
F. Š. ■
Petdeset let zakonskega življenja sta praznovala Antonija in Anton Nedok s Stavešinskega Vrha. Ona seje rodila 1922., on pa 1926. leta. Po poroki sta se posvetila delu na trihektarski kmetiji. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, ki sta ju obdarila s petimi vnuki, imata pa tudi že pravnuka. Da bi gmotno lažje shajala, je Anton priložnostno delal v Avstriji, nekaj pa je zaslužil tudi s tesarstvom. Ima pa tudi prijeten in koristen konjiček: ukvarja se z mesarstvom. Tudi Antonija najde čas zase. Najrajši zaigra na diaktonično harmoniko, na katero se je kar sama naučila igrati in je kar veliko nastopala: na veselicah, gostijah, družinskih slavjih, trgatvah, ličkanju. Povedala je, da ji je najlepše, ko jo obiščejo otroci. Zelo lepo jim je tudi, ko imajo pri hiši koline. Antonija in Anton sta, kot mnogi drugi, ki niso več mladi, opustila rejo goveje živine. Še vedno pa imata nekaj svinj, kokoši in zajcev. Sta skromna in zato tudi še kar zadovoljna s kmečkima pokojninama. - L. Kr.
Na kratko
Na kratko
Kapela
V delniški družbi Kapela, ki je lani odkupila 280.000 kilogramov grozdja, bodo vinogradnikom plačali prvi obrok ob koncu tega meseca, preostala dva obroka pa v marcu in juniju prihodnjega leta.
V delniški družbi Radgonske gorice, kjer so lani odkupili 750.000 kilogramov grozdja, bodo plačali prvi obrok v januarju, naslednjega v marcu, zadnjega pa v juniju. (F. KI.)
Gornja Radgona
V Trstenjakovem domu so imeli skavti in mladi iz gornjera-dgonske župnije delavnico, n kateri so izdelovali adventne venčke. Ti zdaj krasijo številne domove.
Miklavž je obiskal Trstenjakov dom in obdarili 220 otrok. Darila za 70 prvoohajancev je prispevala skupina Familiari iz križniškega reda avstrijske Koroške. (F. KI.)
Sidoniji Reharje izpolnila zaobljubo
Zasebna ekumenska kapelica
Hvaležna vsem, ki so pomagali
Obnova regionalne ceste Radenci-Vučja vas je na vrhuncu. Dela izvajajo delavci SGP Pomgrad iz Murske Sobote s kooperanti. Naložba je vredna okrog 1,7 milijona tolarjev. Poleg cestnega odseka Radenci-Hrastje - Mota in skozi Vučjo vas zajema ta naložba tudi gradnjo priključne ceste v smeri Radenci-Sveti Jurij z ureditvijo novega krožišča pred zdraviliščem Radenci, podvoza pod železniško progo proti Kapeli in prestavitev Boračevskega potoka v Radencih. Načrtujejo tudi postavitev traktorskih stez zunaj naselij, obojestranske pločnike in razsvetljavo v naseljih. Besedilo in foto: M. JERŠE
Vestniku smo že poročali, da je imela Sido-nija Rehar iz Moravskih Toplic največjo željo, da bi zgradila kapelico na svojem zemljišču v Dolgi ulici. Želja se je pojavila 1985. leta, ko je hudo zbolela najprej za eno, nato pa še za drugo zahrbtno boleznijo. Z veliko voljo se je borila za življenje, molila in se tudi zaobljubila. Zdravstveno stanje se je izboljšalo in nastopil je trenutek za gradnjo zahvalne kapelice.
V nedeljo, 3. decembra, kije bila prva adventna nedelja pred božičem, povrh pa še svetovni dan invalidov in praznovanje 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna in bi. Antona Martina Slomška, se ji je uresničila neustavljiva želja: kapelico so povsem uredili in katoliški duhovnik g. Ivan Kranjec in evangeličanski senior g. Geza Erniša sta kapelico blagoslovila. Obreda se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, zlasti invalidov, ki so prišli tudi iz notranjosti ■Slovenije. Blagoslovljen je tudi dvajsetkilogramski zvon, na katerem je tudi napis Mir in sprava.
Da, mir, sprava, sodelovanje ljudi različnih veroizpovedi To je tudi namen kapelice, ki stajo dala
Hudo bolni Sidoniji Rehar iz Moravskih Toplic se je zdravstveno stanje izboljšalo in z veseljem je izpolnila zaobljubo: postavili so ekumensko kapelico, pred katero zlasti molijo invalidi. - Foto: Š. S.



V
Na kratko
Krog: mladi za starejše
Benedikt
Na območju upravne enote Lenart, ki zajema območje občin Lenart, Cerkvenjak, Sveta Ana in Bendikt, žive v povprečju mlajši ljudje, kot je sicer slovenska povprečna starost, ki znaša 38,6 leta. Tako je povprečna starost občanov lenarške občine 37,3 leta, cerkvenjaške 36,7 leta, svetpoanske 37,7 leta in benediške 35,3 leta. (F. KI.)
Velika Polana
V rojstni hiši pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani je muzej naprednega tiska, zdaj pa se obeta še novost: postaviti nameravajo trgovinico z izdelki, ki nastajajo na območju velikopolanske občine. Obiskovalcem - letno jih naštejejo do pet tisoč -pa bodo predstavili tudi nekdanjo ureditev kmečkih gospodarskih poslopij. (J. Ž.)
V KS Krog so imeli srečanje občanov, starih več kot 70 let. Mladi člani RK podružnične OŠ Krog in malčki iz vrtca so pripravili na tej prireditvi bogat kulturni program, v katerem so s svojim petjem, deklamiranjem, plesom in igranjem na flavto zelo razveselili svoje babice in dedke. - Mladi člani RK OŠ Krog
zgraditi in tudi sama veliko naredila zakonca Sidonija in Jože Rehar. V kapelici je sicer lesen kip žalostne Matere božje, ki je Jezusova mati, in tako jo priznavajo tako katoličani kot v reformatorskih cerkvah. V kapelici, kiji smemo reči, daje ekumenska, sta še manjša lesena kipca Marije z detetom in sv. Miklavža.
Kapelica v Moravskih Toplicah, grajena s preprostim materialom (skale), je iz dneva v dan bolj obiskana. Prihajajo zlasti invalidi in drugi bolniki ter v zamaknjenosti molijo za uslišanje.
Š. S. ■
Beltinci
V beltinski osnovni šoli so doslej zamenjali približno tretjino dotrajanih oken. Ker so trenutno na 152. mestu v državi, ki razdeljuje sredstva za te potrebe, je vprašanje, kdaj bodo dokončali to naložbo. M. J.
16
REPORTAŽA
14. december 2000,
Žena me je zapus
F ® k E
K'
___
podrtije, vam še na misel ne bi prišlo, da tam živi ČLOVEK.
7
■
Ko bi se peljali mimo tele
Franc Klemenčič v svojem domovanju v Grabono-šu nedaleč od Sv. Jurija.ob Ščavnici.



Bo Francu prinesel Jezušček topel dom ali ga bo vzel kar k sebi?
ripeljal sem se iz svetojurijske smeri in namenjen sem bil na domačijo v Grabonoš številka 32. Hiši s številkama 31 in 33 sem hitro ugledal, nisem in nisem pa mogel najti hiše s številko 32.
Povprašal sem fantiča z rumeno ruto (prvošolček pač), ki je pridirjal na cesto, a ni vedel, kje bi utegnila biti hiša s sosednjo številko. Zapeljal sem k drugi po številki sosednji domačiji, potem pa presenečenje: zelo vljudna gospa mi je povedala, da sem se malo prej peljal mimo številke 32.
»Nemogoče, saj hiše ni nikjer!«
»Res je ni. V vse povprek poraščenem sadovnjaku je ostal le še podrt hlev in v njem živi naš sosed.«
Potem je to tisto, o čemer govori pismo CSD Gornja Radgona, namenjeno svetojurijski občini:«... Franc Klemenčič,
rojen 10. februarja 1944 ... Že nekaj časa živi v nemogočih stanovanjskih razmerah oziroma porušenem svinjskem hlevu. Tako nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, strehe nad glavo, elektrike, vode, skratka lahko, rečemo, da je brezdomec oziroma .klošah z nekaj zemlje, ki jo je podedoval po pokojni materi...«
Zapeljal sem se nazaj in v grmovju zagledal streho podrtije. Potem sem seveda šel iskat Franca, kajti soseda mi je maloprej zatrdila, da je gotovo noter.
»Dober dan! Dober dan! Je kdo doma? Franc, kje si? Pridi vendar ven!« sem vabil in rotil nesrečnika, a se ni in ni oglasil. Potem sem šel iskat odprtino, skozi katero hodi
počivat in - našel sem Franca. Na glavi je imel rdečo kapo, bil je dolgolas, na sebi je imel bundo, v rokah pa je držal škorenj in ga mazal z mastjo. Vsenaokrog so bile razmetane plastenke in še veliko drugega je bilo tam. Ko je videl, da sem ga opazil, se je končno oglasil.
Nič me ni šimfal, ko sem povedal, da sem novinar, ki sem prišel, da bi mi povedal svojo zgodbo, katere objava mu morda utegne.kori-stiti. Ni in ni pa hotel priti iz svojega brloga, kajti nenehno se je izgovarjal, da čevljev še ni namazal. Potem pa sem kake pol ure z njim tudi sam delil klošarski kotiček.
Kar razgovoril se je:
»Moji starši so bili revni, saj smo živeli v hiši, narejeni iz blata. 1986. leta je umrla mati, leto dni pozneje pa oče. Tako sem ostal sam, saj se je brat poročil na sosednji Gra-bonoški Vrh, a je tudi on že umrl. 1987. leta, ko sem bil star 34 let, sem se poročil tudi jaz in vzel za ženo Antonijo iz Trnovske vas. Pred tem je bila kuharica na nekem župnišču in zelo se ji je mudilo s poroko. Pozneje sem doumel, zakaj,
kajti že po šestih mesecih je rodila sina, kateremu pa jaz nisem mogel biti oče.«
Njegovo izpoved za hip prekinjam, saj je treba našim mladim bralcem povedati, da ne'koč niso seksali vse povprek, ampak je bilo prvič na poročno noč.
»Šlo ji je torej le za to, da bo imel sin uradnega očeta. Kdo pa je bil dejanski oče, tega ne vem in je s tem niti nisem nadlegoval. Žena me je namreč kmalu zapustila z izgovorom, da ona že ne bo delala na kmetiji.«
Francu Klemenčiču iz Grabono-ša se je sesul svet. Ostal je sam. Najbrž ga je to tudi pripeljalo med pivske bratce in enkrat tudi na zdravljenje v Ormož.
»Pol Jeta sem bil tam in noben-krat me ni prišel nihče obiskat. Bolničarke so me zbadale: ,Pa tako fest fant, a nobenega obiska.' Zaradi samote sem tam celo jokal.«
Franc se je vrnil nazaj na domačijo. Blatna hiša, krita s slamo, se je kmalu podrla in preselil se je v lesen svinjski hlev, sicer pokrit z
bobrovcem, kjer je nekaj časa so-sedoval s svinjami. Potem ko je še zadnja odšla na oni svet, pa je ostal čisto sam. Nalezel se je tudi bolezni: pljučnice in astme.
»Tu vendarle ne moreš živeti,« sem ga prepričeval.
»Poleti je še kar v redu, zdaj, ko je mrzlo, ko teče in brije vse naokoli, pa je res hudo. Včasih grem k sosedi, sicer bratrančevi vdovi, a je ona še bolj bolna in še starejša od mene, zato tam ne morem ostati. K sebi me vabita sinova mojega pokojnega brata, ki sta samska in stara 32 oziroma 22 let. Včasih grem k njima ali me tu in tam obiščeta, vendar tja za daljši čas ne bom šel, saj je znano, da čestokrat niti lastni otroci ne marajo svojih ostarelih in bolnih staršev, le kako bi potem smel pričakovati, da bo nekdo imel rad tujca, ki utegne biti včasih celo nadležen.«
Franc Klemenčič je razmišljal zelo »zdravo«. Nikakor pa mu ne diši niti dom za ostarele, denimo v Lokavcih.
»Ne maram življenja v zaprtem prostoru. Želim biti na svojem, v
naravi, med domačimi ljudmi. Ko nisem ravno bolan, hodim kmetom na »tabrh« (delat). Rad bi imel kontejner, v katerem bi bila pečica na drva, ki bi me v teh zimskih mesecih toplo grela.«
Franc Klemenčič, ki je star 56 let in nekaj mesecev, je prišel z besedo na dan: kontejner - zabojnik si želi. Postavili naj bi ga na njegovem zemljišču, na njegovem svetu. To je njegova največja želja v teh predbožičnih praznikih. Mu ga bo Jezušček prinesel ali ga bo moral vzeti kar k sebi? Franc bi rajši ostal še nekaj časa na Zemlji in na zemlji, ki bo spomladi spet vsa ozelenela in spet bo slišati ptičje petje. Morda pa ga bo kdaj (ali pa celo zdaj?) obiskal tudi sicer le formalni sin, ki bi moral zdaj imeti 22 let. Nekdanje žene, ki je v drugo poročena nekje v Rušah, pa zagotovo ne bo nikoli več v Grabonoš.
Besedilo in foto: Š. SOBOČAN 8
Junak s televizij
Naima

Bumb
C"' ’
Vzdevek ga ne jezi
NA ZALOGI VAŠ
NOV! LANOS H
ože Kramberger iz Gornje Radgone je odigral glavno vlogo v televizijski nadaljevanki Halgato. Upodobil je Lainščakovega junaka Bumbaša.
»Ali ste jezni, če vas kdo ogovo
ri z Bumbašem?«
. »Ne! Če bi bil, potem vsekakor ne bi poimenoval gostilne, ki sem jo odprl na Noričkem Vrhu, Bumbaš.«
Torej, Jože Kramberger: Bumbaš v filmu, Bumbaš za prijatelje, Bumbaš gostinski lokal ... Zdi se, da potem, ko je zelo doživeto odigral, podoživel vlogo iz romana, je. nekako logično, da se od Bumbaša ni bilo mogoče ločiti.
Jože Kramberger in žena Dragica sta kupila pred leti na Noričkem Vrhu pri Gornji Radgoni vinograd in parcelo in tam zgradila gostinski lokal, ki je precej drugačen, kot smo jih vajeni, saj je opremljen
Jože Kramberger je bil odličen kot Bumbaš v filmu, zdaj pa je odličen šef lokala Bumbaš. - Foto: Š. S.
zelo po domače. Torej je veliko lesa, ki je v glavnem obdelan le grobo; potem opeke (tudi več desetletij stare), prostori so velbani, v jedilnici, ki ima štirideset sedežev (in je prav tako obokana), pa ima sprednja stena opečne »luknje«, v katerih so najrazličnejše buteljke. Tla v prostorih so prav tako opečna (ploščice). Pozoren obiskovalec bo tudi ugotovil, da je del sten ometan z blatom.
Kaj pa kuhinja? Mislim na jedila, ne na prostor, kjer jih pripravljajo. Poudarek je sicer na jedeh z žara, vendar jih pripravljajo tudi na druge načine.
Točilnica je prostor, kjer se mo
ški najraje naslanjamo. Jože Kramberger - Bumbaš oziroma njegovo osebje (zaposlil je dva, natakarja in tri kuharje) postreže pijačo tudi pri šanku, še rajši pa je, ko gost sede za mizo in tam mirno použije naročeno, saj je v točilnici sedemdeset sedežev. Nekako si prizadeva, da bi bil lokal kar čim bolj kakovosten in da bi vanj prihajali kulturni ljudje. Še pred iztekom mandata je lokal Bumbaš in njegovega lastnika Bumbaša obiskal kulturni minister Rudi Šeligo. Tudi prihod prve dame slovenske televizije Miše Molk je na vidiku. Pri Bumbašu se začenja shajati tudi pomurska kulturna elita.
Gostilna Bumbaš na Noričkem Vrhu je odprta od desete ure do polnoči, ob koncu tedna pa do druge ure naslednjega dne. Tedaj imajo tudi živo glasbo. V lokalu pa ni televizije, to pa je zelo pametno, saj v mali ekran lahko buljimo doma. V gostilne pač hodimo zato, da bi se kaj pogovorili, pojedli in spili.
Jože Kramberger, žena Dragica in sin Denis, ki končuje gostinsko šolo, imajo še veliko načrtov. Tudi del zunanjosti Ipkala bodo še uredili. Nekaj od tega bo moralo še malo počakati, da se bo gmotno stanje filmsko-gostinske družine okrepilo.
Š. SOBOČAN ■
Razprodaja vseh ostalih modelov vozil na zalogi!
R AMIN
'F IsfcfilallSallSsii Industrijska la, Murska Sobota Tel,: 02 /530-46-60
www.flamln-ms.si
IM
MOTOR
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: ____________________________________________________
Naslov pošiljatelja: ______________________________________________________
IM1K , 14. december 2000
KRONIKA
Zakaj so morali umreti?
V bolnici v Rakičanu je 8. decembra umrla 47-letna Marija Ž. iz Ormoža. Policisti PU Maribor so med zbiranjem podatkov zvedeli, daje nesrečnico 5. decembra hudo pretepel njen 50-letni mož Jožef Ž. iz Ormoža. Seveda bodo podali zoper osumljenca kazensko ovadbo.
Glede na število prebivalstva je odstotek samomorov v Prekmurju precej višji kot v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah. Nazadnje - v nedeljo dopoldne - je šla prostovoljno v smrt komaj 32 let stara N. V. iz Murske Sobote: skočila je iz najvišjega nadstropja bloka v Slovenski ulici v Murski Soboti. Prepeljali so jo v bolnico v Rakičan, vendar ji niso mogli več rešiti življenja.
Lendavski policisti so 11. decembra zbirali podatke o okoliščinah, v katerih je nenadoma umrl 53-letni občan iz Dolgovaških Goric. Zdravnica na truplu ni našla nobenih sledov nasilja pa tudi kakega drugega točnega vzroka ni mogla podati, zato je odredila medicinsko obdukcijo.
Akcija Carina zaupno
Kliči: 080 11 22
Opozorilni plakati tudi na pomurskih carinarnicah
arinska uprava R Slovenije je te dni uvedla štiriindvajseturno brezplačno telefonsko linijo 080 11 22, na katero lahko posamezniki povsem anonimno in zaupno posredujejo kakršnekoli informacije v zvezi s tihotapljenjem cigaret, alkohola, komercialnega blaga, drog, orožja ter drugega blaga, ki je predmet kršitev in goljufij v carinskih in trošarinskih postopkih.
Slovenija leži na križišču pomembnih evropskih tihotapskih poti, zato del tihotapskega blaga ostane tudi pri nas, pa ne le cigaret in alkoholnih pijač, ampak tudi naftnih derivatov. V Sloveniji obstaja tudi možnost tihotapljenja kemičnih, bioloških in radioaktivnih rizičnih materialov. Tudi tihotapljenje drog je poggsto, o čemer priča število razkritih tiohotapskih tovorov in -žal - vedno večje število mlajših odvisnikov.
Že doslej je bila carinska kontrola dokaj učinkovita, saj je’v tem letu odkrila več kot 300 trošarinskih prekrškov. Na mejnih prehodih so obravnavali dvajset večjih tihotapcev, pri katerih so odkrili 17.814.000 cigaret, 395,7 kilograma heroina, 3.355 kilogramov marihuane, 50 kosov različnega orožja in tako naprej.
Namen akcije Carina zaupno je, da v sodelovanju z javnostjo še izboljšajo rezultate carinske službe in drugih organov v boju zoper tihotapljenje. Pomoč občanov,
Preberite in - upoštevajte
Prazniki naj ne bodo krvavi
Starši odgovarjajo za otroke!
D
o dneva, ko bo nekako dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev, nas loči še dvanajst dni, toda že poka kot na fronti.
Uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času med 26. decembrom in 2. januarjem. Toda tudi v tem času je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh
Z avtom na - na tleh ležečega
V nedeljo, 10. decembra, okrog 7.30 se je peljal 28-letni avtomobilist Drago L. iz Ivanjševec iz smeri Murske Sobote v smeri Martjanec. V desnem nepreglednem ovinku v bližini motela Čarda je naletel na na tleh ležečega Tomaža B. iz Martjanec in ga ne le povozil, ampak ga je vozilo vleklo za seboj 56 metrov. Sledi prikazuje naš posnetek.
Žal je tako, da ne mine dan, da se ne bi zgodila kaka prometna nesreča. Najpogosteje jo skupijo prevozna sredstva, nemalokrat pa tudi ljudje. Saj veste: lažje in hude telesne poškodbe in žal že 24 mrtvih v prometu na pomurskih cestah. Storimo vse (vozimo po predpisih), da do konca leta krvni davek ne bo še višji. - Foto: J. Zauneker
ki vedo kaj več o tihotapcih in bodo poklicali na številko, bo še kako dobrodošla in bo prispevek k zmanjšanju števila škodljivih dejanj oziroma k prijetju tihotapcev. Sicer pa na akcijo opozarjajo tudi plakati, izobešeni na carinarnicah in drugih mestih. Tam delijo tudi žepno infokartico s številko. Za žepno obliko so se odločili zato, ker želijo, da ljudje kartico shranijo v denarnici in imajo tako rekoč vselej pri sebi številko, na katero lahko prijavijo. Akcijo ugodno
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi.
Pristojni organi (carina, policija, tržna inšpekcija) vsako leto decembra poostreno kontrolirajo spoštovanje predpisov s tega področja. Kljub preventivnim in represivnim ukrepom se vsako leto srečujemo s posledicami, ki nastanejo zaradi pirotehničnih sredstev: pogoste telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanje drugih, gmotna škoda, vznemirjanje držav
ocenjujejo tudi na murskosoboški carinski upravi. Sporočene informacije se lahko nanašajo na osebe, vozila, blago in tudi podjetja, za katera obstoji sum, da so vpletena v nezakonite posle. Pogosto v takih primerih opazimo: vozila so posebej prirejena za skrivanje in transport blaga; natovarjanje, pretovarjanje in druga manipulacija blaga se opravlja skrivaj; blago, ki ga prodajajo po nižji ceni, je običajno slabše kakovosti in prodaja poteka zunaj lokalov in prodajnih mest... Dejanska paleta sumljivih in nezakonitih okoliščin in dogodkov pa je seveda obsežnejša in pri njihovem razkrivanju bo dobrodošla pomoč občanov, navsezadnje tudi zato, ker bodo tako prispevali ne le k odkritju storilcev, ampak tudi k državnemu budžetu (več pobranih carin, trošarin in tudi kazni).
Anonimna številka carine je pri nas novost, v svetu pa ne. V Angliji, na primer, so v pol leta prejeli kar 14.000 klicev, ljudje pa so tako pomagali carinikom in svoji državi.
Š. S. I
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
ljanov, motenje miru in podobno. V času lanskih praznikov so slovenski policisti predlagali v kaznovanje pri sodnikih za prekrške 239 oseb, podali so 15 kazenskih ovadb, obravnavali 17 telesnih poškodb (zelo huda je bila v Bogojini), zasegli so 138.000 pirotehničnih sredstev (carina pa kar 750.000 kosov!)
Kako bo letos? Ugotavljamo sicer, da v zadnjih letih ne poka več toliko kot v prejšnjih, toda - poka in celo v času, ko je to izrecno prepovedano. Petarde kupujejo in mečejo tudi otroci. To pa je nevarna zadeva in preveliko tveganje. Prazniki naj ne bodo krvavi!
Vlomi, tatvine...
Romuni, ki ilegalno pridejo k nam, kar pogosto ukradejo avto in nekaterim se uspe prebiti celo do slovensko-italijanske meje in tam avto pustijo, potem pa jo mahnejo na drugo stran. Manj hitro prevozno sredstvo pa je sunil državljan Romunije: peljal se je z gorskim kolesom. No, da, če je bil športni tip, potem bi najbrž tudi z biciklom prišel do cilja, toda, glej ga zlomka, že v Odrancih so ga prijeli.
V izpostavi Centra za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih je sicer prostorska stiska, toda drugače je še kar v redu in marsikateri tujec bi kar ostal tam. Najdejo pa se tudi taki, ki so neučakani. Tako je prejšnji četrtek od tam pobegnila skupina Romunov, ki so potem kar serijsko vlamljali v počitniške hišice na območju Martjanec, a ravno velike škode naj ne bi povzročili. Drugače bi bilo, ko bi uspeli ukrasti osebni avto v Sebebor-cih. Ni šlo, so pa iztrgali avtoradio.
V neki trgovini v Murski Soboti so bili malomarni in sprejeli nič vreden bankovec za 10.000 tolarjev. Budnejši pa so bili v LB Pomurski banki v ulici Štefana Kovača, kajti hitro so zaznali, da je ponaredek. Kdo bo plačal? Ponarejen bankovec za 5.000 tolarjev so odkrili tudi v Dolgi vasi. Tam je z njim neki tujec plačal komunalno takso.
Državljan Madžarske je skušal ukrasti v trgovini Spar dva litra slovenske žgane pijače. To pa ni v redu! Le kaj bi porekli Madžari, če bi jim kak naš državljan sunil dve pik salami?
Lastnik predanovskega gostilne Victoria je tudi zbiratelj starih predmetov. V zbirki je bil tudi kolovrat. Da, bil, kajti od osmega decembra ga ni več, ker ga je nekdo ukradel. Prav gotovo ne za to, da bi nanj spet predla kaka mamca.
Človek pride kam na obisk. Potrka ali pozvoni, vošči dober dan, toda nihče se ne oglasi, vrta pa niso zaklenjena. Ne čudi, da je zaradi take malomarnosti vedno več tatvin. Prejšnji teden, na primer, je iz nezaklenjene stanovanjske hiše v Bakovcih nekdo ukradel 7.100 tolarjev. Ni veliko, a za plačilo elektrike bo dovolj.
Ko je neznanec, ki je vlomil v stanovanjsko hišo 76-letne Marija V. iz Lenarta, preiskoval vsebino omar, je ropot zaslišala 76-let-na lastnica. Ko je odprla vrata kuhinje, jo je vlomilec udaril s topim predmetom po glavi, zato je začela močno krvaveti. Vlomilec se je prestrašil in izginil.
če ste že kupili božično drevesce, a nima potrdila o izvoru, potem se je lahko zgodilo, da se plačali ukradeno jelko. V Gornjih Slavečih je namreč nekdo posekal šest smrečič in nekega Kuzemčana oškodoval za 80.000 tolarjev. Le koliko pa bi bile vredne smreke čez toliko in toliko let?
Š.S.i
Zgodilo seje...
Gornja Radgona
7.	decembra ob 11. uri se je zgodila prometna nesreča na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, ko je 79-letni voznik osebnega avta Marjan F. iz Lutverec pripeljal z neprilagojeno hitrostjo do prehoda za pešce, na katerem je trčil v 59-letno peško Romano Marijo M. s Polic, ki je prečkala vozišče. Po trčenju jo je vrglo na pokrov motorja, nato pa je padla na pločnik in se hudo poškodovala.
Rogašovci
V petek, 8. decembra, se je peljal VVerner K. ob 18. uri skozi Rogašove in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del osebnega avta, s katerim je peljala pred njim Darinka K. Ta se je v trčenju hudo poškodovala.
Gaberje
9.	decembra ob 20.10 je bila huda prometna nesreča v Gaberju. Okrog 20.10 je voznica osebnega avta Ana K. iz Lendave, ki naj bi vozila z neprimerno hitrostjo, spregledala pešca Franca F. iz Gaberja, ki je prečkal cesto zunaj prehoda za pešce, ob sebi pa je potiskal kolo. Pešca je vrglo na pokrov motorja, od tam pa na cesto, kjer je obležal s hudimi poškodbami.
Rogašovci
V nedeljo, 10. decembra, se je Magdalena Š. peljala z osebnim avtom iz smeri Kramarovec v Rogašovce, kjer je (zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje in lastnosti vozišča) izgubila oblast nad vozilom, zapeljala v obcestni jarek in trčila v nasip, nato se je vozilo obrnilo na streho. Voznica'je imela še srečo, saj se je le lažje poškodovala, hude poškodbe pa je dobil njen sopotnik - desetletni sin. Gmotna škode je za 500.000 tolarjev.
Lenart
10.	decembra okrog 17.30 je 48-letni J. K. iz okolice Lenarta ustavil v Gočovi, da bi pomagal vozniku ustavljenega avta. Ta ga je namreč potem zaprosil za nekaj goriva, češ da ima prazen tank. To pa je bila le pretveza, da bi ga oropal. Neznanec je namreč takoj zatem udaril J. K. v predel trebuha in mu vzel iz bunde 350.000 tolarjev. Potem je ropar s starim oplom izginil. Policisti ga seveda iščejo.
Mlajtinci
11.	decembra ob 14.45 se je zgodila prometna nesreča v Mlajtincih, kjer je 60-letna voznica osebnega avta Marija H. iz Martjanec zapeljala na bankino, nato pa še v betonski steber ograje stanovanjske hiše, od tam pa je avto odbilo in je trčil v sosednjo stanovanjsko hišo. Voznica se je hudo poškodovala.
Š. S. I
Miklavž razočaral
rvič v življenju sem obiskal miklavžev sejem v Murski Soboti, vendar so moje izkušnje zelo slabe: ko sem šel skozi špalir med stojnicami, mi je nepridiprav izmaknil iz vrečke Miklavže in druge sladke dobrote. Upam, da so mu teknili tudi parkeljni.
Še to bi rad povedal. Predvsem starejše ljudi bi rad opozoril, da ne prodajajo delnic raznim potujočim agentom, da ne bi tako naivno izpadli kot jaz. Mercatorjeve delnice sem namreč prodal po 3.000 tolarjev, zdaj pa so po 20.000 tolarjev. Poverjenik s ptujske firme Tik Tok, ki zastopa posredniško družbo Boks iz Ljubljane, mi je poslal od obljubljenih 170.000 tolarjev, kljub milijonskemu zaslužku, le 130.000 tolarjev. Ta naivnost in nepoučenost me je žal kar precej stala.
J. KAUČIČ, Lomanoše ■
18
ŠPORT
14. december 2000, fiSIHI
Šport od tod in tam
Nogomet - Izžrebani so bili pari tretjega kroga pokalnega tekmovanja na območju MNZ Murska Sobota, ki ga bodo odigrali spomladi. Člani: Bakovci: Veržej, Rakičan : Beltinci, Čarda : Grad, Cankova : Apače, Lesoplast je bil prost. Mladinci: Beltinci : Slatina, Apače : Grad, Mura : Bakovci in Veržej : Serdica. (FM)
Mali nogomet - V desetem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa vzhod je ekipa Mak Cola iz Jurovskega Dola premagala Križevce s 7 : 4 (Kolbl, Horvat, Nemec, Heric). Ekipa Slovenskih goric iz Voličine pa je premagala Marco Polo iz Murske Sobote s 6 : 2 (Hajdič, Jambrošič) (NŠ)
Mali nogomet - V Murski Soboti je bilo tekmovanje v zimski ligi malega nogometa na odboj za mladince. Sodelovale so štiri ekipe. O zmagovalcu je odločala razlika v zadetkih, saj so Dravograd, Maribor in Mura dosegli po 6 točk. (FM)
Mali nogomet - NK Bakovci organizira v soboto, 16., in v nedeljo, 17. decembra, ob 16. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti novoletni turnir v malem nogometu. Pristopnina je 10.000 tolarjev. Žrebanje ekip bo v petek, 15. decembra, ob 18. uri na igrišču NK Bakovci. (FM)
Namizni tenis - Na drugem državnem odprtem mladinskem turnirju, ki je bil v Preserju, je sodelovalo 65 igralcev iz 22 klubov. Od pomurskih igralcev je bil najuspešnejši Ocepek, ki je zasedel tretje mesto. Ropoša se je uvrstil med prvo šestnajsterico. (MU)
Namizni tenis - Na kvalifikacijskem turnirju v Murski Soboti za ekipnp državno prvenstvo mladincev je zmagala med petimi ekipami (sodelovale so tri pomurske ekipe) ekipa Moravskih Toplic Sobote (Ropoša, Ocepek, Roudi, Fridrih). Kerna iz Puconec je bila tretja, Radgona pa četrta. (MU)
Namizni tenis - Začelo se je prvenstvo v treh ligah Medobčinske namiznoteniške zveze Ljutomer. Rezultati - 1. liga (1. kolo): SIP servis I.: Avtoprevozništvo Tušek 6 : 0, SIP servis I: Demark 6 :1 in Kapital : Kamenščak 6:4. 2. liga (1. kolo): Ograje Mihalič : Branoslavci 13 : 6, Loko I: Loko II 6 : 4, SIP servis III: TEN 6 :0, Servis Zadravec: Ograje 2:6.3. liga (1. kolo): Lukavci : Cven 6 : 3, Bunčani: Vučja vas II 2 : 6, Branoslavci II: Montaža Lešnik 5 : 5 (NŠ)
Košarka - V enajstem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je ekipa Miarte Lindau v Lendavi visoko premagala Ptuj s 85: 58. Strelci: Tratnjek, 24, Feher, 20, Cor, 16, Zrna, 10, Gasparič, 7, Neuvirt, 6, in Žižek, 2. (FB)
Badminton - V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni turnir v badmintonu. Med 67 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi mladi Lendavčani in dosegli lep uspeh, saj so zmagali v vseh kategorijah. Nika Koncut je zmagala v kategoriji U-10 in U-12, Mišo Žalik je zmagal v U-10, drugi pa je bil v U-14, Rok Činč pa je zasedel prvi mesti v U-12 in U-14. (FB)
Judo - Gorazd Recek, član Judo kluba Lendava, je sodeloval na evropskem mladinskem prvenstvu v judu v Nikoziji na Cipru, vendar ni uresničil svojih napovedi. V prvem koju je bil prost. V drugem kolu je izgubil s predstavnikom Slovaške, v repasažu pa še s Špancem in se poslovil od nadaljnjega tekmovanja. (FB)
Četrti izbor romskih športnikov
Marinko Šarkezi drugič športnik Romov
Zveza Romov Slovenije Murska Sobota je razglasila v grajski dvorani v Murski Soboti že četrtič najboljše športnike Romov za leto 2000. Za najboljšega športnika je bil drugič zapored izbran Marinko Šarkezi s Pušče, nogometaš državnih prvakov Maribora. Drugo mesto je zasedel nogometaš Korotana Adamo Baranja, tretje nogometaš Korotana
Simon Baranja, četrto nogometaš Beltinec Jože Kokaš, peto nogometaš Beltinec Zdravko Cener in šesto nogometaš Tromejnika iz Kuzme Emil Kovač. Za najboljšo športno ekipo so drugič zapored razglasili Nogometni klub Roma iz Vanče vasi - Borejec pred KMN Asfalt Vanča vas, KMN Ledava iz Černelavec, KMN Pertoča, KMN Sotina in KMN
Hrabri miški iz Serdice. Za perspektivne športnike so izbrali: Daria Baranjo (OŠ Puconci), Tomislava Ši-poša (OŠ Tišina) in Tadeja Horvata (OŠ I Murska Sobota). Zlati plaketi Zveze romov Slovenije za dolgoletno delo v športu pa sta dobila Slavko Cener, predsednik NK Roma Vanča vas - Borejci, in Geza Kovač, NK Pušča. (FM)
Član komisije za izbor romskih športnikov in športni novinar Tonček Gider podeljuje priznanje drugouvrščenemu nogometašu Adamo Baranja iz Pušče, članu NK Korotan iz Prevalj. Fotografija: Jure Zau-neker
Danilo Kacijan - novi predsednik MNZ Murska Sobota
Vsem klubom enake možnosti za delo
Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota je opravila v minulem štiriletnem obdobju pomembno poslanstvo in je ena vodilnih v Sloveniji. Zlasti v preteklosti je bilo veliko narejenega na področju organiziranja in infrastrukture, saj imajo pomurski nogometni klubi lepo urejene športne objekte, tekmovanja pa potekajo brez težav. Tudi tekmovanje v 3. SNL vzhod, kjer sodelujejo samo pomurska moštva, je klub nekaterim pripombam doseglo svoj namen in prispevalo k večji popularizaciji nogometa. S temi besedami se je poslovil dosedanji predsednik MNZ Murska Sobota Tugomir Frajman, zadovoljen z delom, ki je bilo opravljeno. Za novega predsednika MNZ Murska Sobota je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Danilo Kacijan, ki je dobil med kandidati močno podporo. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem >delu in nalogah.
- Skupščina MNZ Murska Sobota je minila brez posebne razprave, to pomeni, da je bilo štiriletno delo dobro opravljeno. Kakšna je vaša ocena?
Danilo Kacijan: »V štiriletnem obdobju naše zveze je bilo precej narejenega, čeprav se zavedam, da bi lahko naredili še kaj. Vedno namreč ni vse odvisno od nas, temveč tudi od drugih dejavnikov. Mislim, da smo v slovenskem prostoru veliko naredili pri ustvarjanju pogojev za delo, zlasti pri urejanju športnih objektov. Večina naših klubov ima zelo dobre možnosti za delo in tekmovanje. Uspešno smo tudi zastopali naše interese pri NZS, rezultat je med drugim tudi tekmovanje v 3. SNL vzhod, ki jo sestavljajo klubi iz
nalogi popularizacija nogometa ter strokovno in kakovostno delo z mladimi. Brez tega si namreč ni mogoče predstavljati nadaljnjega razvoja nogometa v naši regiji.«
FERI MAUČEC
Pokal »Kuli« v Lendavi
Božično-novoletni turnir
ŠD Do konca iz Lendave organizira 5. božično-novoletni turnir v malem nogometu za pokal optike Kuli, ki bo v soboto, 16. decembra, ob 8. uri v dvorani DOŠ Lendava. Število ekip je omejeno na 24. Igralnina je 8.000 tolarjev za moštvo. Najboljši bodo dobili pokale in praktične nagrade. Žrebanje ekip bo 15. 12. ob 19. uri v hotelu Lipa v Lendavi. Informacije 041 799 284 (Ivan Koncut). (FM)
soboške in lendavske medobčinske nogometne zveze. To tekmovanje je dobro zaživelo, mislim pa, da smo nekoliko premalo naredili pri delu z mlajšimi selekcijami.«
- Omenili ste tekmovanje v 3. SNL vzhod, ki ga je dve leti vodila medobčinska nogometna zveza Lendava, sedaj pa ga vodi vaša zveza. Kako to ocenjujete kot vodja tekmovanja?
Danilo Kacijan: »Mislim, da smo lahko s tekmovanjem v 3. SNL vzhod, ki ga vodimo, zelo zadovoljni. Menimo, da je od vseh treh tretjih lig, ki jih imamo v Sloveniji, prav tekmovanje v 3. SNL vzhod najzanimivejše in najkakovostnejše, to pa navsezadnje dokazujejo tudi reprezentančne tekme 3. SNL, saj smo doslej odigrali tri tekme in v vseh zmagali. Tako se bo reprezentanca 3. SNL vzhod prihodnje leto udeležila evropskega tekmovanja ama-tarskih nogometnih reprezentanc. Tekmovanje je zelo zanimivo in kakovostno, saj so točkovne razlike med ekipami zelo majhne.« - Z izvolitvijo za predsednika MNZ Murska Sobota vas čaka zahtevno delo. Kakšne so vaše usmeritve?
Danilo Kacijan: »Kot predsednik si bom prizadeval, da bodo vsi akterji opravljali svoje delo profesionalno. Vsem klubom moramo zagotoviti enake možnosti za delovanje in tekmovanje. V okviru NZS moramo odločno zastopati interese nogometnih klubov v naši regiji. Seveda pa morata, biti naši prednostni
Mali nogomet
Grabonoš, Grom in Stavešinci
Končan je bil jesenski del prvenstva na območju medobčinske lige Gornja Radgona, ki poteka v treh skupinah.
V najkakovostnejši skupini A je naslov prvaka osvojilo moštvo Gra-bonoša, v prvi B-ligi je bilo najboljše moštvo radgonskega Groma, v drugi B-ligi pa so zaradi boljše razlike v zadetkih na prvem mestu Stavešinci, ki imajo odigrano tekmo manj. (OB)
Radgona - A-liga
Grabonoš	11 9 1 1 55:25 28
Police	11 8 2 1 48:29 26
Tokam	11 8 1 2 52:37 25
Sahara Rad.	11 7 0 4 48:32 21
Črešnjevci	11 6 1 4 54:35 19
Podgrad	11 6 1 4 39:31 19
Garfield	11 5 0 6 39:31 15
Slaptinci	11 3 1 7 50:56 10
Nasip	11 2 2 7 29:43 8
Ihova	11 2 2 7 24:45 8
Viole	11 2 0 9 33:57 6
Reflex	11 2 0 9 33:57 6
Radgona - 1. B-liga	
Grom	10 8 2 0 50:22 26
Radenska	10 7 1 2 45:30 22
Apače	10 6 1 3 54:18 19
Negova	9 5 2 2 43:28 17
Garnel	10 3 4 3 28:20 13
Zoro	9 3 3 3 20:23 12
Lešane	9 3 0 6 26:41 9
Plitvice	9 117 18:40 4
Jagoda	10 0 0 10 22:85 0
Radgona - 2. B-liga	
Stavešinci	9 7 1 1 55:14 22
Voluharji	10 7 1 2 44:21 22
Šenekar	10 7 0 3 40:29 21
Ščavnica	10 6 1 3 61:22 19
Očeslavci	10 5 1 4 38:26 16
Partizan	10 4 0 6 22:34 12
Porkis	9 3 2 4 21.24 11
Lomanoše	10 2 0 8 20:72 6
Protokol	10 0 0 10 16:74 0
Liga Goričko - prvak INA Čepinci
Končan je bil jesenski del prvenstva v ligi Goričko. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Kava bara INA Čepinci. Najbolj disciplinirano moštvo je bilo ISYP Šalovci s 3 kazenskimi točkami pred Srebrnim bregom iz Martinja, 4, Stanjevci, 6, najbolj nediscipliniramo moštvo pa Caraoke iz Markovec s 25 kazenskimi točkami. Najboljši strelec je bil Bojan Horvat (Dolič) s 33 zadetki pred Dragom Roganom (Trdkova), 29, Ervinom K6nyejem (Budinci), 28, in Zdravkom Cenerjem (Dolič),
24 zadetkov. (FM) Kava bar Čepinci 1310
Domanjševci Dolič Budinci
Neradnovci ISYP Šalovci
Trdkova Stanjevci
1310
13
13
13
13
13
13
Carioke Markovci 13
SB Mariin je Šulinci
Dolenci
Kereka Čepinci
Adrijanci
13
13
13
13
13
9
8
9
8
8
6
4
4
3
2
2 0
2 1
2 3
0 2
1 0
4 0
1
1
1
2
2
2
4
3
4
7
5
9
9
10
10
48:14 64:37
81:31 57:15
55:37 47:22 81:41 64:59 42:49 27:54
18:51 25:70 23:68
O 13 27:111
Klopčičev memorial
Torbal
V organizaciji MDSS M. Sobota je bil v telovadnici OŠ v Krogu prvi krog tekmovanja v igri z zvenečo žogo (torbal). Rezultati: Zmagi:MS 6:4 in 9 : 3 ter MS : Ljubljana 8 : 4 in 12 : 1. (TK)
Nogometna liga Si. mobil
32
31
29
27
27
26
25
18
16
12
10
7
7
0
Zmagalo Pomurje
Rokometni klub Arcont Radgona je pripravil v Radencih 14. tradicionalni rokometni turnir veteranov za Klopčičev memorial. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati:Branik 66:Rad-gona 14:9, Pomurje:Hrastnik 13: 12, Radgona:Hrastnik 15:11 in Pomurje:Brahik 66 10:4. Vrstni red: 1. Pomurje M. Sobota, 2. Branik 66, 3. Radgona, 4. Hrastnik. Za najboljšega vratarja na turnirju je bil izbran Milan Bogdanovič (Pomurje).
Cifer prvi strelec Mure
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so končali jesenski del prvenstva v nogometni ligi Si. mobil na devetem mestu lestvice med dvanajstimi moštvi. Na osemnajstih odigranih tekmah so petkrat zmagali in petkrat igrali neodločeno ter osvojili 20 točk, kolikor jih imata tudi moštvi Kopra in Tabora iz Sežane. Z eno točko več pa sta pred Muro moštvi Primorja iz Ajdovščine in Korotana iz Prevalj. Sobočani, ki so okusili slast prve zmage šele v osmem kolu prvenstva, so doma premagali Koper, Publikum iz
Cšlja, Tabor iz Sežane in Primorje, v gosteh pa so premagali Primorje v Ajdovščini. Neodločeno so doma igrali s Korotanom iz Prevalj, z Rudarjem iz Velenja in Dravogradom, v gosteh pa s Korotanom in Rudarjem. Mura je osvojila na domačem igrišču 15, na gostovanjih pa 5 točk. Zaradi slabih rezultatov so v jesenskem delu prvenstva nogometaše Mure vodili trije trenerji: Zlatko Kranjčar iz Zagreba, Slobodan Djurič iz Radgone in Luka Bo-načič iz Splita. Za jesenski del prvenstva je bilo značilno, da so bili
Sobočani izredno neučinkoviti, saj so skupaj dosegli 18 zadetkov, to pa je daleč manj kot druga moštva. Zanimivo je tudi, da je bil v prvem delu prvepstva najboljši strelec obrambni igralec Cifer, ki je dosegel 5 zadetkov, sledijo: Mesarič, 4, Gajser, 3, Kopunovič, 2, Žilavec, 2, Adjei in Grizold, po enega. Zaradi neučinkovitosti je Mura izgubila nekaj dragocenih točk. Upajmo, da bodo predvidene kadrovske spremembe pri Muri prinesle boljše rezultate, ki jih pričakujejo zvesti navijači. (FM)
Nogometna liga Si. mobil 2000/2001
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
1. Olimpija		3:1	3:1	5:0	2:0	3:1	3:3	5:1	3:0	2:2	2:3	3:2
		-	0:5	-	1:1	1:4	-	2:3	3:1	-	5:1	4:2
2. Maribor	1:3		2:0	1:1	0:0	5:0	2:1	1:3	2:1	2:1	3:1	2:0
	-		1:2	3:0 ■	-	3:3	0:4	4:2	-	4:0	-	1:1
3. Gorica	1:3	0:2		0:1	1:1	0:4	0:1	4:1	1:0	2:0	2:2	4:2
	5:0	2:1		-	1:0	1:2	-	-	3:0	2:2	2:1	-
4. Dravograd	0:5	1:1	1:0		2:0	3:1	3:1	4:0	1:1	2:3	1:2	0:1
	-	0:3	-		2:2	2:0	-	2.0	3:1	-	2:2	2:3
5. Rudar	0:2	0:0	1.1	0:2		2:0	3:1	1:0	1:1	2:3	3.2	1:0
	1:1	-	0:1	2:2		-	-	4:0	1:1	-	0:2	6:2
6. Publikum	1:3.	0:5	4:0	1:3	0:2		2:2	0:2	2:4	2:0	3:1	0:0
	4:1	3:3	2:1	0:2	-		2:0	-	-	0:0	-	3:2
7. Primorje	3:3	1:2	1:0	1:3	1:3	2:2		0:3	1:2	2:0	0:0	1:0
	-■	4:0	-	-	-	0:2		1:1	0:3	2:2	1:1	3:0
8. Korotan	1:5	3:1	1:4	0:4	0:1	2:0	3:0		0:0	2:0	4:0	1:3
	3:2	2:4	-	0:2	0:4	-	1:1		0:0	2:3	-	-
9. Mura	0:3	1:2	0:1	1:1.	1:1	4:2	2:1	0:0		1:0	0:1	1:3
	1:3	-	0:3	1:3	1:1	-	3:0	0:0		-	1:6	-
10. Koper	2:2	1:2	0:2	3:2	3:2	0:2	0:2	0:2	0:1		2:1	3:0
	-	0:4	2:2	-	-	0:0	2:2	3:2.	-		1:1	0:1
11. Tabor	3:2	1:3	2.2	2:1	2:3	1:3	0:0	0:4	1:0	1:2		^:3
	1:5	-	1:2	2:2	2:0	-	1:1	-	0:1	1:1		-
12. Domžale	2:3	0:2	2:4	1:0	0:1	0:0	0:1	3:1	3:1	0:3	3:4	
	2:4	1:1	-	3:2	2:6	2:3	0:3	-	-	1:0	-	
risw , 14. december 2000
ŠPORT
19
Mali nogomet
Prvo mesto Gloriji Ižakovci
Začelo se je drugo tekmovanje malega nogometa v zimski ligi občine Beltinci, kjer sodeluje 16 moštev, ki so razdeljena v dve skupini, organizira pa ga Športna zveza Beltinci. V skupini A so bili doseženi naslednji rezultati: Lissa Dokležovje :Gančani 3:2, Lipa:Meteor Melinci 1:0, Gloria Ižakovci:Lipovci 5:1, Bratonci:Beltinci mladina 2:6, Lissa :Lipa 2:1, Gančani:Beltinci mladina 2 : 4, Lipovci: Bratonci 4 ; 2, Meteor : Gloria 1 : 4, Beltinci: Lipovci 1 : 3, Brataonci: meteor 1:7, Gloria : Lissa 4.3 in Lipa Gančani O : 2. Prvo mesto je zasedla Gloria Ižakovci z 9 točkami pred Beltinci mladina 6, Lisso Dokležovje 6, Lipovci 6, Meteor Melinci 3, Gančani 3, Lipa 3 in Bratonci brez točke. (FM)
Odbojka
Pričakovana zmaga Pomurja
V prvem kolu drugega dela prvenstva (deseto kolo) v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti, ki je nastopilo brez poškodovanega Tota, po pričakovanju premagalo ekipo Šempetra s 3 : O (25 : 16, 25 : 22, 25 : 14). Sobočani so bili ves čas boljši tekmec, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Gostje so le na začetku drugega niza nekaj časa vodili s štiri točkami prednosti. Ko je že bila zmaga domačinov zagotovljena, je trener Peljto v igro poslal mlade igralce Verena, Kovačeca in Zakpjča. Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Ke-rec, Čeh, Kovačec, Najdič, Zako-jč, Topovšek, Veren, Fujs. (FM)
Dvoranski hokej ____
Dekleta Triglava druga v Zelini
V Zelini na Hrvaškem je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju za moške in ženske. Med šestimi
ženskimi ekipami so nastopile hokejistke Triglava iz Predanovec in dosegle lep uspeh. Premagale so Zrinjevac s 5 : O, Mladost s 3 : O in Jedistvo s 3 : O, v finalu pa izgubile z Zelino z 1 : 2 in zasedle drugo mesto. Najboljša strelka na turnirju je bila Anja Cipot (Triglav), ki je dosegla 6 zadetkov. Med 12 moškimi pa sta sodelovali najboljši sloven-
Tenis__________________
1. PŠZL
Trinajst M	3	3	08:1	6
Radio Viva	3	3	0 8:1	6
TK M. Sobota	3	2	16:3	4
Forming	3	2	1 5:4	4
TK Hoče	2	1	12:4	2
Savox	3	0	3 2:7	0
Pomurka	2	0	21:5	0
TK Radenska 3 2. A PŠTL		0	31:8	0
MIR Radgona	3	3	07:2	6
SKP Radgona	3	3	06:3	6
Electrum	3	2	17:2	4
Rebel	3	2.17:2		4
TK Ljutomer	3	2	17:2	4
ABC Pomurka	3	2	16:3	4
Zav. Triglav	3	1	22:7	2
Bintel	3	0	31:8	0
UJV M. Sobota	3	0	31:8	0
Geotim	3 2. B PŠZL		0	31:8	0
ŠD Lo-Ko	3	3	07:2	6
Pomurka DZU	3	2	17:2	4
TK Radenska II3		2	15:4	4
Val Ljutomer	3	1	2 5:3	2
Pintari	3	1	2 4:5	2
Bistro Joy	3	1	2 4:5	2
UJV M. S. II	3	1	23:6	2
MTS Radenci	3	0	30:9	0
V Murski Soboti je bil prvi turnir v zimski ligi malega nogometa na odboj. Med štirimi prvoligaškimi moštvi iz severovzhodne Slovenije je sodelovala tudi soboška Mura, ki pa je zasedla zadnje mesto. Mura je igrala s Korotanom 3 : 3 (Erniša, Prednik, Mesarič) ter izgubila z Dravogradom 4 : 8 (Mesarič 2, S. Žilavec, Grizold) in z Mariborom 7 :10 (S. Žilavec 3, Mesarič, Grizold, Prednik, Ristič). V finale se je uvrstila ekipa Maribora. Vrstni red: 1. Maribor 9, 2. Dfravograd 6, 3. Korotan 1 in 4. Mura 1 točko. (FM, fotografija: JZ)
Ljutomerčanke petič izgubile z 2 : 3
V desetem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera gostovala v Novem mestu. Zmagale so domačinke s 3 : 2 (17 : 25, 25 : 20, 25 : 20, 21 : 25, 16 : 14). To je bil peti poraz Ljutome-rčank z 2 : 3. Z malo sreče bi lahko zmagale Ljutomerčanke, saj so pri rezultatu 14: 13 v petem niso izkoristile zaključne žoge. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tre-tinjak, Kodila, Pirher, Drevenšek, Vrbnjak, Vrbančič, Šoštarič, Oletič, Jureš, Moreč. (NŠ)
ski ekipi Lek iz Lipovec in Triglav iz Predanovec. Lek je zasedel osmo, Triglav pa deveto mesto. (FM)
Športni obrazi
Maja Uršič - perspektivna judoistka
V pokrajini ob Muri imamo nekaj zelo talentiranih in perspektivnih judoistov in judoistk, ki s svojimi dosežki, ki so rezultat načrtnega dela, vedno bolj razveseljujejo in opozarjajo nase. Med te prav gotovo sodi trinajstletna' Maja Uršič iz Murske Sobote, članica Judo kluba Murska Sobota.
Maja Uršič stanuje blizu igrišča pri soboški tretji osnovni šoli, zato je lahko opazovala vadbo mladih v belih kimonih različnih barv, se navdušila in se jim pridružila. Z judom se je začela ukvarjati pred petimi leti pri Judo klubu Murska Sobota. Pred tremi leti je prvič postala državna prvakinja in od takrat naprej osvaja naslove državnih prvakinj v svoji kategoriji kot po tekočem traku. V tem času je stala na vseh štirih državnih prvenstvih na najvišji stopnički.
Sicer pa je doslej na domačih in mednarodnih tekmovanjih skupaj osvojila več kot 50 medalj. Poleg juda pa se je uveljavila tudi v atletiki in modelarstvu. V atletiki (tek na 60 m in štafeta) je osvojila 10 medalj, lani je zmagala tudi na državnem prvenstvu v modelarstvo v kategoriji avtomodel C1, letos pa je bila tretja. Letos je zmagala na vseh 16 tekmovanjih v judu, na
Poraza Beltinec
in Ljutomera
V desetem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi sta ekipi Beltinec ki Ljutomera zopet ostali praznih rok.
Ekipa Prvačine je v Ljutomeru premagala domači Ljutomer s 3 : 1 (25 : 18, 20 : 25, 25 : 14, 25 : 18).
Ljutomer: Onišak, Pirher, A. in B. Grut, Kodila, Špilak, Mulec. Odbojkarji Žužemberka so po pričakovanju premagali Beltince s 3 : 0. Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar. (NŠ, FM)
Mariborčanke premagale Kemo
V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa Branika iz Maribora premagala Kemo iz Puconec s 3 :1 (25 : 22, 25 : 22, 20 : 25, 25 : 22).
Kerna Puconci: Mencigar, Vršič, Horvat, Zorkovič, Bukvič, Eman, Potočnik, Vlaj, Škerlak. (FM)
katerih je sodelovala, in sicer v kategoriji do 44 kg: Samobor; v kategoriji do 48 kg: Velika Gorica, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec (državno prvenstvo), Ljubljana, Gradec, Rimavska Sobota in Zel-tweg; v kategoriji do 50 kg: Lendava; v kategoriji do 52 kg: Matter-sburg, Galanta, Jesenice,.Velika Gorica, Murzzuschlag in Ljubljana.
Maja Uršič bo nadaljevala svojo športno pot pri najboljšem sloven-
Košarka
Poraza Sobočanov in Sobočank
V trinajstem kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je avstrijska ekipa Wels v M. Soboti premagala Pomurje Skiny z rezultatom 82:45(29:63, 14:47,9: 26). Sobočanke, ki so nastopile brez Orijeve in Svetinove, so igrale v prvih dveh četrtinah podrejeno vlogo, saj niso mogle ustavljati visokih in boljših gostij. V zadnjih dveh četrtinah, so domačinke zaigrale boljše, vendar se visokemu porazu niso mogle izogniti. Strelke: Ke-rečeva, 14, Horvatova, 14, Puše-njakova, 6, Moravčeva, 6, in Gli-šičeva, 5.
V enajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Nova Gorica premagala Radensko Creativ iz Murske Sobote z rezultatom 97 : 84 (66 : 52, 48 : 36, 28 : 22). Gostitelji so si že v prvih dveh četrtinah zagotovili prednost 12 točk, ki je bil dovolj za zmago, saj vodstva niso izpustili iz rok. Strelci: Novak, 16, Maje, 13, Meško, 12, Besediš, 12, Žakula, 9, Bratkovič, 6, Ulaga, 6, Želj, 6, Niderl, 4. (FM)
skem Judo klubu Sankako iz Celja, kjer bo tudi obiskovala srednjo elektro šolo. Želi si in tudi volje ji ne manjka, da bi se dalje izpopolnjevala, za kar bo imela v Celju vse možnosti, saj bo njen učitelj trener državne ženske reprezentance Marjan Fabijan. Upa, da bo s svojimi uspehi nadaljevala in se čez čas znašla na olimpiadi, saj je to njena velika želja.
FERI MAUČEC
Strelstvo____________________
Dušan Ziško tretji, Turk četrti
V organizaciji SD Štefana Kovača je bil v Turnišču tretji turnir v prvi državni strelski ligi v tekmovanju z zračno puško. Med 36 strelci in strelkami iz 12 strelskih društev je zmagala olimpijka Natalija Prednik (Ruše) s 594 krogi pred Rajmondom Debevcem (Olimpija), 589. Izvrstna sta bila Dušan Ziško (Tišina) in Miro Turk (Ljutomer), ki sta zasedla s 588 krogi tretje in četrto mesto. Tomaž Kerčmar (Pomurka) je bil s 586 krogi osmi, Milan Sve-tec (Radgona) s 583 deseti, Maja Dular (Pomurka) s 581 štirinajsta, Božidar Draškovič (Turnišče) s 580 šestnajsti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 580 osemnajsti in Robi Markoja (Turnišče) s 580 krogi devetnajsti. Ekipno je zmagala Olimpija s 1752 krogi, Pomurka Ml Murska Sobota je bila s 1739 krogi peta, ŠK Turnišče s 1738 šesti, KF Tišina s 1737 sedmi, Ljutomer s 1730 osmi in Radgona s 1726 krogi deseta. Najboljši Izidor Hreščak
V Turnišču je bil tretji turnir v streljanju z zračno puško v drugi državni strelski ligi. Med 36 strelci je zmagal Izidor Hreščak s 587
Rokomet_____________
Dobra igra v drugem polčasu
V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v državni moški rokometni I. B-ligi je ekipa Kroga Bakovci v Murski Soboti prepričljivo premagala Cimos iz Kopra z 29 : 21 (12 : 12). Po izenačenem prvem polčasu so gostitelji v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in povsem nadigrali goste. Junak srečanja je bil vratar domačinov Boštjan Hanc, ki je ubranil vrsto nevarnih strelov. Kot strelca pa sta se izkazala Aleš Kolmanko in Andi Sapač. Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 7, Ovsenjak 2, Hegeduš, Horvat, A.
Namizni tenis_________________________
Težka zmaga Sobočanov
V prvem kolu tekmovanja v ligi Interpokal so igralci Moravskih Toplic Sobote premagali nemško ekipo PSV Muhlhausen, vendar težje, kot je bilo pričakovati. Gostje, ki so nastopili z dvema Čehoma in Poljakom, so kakovostna ekipa, saj je zasedel njihov igralec Schenk iz Češke, ki ima dvainštirideset let, na zadnjem veteranskem evropskem prvenstvu tretje mesto. Tako je imel najboljši Sobočan Karkovič v prvi partiji z njim težko delo. Za gostitelje je bila pomembna zmaga mladega Koščaka nad Poljakom Stefanskim, odločilna pa zmaga dvojice Karkovič - Koščak. Sobočani so se tako kot lani uvrstili v osmino finala. Kdo bo njihov nasprotnik, bomo lahko izvedeli šele v prvi polovici januarja prihodnjega leta.
Moravske Toplice Sobota : PSV Miihlhausen 4 : 2 (Karkovič : Schenk21:18, 22:20, Koščak: Stefanski 21:19, 21:18, Kocuvan :To-maniec 21:13, 15:21, 9:21, Karkovič-Koščak : Schenk-Tomaniec 18:21,21: 15, 21: 10, Koščak : Schenk 12:21, 18:21, Karkovič : Tomai-nec 22:20, 21.12).	M. U.
Judo	______________
Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Dugave v Zagrebu so sodelovali med 349 tekmovalci iz treh držav tudi tekmovalci JudS kluba Lendava, Kluba borilnih veščin Lendava in Judo kluba Murska Sobota. Med predstavniki Judo kluba Lendava je bil najuspešnejši Dominik Dominko, ki je zasedel v svoji kategoriji prvo mesto. Veronika Dogar in Blaž Mlinarič sta bila tretja. Med predstavniki Kluba borilnih veščin Lendava sta se najbolje odrezala Doris Žunič (48 kg) s prvim in Sebastjan Čirič (nad 42 kg) z drugim mestom. Od tekmovalcev Judo kluba Murska Sobota je zasedel Denis Ščančar (46 kg) tretje mesto. (FB, FM)
V Murski Soboti je bil sklepni pozivni turnir Pomurja v judu za nižje kategorije. Skupni zmagovalci so postali - 21 kg: Žiga Kotnjek (ŠBV Lendava); 38 kg: Tilen Apšner (MS); 48 kg: Sebastjan Čirič (ŠBV Lendava) in nad 48 kg: Črt Bezjak (MS). Druga mesta so zasedli: Uroš Kaučič (27 kg), Luka Pejnovič (34 kg), Grega Zrim (48 kg) in Tadej Pušnik (nad 48 kg), vsi Murska Sobota, ter Luka Kotnjak(38 kg) iz Lendave. Tretji so bili: Julija Fajhtin-ger (21 kg), Aljaž Bednar in Jabob Bprovšak (27 kg), Marko Kavaš in Mario Kramberger (30 kg), Samo Bojnec (34 kg), Niko Jankovič in Karin Kerec (38 kg), Leon Zver (48 kg) In Dominik Klekl (nad 48 kg), vsi Murska Sobota, ter Laura Prendel (34 kg) iz ŠKB Lendava. (FM)
krogi. Gorazd Kocbek je zasedel s 576 krogi deveto, Hannes Hirsc-hegger (vsi Janko Jurkovič) pa s 575 krogi enajsto mesto. Borut Flegar (Tišina) je dosegel 560 krogov. Ekipno je zmagal Marok iz Sevnice s 1748 krogi pred Jankom Jurkovičem Videm, 1738 krogov. Druga ekipa Tišine je zadela 1668 krogov. Drugi pokal občine
Turnišče
SD Štefana Kovača iz Turnišča je pripravilo 2. mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine Turnišče. Sodelovalo je 48 strelcev iz treh držav. Ekipno je zmagala SD Alojza Hohkrauta pred Dunajem, obe ekipi sta dosegli 1756 krogov. SD Pomurka Ml Murska Sobota je zasedla s 1739 krogi peto, SD Kolomana Flisarja Tišina s 1736 šesto, SD Štefana Kovača Turnišče pa s 1730 krogi sedmo mesto. Med posamezniki je zmagal Damjan Kandare (Brest) s 696,7 kroga. Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) je bil s 689,6 peti, Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 688,5 šesti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 687,1 osmi in Robi Markoja (Turnišče) s 586 krogi enajsti. (FM)
Vereš 3, S. Buzeti 1, D. Buzeti 1, A. sapač 7, Zanjkovič 3, L. Sapač 1, Roškar, B. Vereš. (FM)
Nova zmaga Arconta
V dvorani Tabor v Mariboru je bila prvenstvena tekma druge državne moške’rokometne lige vzhod med Mariborom in Arcontom iz Gornje Radgone. Zmagali so Radgončani z visokim rezultatom 38 : 15(18:9). Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun 1, Petraš, Pintarič 4, Hojs 2, Smolko 4, Zorko 9, Trbuc 8, Fartek 1, N. Klun 9, Bogdanovič.
20
MULARIJA
14. december 2000, fiilS

AIDS. Veliko razmišljanja ti dajo te štiri črke. Lahko bi rekli, da je to bolezen našega tisočletja.
V našem razredu smo pred kratkim gostili zdravnico, ki nam je podrobneje opisala to bolezen. Komaj sedaj sem se začela zavedati, kaj sta sploh HIV in AIDS. Prej sem bila mnenja, da je to pač še ena bolezen, ki je razširjena po vsem svetu, nikoli pa nisem pomislila, kaj bi naredila, če bi se tudi jaz okužila z virusom HIV in pozneje z aidsom. Ne vem, ali bi preživela to depresijo; nikoli se ne bi mogla sprijazniti z boleznijo. Sploh si ne morem predstavljati, kako bi se počutila, če bi se me vsi izogibali, kazali name s prstom in govorili: »Glej, tam gre tista z aidsom!« Ne vem. res ne vem, kaj bi storila. Najverjetneje bi se odselila nekam, kjer me nihče ne bi poznal in nikoli ne bi zvedel, da sem HlV-pozitivna. Po drugi strani pa nikoli ne bi obsojala človeka z aidsom. Družila bi se z
6il učitelj, (ica)
- Otroke bi veliko naučila. V šolo bi povabila tudi starše. (Katarina Hozjan)
- V šoli bi vadila karate. (Leon Vukan)
- Otroci bi morali veliko brati. (Brigita Zemljič)
- Pri kontrolni nalogi bi otrokom vse povedal. (Tadej Rankovec)
- Otrokom bi kupoval sličice Pokemon. (Damir Pohorec)
- Bil bi zelo strog do tistih, ki divjajo. (Tadej Vidnar)
- Bila bi stroga učiteljica. (Martina Ornik)
UČENCI 3. RAZREDA, OŠ STOGOVCI
njim kot prej, saj te tak človek ne bi okužil, če bi te pogledal v oči ali te prijel za roko. Spomnim se tudi nekega slavnega pevca, mislim, da mu je bilo ime Fredy Mercury, ki je imel aids, toda vsi so radi prihajali na njegove koncerte.
Nekatere ljudi pa zaradi aidsa popolnoma osamijo. Res mi je žal zanje. Toda po eni strani so si mogoče krivi sami, ker se niso zaščitili. Dandanes je že toliko možnih načinov, da se zaščitiš, zato si pravi norec, če se okužiš. Največkrat se to zgodi med spolnim odnosom, najboljše zaščitno sredstvo pa je kondom, ki ščiti tudi pred nosečno-stjo. Obstajajo pa še druge možnosti za okužbo. Uživalci drog si sposojajo igle, in ko se eden okuži, se virus širi kot po tekočem traku. Nevarno je tudi, če se okužen človek poškoduje in mu ti oskrbiš rano, ob tem pa imaš tudi sam na roki kakšno ranico, na katero nehote pade kapljica krvi s poškodovane in okužene osebe.
Veliko je še stvari, ki bi jih lahko razlagala, in veliko je tudi stvari, ki jih še moram spoznati, da bi zares vedela kar največ o tej nevarni bolezni našega stoletja. Zaščititi pred njo pa se bom vsekakor znala.
JELKA POZVEK, 8. B.
OŠ I MURSKA SOBOTA
laui
Končno pravi dan. Z rolerji se odpravim na obisk k prijateljici v Nedelico.
Ko prispem tja, ugotovim, daje hiša polna ljudi, zunaj pa me veselo pričaka psička Tera. Ob vstopu v hišo vidim, da sta tam tudi Petrin brat Matej in njena prijateljica Tanja. Ob pogledu na Mateja bi se mi srce skoraj ustavilo. Posedejo me namreč zraven njega, jaz pa sem vedel, da je nekdanji narkoman. No, kmalu pa spoznam, da je čisto v redu fant, kljub nevšečnostim, ki jih je doživel.
Drugič se srečava na Petrini poroki. Bila je sobota. Matej je med poročno slovesnostjo v cerkvi ves čas gledal samo v tla. Po maši se odpravimo v gostišče Grajski hram. Tam se Matej spomni, da je v cerkvi pozabil videokamero. Bil je videti zelo zmeden. Ga je bilo strah pred narkomani, ki se tam družijo? Sledi še civilna poroka, nato se odpravimo v Predanovce. Sedem poleg Mateja, da bi se spoprijateljila. Komaj zberem pogum za pogovor. Ne vem, kako naj začnem. Ali naj ga sprašujem o drogi ali o čem drugem? In vprašam ga o njegovih izkušnjah, ko se je še drogiral. Odgovori mi, naj si tega nikoli, res nikoli ne zaželim, ker je preveč hudo. Pripoveduje mi o iglah, seksu, krajah ... Pomislim na aids in se sprašujem, kaj če je tudi on okužen.
. Ura odbije enajst, ko mi mama in ata povesta, da moram domov. Bil sem žalosten, saj sem končno spoznal novega prijatelja. Preden odidem, pristopim k njemu in njegovi mami ter mu prišepnem: »Ko boš spet prispel domov, me pridi obiskat. Saj veš, Petra ima naslov. Zdaj pa čao!«
Še danes mislim na to srečanje in premišljujem, ali bo res pravi prijatelj.
TINE RACMAN, 8. B, OŠ I MURSKA SOBOTA
TOM pr- ZPMS
MEZMAČ1H KUC • VSAK OAN 00 >2* OO W
bočiti ^.mo. bička
Nekega dne je biološka učiteljica prinesla v razred hrčka. Pogledala ga je in rekla, da je ženskega spola. Bil je zlate barve, zato smo mu dali ime Zlatka. Prvi dan jo je bilo strah. Ko smo prišli drugo jutro v šolo, je ni bilo več. Stekli smo povedat učiteljici. Potem smo jo začeli iskati. Eden od sošolcev jo je našel za omaro. Začeli smo jo loviti. Prijel jo je prijatelj Jaka.
' Dali smo jo v škatlo. Splezala je na streho hiške in nas od tam gledala. Naenkrat je splezala dol in začela jesti. Potem je šla počivat v hiško.
DORIS HORVAT, 2. A, DVOJEZIČNA OŠ I LENDAVA
Hudi a
Tudi učenci OŠ Janka Ribiča Cezanjevci smo se aktivno vključili v praznovanje dvestote obletnice rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ustvarjali smo v različnih delavnicah ter raziskovali Prešernovo življenje in delo. Projekt smo sklenili s kulturno prireditvijo, na kateri smo peli uglasbene Prešernove pesmi, predstavili Vrbo, živalski in rastlinski svet.Gorenjske, spregovorili o Zdravljici, izvedli kviz, pripravili razstavo ...
UČENCI OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI
^očet ktak
Dober kruh se dela iz ržene moke, kvasa, soli in vode.
Peče se v peči, ki je posebej namenjena za to. Kruh je okrogle ali podolgovate oblike. Skorja je rjaye barve. Pečemo tudi beli in polbeli kruh iz pšenične moke. Ta se hitreje izsuši in je laMa prebavo. Jaz imam rajši črnega, dober pa mi je tudi beli kruh.
MARTINA FERČAK, 3. D, OŠ III M. SOBOTA
Saftez dedek
Moj dedek je bil policist, sedaj pa je upokojen.
Vsak dan me vzame s sabo k ribniku, kjer opazujeva in vcarem tudi loviva ribe. Tudi na lov me vzame s sabo. Ko sediva na preži, mi govori o srnah, srnjakih, lisicah in kunah. Včasih imava srečo, da se pride v najino bližino past kakšen gumbar, to je srnjak, ki je star tri leta in ima roge, velike od tri do pet centimetrov.
Večkrat me pelje tudi v Krašče lovit ribe. S sabo vzameva malico in pijačo ter seveda ribiško opremo. Loviva krape, some in plo-ščiče. Včasih se obesi na trnek tudi kakšna ščuka ali rak. Ko se naveličava ribariti, greva domov, kjer mu pomagam očistiti ribe.
Ko gre dedek na izlet, mi vedno ‘ kaj kupi, Imam ga zelo rad. Mislim, da je super dedek.
DOMINIK FELKAR, 4. RAZ., OŠ SV. JURIJ
^oji uev^i
Zvezdica zlata blešči, vtemninočine zaspi; daleč daleč sveti, lepo bi jo bilo imeti.
Šola se spet je začela, zvezke in knjige sem vzela; učila se bom do poletja, takrat spet bo nekaj petja.
V vrtcu se učijo, rišejo in spijo; veliko se tudi igrajo, od tega še največ imajo.
GORAN LANG, 4. RAZ., OŠ SV. JURIJ
Stres je problem, klima velik pomen. Ko se težava pripeti, se nam slabo godi. Pa kaj bi jamrali in jecljali, raje bi probleme sproti reševali, da nas ne preseneti stres, velik kot kakšen potres! MOJCA LOPERT, 8. A, OŠ BAKOVCI
babice med deu-etletkaiii
Spet je tu praznični december, poln pričakovanj, presenečenj, pozornosti... Učenci 1. b-razreda 9-letnega programa OŠ Turnišče so pred kratkim povabili na obisk in skupno igro babice. Pletli so adventne venčke,
»stoučeke« in »recike«, se pogovarjali in zabavali. (JG)
"tudi mladi imamo- težave
Tudi na naši šoli smo se v okviru otroškega parlamenta pogovarjali o težavah otrok in mladih. Da, tudi otroci doživljajo stres, bolečino, trpljenje ... Nekateri zbežijo od doma, iz šole; veliko najstnic zanosi, velik« preveč se jih predaja mamilom in alkoholu. Ugotovili smo, da se mladi morajo naučiti reševati težave in probleme tudi sami, saj smo spoznali, kako močan vpliv ima na reševanje težav posameznikova samopodoba.
UČENCI IN PEDAGOGINJA, OŠ BAKOVCI
f®ll , 14. december 2000
NA SCENI	21
- MM
V Murski Soboti kmalu šola sodobnega plesa Ples je znak življenja
Dovolimo otroku, da se zaveda svojega telesa - Svetlana in Darko bosta prekmurski prestolnici ponudila svoje znanje in navdušenost za ples
Svetlana Krstič: »Ples je pretok energije.«
Darko Vrebac: »Plesalca je treba izobraziti v celovito osebnost.«

O
troci se že zelo zgodaj zavedajo svojega telesa, to pa izražajo z neprestanim gibanjem, ki je velikokrat presenetljivo ritmično pravilno. Na žalost pa ugotavljamo, da otrok nima vedno možnosti, da bi to raznovrstnost gibanja usmerjal vzporedno s svojim razvojem, ki bi nedvomno poziti-
vno vplival na njegove čustvene in intelektualne sposobnosti.
V pokrajini ob Muri so bila tovrstna usmerjanja vedno nekoliko potisnjena ob rob; tako da so bili naši otroci v tem smislu vecjno prikrajšani, sploh če pomislimo na možnosti, ki se ponujajo otrokom v Ljubljani in Mariboru. Tokrat pa se tudi nam obeta odlična pridobitev, in sicer na področju plesa, ki bo vsekakor popestrila dogajanje v našem prostoru in predvsem otrokom ponudila možnost dodatne aktivnosti na področju izpopolnjevanja in odkrivanja svojih sposobnostih ter spoznavanja la
stnega telesa. Gre za. ustanovitev šole sodobnega plesa, ki jo bosta vodila plesna navdušenca in izkušena plesalca Svetlana Krstič in Darko Vrebac iz Murske Sobote.
Talenta se vračata z znanjem in zanosom
Svetlana je absolventka Fakultete za šport v Ljubljani, usmerila pa se je v ples, aerobiko in fitnes. S plesom se ukvarja žb od osnovne šole in v vsem tem času se je
Mmm
izobraževala na številnih plesnih seminarjih pri nas in v tujini, veliko znanja je pridobila tudi pri svetovno priznanem plesalcu in koreografu Matjažu Fariču, na fakulteti pa se je izobraževala pri dr. Meti Zagorc. Med študijem je bila povezana tudi s fakulteto za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je obiskovala predmet umetnost giba pri plesalki in koreografinji Uršuli Teržan. Svetlana ima tako sposobnosti ter znanja pedagoga in koreografa.
Darko je profesor razrednega pouka in eden začetnikov sodobnega plesa v Prekmurju. Gonilni sili tega razvoja, Matjažu Fariču, je sledil petnajst let in z njim ter njegovimi predstavami gostoval pri nas in po Evropi. Kot plesalec je sodeloval v številnih gledaliških predstavah, ki so ponesle
slovensko umetnost v svet (Šeherezada Tomaža Pandurja, Kralj Lear Dušana Jovanoviča ...). Ves čas je živel v Ljubljani, ob vrnitvi v domače mesto pa je začel tukaj tudi poučevati in v okviru šole deluje še naprej na plesnem področju.
Svetlani je postal ples del življenja in to sposobnost ter radost zelo rada daje tudi drugim. »Pravzaprav gre za neki pretok energije, prek katere dobivam ideje. Moram po poudariti, da sem bila zelo vesela, ko sem izvedela, da se Darko vrača domov. Povabila sem ga k sodelovanju, kajti vedela sem, da bo s svojimi izkušnjami in predanostjo temu delu kar precej pripomogel k oblikovanju kakovostnejšega programa. S tem želim dati našemu prostoru
nekaj zanimivega, nekaj, česar še nima,« poudarja Svetlana. Darko pa dodaja: »Ko sem slišal, kaj pripravlja Svetlana, sem bil zelo navdušen. Pred dvajsetimi leti, ko smo plesali pod Faričevim vodstvom, smo bili najboljša amaterska plesna skupina v Sloveniji, ko pa smo začeli študirati, je vse zamrlo. Zdaj pa bo treba začeti od začetka, saj pri nas ljudje še niso navajeni na kaj takega, zato bova morala biti toliko vztrajnejša, da dokaževa smiselnost razvoja sodobnega plesa v regiji.«
Otrokova potreba po gibanju
Sicer pa sta oba polna zagona, zelo sta se potrudila tudi pri urejanju prostora. Šola
bo delovala v prostorih centra Bergo v Murski Soboti, in sicer v okviru Zveze kulturnih društev Murska Sobota, potekala bo v popoldanskem času, ob večerih pa bodo na urniku še ure aerobike-. Svetlana poja-snjuje.kako pomembna je tudi oprema prostora, treba je ustvariti ambient, ki bo privabljal, ki bo vzbujal prijetno, motivacijsko počutje.
»Tako lahko prek plesa drugače začutiš, še posebno pride to v ospredje pri otrocih, ki so zelo dojemljiva bitja,« je prepričana Svetlana. »Poudariti je treba, da tovrstni ples ni takšen, kot ga že vsi poznamo. Sodobni ples pusti otroku lastno pot ustvarjanja, ne gre za avtomatizirano ponavljanje enih in istih gibov; ob gibanju se
naučijo misliti, spoznavati in čutiti svoje telo. Tako plesalca izobraziš v osebo, ki posluša svoje telo,« razlagata sogovornika. Osnova so elementi klasičnega baleta in drugih sodobnih plesnih tehnik. Svetlana in Darko poudarjata, da bosta vsakogar, ki bo pokazal talent, tudi naprej usmerjala in poskušala zagotavljati čim bolj kakovostno izobraževanje. Njuna šola je zaenkrat namenjena otrokom od devetega leta naprej, vendar se lahko udeleži šole kdor koli, ki čuti željo po tovrstnem plesu in spozna-' vanju samega sebe.
Šola sodobnega plesa v Murski Soboti (v centru Bergo) bo začela delovati po novem letu, otvoritev prostorov pa bo v petek, 15. decembra, ob 19. uri.
DARJA TIBAOT, foto: JZi
»Naj moja kri ostane takšna kot življenje«
1	. december: dan boja proti aidsu
Prodorne misli
Pomisli, preden se ljubiš!
dravstvene šole po Sloveniji vsako leto pripravijo tekmovanje, kjer se njihovi dijaki preizkusijo v pisanju na določeno temo in tako skušajo svoja razmišljanja spraviti na papir. V lanskem šolskem letu so izbrali temo z naslovom Kri rešuje življenje, o kateri je pisalo tudi več dijakov Srednje zdravstvene šole v Rakičanu, na končno izbiro najboljšega spisa v Ljubljano pa so poslali tekst osemnajstletnega Sebastjana Žekša iz Murske Sobote.
Očitno so se na šoli prav odločili, saj so v Ljubljani prav njegov spis uvrstili med pet najboljših izmed vseh, prispelih s srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji. Ko se Sebastjan spominja nastajanja svojega pisanja, pravi, da se je želel čim bolj vživeti v problematiko, želel je razkriti vse svoje videnje o pomenu darovane krvi, o boleznih, ki jih prinaša sodobni čas, o osamljenosti, o bojazni ...Ko
liko besed, koliko stavkov in odstavkov bi lahko napisali o tej kratki besedi, ki jo imenujemo - ji rečemo kri, vendar so misli prehitre, da bi jih omrežil, jih zadržal ter izrazil..., je zapisal v svojem nagrajenem tekstu Sebastjan. Razmišljal je o pomenu krvi za življenje, načrtovanju družine in s stališča svoje stroke na zanimiv način omenil nekaj bolezni ter bralca seznanil z nevarnostmi, ki pa jih ob napredku medicine zlahka premagujemo. Hkrati pa je na pohodu še kar nekaj bolezni (kot npr. aids), proti katerim se že nekaj časa (zaenkrat še) neuspešno borimo. Sebastijan se je ob tem spomnil tudi svojih vrstnikov, kijih vzgajata denar in ulica, ki jim igla in mamilo pomenita več kot življenje. Ob tem si je zaželel, da bi njegova kri ostala takšna, kot je njegovo življenje, da bi njegova pamet, srce in duša ostali mirni in sproščeni in da bi mu leta in življenje tekla počasi, sproščeno in lagodno, .kot mi po žilah prav sedaj teče neomadeževana kri. Zatem si je postavil vprašanje, kaj pomeni človek, eno samo človeško življenje proti človeštvu vsega sveta. Gre za vrednoto, odgovarja naprej, in ob tem začne razmišljati o svojem poklicu. Spomni se pretresljivega dogodka, umiranja mladega vojaka v bolnišnici. Vse to je njegov poklic - pomoč, sočutje, žalost, pa tudi veselje.
Sebastjan namerava nadaljevati šolanje na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, saj rad pomaga ljudem, vtem poklicu je našel veselje. Za dosego tovrstnega cilja je potrebna trdna volja, ki je Sebastjanu sploh ne primanjkuje, vendar pa ugotavlja, da bo v domačem kraju težko najti službo, česar ni preveč vesel, saj bi rad živel in delal v Murski Soboti. Tako si bo prisiljen poiskati službo v Mariboru ali celo Ljubljani.
D. TIBAOT, foto: JZi
ake in podobne misli so nas spremljale in družile v petek, 1. 12., ob svetovnem dnevu aidsa.
Mladi člani RK Ekonomske šole Murska Sobota smo z mentorico prof. Alenko Glavač Geršanov pripravili stojnico pred trgovino Šoping v Murski Soboti. Z njo smo želeli vzbuditi pozornost vseh generacij o bolezni 20. stoletja - aidsu. Na to smo se začeli pripravljati že mesec dni prej. Zbirali smo misli naših dijakov - sošolcev -, ki jih prevevajo ob besedici aids.
Na jih navedeva le nekaj:
Aids je smrtonosna bolezen. Zanjo ni zdravila in se je ne da ozdraviti, zato bodo previden!
Tvojih pet minut užitka ti lahko prinese vse življenje trpljenja!
Aids je bolezen tega stoletja. Je kot rak in te postopoma uničuje.
Pametni se zavarujemo s kondomi!
Poleg tega smo pripravljali.zloženke, plakate in pentlje za našo stojnico. O bolezni smo se pogovarjali pri urah naravoslovnih predmetov in razrednih urah. Vse z namenom, čim večje osveščenosti naše generacije o tej zahrbtni neozdravljivi bolezni.
Aids je nalezljiva bolezen, ki jo lahko dobi kdorkoli in kjerkoli. Je bolezen, za katero še ne poznamo zdravila. Ponavadi se konča s smrtjo po dolgem trpljenju. Žrtve ne ubije sam aids, ampak njegove posledice. Virus HIV je povzročitelj okužbe, ki se v določenem obdobju razvije v bolezen aids.
Okužimo se lahko
-	z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo;
-	pri souporabljanju igel in brizgalk z okuženimi pri vbrizgavanju nedovoljenih drog;
—	pri prebadanju kože z inštrumenti, ki so onesnaženi z okuženo krvjo (tetoviranje), — novorojenec okužene matere se lahko okuži pred porodom, med njim ali po porodu z dojenjem;
-	pri prejetju okužene krvi, tkiv ali organov ter umetni osemenitvi, če so darovalci okuženi.
Kako se ne moremo okužiti
Pri kašljanju, kihanju, rokovanju, objemanju, poljubljanju na lica ali na usta, prijemanju vratne kljuke, uporabi skupnega jedilnega pribora, posode, kozarcev, uporabi stranišč in tušev, uporabi javnih telefonskih govorilnic, obisku v bolnišnici, plavanju v bazenih, pikih komarjev ali drugih žuželk se ne moremo okužiti.
To je bolezen, ki bi morala v vsakem človeku vzbuditi odgovornost do sebe in drugih. A kaj, ko si vsak na žalost misli, da ga to ne more doleteti. Kot prva zaščita je vsekakor kondom, ki smo jih na stojnici kar hitro razdelili - predvsem med mlade. Delili smo še različne brošure, zloženke in letake na temo o aidsu in varni spolnosti, kajti aids ni edina spolna bolezen.
Letos se je poleg rdeče pentlje, ki pomeni simbol osveščenosti o aidsu, pojavila še bela pentlja, ki simbolizira prizadevanje za zmanjšanje nasilja moških nad ženskami.
Upamo, da smo z našo stojnico vzbudili odgovornost vsaj pri nekaterih ter da bodo v prihodnje razmislili, preden se bodo ljubili.
URŠKA PLEJ in MIRJAM ŠONAJA
Ekonomska šola Murska Sobota ■
22	DOBRO JE VEDETI
14. december 2000, fBIil
OVEN
Hišica
Ona: Nekaj noči ne bos imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: Nič še hi dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti seti bodo povečale ...
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Jemanje antibiotikov je zapletenejše kot »3-krat po eno«
BIK
Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin ter predvsem dober in iskren prijatelj.
On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, to pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji naproti, ne bo ti žal...
Kotiček za male živali
DVOJČKA
Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana, vendar se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni.
On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še lep del časa lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel, tako v ljubezni pri poslu.
RAK
Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna.
On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo ... Nekdo že precej časa čaka na priložnost, da se ti približa.
LEV
Ona: Tvoje želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem boljše.
DEVICA
Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem.
On: Partner ti bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo te bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boš prepričal o nasprotnem.
TEHTNICA
A -
Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žal.
On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil, to pa ti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš!
ŠKORPIJON
Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot si jih predstavljamo. V začetku tedna se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove.
On: Pričakuj obisk, ki lahko še dodobra spremeni tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov,-saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel.
STRELEC
Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati.
On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nekaj več kot samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta zelo zanimiv konec tedna, zato se nikakor ne boš dolgočasil.
KOZOROG
Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Nekdo ti bo presneto nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj srečni dan, zato ga kar se da izkoristi - po možnosti z osebo, ki ti je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu.
VODNAR
Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Sedaj vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak in se mu vsaj pošteno opraviči.
RIBI
Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo realneje. On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo odvisna predvsem od tebe.
za psa
S prihodom hladnejšega dela leta je vedno več vprašanj, kje naj je v tem času naš pes. Vprašanje se nanaša na prostor, udobnost, zaščito in podobno.
Z etološkega stališča (optimalni pogoji) je treba poudariti, da sta bivalni prostor psa in vrsta psa odvisna od finančnih zmožnosti lastnika in tudi od pasemskih lastnosti psa. Glede na to bomo psu najprej uredili ležišče za spanje. Za manjšega psa lahko kupimo košaro ali posebno ležišče, namenjeno samo njemu. Postavimo'ga v sobo na določeno mirno mesto, zaščiteno pred prepihom, blizu radiatorja.
Toda mnogi lastniki psov, ki imajo družinske hiše, želijo imeti svoje živali v pasji hiški zunaj, gibalni prostor pa jim omejujejo z verigo ali ograjo. Nekateri psi živijo neomejeno v okolici hiše, nekateri pa imajo v hladnejših mesecih ponoči zavetje v hiši ali vsaj v pomožnih prostorih (garaža, kurilnica). Vsi omenjeni načini imajo svoje prednosti in tudi slabosti, če pa vendarle upoštevamo pasemske potrebe in navade naših ljubljencev, mu bomo vsekakor uredili življenje tako, da se bo resnično počutil ljubljen.
-	Male pasme ljubijo udobnost sobe in možnost stalnega stika z gospodarjem. Če imate zunanji prostor ograjen, gaje priporočljivo imeti podnevi v toplejšem delu leta či-mveč zunaj, ponoči pa znotraj.
-	Srednje pasme so lahko v stanovanju (hiši) in zunaj. Priporočljivo pa je, da jih imamo pozimi v hiši, zlasti ponoči.
-	Velike pasme zahtevajo večji življenjski prostor in takšne pse priporočamo le tistim ljubiteljem živali, ki resnično lahko ustrežejo vsem potrebam, kot je veliko dvorišče z dovolj prostora za pasjo hiško, ki bo dovolj prostorna. Čeravno so velike pasme psoy vse leto v glavnem zu-npj, jim mnogi pozimi, zlasti ponoči, ponudijo zavetje v hiši.
Velikost pasje utice mora biti prilagojena velikosti psa. Imeti mora zadosti veliko ležišče s predprostorom. Večina teh utic je lesenih, lahko pa so tudi iz opeke ali betonskih blokov. Streha je o.bičajno lesena, prekrita s krovno lepenko. Tla morajo biti topla, priporočljiv je topli pod, ki se lahko čisti in razkužuje. V hladnih dneh jim dodamo še kakšno deko, staro preprogo ali kos ta-pisona. Nikakor ne pozabimo tudi na hrano in vodo, ki namreč pozimi neredko zamrzne, zato večkrat preverite, da vaš kuža ne bo jedel zamrznjene hrane ali lizal ledu. Poskrbite, da dobi toplo hrano vsaj dvakrat na dan in da bo imel dovolj vode. Zamrznjeno hrano in vodo sproti odstranimo. Tako ga bomo obvarovali pred morebitnimi obolenji prebavil in dihal. V hladnih dneh, ko boste v varnem toplem zavetju uživali ob pogledu na bele snežinke, se spomnite in ozrite tudi na vašega psa. Privoščite mu košček vaših užitkov - toploto.
SMILJANA VAUPOT NABERGOJ, DR. VET. MED. ■
Antibiotiki so proizvodi presnove nekaterih plesni in njihovi sintetični potomci. Delujejo na različne načine: uničujejo membrane bakterijskih celic, lahko napadajo bakterijske encime ali preprečujejo podvojitev bakterijskih genov in nastajanje celičnih proteinov. Žal se v sintetičnih antibiotikih skriva tudi veliko nevarnosti, kot so odpornost bakterij nanje ter stranski učinki -pojav driske in izguba hranilnih snovi, alergije in organski zapleti, uničenje koristnih bakterij ter zmanjša-
nje učinkovitosti imunskega sistema.
Poraba sintetičnih antibiotikov žal še kar naprej povsod narašča. Vzrok je v tem, da delujejo antibiotiki v številnih primerih zapeljivo hitro
rabljamo kot vsestransko zdravilo. Pogosto jih predpisujejo že pri najmanjših težavicah, namesto da bi jih uporabili le pri hudih okužbah, za katere so v bistvu tudi namenjeni. Standardni priročniki šolske medicine opozarjajo, da pri večini okužb in vnetij antibiotiki niso potrebni in da se jim lahko odpovemo pogosteje, kot mislimo. Tako npr. vročina nikakor ni vzrok, zaradi katerega bi morali jemati antibiotik. Ko pa zdravnik na podlagi ugotovljene diagnoze predpiše ustrezen antibiotik, pa s
tem nalaga veliko odgovornost tudi vam (bolniku), saj boste antibiotik morali jemati skladno z navodili, ki sta vam jih dala on sam in farmacevt v lekarni ob izdaji zdravila. Dobro je, da doma še dodatno preberete tudi
navodila za uporabo, ki so priložena
in učinkovito, zato jih pogosto upo-
vsaki škatlici z zdravilom.
Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-ponujali 16 rabljenih avtomobilov. Od teh
je bil prodan le Opel Kadett 1,4, letnik 1991, prevoženih 47.000 kilometrov, za 550.000 SIT.
Znamka____________________Letnik , Kilometri____________________Cena
Peugeot 405 GR	1992	106.000	570.000 SIT
Renault Clio Fidji	1998	54.000	1.080.000 SIT
Ford Orion 1,6 C LX	1991	146.000	560.000 SIT
Renault RS	1989	114.000	220.000 SIT
Renault TD	1991	140.000	1.000.000 SIT
Mercedes 190 D	1985	143.000	1.100.000 SIT
Z našega štedilnika
Ajdova juha z jurčki
*
Nadevana telečja jetra v omaki Sirov souffle Zeljna solata z rozinami
Prosene palačinke z repnim nadevom
MURSKA SOBOTA
TIMIJANOV SIRUP
Zelo pomembno je, da vedno jemljete trenutno le za vas od zdravnika predpisan antibiotik in da odmerka zdravila, ki ga je določil zdravnik, ne spreminjate po svoji presoji. S povišanjem odmerka se namreč povečajo tudi nezaželeni stranski učinki, premajhna količina zdravila pa zmanjša koristen učinek in se lahko razvijejo kronične oblike bolezni, sekundarne okužbe in že prej opisana odpornost klic na zdravilo. Pomembneje, da antibiotik jemljete v točno določenih časovnih intervalih (na 6, 8 ali novejše na 12 ali 24 ur) in tako dolgo, kot je predpisal zdravnik. Običajno je treba antibiotik jemati redno 10 dni ali ga porabiti do konca. Zdravljenja nikakor ne smete končati niti dneva prezgodaj, čeprav so simptomi že izginili in ste videti zdravi.
Tega ne jemljite kot dobrohoten nasvet, ki ga boste upoštevali ali ne. Če želite ozdraveti, se natančno držite navodil!
A. RITONJA, MAG. FARM. ■
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
co. Nadevana jetra položimo v primeren pekač, v katerega smo dali pripravljeno omako. Vse skupaj pečemo v pečici 25 minut pri 170 °C. Nato jetra vzamemo iz omake, odstranimo vrvico in narežemo. Omako pretlačimo in vročo ponudimo z jetri.
Sirov souffle
Ajdova juha z jurčki
120 g ajdove kaše, 80 g mesnate slanine, 80 g čebule, 10 g česna, 3 cl olja, 30 g suhih jurčkov, sol, poper, lovorjev list, majaron, 20 g moke, 20 cl kisle smetane
Ajdovo kašo v hladni vodi splahnemo, damo v lonec in zalijemo s 3 litri vode ter začinimo s soljo, poprom, lovorjevim listom in majaronom. Med tem ko se kaša kuha, mesnato slanino in čebulo narežemo na kocke. V ponev damo olje, na njem posteklenimo čebulo ter dodamo mesnato slanino in sesekljan česen. Malo prepražimo, dodamo sesekljane gobe, ki smo jih imeli pol ure namočene v vodi, premešamo in vse skupaj damo k na tri četrt kuhani kaši. Kuhamo, da se kaša zmehča, nato dodamo smetano, v kateri smo razmešali moko. Dobro prevremo, po potrebi še začinimo in postrežemo z rženim kruhom.
Nadevana telečja jetra v omaki
40 g masla, 50 g bele moke, 25 cl mleka, sol, poper, muškatni oreh, limonina lupina, 120 g naribanega sira, 4 rumenjaki, 4 beljaki, maslo za mazanje modelov
Maslo v kozici razpustimo, dodamo moko in malo prepražimo. Zalijemo z mlekom, prevremo in gladko razmešamo. Odstavimo z grelne plošče in do polovice ohladimo. Začinimo s soljo, poprom ter odišavimo z muškatnim oreščkom in naribano limonino lupino. Dodamo rumenjake, nariban sir in dobro premešamo. Nazadnje rahlo primešamo še sneg beljakov.
Porcijske modelčke namatemo z maslom in pomokamo. Pripravljene modelčke napolnimo do I’ vidine. V pečico in pečemo 20 minut pri 175 °C. Pečeno takoj postrežemo.
Zeljna solata z rozinami
300 g zelja, 150 g korenja, 80 g rozin, 120 g majoneze, 5 cl kisa, sol, poper
Zelje narežemo na tanke rezance. Korenje naribamo. Rozine pol ure namakamo v hladni vodi. Zelje in korenje damo v skledo, solimo, popramo in rahlo premešamo. Dodamo namočene rozine, premešamo in prelijemo z majonezo, ki smo jo razredčili z razredčenim kisom in začinili.
700 g telečjih jeter
Nadev: 100 g belega kruha, 80 g poltrajnih klobas, 30 g čebule, 2 jajci, 3 cl olja, sol, poper, peteršiljeve vejice
Omaka: 200 g zelene, 60 g čebule, 100 g jabolk, 5 cl olja, 20 cl telečje osnove, sol, poper
Nadev: Čebulo narežemo na kocke in na olju prepražimo. Prav tako narežemo tudi kruh in poltrajne klobase. Vse skupaj damo v skledo, primešamo jajce, sesekljan peteršilj in začinimo. Dobro premešamo.
Omaka: Zeleno in čebulo narežemo na kocke. Na olju prepražimo, dodamo na lističe narezana jabolka, začinimo in zalijemo s telečjo osnovo. Prevremo.
Telečja jetra narežemo v obliki dveh velikih zrezkov, ki ju na deski rahlo potolčemo, solimo in nadevamo s pripravljenim nadevom. Zavijemo in povežemo z vrvi-
Prosene palačinke z repnim nadevom
2 jajci, 20 cl radenske, 150 g prosene moke, sol Nadev: 900 g repe, 5 cl olja, 40 g masla, 2 jajci, 30 g drobtin, 50 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, sladkor v prahu .
Jajca in radensko razžvrkljamo. Dodamo moko in solimo. Vse skupaj z metlico gladko razmešamo. Pustimo počivati 30 minut, nato spečemo palačinke.
Nadev: Očiščeno repo naribamo in na olju počasi pražimo toliko časa, da se zmehča. Nato jo preložimo v drugo posodo, da se ohladi. Maslo, rumenjake in kristalni sladkor penasto umešamo. Dodamo praženo repo, vanilin sladkor, drobtine in sneg beljakov. Rahlo premešamo.
S tako pripravljenim nadevom premažemo palačinke in jih zložimo v obliki trikotnika. Nadevane palačinke polagamo v pomaščen pekač, kjer jih potrosimo s sladkorjem v prahu. Damo v pečico in pečemo 15 minut pri 170 °C. Vroče postrežemo.
za zdravje in dobro počutje
M, 14. december 2000 DOBRO JE VEDETI 23
Darila, čestitke, drobne pozornosti (2)
Kaj in kako ponuditi?
Z
a turistično kmetijo so med mnogimi darili pomembni predvsem proizvodi iz posameznih kmetijskih panog, domače obrti in izdelki s področja kulinarične kulture.
Gostje bodo veseli, če jim ponudimo svoje kmetijske pridelke, vzgojene na naravi prijazen način, v primerni embalaži, npr. krompir v jutasti vreči, zavezani s primerno praznično pentljo ali z morebitnim prazničnim napisom, morda s povabilom na kak kmečki praznik, opravilo ali prireditev na turistični kmetiji. Na podoben način lahko ponudimo tudi druge pridelke (sadje in zelenjavo), ki naj bodo v »boljši em
Kaj je pokazala košarica življenjskih potrebščin?
Razlike se povečujejo -Tudi Spar zaostaja -Tuš in Potrošnik težko lovita sapo
Tabela: Košarica življenjskih potrebščin
Izdelki	Mercator	Potrošnik	Spar	Tuš
Domači rženi kruh	1	280,00	280,00	259,00	270,00
Konzumno mleko	110,50	110,50	87,00	82,90
Navadni jogurt, 180 g	54,00	49,00	55,00	44,90
Mlado goveje stegno	1.204,00	1.201,00	1.179,00	1.386,00
Svinjsko stegno - zrezki	1.104,30	1.136,00	1.149,00	1.343,50
Sardine Delamaris, 115 g	89,70	95,00	135,00	109,90.
Tirolska salama	719,00	844,90	989,00	699,00
Namizna margarina, 500 g	168,70	139,00	159,00	149,90
Olje Cekin	166,00	189,00	229,00	239,90
Solatni kis	135,60	139,70	149,00	149,90
10 jajc	199,00	212,20	215,00	199,90
Sladkor	153,00	181,90	154,00	159,90
Namenska moka	126,10	89,00	119,00	159,90
Riž Zlato polje	’ 261,00	349,60	349,00	349,90
Krompir	44,70	59,30	99,00	39,90
Špageti, 500 g	119,00	94,00	115,00	129,90
Solata endivija	259,00	209,90	119,00	229,90
Banane	149,00	219,40	148,00	169,90
Jabolka	99,00	121,40	109,00	68,90
Mandarine	217,00	244,20	169,00	199,90
Sadna pijača	229,00	219,00	215,00	249,90
Mineralna voda, 1,5 I	99,00	106,90	98,00 *	124,90
Kava, 10 dag	99,00	89,00	129,00	139,90
Paradižnik	299,00	673,30	379,00	399,00
Paprika	290,00	623,60	459,00	499,90
Skupno število najcenejših izdelkov	9		4	7	5
Skupna vrednost	6.673,80	7.676,80	7.266,00	7.598,40
Opomba: S temnimi številkami so označeni najoenejši izdelki.
Zadnja primerjava cen osnovnih življenjskih potrebščin v letošnjem letu, je pokazala, da so se razmerja med večjimi trgovskimi hišami v Pomurju nekoliko spremenila. Mercator, ki je že doslej slovel po najnižjih cenah, prvega mesta ne izpušča iz rok. Še več! Prednost pred Šparom je še povečal. Pri 25 osnovnih življenjskih potrebščinah, ki smo jih dali na tehtnico, je v devetih primerih po cenenosti vodil Mercator, medtem ko so imeli v Šparu sedem najcenejših izdelkov. Tako je razlika med njima narasla na skoraj 600 tolarjev.
Veliko bolj pa zaostajata Tuš in Potrošnik, pri čemer se je soboška veletrgovina ljutomerskemu tekmecu približala le na borih 78,40 tolarja. Bolj izrazito pa je njuno zaostajanje za vodilnim Mercatorjem, saj znaša kar 1.003 tolarje pri Potrošniku in 924,60 tolarja pri Tušu. Očitno je torej, da je ostra konkurenca med trgovci, ki skušajo z raznimi akcijami pridobiti čimveč kupcev v svoje lokale, naredila svoje.
MILAN JERŠEi
balaži - košari, cekarju, peharju«, opremljeni naj bodo z vizitko in morda z dobro preizkušenim receptom za pripravo.
Gostje bodo gotovo veseli tudi domačih dobrot, npr peciva, majhne pogače, potičke ali šarklja, hlebčka domačega kruha ali sadnega kruha, domačih jušnih rezancev, različnih domačih shrankov, npr. kozarček marmelade ali kompota, lične vrečke domače mešanice ča
ja, ali začimb, suhega sadja, domačega olja, kisa, raznih semen, vina in žganja ter suhomesnih izdelkov.
Zelo lepo darilo so lahko izdelki domače obrti. To so izdelki, v katerih se zrcali podoba neke dežele, njenih značilnosti skozi čaš. Ti izdelki so naša bogata kulturna dediščina. S tem, ko jih podarjamo, jih tudi ohranjamo. Lahko jih uporabimo za darilo samostojno ali kot embalažo. Zelo lepi so lončarski izdelki pa pleteni izdelki iz šibja, ličja ali sla-, me, različni leseni izdelki, tekstilni izdelki iz lanu in konoplje, tkani, vezeni in čipkasti.
Nekaj idej, kako kombinirati izdelke domače obrti s pridelki ali domačimi dobrotami: lončen lonec z moko ali česnom, lončen model s potico, gibanico ali kakšno drugo pogačo, košarica iz ličja ali šibja ali slamnati pehar s suhim sadjem, lično izdelan zabojček za sadje, vrečka iz domačega platna s proseno ali ajdovo kašo, dodamo lahko kakšno lokalno sporočilo, steklene kozarce z marmelado okrasite na pokrovčkih z blagom itd.
Nikoli ne dajte iz rok darila v embalaži, na kateri so še sledovi napisov in etiket nečesa drugega. Staro stekleno embalažo skrbno očistite in shranke označite z lično izdelanimi svojimi etiketami.
Če hočemo, da bodo gostje bivanje na kmetiji ohranili v prijetnem spominu tudi zaradi lepega in tudi dobrega darila, mora biti le-to kakovostno. Pri prehrambenih izdelkih pa je treba še posebej paziti, da je tudi embalaža ustrezna in higiensko neoporečna. Kar najbolj naj bodo uporabljeni naravni materiali, upoštevajte tudi skladnost barv in materialov. Gostom lahko izročimo darilo za dobrodošlico, za.slovo ali za osebni praznik, če ga praznujejo med bivanjem na kmetiji.
Darilo za gosta v sobi predstavlja dobrodošlico, toplino. Z malo pozornosti lahko pripravimo prijetno presenečenje npr. z domačimi pridelki (sezonski), suhim sadjem, drobnim pecivom ipd.
Ob rojstnem dnevu pripravimo gostu slovesnejši pogrinjek ali samo cvet z domačega vrta ob njegovem pogrinjku ali mu zapojemo primerno pesem, če je v družini mogoče tradicija petja, itd. S takim načinom obdarovanja, ko gostom ponudite svoje pridelke in izdelke v izvirni embalaži, ki jim morda ostane lahko kot spominek, jim boste dali del sebe, saj je to delo vaših rok. Prepričani bodite, da bodo vaši gostje, ki pogosto prihajajo iz mestnih okolij, to znali ceniti. Še dolgo se bodo spominjali vas in krajev, kjer so prijetno preživeli dopust. K temu bosta pripomogla tudi drobna pozornost ob prihodu ali darilce za spomin ob slovesu.
IVANKA DONKO ■
»Psihiatrovi pomenki«
Hčerki pripeljeta mamo. Zelo je shujšana in izčrpanega videza. Videti je, kot da bi bila težje telesno bolna, ali da doma nimajo hrane. Vendar je nemogoče, da bi pri tej hiši stradali; imam vtis, da imajo soliden standard. Psihiatrični pogovor začnem v smeri ugotavljanja, ali gre za depresijo. Res ima depresivne znake.
Bolnica navaja občutek žalosti, nima interesov, zapira se vase, ne zmore komunikacije, nič je ne veseli, strah jo je, zdi se ji, da je ne marajo ... Med pogovorom ugotovim tudi znake organske okvare psihičnih funkcij, torej ovirano delovanje možganov, to pa negativno vpliva na koncentracijo, spomin, mišljenje ... Mislim si, saj gospa še nima toliko let, da bi bilo pričakovati vidno oslabljeno delovanje možganov.
Podatki o družini kažejo na v vseh smereh urejen dom. Tudi v osebnostnem razvoju bolnice ni navedb o bistveni problematiki. Usmerim se na telesno področje, torej iskanje vzroka za depresijo v neki telesni bolezni ali slabosti. Za depresijo je namreč ogromno telesnih vzrokov. Glej ga, zlomka! Gospa mi pove, da ima dieto zaradi
nemogoče je mogoče
(D IHDesIT
Cvrtnik M0ULINEX T-42
- parni filter v pokrovu
-pritrdljiv varnostni ročaj
- termostat s posebno stopnjo za globoko zamrznjena živila
- dvo|no izolirane zunanje stene
- prostornina: 2,51
-moč: 2000 W
Mikrovalovna pečica GORENJE M 633-820 W
- moč: 820 W
- prostornina: 20 litrov
- 6 nastavitvenih stopenj
- nastavljivo časovno stikalo
s signalom za konec kuhanja / 60 minut - vrtljiv podstavek 29 cm - notranja osvetlitev
Prodajni center v Murski Soboti Plese i, tel.: 02/530-26-30
Žarna plošča GORENJE KR 1800
- moč: 1800 W
- enostavna uporaba
- za hitro pečenje; pogrevanje z dvignjeno zgornjo ploščo
- pečenje z odprtima ploščama
- odstavljivi plošči
- termostat z lučko
Pralno sušilni stroj
JNGESIT WGD 1236 TXR
..■..»število obratov centrifuge:' ■ T200 obfTtnin.
- količina polnjenja: 5 kg
- količina polnjenja za sušenje: 2,5 kg
-18 programov pranja
- 2 programa sušenja
- kondenzacijski sušilec
- ‘tuš’ sistem pranja
- izbira temperature In časa sušenja
GARANCUA2 LETI
do 23
»a'
KOVINOTEHNA
S Kartico " Kovinotehna, I za gotovino, do 5 % popusta
Živci plavajo
na masti
(ljudski pregovor)
obolenja trebušne slinavke. Sedaj smo pa tu! V sebi postanem jezavo radoveden. Zopet primer gladu zaradi usodno napačnega razumevanja diete. Jezim se »na ves svet«.
Oh, ko bi le našel krivca za takšno stanje pri gospe!
Morda pa sedi »krivec« kar tu pred menoj. Ponovno in še intenzivnejše se obrnem k socialnemu stanju gospe. Živijo v mestu. V bistvu njej in njenim nič ne manjka. Gospejina osebnostna struktura pa je zelo pedantno naravnana. Ljubi točnost, red, sledi nasvetom strokovnjakov, ki jih vzame dobesedno. Rekli bi, da verjame napisani besedi. Torej tipična oseba, ki dieto vzame povsem resno.
Povprašam jo po načinu hranjenja pred dieto, daje odgovore, iz katerih spoznam, da so vedno kuhali »lahko«, nekoč bi rekli »gosposko« hrano. Šlo je za hrano, ki je bila za klasičnega gurmana že neke vrste dieta. Pri gospe gre sedaj za »dieto na dieto«.
Katastrofa!
Vendar v sebi zatrem jezo in se začnem mirno pogovarjati. Gospa pove, da ne je »navadno«, ampak prekuhano solato, ne je mesa, opustila je pitje kave ... Sredi obilice hrane živi torej kot taboriščnica.
Potrebovala bo zdravila proti depresiji, vendar moram biti previden z dozo, saj bi se zaradi s terapijo povezanega nizkega tlaka lahko zgrudila. Še to bi manjkalo. Pri

morebitnem padcu z rano ali zlomom kosti bi zaradi podhranjenosti zdravljenje potekalo zelo počasi. Predpisal sem ji zdravilo za izboljšanje počutja in vrnitev teka. Nujno je počasno, torej ne hitro uvajanje v normalno hranjenje. Tako je bilo tudi pri ljudeh, ki so se vrnili iz taborišča.
Kdor se je takrat najedel, je za vedno zaspal. Nekaj časa, v tako imenovanem prehodnem obdobju, ji bosta hčerki »miksali« meso in sadje. Ponovno bo počasi začela jesti »živo« solato, saj je prekdhana le navadna celuloza, kot če bi jedla papir.
Pri kontroli čez dva tedna je viden predvsem »telesni uspeh«, torej izboljšanje telesnega stanja. Gospa in domači so zadovoljni. V družino se je vrnil tudi »mir za mizo«, saj so nekoč dvojno kuhali in se ločeno hranili, ker je šla gospa s svojo »dieto« domačim na živce.
Zdravljenje »s telesno težo« je bila ena od starih metod, ko še ni bilo razvite psihiatrije. Z razmahom psihiatrične znanosti je bila ta oblika opuščena, saj se je verjelo le v moč tablet.
Vsaj v nekaterih primerih psihičnih težav pa bo treba z zdravo pametjo dojeti, da človeško bitje potrebuje dovod energije, ki jo predstavljata zdrava hrana in normalen odnos do nje.
DR. MED. JOŽEF MAGDIČ, NEVROPSIHIATER ■
za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM
14. december 2000, YBHK
Ljutomerski dom - drugič
S
poštovane občanke in občani občin Veržej, Razkrižje, Križevci in Ljutomer! Na objavo
zapisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slove
nije v Vestniku 7. 12. 2000 vam spo
ročam naslednje:
1.	Pogodba o sodelovanju pri gradnji doma starejših občanov v Ljutomeru, ki jo omenja avtor, vključuje investicijski program v celoti. Omenjena vrednost investicije je 1.041.080,00 SIT in se deli: 70 % republiški proračun, 30 % vsi štirje občinski proračuni (2. člen pogodbe).
Med skupno ocenjeno vrednost spadajo tudi komunalni priključki in okolje. Vse dosedanje pogodbe in zadnje ocene del ne presegajo skupne vrednosti planirane investicije.
2.	Ob koncu leta se zaključujejo dela po naslednjih pogodbah: gradbeno obrtniška dela, del okolja - mostiček, vgrajeni del opreme: kuhinja in pralnica.
3.	Ker je zima tu, bo objekt po dogovoru z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije varoval izvajalec sam.
4.	Projektna dokumentacija »zunanja ureditev in komunalni priključki« je pripravljena za razpis. Pri projektu je prišlo do spremembe zaradi zemeljskega plina, omrežje so namreč v Ljutomeru začeli polagati letošnjo jesen. Dom bo priklopljen še letos.
S kakšnim namenom je kdo pisal o zastoju pri selitvi in o »politični kuhinji« v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, meni ni znano in tudi ni znano novemu ministru.
Z novim ministrom sem se že dogovarjal, da nadaljujemo z delom in postopki, da bo ta lepi novozgrajeni objekt, ki je velika pridobitev za naše območje, v naslednjem letu tudi zaživel in rabil svojemu namenu. Moja ocena je, da dom pripada občankam in občanom vseh štirih občin in ne kakšni politični stranki ali posamezniku, zato se na tovrsten način ne bom več oglašal. O vseh postopkih, tudi o problemih, seznanjam gradbeni odbor, ki ga vodim. Člani gradbenega odbora so tudi župani občin Veržej, Razkrižje in Križevci v imenu občin soustanoviteljic. Na prvi naslednji seji gradbenega odbora bom predlagal vpogled v dokumente za oceno postopkov in izvedbo del zadnjih šestih mesecih. Na sejo bom povabil novinarje. Sprejel sem od
govornost za zgraditev doma starejših občanov v Ljutomeru, zato bom storil vse, da se aktivnosti nadaljujejo in strokovni postopki čimprej končajo.
Vaš poslanec in župan občine Ljutomer JOŽEF ŠPINDLER, inž. kmet. ■
Kmetijski šoli v Rakičanu prvo mesto
Urejenost zunaj in znotraj
Ob Marjanu Rožiču tudi Miklavž
V
okviru Turistične zveze Slovenije so pred kratkim sklenili ocenjevanje osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, ki so sodelovale v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med srednjimi šolami je že drugič zapored osvojila največ točk Srednja kmetijska šola Rakičan; druge z našega območja niso sodelovale v projektu. Med osnovnimi šolami pa se je OŠ Turnišče uvrstila na 10. mesto.
Slovesna podelitev priznanj je bila minuli torek v Rakičanu. Ravnatelj gosti-teljske šole Štefan Smodiš je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da niso računali na zmago in da jim to niti ni bil osnovni cilj, ampak so sledili spoznanju, da je v urejenem okolju lepše delati.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je podeljeval priznanja najboljšim, pa je poudaril, da akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna ni zgolj tek-
Prek mestnih četrti občani uresničujejo svoje interese in želje
Skrbimo za drobne zadeve
Mesto Murska Sobota je razdeljeno na pet mestnih četrti - Center, Turopolje, Ledava, Park in Partizan
Z
a vse mestne četrti pa deluje enotna služba, ki ima svoj sedež na Trgu zmage 4. Mestne četrti
so tiste, ki v občini za mesto urejajo tiste drobne zadeve, ki pa so lahko za vsakega prebivalca še kako pomembne, in so tiste, ki neposredno izboljšajo kakovost bivanja. Hoblaj je povedal, da se občani zato velikokrat obrnejo na njih, če imajp v svojem okolju, v svoji ulici ali naselju kakšne težave. Prav prek njih lahko občani uresničijo svoje interese in želje, ki pa so hkrati interesi širše skupnosti. Vsako leto imajo v svojem proračunu 25 milijonov tolarjev, ki so namenjeni za izvajanje investicij v prioritetnih programih. O njihovem delu smo se pogovarjali s tajnikom Zoranom Hoblajem.
Kakšna sta torej odnos in vloga občine in mestnih četrti?
Mestne četrti spadajo med ožje dele
mestne občine. Po eni strani za nas veljajo statut in pravilniki Mestne občine, po drugi strani pa smo samostojna pravna oseba, ki opravlja svojo funkcijo v okviru pristojnosti, ki jih je občina prenesla na nas. Bistvo tega je decentralizacija odločanja. Občani
Rogašovski odbor za gospodarstvo odgovarja
lani odbora za gospodarstvo so imeli prejšnji teden sejo, kjer so natančneje izrazili svoje nestrinjanje z zadnjim sklepom občinskega sveta, o tem smo tudi pisali v 48. številki Vestnika, in sicer da se firmi Bebb iz Strukovec dovoli oddaja poslovnih prostorov nekdanje železnine v podnajem firmi Vibis iz Maribora.
Z odločitvijo občinskega sveta se ne strinjajo zaradi dveh dejstev. Prvo je to, da naj bi bili firmi Bebb in Vibis po nekaterih
informacijah v slabem finančnem stanju, in skrbi jih, da ne bodo občinski poslovni prostori še dalje ostali zaprti, občina pa bo ostala brez vsakršne najemnine. Drugo pa je, da je najemnina, ki jo dobi Bebb, po nekaterih informacijah bistveno višja od najemnine, ki jo bo dobila občina, in vpra
movanje, temveč veliko več, in sicer »sistematično, naporno, ustvarjalno delo pri urejanju okolja; ta duh naj bi zavel v vsako šolo, od tam pa še na domove; s tem bi' gradili novo, zrelejšo in lepšo podobo Slovenije in Slovencev«. Ob tem je še posebej pohvalil skrb Srednje kmetijske šole Rakičan za urejanje okolja in tudi šolskih prostorov. Kot zanimivost velja omeniti, da je pri podeljevanju priznaj Marjanu Rožiču
VESTNIK NA INTERNETU:
WWW.P-INF.SI
lahko prek nas uresničijo svoje interese.
Kaj konkretno vam je letos uspelo urediti?
Uredili smo ograjo na vzhodni strani igrišča v Mladinski ulici (pri nekdanjem
sanje je, zakaj tudi občina ne poskuša dvigniti najemnine, če je trenutna realna najemnina višja od dogovorjene s firmo Bebb. Člani odbora so bili tudi mnenja, naj poskuša župan najti možnost, da novi podnajemnik odkupi vložek od firme Bebb in postane najemnik občine, to pa bi bilo zanjo boljše, ker bi lahko postavila večjo najemnino.
Kot pravijo tudi nekateri člani odbora, je veliko občanov tistim, ki so na občinski seji glasovali proti podnajemu, očitalo, češ da ne podpirajo novih delovnih mest, ki jih obljublja Vibis. Če bi bila ta mesta res zane-
šljiva, bi tudi oni rade volje glasovali za podnajem, ker pa so to lahko le obljube, so dajali prednost za podnajem domači firmi Goričanka, d. o. o., ki kot železnina ponuja ravno tisto, česar v občini primanjkuje, in se tudi želi razširiti v domači občini.
C. K. ■
pomagal tudi Miklavž, ki je še prej prišel na oder s parkljema na obisk k družini. Šlo je namreč za prizor dijakov in dijakinj o tem domačem običaju.
V programu praznovanja Srednje kmetijske šole je bila tudi otvoritev zelene predavalnice, to je večje učilnice z zelenimi polji na mizah, ki bo namenjena predvsem za izobraževanje v kmetijski dejavnosti.
Tekst in foto: JOŽE GRAJ I
TVD Partizanu) in sofinancirali ureditev pločnika, naredili smo ograjo okoli otroškega vrtca Gozdiček. Veliko pozornost pa posvečamo urejevanju otroških igrišč in okolice v Razlagovi in Lendavski ulici ter v Finžgarjevem in Rožnem naselju, letošnja največja investicija pa je bila gradnja otroškega igrišča v Jakobovem naselju, ki je že zgrajeno in je opravljen tehnični pregled. Uredili smo razsvetljavo v Klavniški, Miklošičevi in Vegovi ulici, urejen je bil tudi del trimske steze v Fazaneriji. Pri OŠ III je bilo postavljeno postajališče. Poleg tega smo uredili nekaj manjših zadev. Naročenih in dostavljenih pa je bilo tudi nekaj gradbenih projektov, predvsem za kanalizacijo, kolesarske poti in parkirišča, to pa bomo izvajali v prihodnje.
Kaj pa so po vašem mnenju najbolj pereči problemi v mestu Murska Sobota?
Trenutno je to gotovo Cankarjeva ulica, zato upam, da bo čim prej urejena južna obvoznica, Cankarjeva pa bi se morala v celoti rekonstruirati. Naslednja aktualna zadeva je križanje Lendavske in Panonske ulice z železnico, kjer bosta urejena dva podvoza oziroma nadvoza. Čim prej bo tre
Žene Turnišča, Nedelice, Renkovec, Gomilice in Lipe se v tem adventnem času zbirajo ob večerih in pletejo adventne venčke iz smrekovih vejic, pušpana, cipres, listov okrasnega grmičevja in drugih zimzelenih rastlin. Kar 360 jih bodo spletle. Enega bodo izročile tudi invalidki Ireni Maučec iz Turnišča. Sicer pa bodo ženske, združene v Karitas, obiskale tudi druge bolnike in ostarele ter jim skušale polepšati praznike. - Foto: J. Ž.
Razkrižje: o Prešernu
Učenci predmetne stopnje OŠ Razkrižje so v počastitev 200. obletnice rojstva velikega moža slovenske besede dr. Franceta Prešerna dva tedna po skupinah spoznavali njegovo pesniško in življenjsko pot. Rezultate so predstavili na kulturnem dnevu. Izdelali so plakate, dramatizirali Povodnega moža, deklamirali in ilustrirali Prešernove pesmi, pripravili knjižno razstavo ... (JG)
ba urediti enosmerni promet v centru mesta oz. križišča z rondoji ter kolesarske steze. Stalni problem je blokovsko naselje v Lendavski ulici, ki je tudi po mnenju stroke zgrešeno stanovanjsko naselje, zato je obstoječe stanje težko prilagoditi novim potrebam. Narediti bi bilo treba nova parkirišča, zelenice, razna igrišča, dovozno pot do nove zgradbe Zavarovalnice Triglav in še kaj. V centru mesta pa bi bilo treba čim prej urediti parkirišča. Te investicije so v domeni Mestne občine Murska Sobota, vendar so to tudi želje in predlogi mestnih četrti.
Nekaj se je vsekakor naredilo, kje pa vidite neizkoriščene potenciale in možnosti, da bi bil napredek večji?
Edini vir financiranja je MO MS, zato smo, če lahko tako povem, v podrejenem položaju v primerjavi s krajevnimi skupnostmi, ki imajo uveden samoprispevek. Prav gotovo pa bo potrebna tudi kadrovska okrepitev, saj en zaposlen za pet mestnih četrti ne bo dovolj za izvajanje programov, ki so iz leta v leto obsežnejši.
A. NANA RITUPER RODEŽ, foto: JZ ■
Televizijski spored od 15.12. do 21.12. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.00 Prelomni trenutki zgodovine, serija
10.25 Raziskovalec, ameriška serija
11.15 Oddaja o znanosti
11.25 Slovenski magazin
11.55 Krvne vezi, norveška drama, 4/4
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Ekscentriki, angleška serija
14.10 Bolezni našega časa: Rak jajčnikov
14.40 Osmi dan
15.10 Boš videl, kaj dela Dolenje
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Potujoči škrat: Vrag se ženi ■
17.45 Resnična resničnost
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Prešeren, tv-nadaljevanka, 2. del
21	.05 Zvok, glasbenodokumentarna serija
21.40 Deteljica
22	.00 Odmevi, šport, vreme
23	.00 TV Poper
23	.30 Polnočni klub
TV SLOVENIJA 2
10.30 Diva in maestro
13.10 Iz ljubezni ali prijateljstva, nadaljevanka
14.35 Major Carrington, angleški film (č.-b.)
16.15 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka
16.40 Vidre v parku Yellowstone, ang. oddaja
17.30 Po Sloveniji
18H5 Tanja, nemška nadaljevanka
19.00 Grafične tehnike: O grafiki na splošno
19.30 EP v plavanju
20.05 Planeti, angleška serija
21.00 Nana, francoska nadaljevanka
21.55 Osmi dan, angleški film
23.45 Jezera, angleška nadaljevanka
0.35 Taksi, danska nanizanka
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. - 14.00 Oharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Vse najboljše!, 5 let POP TV - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 22.50 Zlobni dvojček, nan. - 23.40 F/X - umori s trikom, nan. - 0.30 24 ur
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Airwolf, nan. - 15.00 Bravo, maestro - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show -17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Srce in duše, ameriški film - 23.50 Športno srce, ameriški film
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.15 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Portret: Borut Premzel -15.40 Anketa -15.45 Koncert orkestra Slovenske policije -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Briili - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl in Osem, d. o. o, nagrajujeta, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 S soboške tržnice -19.00 Aktual-no, informativna oddaja -19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TVASKANAL54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet. 10.30 Najviža, glasbena oddaja. 11.30 Videostrani. 16.20 Najviža, glasbena oddaja. 17.20 Četrtkov klepet. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 4. del. 21.001 feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.45 Glasbeni spoti. 00.00 Skoči čez plot doma, slovenski erotični film. 00.40 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11,05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 14.10 Poročila - 14.15 Angleščina - 14,35 Nemščina - 15.00 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Hrvaška dediščina -18.25 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja -21.15 Jezdec, avstralski film - 22,55 Odmevi dneva - 23.20 Nočni filmski maraton
TV HRVAŠKA 2
9.50 Poročila - 9,55 Hit depo - 11.55 Za otroke -12.20 Narava politike - 13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.05 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.40 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
9.30 Zasedanje Sabora, prenos -... Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.50 Plavanje, prenos EP iz Valencie - 18.10 Volk samotar, film - 19,30 Glasbeni program -20.10 Družinska stebla rocka: Britanski R&B boom (5/11) - 21.00 Planet Glasba -21.30 Šport danes - ... Filmski maraton v okviru 50. obletnice Hrvaškega društva filmskih umetnikov - 21.40 Sanje o roži, film - 23.05 Ko zaslišiš zvonove, film - 0.35 Izgubljena domačija, film - 2.15 Lisice, film - 3.30 Dogodek, film - 5.00 Martin v oblakih, film - 6.35 Rondo, film (op.: Čas je za jazz)
TV MADŽARSKA 1
14.50 Potovanje po železnicah sveta - 15.57 Poročila - 16,00 Prijemajo, magazin za trnkarje - 16.25 Človeški vek, 90-letni starosta madžarskih poslancev - 17.20 Mladinski dnevnik - 17.25 Drug za drugega - 17.30 Za upokojence - 18.00 Dnevnik - 18.15 Okno, magazin -19.15 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, šov - 20.30 Današnje povesti: Lucy - 21.05 Show iz leta 1981 - 22.00 Dnevnik - 22.45 Kino Dore Prokopp - 23.15 Back II Black and Cotton Club Singers, koncert
TV MADŽARSKA 2
14.25 Trend - 14.55 V dvoje - 15,30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.25 Tele-šport, EP v rokometu (ž.) - 19.00 Drug za drugega - 19.05 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 19.30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naše stoletje - 21.05 Madžarska leta 2000 - 21.35 Okus poljuba, amer, film - 23.10 Zaključek
AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 11.00 A-moštvo - 11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Winnetou I, pustolovski film - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zmenek z angelom, filmska komedija - 22.15 Nespodobno povabilo, film
AVSTRIJA 2
12.05 Sudetski Nemci in Čehi - 13.00 Čas v sliki - 13,15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Palma
9.15 Male sive celice, kviz
10.15	Kino Kekec: Mojstrski detektiv
11.35	Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
12.00 Tednik ,
13.00 Poročila, šport, vreme
14.05 Viharni vrh, ameriški film
16.00 Čari začimb: Kmečka pojedina
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.10 Fliper in Lopaka, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.20 Umetnost življenja po svetu, serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Orion
21.35 Z vlakom po Avstraliji, ameriška serija
22.35 Poročila, šport, vreme
23.05 Poljubi me, Kati, angleška nanizanka
23.35 Telesni stražarki, francoska nanizanka
0.25 Za kraljico in domovino, angleški film
TV SLOVENIJA 2
10.00 Ella in Josefin, švedska nadaljevanka
10.40 Družinska zaveza, ameriška nad.
11.20 AP v alpskem smučanju, smuk (ž.)
12.35 SP v alpskem smučanju, smuk (m.)
13.40 Med valovi
17.20 Košarka NBA Action
17,45 Liga prvakov v rokometu
19.30 EP v plavanju
20.05 Božič v avgustu, korejski film
21.45 Praksa, ameriška nanizanka
22.30 Družinska zaveza, am. nadaljevanka
23.20 Metropolis
23.50 Sobotna noč
POP TV
7.20 24 ur - 8.00 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Družina Zakaj, risanka - 9.00 Power Ranger, nan. - 9.30 Harry in Hendersonovi, nan. - 9,50 Navihanka, nan. -10.10 Mladi učitelj, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Vse najboljše!, 5 let POP TV, ponovitev -14.30 TV Dober dan - 15.25 Prva izdaja, nan. - 16.20 Pop’n’roll - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. - 18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Ace Ventura, nori detektiv, ameriški film -21.35 Smrtna napetost, ameriški film, 2. del - 23.10 24 ur
KANALA
8,00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Do konca zaljubljena, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Evroliga v košarki, Ovarense : Union Olimpija, ponovitev - 16.20 Evroliga, pregled kroga - 16.40 Življenjska priložnost, kviz - 17.45 Boj za preživetje, serija -18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. - 20.00 Brihtneža, ameriški film - 21.40 Ugledni ljudje, ameriški film - 23.40 Najbolj nori vozniki, dok, oddaja - 0.40 Posebna enota, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -.Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl in Osem, d. o. o., nagrajujeta, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 TV Pika: Njihove resnice, Sabrina Meško
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zaigrajmo in zapojmo po domače. 4. del. 10.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 11.15 Videostrani 16.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.30 Zaigrajmo in zapojmo po domače. 4. del. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 19.15 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Medicine river, film. 2 L.55 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Otroški program - 11.25 Izobraževalna oddaja - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Sosedje v naravi: Delfin, serija - 16.00 Črno-belo v barvah -16.50 Rio Bravo, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 V ljubezni in vojni, ame-riški film - 22.45 Poročila - 23.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 Imam dve mami in dva očeta, ameriški film - 10.25 Glasbena matineja - 11.55 Portreti - 12.55 Glasbena serija - 13.45 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 14.35 Sedem veličastnih, serija - 15.20 Hišni ljubljenčki - 16.05 Milenij, dok. oddaja -16.40 Beverly Hills - 17.25 Briljantina -18.15 Melrose Plače - 19.00 Oddaja o kulturi -19.30 Policija, nan. -'20.05 Družina Soprano, nad. - 21.00 Triler - 21.55 Oliver Dragojevič, posnetek koncerta - 22.50 Seks v mestu, nan. - 23.15 Metropolis - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
9.55 Policija - 12.45 Smučanje, prenos iz Val Gardene - 13.35 NBA liga: Milwaukee -Toronto, posnetek - 15,20 Plavanje, prenos EP iz Valencie - 17.40 Risani film - 17.55 Rokomet: Badel 1862 Zagreb - Celje, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub - 21.10 Mati in sin (10/42) - 21.40 _Cosbyjev šov (11/26) - 22.05 Rdeči škrat (35/ 43) - 22.25 Na zdravje (9/53) - 22.45 Šport danes - 23.05 Buzz, izraelski film
TV MADŽARSKA 1
7.20 Za kmetovalce - 7.35 Otroški program - 9.05 Zanzibar, mladinski program -10.30 Zlati dim, magazin - 12,00 Poročila - 12.10 Bravo TV - 13.05 Zgodilo seje leta 1990 - 14.00 Sposojena zemlja - 14.30 Koktajl ekstremov - 14.40 Delta - 15.10 Naše stoletje - 15.35 1100 let sredi Evrope - 16,05 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.20 Kultura bivanja -16.50 Anna, nad. - 18.30 Srebrni človek: K. Guttler - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Serpico, amer, film - 23.20 Festival Kamera Hungarica 2000 - 0.15 Mecenova ljubezen, amer, film
TV MADŽARSKA 2
7.25 Družina z jasnega - 8.15 Za kmetovalce - 8.30 Manjšinski program - 12.00 Milenij -12.05 V 80 dneh okoli Zemlje - 12.55 Malo mesto, nan. - 13.50 Filmski muzej: Metropolis, nemi film - 15.10 Evropska galerija - 15.35 Veliki Azerac, nad. - 16.25 EP v rokometu (ž.) - 18.00 Mreža - 18.30 Šlagerteve - 19.25 Sv. Elizabeta, 3. del - 19.40 Pra-vljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Najstniška zabava - 20.55 Labodje jezero, balet
AVSTRIJA 1
7.10 Otroški program - 10.15 Disneyev festival - 11.10 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza - 12.35 Smuk, prenos iz Grddna - 14.25 Smučarski skoki, prenos iz Engelberga -15.15 03 Austria Top 40 - 16.00 Sabrina - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Srček - 18.00 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gospa Doubtfire, filmska komedija - 22.15 Virtuoznost, znan-stvenofantastični film '
AVSTRIJA 2
13.10 Dunajske zgodbe, filmska komedija -14.45 Družina Trapp v Ameriki, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17,55 Bingo - 18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Huda kri, TV-film - 21.55 Zadnja priložnost za Harryja, TV-film - 23.30 Mož, ki je vedel preveč, kriminalka
srt/'
/ fz Četrtek,
I r 21.12.2000
TV SLOVENIJA 1
10.35 Svet narave, angleška serija
11.25 Naj posije sonce
11.55 Naokoli po Nemčiji
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Pod preprogo
14.30 Zoom
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Na liniji
17.15 Volkovi, čarovnice in velikani
17.45 Raziskovalec, ameriška serija
18.35 Oddaja o znanosti
19,00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Ne/znanioder
23.25 Bolezni našega časa: Droge
23.55 Ekscentriki, angleška serija
0.20 Raziskovalec, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.20 SP v alp. smučanju, slalom (ž.), 1. vožnja
10.05 SP v alp. smuč., slalom (m.), 1. vožnja
11.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka
11.35 Frasier, ameriška nanizanka
12.20 Slalom (ž.), 2. vožnja
13,10 Slalom (m.), 2. vožnja
14.30 Svet poroča
15.00 Metropofc
15.30 Slalom (ž.), posnetek iz Jasne
16.30 Slalom (m.), posnetek iz Kranjske Gore
17.30 Po Sloveniji
18.00 Sestre, ameriška nadaljevanka
19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
20.05 Suproliga v košarki
22.15 SP v alpskem smučanju v Kranjski Gori
22.45 Grace na udara, ameriška nanizanka
23.05 Ikinai, japonski film
0.45 Obljubljena dežela, ameriški film
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Newyorška policija, nan. - 14.00 Pica, ti in jaz, nan. -14.30 Umor, je napisaia, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad, - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 23.50 JAG, nan. - 23.40 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.10 24 ur
KANALA
6.00 Naš gost - 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina - 13,25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Ai-rwolf, nan. - 15.00 Mladoporočenci - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan - 19.00 Pa me ustrelil, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Evroliga v košarki, Olympiakos: Union Olimpija, prenos - 22.30 Evroliga v košarki, posnetek
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 Ž1VA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Reportažna sreda: Lep božič, posnetek s premiere prekmurskega madžarskega mladinskega filma - Kulinarika: Polnjena svinjska rebra, božični kruh - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - 18.15 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.20 Intervju: Derek Smith - 18.40 Anketa - 18.45 Rajske strune, dobrodelni božično-novoletni koncert zdravniškega pevskega zbora iz Zagreba - 19.00 Aktualno, infor-mativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Viva turistica, turistična oddaja. 10.15 V svetu oktanov. oddaja o avtomobilizmu. 10.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 11.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 Videostrani. 15.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.05 Moji mali prijatelji. 16.45 V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 17.15 Viva turistica. turistična oddaja. 18.00 Gnes. informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS-intervju. 19.05 Iz produkcije ZLTV, TV Novo Mesto. 19.35 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Najviža, glasbena oddaja v živo iz ZLTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto. 22.30 Gnes. informa-tivna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.36 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 BSE, serija - 14.20 Poročila - 14.25 Izobraževalni program -15.00 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dvojno življenje, ameriški film -21.50 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.35 Potopisna serija - 0,05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Željka Ogresta in gosti - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.30 Veliko hrupa za nič, ameriški film
TV HRVAŠKA 3
9.25 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Jasne - 10.15 Slalom, prenos prvega teka iz Kranjske Gore - 11.05 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.25 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 13.15 Slalom, prenos drugega teka (do 14.10) - 17.40 Nebo lahko počaka, ameriški film - 19.30 Glasbeni program'- 20.10 TV-izložba - 20.20 Košarka F1BA: Split - BC Lietuvos Ritas, prenos - 22.10 Hit depo - 0.10 Šport danes (op.: prenos tekem za hrvaški rokometni pokal)
TV MADŽARSKA 1
16.30 Utelešenje - 17.00 Tangenta - 17.25 Pomagač, magazin za prizadete ljudi -18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.05 Veliki Azerac, nad. - 20.50 llles.story - 21.25 Gospodarstvo v zagonu - 21.55 Dnevnik - 22.45 V dvoje - 23.20 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 23.50 Machbeth, tv-film
TV MADŽARSKA 2
13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 Ni pravnomočno, show - 16.00 Šolska ulica - 17.20 Pokukajmo v Indonezijo: bedni rudarji, mrtvaški kult - 17.30 Kaj, koliko, zakaj? - 18.00 Telešport - 19.40 Tv-telovadba -19,45 Pravljica - 20.00 Dnevnik -20.40 »20. stoletje gladko«, dok, film - 21.35 Ženska, madžarski film
AVSTRIJA 1
12.10 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 13.15 Slalom (m.), prenos drugega teka -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.06 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Trautmann, gledališka igra - 21.50 Pravi Dunajčan ne propade - 22.40 Marianne Mendt - 23.40 Oddaja o kulturi
AVSTRIJA 2
15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: V znamenju vode - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro vas vodita Irma Benko in Boštjan Rous - 05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna - 05.30 Vic dneva - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - O6.3O Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije - 7.45 Porabsko zvočno pismo, Marjana Sukič iz Monoštra - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Šport -09.00 Poročila - 09.10 Vroča tema: 537 1710-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlufto, Bojan Peček - Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.30 Za zdravje, gostujejo zdravniki soboške bolnišnice -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna- 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 -Obvestila-17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Šport -19.00 Poročila -19.15 Krpanke, kulturni mozaik-20.00 Kak je indafajn bilou -21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro-05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna-05.30 Vic dneva - 05.40 AMZS - 06.00 Poročila -6.10 Vreme - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (čma kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije -7.45 Ljubljansko zvočno pismo, Aleš Kardelj - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3x Country -14.00 Poročila-14.15 Vaš znanstvenik - 15.30 Dogodki in odmevi-16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox, oddaja o pomurskih ustvarjalcih -21.00 Poročila -21.10 Jukebox - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije
SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -5.20 Pesem našega srca in Murska pesem tedna - 05.30 1. jutranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (čma kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije - 07.45 Beograjsko zvočno pismo, Peter Potočnik - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.45 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 poročila -13.15 Prva oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 - Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Glasba našega srca, izbor najbolj srčne pesmice -19,00 Poročila -19.15 Intervju -19.45 Uganke z Nevenko - 20.00 Mursko-morski val, - 21.00 Poročila - 21 03 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program, radijskih postaj Slovenije
ČETRTEK: 5.00 Vedro dobro jutro - Pesem vašega srca in Murska pesem tedna -05.30 1. ju-
tranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (čma kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije -07.45 Zvočno pismo - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Kmetijski nasvet - 9.00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet: mbjster Branko Časar-10.00 Poročila-10.05 Obvestila- 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža tedna -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.45 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestita -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - 20.00 Geza se zeza! - 21.00 Poročila -21.05 Geza se zeza -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program lokalnih radijskih postaj Slovenije PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna z vicem dneva - 05.30 Prva jutranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika -07:30 Informacije - 07.45 Mariborsko zvočno pismo, Asja Matjaž - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila - 9.20 Aktualna tema - 9.40 Koledar kulturnih prireditev -10.00 Poročila -10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila- 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi-16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna -17,00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila- 17.30 Murski val nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila-19.15 Mladi val, Alenka Farkaš in Viktorija Bencik - 20.30 Sipli mi - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -23.00 Glasba vaših želja-24.00 Skupni nočni program lokalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 5.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna - 05.30 Prva jutranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme ■ 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (čma kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije - 8.00 Poročita - 08.05 Obvestila - - 08:30 Mali oglasi -09.00 Poročila -9.15 Mlado jutro -9.40 Koledar kulturnih prireditev -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - f 0.10 Menjalniški tečaji agencij -10.00 Poročila -10.30 Kaj pripravljate pri vas - potepamo se po prireditvah v Prekmurju in Prlekiji -12.00 Poročila BBC -1.2.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.40 Športna stava-14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -19.00 Dnevnik RaSlo -19.15 Najlepše želje s čestitkami
:.in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV!-24.00 Skupni nočni program radijskih postaj NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 05.20 Pesem našega srca in Murska pesem tedna -05.30 Vic dneva - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna-06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Jutranja kronika-07.30 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna-20.00 Skozi nedeljski večer vas pelje bioenergetik Štefan Titan - 21 .00 Poročila - 21.10-V nedeljo zvečer-23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj
Nedelja, 17. 12. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.15 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad.
9.20 Tomažev svet, izobraževalna oddaja
9.55 Dlan v dlani
11.80 Svet divjih živali, japonska serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
14.10 Turistična oddaja
14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.00 Prešeren, tv-nadaljevanka, 2. del
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Podobe iz srednje Evrope
18.15 Naj posije sonce tudi nam
18.50 Žrebanje lota
19.00 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Pod preprogo
22.35 Poročila, šport, vreme
22.55 Večer ob stoletnici rojstva Lucijane Marije Škerjanca
TV SLOVENIJA 2
9.50 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.)
10.10 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.)
10.50 Oddaja o Slovenski vojski
11.20 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.)
12.30 Šport
12.50 Veleslalom (m.), 2. vožnja
13.45 Prava stvar, izraelska nanizanka
14.05 Med valovi
14.45 Slovenski pokal v odbojki, finale
16.15 EP v plavanju
17.25 DP v košarki ;
19.30 Videospotnice
20.05 Življenje na ledu, švedska oddaja
21.00 Frasier, ameriška nanizanka
21.30 Trend, oddaja o modi
22.00 Šport v nedeljo
POP TV
7.20 24 ur, ponovitev - 8.00 Princesa Sissi - 8,30 Družina Zakaj - 9.00 Power Ranger, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 9.50 Navihanka, nan. - 10.10 Košarkarji, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop’n'roll - 13.30 Resnične zgodbe o umetnem srcu, dokumentarna oddaja - 14.00 Susie Q, ameriški film - 15.40 Ljubezen ni naprodaj, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Moby Dick, angleško-avstralski film, 2. del - 21.40 Športna scena - 22.25 Zgodba Diane Kulmury, kanadski film - 0.05 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka -10.00 Nora hiša, nan. 7 10.30 Do konca zaljubljena, nan. - 11.00 Miza za pet, nad. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Inšpektor Maigret, angleški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Klik! - 17.30 Miza za pet, nad. - 18.30 Miza za pet special, dok. oddaja - 19.30 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Gola pištola 3, ameriški film -21.20 Stilski izziv - 22.00 Led, ameriški film - 23.40 Naš gost 
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV - Najboljši romski športniki - 10.25 Srečanje Potrošnikovih kupcev, reportaža - 10.40 Iz našega studia: Gorički sad - 11.05 Lek - Farmacija Lendava, predstavitev - 11.20 Letnik 2000 iz Radgonskih goric - Kulinarika: Mediteranska kuhinja -12.00 Portret: Borut Premzel - 12.15 Koncert orkestra Slovenske policije - 12.35 Tedenski komentar - 12.40 Pregled dogodkov tedna
TV AS - KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja 10.40 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Gornji Petrovci, občinska oddaja. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 12.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 13.10 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 13.40 AS-intervju. 14.10 Viva turistica, turistična oddaja. 14.55V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 15.30 Četrtkov klepet. 16.05 Najviža, gla-sbena oddaja. 17.15 I feel geod, zabavna oddaja s Činčem. 18.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Čarobni škornji, nemško-slovaški film za otroke - 9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14,00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.50 Raziskovalec, serija - 16.45 Jack in Jil|, nad. -17.35 Supersingle, ameriški film - 19.30 Dnevnik -20.15 Breza, gledališka predstava, 2. del - 21.30 Glasbena oddaja - 22.35 Poročila - 22.55 Potovanja: Indija - 23.40 Nočni program• 
TV HRVAŠKA 2
11.00 Nedeljska maša - 12.00 Vohun v črnem, britanski film - 13.35 Beverly Hills -14.20 Melrose Plače - 15.10 Etno -15.40 Otroška serija - 16.30 Opera Box - 17.05 Otroški program -17.30 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja -19.15 Izbrani trenutek - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Portreti - 21.10 Poročila -21.20 Bostončani, ameriški tlim - 23.20 Oddaja o filmu - 0.00 Fiorile, italijanski film
TV HRVAŠKA 3
10.00 Veleslalom, prenos prvega teka iz Alta Badie - 10.50 Vedno te bom ljubil -13.00 Veleslalom, prenos drugega teka - 13.45 Vedno te bom ljubil - 15.20 Plavanje, prenos - 17.40 Šport v nedeljo -17.55 Košarka: Zadar - Split, prenos - ... 20.00 NBA pregled - 20.25 Nogomet: Lazio - Roma, prenos - 22.20 Šport danes - 22.40 Top DJ Mag - 23.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.30 Za kmetovalce - 7.00 Biblija - 7.10 Otroški program - 7.55 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Kanon, vera in kultura -11.30 Pogovor o adventu in božiču - 12.00 Poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 13.00 Tv-klinika -13.30 Cimbora - 14.00 Za sladokusce - 14.30 Drug za drugega - 14.35 Za unitariste - 15.05 Ars Hungarica - 15.30 Naravni čudeži Evrope - 16.25 Telešport, EP v rokometu (ž.) - 18.00 Kovček, potovanja v tujino -18.30 Telesreča - 19.00 Teden - 19.45 Dnevnik - 20.00 Zlata vejica, božični gala - 20.20 Prej ali slej, show - 21.20 Zlata vejica, nadaljevanje -0.20 Tajni agent, angl, film 
TV MADŽARSKA 2
6.55 Nemščina - 7.25 Za kmetovalce - 7.50 Program za vernike - 10.05 Madžarska hiša - 10.35 Glasbeni butik ob pričakovanju božiča - 11.30 Otroški šport - 12.00 Milenij - 12.05 Ni pravnomočno, show -12.30 Prijemajo, magazin za trnkarje -12.55 Po sledeh sončnega žarka, nan. - 13.25 Mali modrijan - 13.50 Avtomobil - 14.15 Zagovornik, jezikoslovni program - 14,40 Senca gore Kamerun -15.10 Bil je nekoč ... - 16.00 Koktajl ekstremov - 16.15 Pridem takoj! - 17.10 Gyorgy Ligeti, portret skladatelja - 18.15 Bruhaha, kabaret - 19.10 Drug za drugega - 19.15 Sv. Elizabeta -19.30 Pogovori med štirimi očmi, švedski film, 1. del - 21.15 Teden - 22.00 Dnevnik - 22.15 Telešport - 22.35 Pogovori med štirimi očmi, švedski film, 2. del - 0.05 Noč-ni program 
AVSTRIJA1
9.45 Veleslalom, prenos prvega teka iz Alte Badie - 11.15 Superveleslalom, prenos iz St. Moritza - 12.30 Veleslalom, prenos drugega teka - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Engelberga - 15.40 Smučarski tek, posnetek iz Seefelda - 16.25 James Bond - Vohun, ki me je ljubil, akcijski film - 18,30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Kolumbo - 23.00 Kraj dejanja
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Grad in park Schonbrunn - 9.20 Klaus Maria Brandauer - 10.05 Teden kulture - 10.30 Adventni koncert, prenos iz Melka - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Advent v Bregenzu - 15.00 Heidi in Erni -15.26 Še enkrat videti domovino, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije. - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Jožef in Marija, gledališka igra - 21.55 Trojica na tujih vzmeteh - 22.40 Literarni kvartet
f Ponedeljek, 18. 12. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.10 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka
10.35 Resnična resničnost
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Čari začimb: Kmečka pojedina
12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Polnočni klub
14.35 Orion
16.00 Dober dan. Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski, otroška oddaja
17.10 Radovedni Taček: Cvetlica
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, nemška nanizanka
21.00 Ski Everest 2000
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Ski Everest 2000
23.55 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
10.05 Planeti, angleška serija
10.55 Nana, francoska nadaljevanka
12.20 DP v košarki
13.35 Trend, oddaja o modi
14.05 Sobotna noč
16.10 Oddaja o Slovenski vojski
16.40 Z umetniki: J. S. Bach, skladatelj
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Cvet življenja, angleška nadaljevanka
19	.00 Lingo
19.30 Videospotnice
20.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
21.00 Studio City
22.30 South Park, ameriška risana nanizanka
23.00 Brane Rončel izza odra
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. -12.30 Športna scena -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.16 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Zabava 3, ameriški film - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 JAG, nan. - 0,00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 24 ur 
KANALA
6.00 Naš gost - 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad, - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Airwolf, nan. - 15.00 Zmenkarije - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Pa me ustrelil, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Batman in Robin, ameriški film - 22.10 Sedem, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.50 Izdaja, ameriški film - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Hermes, reportaža o mejnih vedah - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Brtili -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek -Pregled športnih dogodkov - 18.30 Predstavitev športnega društva - 19.00 Aktual-no, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.40 Medicine river, film. 12.16 Videostrani. 16.50 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Slovenski slavček, glasbena oddaja. 1. del. 19.35 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Outback, avstralska divjina, film, 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA!
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Svet narave, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Hrvaške manjšine v Evropi -16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.56 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Trocki, serija - 21.10 Dramska serija - 22.10 Misli 21. stoletja - 23.10 Odmevi dneva -23.35 Evromagazin - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vse, nad. - 11.30 Latinica -13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. -15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.35 Pravo in pravda -22.40 Pred zoro, nemški film - 0.20 Mali Buda, ameriški film
TV HRVAŠKA 3
16.40 Cyrano in d'Artagnan, francosko-ttalijanski film -19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.10 Brooklyn jug - 21.55 Transfer - 22.40 Me-sečina - 23.25 Šport danes - 23.35 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.36 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.68 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Virtuoz loka R. Ricci - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša -16.25 Ljubezen praznuje -16.45 Srečanje z Jezusom -16.55 Senca gore Kamerun - 17.20 Mladinski dnevnik -17.25 Pregled -18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.20 Kaj, koliko, zakaj? - 21.40 112 ekstra - 22.00 Dnevnik -22.50 Ura sprejema - 23.20 Mario in čarovnik, gledališka predstava
TV MADŽARSKA 2
8.30 Delta - 8.55 Kino Dore Prokopp - 9.20 Pisatelj viharnega kota Geza Feja - 9.50 Gaia - 10.15 Tv-klinika -10.45 Madžarska prihodnosti -11.10 Srečen rojstni dan!, nan. -12.00 Skupščinski dnevnik -13.00 Prenos zasedanja parlamenta - 17.05 Vaterpolo, Vasas : BVSC - 18.15 Sestre limone, amer, film - 19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naravni čudeži Evrope - 21.35 Ropar-policist, koprodukcijski film - 22.55 Zaključek - 23.55 Nočni program
AVSTRIJA 1
9.45 James Bond - Vohun, ki me je ljubil, akcijski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosna hitrost, akcijski film - 21.55 Dri-ve, akcijski film -... 2.55 Ameriški nogomet: Tampa Bay Buccaneers - St. Louis Rams, prenos
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Quincy -10.15 Še enkrat videti domovino, film -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia -15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.06 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi
ORL
Torek, 19. 12. 2000
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Radovedni Taček: Cvetlica
9.15	Pridi, moj mili Ariel, nanizanka
9.40	Oddaja za otroke
10.25	Recept za zdravo življenje
11.15	Z vlakom po Avstraliji, ameriška serija
12	.05 Komisar Rex, nemška nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Ljudje in zemlja
14.10 Podoba podobe
14.40 Ski Everest 2000
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Moje mestece, kanadska nanizanka
17.45 Potovanje po Indiji, francoska oddaja
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
21	.00 Aktualne teme
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Dekleta s Španskega trga, rtalij. drama 0.25 Potovanje po Indiji, francoska oddaja
TV SLOVENIJA 2
10.05 Cvet življenja, angleška nadaljevanka
10.55 Jasno in glasno
13.15 Življenje na ledu, švedska oddaja
14.05 Viharni vrh, angleški film
15.55 Studio City
17.30 Po Sloveniji
18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka
19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20.05 Bajeslovna bogastva, angleška serija
21.00 Svet poroča
21.30 Zid, belgijski film
22.35 Polnoč, brazilski film
23.40 Z umetniki: Gilles Apap igra Mozarta -
0.25 Deviški vrelec, švedski film
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 TV Dober dan - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dve mamici, ameriški film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.1 D JAG, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 24 ur
KANALA
6.00 Naš gost - 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Airwolf, nan. -15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Karate Kid, ameriški film - 22.10 Tretja izmena, nad. -23.10 Seinfeld, nan. - 23.50 Nori Joe, ameriško-italijanski film - 1.35 Odklop j
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kronika - 15.30 Športni ponedeljek - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Briili - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Iz našega studia: Kakovost v Pomurju - 18.45 Naj regijske prodajalne 2000 in gospodarstvo v Pomurju, posnetek s seje GZS-OOZ - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9,45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 Nukie.film.
11.55 Videostrani. 16.30 Outback, film. 18.00 Gnes, informativna oddaja 18.15 Šport plus, športna oddaja. 18.45 Iz našega arhiva 19.20 Videotop, glasbena oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Aktualno v občini Črenšovci, občinska oddaja. 20.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 21.30 I feel good. zabavna oddaja s Činčem, 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Tv-forum - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Vabilo v gledališče - 0.40 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.45 Poročila - 9.50 Prizma - 10.45 Misli 21. stoletja - 11.40 Evromagazin - 12.15 Otroška serija - 12.40 Hitlerjevi pomagači, serija - 13.35 Kuharski dvoboj -14.15 Zahodno krilo, serija -15.00 Pravo in pravda -16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Krhko srce, nad. - 21.15 Polni krog - 21.35 Seinfeld, nan. - 22.05 Newyorška policija, nan. - 22.50 Peklenski val, ame-riški film - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.40 Macao, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Festival ženskih klap Omiš 2000, posnetek - 21.35 Monoplus - 22.15 Šport danes - 22.25 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.00 Slikanica, obvezno čtivo -. 15.58 Poročila -16.00 Po sledeh sončnega žarka - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 18.20 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Želeli ste - 21.00 Letni časi, glasbeni pogovor - 22.00 Dnevnik - 20.50 Madžarski salon, kultura - 23.20 Kar ni prišlo na ekrane, pogovor z režiserjem, nato Ex-kodex, madž. film
TV MADŽARSKA 2
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Milenijske povesti - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.30 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport -19.40 Tv-telovadba - 20.00 Dnevnik - 20.40 Razmontirano mesto znanstvenikov -21.35 Ponudba, angl, film - 23.10 Zaključek - 0.10 Nočni program
AVSTRIJA 1
10.15 Policist iz Tolza - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Božična romanca, TV-film - 21.55 Ujeti v ognju, film katastrofe - 23.25 Popolna prevara, kriminalka
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Družina Trapp v Ameriki, film - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia -15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Modra Donava - Črno morje - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
©RES
Sreda, 20. 12. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.10 Moje mestece, kanadska nanizanka
10.35 Potovanje po Indiji, francoska oddaja
11.30 Obzorja duha
12	.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Kino Kekec: Mojstrski detektiv
15.10 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17,45 Svet narave, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Življenje je lepo, italijanski film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Evropski dokumentarni film
23.20 Proti nasilju nad ženskami
23.45 V Bachovem letu z novicami in glasbo
0.45 Svet narave, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
9.20 SP v alp. smuč., veleslalom (ž.). 1. vožnja
10.05 SP v alp. smuč., veleslal.fm.), 1. vožnja
11.15 Športni film
12.20 Veleslalom (ž.), 2. vožnja
13.10 Veleslalom (m.), 2. vožnja
14.00 Bajeslovna bogastva, angleška serija
15.30 Veleslalom (ž.), posnetek iz Jasne
16.30 Veleslalom (m.), posnetek iz Kran. Gore
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Sestre, ameriška nadaljevanka
19	.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20	.05 SP v alpskem smučanju v Kranjski Gori
20.35 Pokal CEV v odbojki
21.35 Tito Puente, posnetek koncerta
22.30 Vse, razen umora, nemška nanizanka
0.05 Umor Trockega, ameriški film
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.00 Pica, ti in jaz. nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Nadomestek, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. -22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 JAG, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 24 ur	*
KANALA
6.00 Naš gost - 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Airwolf, nan. - 15.00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Pa me ustrelil, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Čarovnice se vračajo, ameriški film -22,10 Providence, nan. - 23.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.50 Divja dežela, ameriški film - 1.25 Odklop
IDEA TV-KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program -Aktualno -15.20 Iz našega studia: Kakovost v Pomurju -15.45 Naj regijske prodajalne 2000 in gospodarstvo v Pomurju -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Briili - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Reportažna sreda: Lep božič, posnetek s premiere prekmurskega madžarskega mladinskega filma - Kulinarika: Polnjena svinjska rebra, božični kruh - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 10.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 10.55 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 18.00 Gnes. informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih.19.00 Aktualno v občini Črenšovci, občinska oddaja. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 AS-intervju. 20.45 Viva turlstica, turistična oddaja. 21.30 V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 22.00 Kako biti zdrav in zmago-vati, oddaja Rudija Klariča. 22,30 Gnes, informativna oddaja. 22,45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 BSE - nevidni sovražnik, serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.06 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30
Hugo - 17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče' - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nadaljevanka - 21.10 Knjižnica - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 O znanosti - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik'-18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Rdeči palček, han. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Dok. oddaja - 21.15 Polni krog - 21.35 Svet živali: Beli medved, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Hitrost, ameriški film -1.10 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.15 Veleslalom, prenos drugega teka - 14.05 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.35 Na mesečini, ameriški film - 18.15 Risani film - 18.25 Vaterpolo: finale pokala Hrvaške, druga tekma - 19.30 Glasbeni program - 20.10 TV izložba - 20.20 Košarka ULEB: Zadar - Estudiantes, prenos - 22.10 Šport danes - 22.20 Glasbeni program (op.: prenos tekem za hrvaški rokometni pokal in košarkarske tekme ULEB St. Petersburg - Gibona)'
TV MADŽARSKA 1
12.00 Dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Milenijska filmoteka: 1938, filmske novosti in Copatar, madž. film -15.40 Narodopisje - 15.58 Poročila -16.00 Nemščina - 16.30 Smernica, božični zvonovi - 16.55 Verecke, 2. del - 17.25 Jani gre na dom - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Očividec, ital, film - 22.05 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.00 Prenos zasedanja parlamenta -12.00 Vedno lepe melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin -15.30 Narodna glasba - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport, rokomet (m.) -19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Madžari ob prelomu stoletja - 21.35 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.50 Mojstri prevare, amer, film - 23.30 Zaključek - 0.30 Nočni program
AVSTRIJA 1
11.45 Risanke -12.10 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka -13.15 Veleslalom, prenos drugega teka -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Božični volk, TV-film - 21.55 Božična vročica, filmska komedija
AVSTRIJA 2
14.25 Sylvia - 15.15 Dallas -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Biblija: Jožef, prvi del TV-filma - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče .
w, 14. december 2000 27
1	  "		 T ' u . 	 J®®” i L J j. I iK						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	KDOR SE SPREHAJA	PREPROSTO GLASBILO, NAREJENO IZ LUBJA	DEL OBVEZNE OPREME V AVTU	KAJNOV BRAT	EDITA (KRAJŠE)	SMUČIŠČE NAD KOTLJAMI	VALENTIN AREH	NOVINAR ŠTAKUL	DEL ZRKLA, MREŽNICA	KRAVICA	gg					
						ITALIJANSKI GRADITELJ GODAL (ANTONIO)				•												
						KDOR PREBIVA NA DOLOČENEM OZEMLJU																
						OKRAS V OBLIKI CVETA ZAZNAVA							GR^KA ČRKA LEVI PRITOK LABE				W n L g ■ ‘ - ... i	: -					
																NEZNANKA V MATEMATIKI						
VESTNIK	ČEŠKI PISATELJ (MILAN)	LASTNIK VELIKE ZEMLJIŠKE POSESTI	LOJZE ROZMAN	PTICA SELIVKA OPAZOVAL. ŠAH.IGRE						AMERIŠKA IGRALKA TURNER	ČASOPIS ITALIJAN. OTOČJE OB SICILIJI							ČLOVEKU PODOBNA OPICA	VODA V PLINASTEM STANJU	ČEŠKO MOŠKO IME	PRAVILNO MIŠLJENJE NA OSNOVI SKLEPANJA	RUDNINA Z AVALE
DRUGO NAJVEČJE MESTO V INDIJI								GLAGOLNIK ODVLEČI						ATENSKA ZNAMENIT.								
								OSEBNI DOHODEK						NAPRAVA V LUKI								
RANA, KI JO POVZROČI PES						ZIMSKO JABOLKO AVTOMAT ZA LED									RUS.MESTO OB VOLGI PLAZEČA SE RASTLINA							
NATAŠA RALIJAN			VOLČJA ČEŠNJA									GR.BOGINJA JUTR.ZARJE				HRV.POLITIK (DOBROSLAV)						
			NEKDANJI DIRKAČ F1									SL.IGRALEC (BRANE)				PROZORNA SADRA						
HRVAŠKI PEVEC (JULIE)								TURŠKI SODNIK					KRAJ PRI GEDEROVCIH							IVAN LOTRIČ RUSKU LET. KONSTRUKT. (IGOR 1.)		
								MESTO V SEV.ITALIJI					STOTINA HEKTARJA									
GLASBENIK CLAPTON					POSKUSNI POSNETEK					VRSTA VRBE		fr		RUSKO MOŠKO IME					NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI NEON			
					VELIKA MNOŽINA					KITAJSKA DEN.ENOTA				VRH NA SNEŽNIKU								
PREGOVOR				SLOVANSKI KNEZ							OTOK V ANTILIH						VZHODNI KATOLIČAN					
				SLOV.KOŠAR. (POLONA)							EULER LEONHARD						NOVA GVINEJA					
KISLINA (LAT.)							MESTO V NORMANDIJI						ZADETEK NA LOTU								ŠVICARSKA SMUČARKA (KARIN)	ZAJEDAVSKI GRM NA DREVJU
							OBLAČILO DUHOVNIKOV						PARTSKI KRALJ									
VESTNIK	MAJHEN DIRKALNI AVTO	VRTNARSKO ORODJE LEVI PRITOK Z.MORAVE							ZGOD.MESTO V ŠPANIJI					N					MAKEDON-SKO KOLO			
									ŠIVILJSKI PRIPOMOČEK										AM.IGRALEC (JAMES)			
SLIKAR BOGDAN MEŠKO					ČRESLOVINA					>	ZMAGA V ŠAHU	RAFKO IRGOLIČ			SKUPEK SIMPTOMOV							
					GLASBENIK GARFUNKEL							ŠVED.SMUČ. CENTER			PEVEC PESTNER							
POGLAVAR KRŠČANSKE KOPTSKE CERKVE					l	TRAVNIK OBVODI				PREDMET ZA SREČO								ITAl.KNEŽJA RODOVINA				
						KAREL OŠTIR				OSSIP ZADKINE								TOMAŽ DOMICELJ				
GUMICA ZA BRISANJE								NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI			•			TIPALNI ORGAN NA GLAVI ŽUŽELKE								
KMETIJSKO VLEČNO VOZILO								NEKDANJI MEHIŠKI INDIJANEC						ORANJE			DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNE					
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 30. 11. 2000:
REGINA CIPOT, EPANALEPSIS, GOLEN, NE, TU, IL, SUPERMAN, SMEJ, TENIS, AC, ŠTETJE, LOT, SMOKVICA, PLATANA, KRES, PRIPADNIK, RUPERT, KVARTINA, ETONKA, ANA-Fl, KRIMI, REMŠKAR, LS, TERAN, RAVON, AV, DOM, NOS, ETANAL, ONAN, MA, VARE-NA, RAT, ROSIKA, AKADEMIJA, MURA, STO, AUL, ALKA, TACIT, MERRIL, OS, ANIMATOR, ENAKOST, NEJEVERNIK, MARGO, ACA, ARIA-NA, ALAIN
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Majda Bicskey, Mladinska 14, 9250 Gornja Radgona
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Nace Oletič, Mala Nedelja 26, 9243 Mala Nedelja
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Marija Kelenc, Kot 13, 9220 Lendava
Matija Rogač, Martjanci 65, 9221 Martjanci
Danica Miser, Miklošičeva 73, 9000 Murska Sobota
Sonja Burjek, Gibina 46a, 9240 Ljutomer
Alojz Recek, Polana 21, 9201 Puconci
	o	
6	T3	
E ra	O ■C	
MM	O	
■M	"O	
en	ra	
	k.	■
>o	d	
E	«1	><n
	c	o
a> o	ra	a
c	N	o
0	ra	o.
‘ra Im	S	
. d	**	■—*
ra	o	Im
Z	a	a.
Med reševalce bomo razdelili
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 22. decembra 2000.
Ime in priimek:
Naslov:
MliMouš je odo, UMfous je nošo. Skono sakšomi je kaj pnneso. Sdntn dobno, ed- ' hiti sCabo. o^ajueč fiijdi je občiijtifo daitiHo, pod/tagiteu kurtiinoga ofja pa pod/iagife^ poštni stoHte^. u\fa spfošno je pa najbobe /tagvesefjivo daAlCo najuekša in^acija pnemi-noučoga mejseca v tej gadnji deseti fejtaj. ^R^auo uUikfouš, p/tavi ^Befa. £šče eno pan takši, pa mo Mige ^Bafkani kak £wtopi. cfofogi nas fejko samo tou, ka nan je pftneso tudi nove minist/te pa s ten nouuo iTado, ga steno je pnavo, kak de nap/ta A vse, ka de nan boukše. Tlak so tiidi ministM obečavaft. Pečino ministno^ pognamo, pa fejko povejmo, ka ei so se kaj poboukšadi, do fejko cifou dobiti, ^eda, šteti vse tegave na vesefc obline, si je pa tak popejvo:
uUikfouŠ ge pa je p/tišo k nan, da/tifa je pitineso nan, ga nas je iško ^kiip dob/iout, ka gdejvo nan je v eitejvfe not.
tvUikfcuš minista nošo je, nan do(! skoug iton je stisko vse, keft p/tišft so skug čaften kolt, tiMo de ji pitati dol!.
Ci do oprtani spucani, ga kasek fejko bi bi&, dokeč na njij do saje gon, de hasek nju^ kak čaiten /toit.
28
14. december 2000,
Za ginekološko-porodni oddelek so prispevali |[ motoma vozila
Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Anica Berden, Filovci 150, namesto cvetja za pok. Jožeta Vargo - 5.000 SIT; Kristina Nemec, Filovci 96, namesto venca za pok. Jožeta Vargo - 5.000 SIT; družina Gjergjek, M. Sobota, namesto venca za pok. Avgusta Letonjo - 5.000 SIT; Hedvika Šantavec, Šalamenci, namesto cvetja za pok. Tibija Kovača -5.000 SIT; Mihael Šimonka, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Cigana iz Ižakovec - 10.000 SIT; uprava Cestnega podjetja M. Sobota namesto cvetja za pok. mamo Marije Hajdinjak - 15.400 SIT; sodelavci Pomurke - Klavnice, vzdrževanja namesto venca za pok. Jolanko Škra-ban - 10.000 SIT; družina Ritonja, M. Sobota, namesto venca za pok. Jožeta Rogana iz Moščanec - 3.000 SIT; Emruli Vahit, slaščičarna Šport, prostovoljni prispevek - 200.000 SIT; Majda Svetina, Lendavska 65, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Katico Hakl - 5.000 SIT; Slava Berden, Bogojina, namesto cvetja za pok. Katico Hakl - 6.000 SIT; stanovalci bloka v ulici Staneta Rozmana 12 namesto cvetja za pok. Katico Hakl - 14.000 SIT; Marija Radič, So-dišinci 23, namesto cvetja za pok. Rudolfa Vrečiča iz Petrovec - 5.000 SIT; družina Grah, Gorica, namesto venca za pok. Katico Hakl - 5.000 SIT; kolegice namesto cvetja na grob pok. mame Marije Čerpnjak - 7.000 SIT; družina Vezjak, Gradišče 15, namesto venca za pok. Jožeta Vargo iz Lendave - 5.000 SIT; družina Berden, Filovci 27, namesto venca za pok. Jožeta Vargo - 5.000 SIT; Mar-
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52118 00
jan Suhadolnik, Kopitarjeva ul., M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Aleksandra Šmidlehnerja - 5.000 SIT; Jože Vučko, Dol. Bistrica 37b, namesto venca za pok. Avgusta Letonjo - 10.000 SIT; Sindikat delavcev UE M. Sobota namesto venca za pok. moža Lidije Erjavec - 10.000 SIT; sindikat Pomurke Mesne industrije M. Sobota namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; družini Polčar in Kocjančič namesto venca za pok. Jožefo Kozar iz Adrija-nec - 5.000 SIT; Vlasta Mesarič, Lipovci, namesto venca za poki Štefana Lejka - 5.000 SIT; družina Vrbnjak, Bratonci, namesto venca za pok. Gi-zelo Golob - 15.000 SIT; Ivanka Ki-raly, G. Lakoš, namesto venca za pok. Martina Kelenca - 3.000 SIT; Slavica Štihec, Lendavske gorice 18, namesto venca za pok. Martina Kelenca - 3.000 SIT; Petra Lucu, Arh. Novaka 19, M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Urške Golob - 3. 000 SIT; Marija Gibičar, Prisojna 10, Radenci, prostovoljni prispevek -24.640 SIT; družina Hari, Sodišinci, namesto venca za pok. Rudolfa Vrečiča - 5.000 SIT; družina Belec, Šulinci 46, namesto venca za pok. Gizelo Golob iz M. Sobote - 5.000 SIT; Policijska uprava, odsek za logistiko, M. Sobota, namesto venca za pok. Franca Novaka, očeta sodelavke Jasne Feher --10.000 SIT; Jože in Majda Vrdoljak,. Murska 117, Krog, namesto venca za pok. Štefana Lejka iz Kroga - 10.000 SIT; družina Toplak, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Marjana Erjavca iz Beltinec -10.000 SIT; Marija Matko, Beltinci, namesto maše za pok. Marjana Erjavca - 1.000 SIT; Cvetka Vlaj, Bodonci, namesto cvetja za pok. Franca Novaka - 8.000 SIT; Jože Kološa, Andrejci, namesto cvetja za pok. Franca Novaka - 5.000 SIT; Marjan Marič, Bistro M, Sebeborci, namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 7.000 SIT; Pomurka Mesna industrija - mesnica Lendavska namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; Pomurka Zelenjava Tržnica namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 7.000 SIT; družina Olge Činč, Miklošičeva 4, M. Sobota, namesto venca za pok. Fran
ca Križana iz Kroga - 5.000 SIT;' Alojz Sukič, Ob kanalu 20, M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Borisa Štrakla - 5.000 SIT; Anton Sukič, Boreča 20, namesto cvetja za pok. Janeza Fridriha - 5.000 SIT; Društvo prijateljev mladine G. Radgona prostovoljni prispevek - 70.000 SIT; družina Ernesta Kološe namesto venca za pok. Franca Novaka - 10. 000 SIT; družina Durinek, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Franca Novaka - 10.000 SIT; družina Durinek, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Ireno Sobočan - 10. 000 SIT; družina Stanka Lukača, Dokležovje, namesto venca za pok. Franca Novaka - 5.000 SIT; Nada Dervarič, Gregorčičeva 43, M. Sobota, namesto venca za pok. Franca Novaka - 8.000 SIT; kolektiv Carinske izpostave Hodoš namesto venca za pok. Gizelo Golob iz M. Sobote -5.000 SIT; kolektiv Postaje mejne policije Hodoš namesto venca za pok. Gizelo Golob - 12.000 SIT; Irena in Štefan Kumin, Kupšinci 20, namesto venca za pok. Gizelo Golob - 5.000 SIT; Hans Roth, Avstrija, prostovoljni prispevek - 28.067,11 SIT; Inšpekcijske službe M. Sobota, Tončkovi sodelavci, namesto venca za pok. Štefana Lejka iz Kroga - 12.500 SIT; Kurnik - Aleks, Miran; Zdenka, Radoslave! 30, namesto cvetja za pok. Primoža Bratušo iz Stročje vasi -3.000 SIT.
Vsem darovalceqj se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA.
IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Frana Kovačiča 10,
Jllojz Prelog ,.p. ®™2Ve*‘-1463
UGODNO: HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del, širine (ježi, valji);
PODRAHLJAČIZ VALJI; OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami;
OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo: 2-, 4- in 6-redni;
KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne; MULČARJI;
NOVOST - STROJ ZA POSIP Z MULJEM ALI KREMENČEVIM APNOM (primeren za posip poledenelega cestišč® s soljo)
V DECEMBRU VELJA DO 20 % POPUSTA! MIREN BOŽIČ IN SREČNO V LETU 20011
ZASTAVO TURBO ZETA, 83-12A, letnik 1989, keson s cerado, 5,1 m, prodam. Tel.: 041 717 121. m5925
DAEWOO LANOS 1,5 Juliet, 15.000 km, prva lastnica, letnik 1999, prodam. Tel.: 041 758 700. m5949
živali
TELICO, brejo 8 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 557 15 63. m5918
TELICO, A kontrole, brejo, prodam. Tel.: 541 22 56, Marta Zver, Lipa 42. m5919
JARČICE PRED NESNOSTJO prodajamo po 800 SIT. RAMUTA, FARMA BUČEČOVCI, tel.: 041 262 957. m5926
TRI SVINJE ZA ZAKOL, od 130 do 150 kg, prodam. Nedelica, tel.: 572 15 20. m5934
PUJSKE za nadaljnjo rejo prodam. Partizanska 30, Bakovci. m5947
posesti
LUKSUZNI APARTMA V NOVI ZGRADBI, 2 sobi, 1 kuhinja, kopalnica, balkon, v centru Beltincev, 50 m2, za 45.000 SIT mesečno dajo v najem.
TRGOVINO - LOKAL, 100 m2, povezanega s skladiščem, velikosti 100 m2, dajo v najem. Tel:: 0049 172 856 9832. m5881
VRSTNE HIŠE V LJUTOMERU, zgrajene do V. faze, prvi kupci imajo poseben popust, prodajamo.
PRODAJAMO tudi stanovanja v vrstnih hišah v Ljutomeru, zgrajene do V. faze.
Informacije in pojasnila 02 229 65 70 ali 041 646 570, Betonarna Petelin. Ogled in predstavitev hiš v so
boto, 23. 12. 2000, ob 11. uri v Razlagovi ulici v Ljutomeru. m5883
GOSTINSKI LOKAL Z ODKUPOM OPREME damo v najem. Tel.: 041 634 056. m5890
ENOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU oddam v najem. Tel.: 557 12 21. m5902
DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, s kletnim parkirnim prostorom, prodam. Tel.: 532 18 72, 041 705 067. m59O5
ENOSOBNO STANOVANJE v M.
Soboti damo v najem. Tel.: 521 19 86, po 19. uri. m5906
GOSTILNO V PRITLIČJU TURISTIČNE ZGRADBE ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m5910
STANOVANJE V BAKOVCIH, 30 m2, opremljeno, oddamo v najem. Tel.: 523 13 09 ali 041 334 581. m5914
POČITNIŠKO HIŠICO IN VINOGRAD v Strehovskih goricah prodamo. Tel.: 522 17 50 od 18. do 20; ure. m5929
HIŠO, NOVEJŠO, neopremljeno, na mirni lokaciji v M. Soboti, dam v najem. Tel.: 532 15 72, popoldan. m5935
SOBO v novi hiši v M. Soboti, s souporabo kopalnice, dam v najem pridnemu dijaku ali dijakinji. Tel.: 532 15 72 popoldan. m5936
RESTAVRACIJO, PENZION, STANOVANJE, lahko ločeno, prodam ali oddam. GSM: 031 520 135. m5938
STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, prodamo. Gančani 153, tel.: 041 980 203. m5940
kmetijska mehanizacija
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, zelo lepo ohranjeno, prodamo. Brezovci 81, tel.: 545 13 38. m5899
TRAKTOR IMT 565, letnik 1987, in obračalnik SIP Pajek, ria dve vreteni, prodam. M. Črnci 19. m5917
KOMBAJN ZMAJ 142, predsetve-nik 3,60 m, tribrazdne pluge, nakladalko prodam. Tel.: 571 17 04. m5945
SAMONAKLADALKO SIP 19 in
VINOTOČ SEVER
Moravske Toplice vas vabi na silvestrovanje in novoletni ples z dobro glasbo. Rezervacije 031 552 235. m5869
dvoredno sejalnico OLT za koruzo kupim. Tel.: 03 579 42 89. m5923
SAMONAKLADALKO SIP 25, tračni obračalnik in pajek prodam. Tel.: 041 904 767. m5928
kmetijski pridelki
VINO, 220 SIT, z dostavo, prodajo. Tel.: 579 11 89 ali 041 909 839. m5773
SEJALNICO ZA KORUZO Becker, sadilec krompirja in trosilec umetnega gnojila Vikon prodam. Tel.: 041 904 767. m5924
razno
Preklicujem veljavnost HK št. 25671-9, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Jože Lutar, Vučja Gomila 55. m5907
PEČ CENTRAL 20 ugodno prodam. Tel.: 542 13 73. m5930
delo
INFOKOMERC VAM SVETUJE, PRIPOROČA IN ZAGOTOVI DELO NA VAŠEM DOMU. Možen ogled izdelkov. Tel.: 090 74 49 m5698
NEMŠKO PODJETJE SKK S SEDEŽEM V SLOVENIJI išče nove sodelavke in sodelavce za prodajo zanimivega izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja, tel.: 01 500 41 62. m5948
storitve
STROJNO OMETAVAMO tudi pozimi - kakovostno in hitro. Informacije 041 610'010. m5680
ZBIRAMO NAROČILA ZA LETO 2001 ZA STROJNE OMETE IN FASADE. Duško Čurič, s. p., Strojni ometi, fasade, Žižki 37, GSM: 041 751 834,02 571 16 43.m5877
GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj-lerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog, olje. Garancija peči 5 let. Možnost dostave. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, Škofja vas, tel.: 03 541 50 11. m5911
NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUI-
RAM za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 527 11 83, 528 15 77, 541 14 56. m5922
Gola resnica!
Kako gledamo pri Renaultu na novega Mčgana? Tako,
najpomembnejše: vas! S sistemom programiranega varovanja, 4 varnostnimi blazinami in ABS zavorami je zato še vedno eden najvarnejših avtomobilov v svojem razredu. Vsak novi Megane pa se odslej ponaša tudi s sistemom dodatnega zaviranja, ki v nepredvidljivih okoliščinah občutno skrajša zavorno pot*.
Novi Mčgani so opremljeni s prožnimi 16-ventiiskimi bencinskimi motorji in zmogljivejšimi dizelskimi motorji. Glede na vaš šoferski temperament boste izbirali med različnimi prostorninami in močmi. Pa še lažje bomo vsi skupaj zadihali, saj so motorji varčnejši in okolju prijaznejši.
Za popolnejšo predstavo o notranjem udobju novega Megana obiščite salone Renault.
Novi Megane. Ostanite lepi.
»KIHIR, 14. december 2000

Nihče ne ve, Robi, kaj si si želel takrat, morda si si želel, vsaj še eno - lepo pomlad.
N SPOMIN
10. decembra je minilo sedem dolgih žalostnih let od takrat, ko je na cesti omahnil v smrt naš dragi sin, brat in vnuk
Robert Ivanič
iz Noršinec
Počasi čas celi rane, a ne izbriše spomina, in ko sveče zagorijo, se vedno znova solze zablestijo in srčne rane spet zakrvavijo. Hvala vsem za prižgane sveče in lep spomin nanj.
Za njim žalujejo: mama, oče, sestra z možem in stara mama
Ker mi samo lupina smo in list in sredi nas velika smrt visi kot sad, ki vse krog njega se vrti: (R. M. Rilke)
V SPOMIN
15. decembra mineva deset let od takrat, ko nas je zapustila
ZAHVALA
3. decembra se je v 87. letu starosti končala življenjska pot dragemu možu, očetu, dediju, tastu in pradediju
Jožefu Pančorju
iz Domajinec 6
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa 'ter domačim in okoliškim gasilcem.
Žalujoči vsi njegovi
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
* Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
V 52. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet
Matilda Cica Gerenčer
Spominjamo se je vsi, ki smo jo imeli radi
Na grobu, kjer sveča zate gori, in cvetje, ki zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi.
V SPOMIN
Sidonja Kučan
iz Murske Sobote
Boleč je spomin na dan pred dvema letoma, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce. Hvala vsem, ki se je spomnite z lepo mislijo, prižgano svečo ali šopkom rož.
Od Tvojega rojstva do konca poti so Ti svetile različne luči.
Tvoja ljubezen, poštenost in dobrota so vodile naša pota.
A zdaj posla! si val, oblak goreč, postal odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti...
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedek, brat, stric in boter
Peter Horvat
iz Gradišča 51
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izraze sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste poskrbeli za lep pogrebni obred.
Posebej se zahvaljujemo osebju intenzivne nege internega oddelka soboške bolnišnice, kolektivu OŠ Tišina, sodelavcem Pomgrada in kolektivu OŠ Center Novo mesto.
Vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat - iskrena hvala!
Koloman Serec
24. 6. 1949-3. 12. 2000 iz Kroga, Trubarjeva 48
Iskreno se zahvaljujemo družinam
Marije, Alojza in Antona Lapošija in Jožici Karaš, ki mu je vsak dan ob bolniški postelji lajšala bolečine s svojimi spodbudnimi besedami ter mu na koncu zaprla trudne oči.
Hvala družinama Viktorja Karasa in Janka Veršiča.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje ter v težkih dneh stali ob strani.
Zahvaljujemo se dr. Ludviku Norčiču s kirurškega oddelka, dr. Danielu Grabarju iz kirurške intenzivne nege - reanimacija ter preostalemu medicinskemu osebju v bolnišnici Rakičan.
Posebej se zahvaljujemo njegovim najožjim sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov TŽO - obrat M. Sobota, Sindikatu TŽO, TMO in Strokovnim službam.
Hvala sodelavcem iz Strokovnih služb za podarjeni venec in sveče in Socialni službi Mura, d. d., ter podjetju Blisk Montaža, d. d.
Posebna hvala gospe Vesni Pavel in Jožici Meolic za poslovilne besede ob pogrebu, župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu še enkrat - hvala!
Žalostni in potrti vsi njegovi
Njeni najdražji
Vsi njegovi
Zaman želi srce, tebe že eno leto ni.
N SPOMIN
Antonu
Kermanu
iz Filovec 39
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Njegovi najdražji
V SPOMIN
a
Antonu Camplinu
iz Lendave 4
ob 5. obletnici smrti.
Pogrešamo te!
Vsi tvoji
SKUPAJ PROTI cniiziiGEHn
MALE OGLASE
(g) 080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
fe. ■
Po daljši bolezni nas je v 69. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta
ZAHVALA
Cecilija Fujs
iz Pečarovec 112
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše ter mrliško,, vežico.
Hvala g. duhovniku Kranjcu, pevcem, pogrebništvu Banfi ter sodelavcem 201. brigade TM0.
Žalujoči: sin Matjaž Z Ženo, vnuka Goran in Tamara ter sestra Sabina z družino
N SPOMIN
Ivanu Recku
iz Dolnjih Slaveč 103
Za tabo ostajata bolečina in tiha solza večnega spomina
Njegovi najdražii
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA
TEL.! (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
ZAHVALA
9. decembra 2000 nas je v Tl. letu življenja zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in sorodnik
Jožef Tratnjek
iz Lipovec 172
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Iskrena hvala govorniku g. Alojzu Tratnjeku, Zvezi borcev NOV Beltinci, kolektivu TŽP MURA 414. brigade ter pogrebništvu Jurič iz Beltinec.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedi Geza Števančec iz ulice Štefana Kovača 9
v Murski Soboti
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebej dr. Štefanu Horvatu, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Hvala za darovane vence, cvetje, sveče ter ustno in pisno izražena sožalja.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, gasilcem in g. Š. Merklinu za izrečene besede slovesa, ribičem, društvu invalidov in pevcem žalostink.
, Žalujoči: žena Gizela in otroci z družinami
30
OGLASI
14. december 2000, fiSffll
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM
VSE ZA STREHO
B-mail; rhdoo@siol.net
Zelo Reglja. Zelo Mobi.
ekološko kurilno olje
plačilo na več obrokov ekspresna dostava
Horizont
vedno dovolj toplo
Horizont d. o. o., Vodovodna 30c, Maribor
Q) (02) 556 91 30
Gradbene izolacije HACK
Hack Jano«, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041 636
Anja
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
Obvešča cenjene paciente da:
Merjenje kostne gostote (densitometrija) opravljamo ob: PON,SRE,PET 8-10h , TOR 18-20h ter SOB 8-12h Nevrofiziološke preiskave (EMG) ob:
PON,SRE,CET,PE 8-14h, TOR 13-20h in SOB 8-14h Fizioterapija In masažne storitve, fizična rehabilitacija in kiropraktika:	PON,SRE,CET,PET,SOB 15-20h
„	TOR in SOB 8-13h
Naročila na tel: 02/588-18235
Ericsson A2618s z obliko in barvo pritegne še tako vsega vajen pogled, s preprosto, a umno vsebino pa očara tudi zahtevnejše Mobiuporabnike. Ima jasen in enostaven sistem menijev, omogoča edinstvene začetne in končne prikaze ter glasovno Izbiranje in prevzemanje klicev. Za vzpostavitev zveze ali zavrnitev klica torej zadošča že zvok vašega glasu ...
Opremljen je tudi s 4-vrstičnlm, popolnoma grafičnim zaslonom, kar je dobrodošlo, še zlasti za navdušence nad igricami.
GLOBINSKI SESALNIKI
VORWERI<
CVETLIČARNA oRhfoeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota
VREČKE PARNAD PRIKLJUČKI Tel.: 53 11 289, 041 773 289
Z ORhf&ejO JE SVET LEPŠI Z VORVVERKOM ČISTEJŠI
FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20
1. Ugodno prodajo obnovljeno hišo v Kobilju.
2. Ugodne prodamo dvosobno stanovanje v centru Murske sobote.
DA MRZLO NI
KOSESKEGA 43. MB

Maribor
za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280
KURILNO OLJE
MobiReglja
19.900 SIT
VOIA7O
Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov strojni ometi
najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše
AVTOCENTER
LEPOŠA, d. o. o.
Jože Horvat, s. p.
Filmi 110,9222 Boioji«a. Iel./lite 1021547 10 14
MIT: 050 631 193, GSM: 041 631 193, >1)waiit:
1021547 13 00
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580
ST!H L
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brazje 6, IbI. Slaks: 1021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
KURILNO
OLJE,
PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p.. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM
KAZNIVIH DEJANJ
Plese 9, Murska Sobota
527 19 00
Murska Sobota, telefon: 522 11 19
AVTOCENTER
LEPOŠA, d o o
Murska Sobota, telefon: 536 17 70
mobi
ZA VSAK ŽEP
PETINO MANJ ZA KURJAVO
NAKUP OKEN
s toplotno izolativnim steklom
BREZ DOPLAČILA _
VSI OSAMLJENI IZ SEVEROVZHODNE SLOVENIJE -SILVESTROVALI BOMO ŽE 23. DECEMBRA.
VABLJENI!
LIONS KLUB MURSKA SOBOTA
prireja
tradicionalni dobrodelni BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
MEDICI CANTORES ZAGREBIENSES (Zdravniški pevski zbor iz Zagreba)
^JSKE STRU^
v soboto, 16. decembra 2000, ob 18. uri v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti
Dirigent:	prof. dr. Mijo Bergovec
Solisti:	prof. dr. Šime Mihatov - basist
dr. med. Željko Jurašinovič - tenorist asist, stom. Luciano Batinič - basist Orgle:	dr. med. Darko Kristovič
Klavir:	dr. stom. Leonard Bergovec
Trobenta:	dr. med. Josip Grah
Peli bodo božične pesmi iz Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Francije, Irske, Škotske in Združenih držav Amerike.
Soorganizator in povezovalec programa: dr. med. Ivan Kos, internist, kardiolog iz Radencev.
Predprodaja vstopnic:
knjigarna Dobra knjiga, Slovenska ulica 12, Murska Sobota, Amigo Travel, Šlovenska ulica 52, Murska Sobota.
Cena vstopnice 1.000,00 SIT. Izkupiček koncerta bo namenjen za pomoč slepim in slabovidnim v Pomurju. Lions klub Murska Sobota, Slovenska 52, M. Sobota
f KIHIH, 14. december 2000
NAPOVEDNIK.


kulturni koledar
K
O
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 14. decembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani glasbe-no-dramska predstava učencev soboške glasbene šole. Predstava v besedi in glasbi bo prikazala pokrajino ob Muri.
- V četrtek, 14. decembra, ob 19. uri bosta v cerkvi sv. Nikolaja nastopila pevka in kitaristka Sbirlie Roden in flavtistka Alenka Zupan. Naslednji dan bosta imeli v kinu Park zaključeni koocert za OŠ I.
- V soboto, 16. decembra, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi tradicionalni božično-novolelni koncert, ki ga prireja soboški Lions klub. Nastopil bo zdravniški pevki zbor iz Zagreba pod vodstvom prot dr. Mija Bergovca. Izkupiček koncerta bo namenjen slepim in slabovidnim Pomurja.
- V soboto, 16. decembra, ob 21. uri bo v Čardi koncert hr-vaško-kubanske skupine Cubismo in prleške skupine Posodi mi jurja. - V torek, 19. decembra, ob 21. uri bo nastopil pri Zvezdi v okviru javne radijske oddaje Jukebox Stjepan Džimi Stanič, ki mu bodo pomagali: mojster Ernest Lukač Ipianinol, Boštjan Bertalanič (bobni), Srečko Merklin (kitara), Janez Čizmazija (kontrabas) in Samo Budoa (violina). Pri nekaj pesmih bo sodelovala tudi Džimijeva soproga Barbara.
VERŽEJ, STROČJA VAS
V petek, 15. decembra, ob 19. uri bo v domu kulture svojo zgoščenko Na oder skupaj z gosti predstavil harmonikar Rihard Zadravec. V ponedeljek, 18. decembra, ob 11. uri bo Riki nastopil tudi na OŠ Stročja vas.
LENDAVA
V četrtek, 14. decembra, bo koncert učencev lendavske glasbene šole, nato pa še predslava umelnice Eve Jozsa.
LJUTOMER
- V petek, 15. decembra, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole večer nabožnih pesmi oz. srečanje oktetnv in manjših vokalnih skupin.
- V ponedeljek, 18. decembra, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole Božični koncert GŠ Ljutomer.
RADENCI
V nedeljo, 17. decembra, ob 18.15 bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda koncert adventnih in božičnih pesmi. Nastopil bo Mešani pevski zbor Radenska s prijateljskim pevskim zborom iz avstrijskega Frannacha. KUZMA
V soboto, 16. decembra, ob 18. uri bo v kulturni dvorani praznični koncert zbornv in tamburašev. Nastopili bodo: tamburaški ansambel iz Razkrižja, ženski pevski zbor iz Pucooec, nonet Lyndwa od Grada in ljudske pevke Iz Mooošlra.
OTVORITEV
LENDAVA
V petek, 15. decembra, ob 18. uri bo v prostorih Galerije ■ Muzeja otvoritev razstave arhitekta Imreja Makovcza in Združenja Karolya Kosa. Razstavo bo odprla kustosinja Tanja Šimonka.
FILM
DOBROVNIK
- V soboto, 16. decembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu predstavitev filma llisszahozotl Szep Karacsony.
- V nedeljo, 17. decembra, ob 19. ori bo v kulturnem domu premiera prvega prekmurskega madžarskega mladinskega igranega filma Lep božič, ki je nastal po literarni predlogi Gabriele Bence Ulroša. PLES
MURSKA SOBOTA
V petek, 15. decembra, ob 19. uri bo v centru Bergo otvoritev šole sodobnega plesa.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
mer); ob 18.30: Prešernov večer (avla gimnazije F. Miklošiča)
- Torek, 19. decembra, ob 9.00: Peka piškotov (vrtec Stročja vas); ob 15.30 prihod dedka Mraza (atrij Mesine hiše Ljutomer); ob 19.30 Pod brajdami (športna dvorana OŠ Ivana Cankarja Ljutomer)
- Sreda, 20. decembra, ob 9.00: etnoskupina Pristavske ščuke (vrtec Stročja vas); ob 15.30 S pesmijo in Igro v novo leto (atrij Mestne hiše); ob 18.30 Dijaška poezija v angleščini (avla gimnazije).
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V soboškem gradu si lahko ogledale Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja in razstavo o akademskem slikarju Ludviku Vrečiču. Muzej je odprl tudi v nedeljo!
- V Galeriji sta na ogled razstava skulptur 37 umetnikov in razstava Dr. France Prešeren (1800 -18491.
- V blagovni hiši Shoping je na ogled pregledna razstava ob 50. obletnici planinskega društva Matica. Obenem razstavlja svoje lote-gralije na temo Gore Lado Klar.
- V kavarni Jelša je na ogled razstava članice fotokluba Murska Sobota Nine Grein.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote store Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 21 433.
- V prostorih MIKK-a je na ogled razstava Kopriva, kjer se predstavljajo: Jovana Davinič, Miha Nevina, Katja Pal, Ana Perti-. nač, Katja Sudec in Biba Šehovič pel mladih slikark in en kipar.
LJUTOMER
- V prostorih Mesine hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska, zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. V malem razstavnem prostoru Zavoda za kulturo in izobraževanje je razstava manj znanih likovnih del ob obletnici slikarja A. Trstenjaka.
- V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik Anke Krasna in Barbare Vidic.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
PUCONCI
V občinski zgradbi si lahko ogledate dgla Janosa Geneza.
BANOVCI
V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva.
LENDAVA
- V obnovljeni sinagogi si lahko ogledate medobmočno likovno razstavo, za katero je izbral dela ljubiteljskih ustvarjalcev akademski slikar Laszlo Nemes. Predstavljajo se člani Likosa iz Murske Sobote, likovniki območja Gornje Radgone, likovnega društva Lendava in likovne sekcije Silva Preloga iz Ljutomera.
- V avli hotela Lipa je na ogled razstava krpank Cvetke Hojnik Do-rojevič iz Lendave in izdelkov dijakinj Srednje tekstilne šote Maribor, smer modno oblikovanje.
KANČEVCI
V domu duhovnosti Benediki si lahko ogledate razstavo Olilije Kreft Ta prekmurska delovna ročica.
MORAVSKE TOPLICE ’
V zdravilišču bo do 29. decembra razstavljal slikar oljne tehnike dr. med. Miloš Bičanin.
- V četrtek, 14. decembra, ob 11. uri bodo predstavili v prostorih Zavarovalnice Triglav na srečanju veterinarjev knjige Bolezni prašičev avtorjev dr. Draga Šabca in Zdravka Valenčaka. - V petek, 15. decembra, ob 19. uri bo v predprostoru grajske dvorane predstavitev knjige Tineta Mlinariča Beli možje. Ob tem bo še razstava del članov lotokrožka soboške Gimnazije. LJUTOMER
V četrtek, 14. decembra, ob 11. uri bo v dvorani glasbene šole Slavka Osterca srečanje mladih lileratov ločencev OŠ in dijakov gimnazije F. Miklošiča). Gost prireditve bo pesnik Tone Kuntner. PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
- V soboto, 16. decembra, ob 18. uri bo pripravila v MIKK-u po izredno uspešnem predavanju o Iranu avtorica Natalija Pihler drugi del potopisne predstavitve. Tokrat se bomo podali v Pakistan.
- V sobote, 16. decembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani predavanje ob diaprojekciji podvodnih fotografij Barve Sinaja avtorja Boruta Furlana. Predavanje organizira Potapljaško društvo Murska Sobota.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 14. decembra, ob 20. uri bo v salonu Murska republika v Zvezdf v okviru tematskih večerov Pogovori na robu govora o Prekmurju kot slovenski arheološki Meki. Gosta bosta direktorica Pokrajinskega muzeja Irena Šavel in višji kustos Branko Kerman. V pogovor se bo vključil še Miki Roš, avtor dokumentarca-o izkopavanjih pri Dolnjem Lakošu. Pogovore pripravlja in vodi prof. Norma Bale.
- V torek, 19. decembra, ob 11. uri bo v Pokrajinskem- muzeju predstavitev zbornika referatov z znanstvene konference ob 80. obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji Prekmurje na obrobju ali stičišču evropskih komunikacij.
GORNJA RADGONA
- V petek, 15. decembra, bo od 15. do 19. ure na osnovni šoli 4. božično-novoletni sejem. Dobiček bo namenjen socialno šibkim učencem.
- Od ponedeljka, 18., do srede, 20. decembra, bo dedek Mraz obiskal vse predšolske otroke v občini. Na vsakem srečanju bo krajši kulturni program.
DOLGA VAS
V nedeljo, 17. decembra, ob 14. uri bo v vaškem domu prireditev V pričakovanju božiča. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V torek, 19. decembra, ob 15.30 bo v prostorih osnovne šole ob obdarovanju Bnžička lutkovna igrica Slikarka Klara in mucek Mrk.
LJUTOMER
Program prireditev Veseli december 2000
- Četrtek, 14. decembra, ob 16. uri: delavnica Skupaj rajamo, se igramo in ustvarjamo (vrtec Mala Nedelja)
- Sobota, 16. decembra, ob 10. uri: sejem božično-novoletnih voščilnic in daril (pred Mesino hišo Ljutomer)
- Nedelja, 17. decembra, ob 14. uri: božično-novoletni koncert (gasilski dom Prislaval
- Ponedeljek, 18. decembra, ob 9.00: Zmešana pravljica in nastop ritmične skupine (vrtec Stročja vasi; ob 16.00: lutkovni predstavi Rnžiček zboli in Snežak s srečko (otroški oddelek knjižnice Ljuto-
Murska Sobota
Četrtek, 14. decembra: ob 18.00 in 20.15 ameriška znanstvenofantastična komedija Vesoljski kavboji Petek, 15. decembra: ob 18.00 in 20.15 Vesoljski kavboji
Sobota, 16. decembra: ob 16.30 ameriška risanka Tiger in medvedek Pu, ob 18.00 in 20.15 Vesoljski kavboji
Nedelja, 17. decembra: ob 16.30 Tiger in medvedek Pu, ob 18.00 in 20.15 Vesoljski kavbojxi
Sreda, 20. decembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška komedija Trčeni profesor 2
Kino Ljutomer
Petek, 15. decembra: ob 19.30 ameriški znanstve n of antasti č n i spektakel Možje X Sobota, 16. decembra: ob 19.30 slovenska komedija Porno fiKn Nedelja, 17. decembra: ob 17.30 Porno film, ob 19.30 Možje X
K
BORZ ZNANJ
O
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
• Ponuja se-znanje izdelave uporabnih prtičkov in prtov.
• Ponuja se igranje na kitaro.
• Išče se vse v zvezi z izdelavo lončenih peči!
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Delimo vstopnice za kino
Harrison Ford je po poklicu mizar, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Sonja Krenos, Gornji Slaveči 124, 9263 Kuzma
Čestitamo!
Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Kateri je najboljši evropski film za leto 200G?
Odgovor:
Kupon št. 50
Odgovore pošljite do 19. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.

““
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	SHE BANGS - Ricky Martin
2.	IRRESISTI8LE - The Con-s
3.	VINO ME JE OPILO - Davor Radolfi
4.	WHAT IT IS - Mark Knopfler
5.	BEAUTIFUL DAY - U2
6.	DANCE WITH ME - Debelah Morgan
7.	RUN BACK INTO YOUR ARMS - Rod Stewart
PREDLOGI:
WHERE IS THE LOVE - No Mercy PIU CHE PUOI - Eros Ramazzotti & Cher
BY YOUR SIDE - Sade
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	FENOMEN - Big Foot Mama
2.	SREČEN Z NJO - Botri
3.	7 LET NAZAJ - Jan Plestenjak
4.	LET V BRAZIL - Planet Groove
5.	JAZ GREM NAPREJ - PoVrer Dancers
6.	PASI ŠLA-MI2'
7.	NEPREMAGLJIVI - Panda
PREDLOGI:
TINA - Rok’n’Band
DAJ Ml 1 DIM - Slavko Ivančič
ANJA - Sunny Orchestra
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	TRI JERBASE POLJUBČKOV - Mlade frajle
2.	NAJINA SREČA - Rokovnjači
3.	METLIN PLES - Šaleški fantje
4.	V LJUTOMERSKI KLETI - Ans. Alojza Gmjaka
5.	PESEM ZA OČETA - Atomček
6.	BVA SVA MVADA POBA - Štirje kovači
7.	FANT Z DEŽELE - Lipovšek
PREDLOGI:
RAJANJE ZIME - Fantje izpod Rogle
TRIJE SMO MUZIKANTJE - Mesečniki
NOVOLETNA - Štajerski objem	,
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. decembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 50 - GLASUJEM ZA SKLADBO
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA:
Ime in priimek ter naslov:
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
AVTOMEHANIK
SAMOSTOJNI AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GOR. RADGONA; do 20.12.00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK ZA SLOVENIJO IN AVSTRIJO; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno; vozniški izpit kategorij B, C; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVEC BREZ POKLICA Z OPRA-VLJEMO C-KATEGORIJO IZPITA, POSKUSNA DOBA 3 MESECE.; do 22 12.00; ANDREJ POSTRUŽNIK, S. P TRANSPORTI IN POSREDNIŠTVO, SEUŠČ117, VIDEM OB ŠČAVNICI
PRODAJALEC
PRODAJALEC - POSLOVODJA ZA PRODAJO AV-IZDELKOV IN TELEFONIJE (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); nedoločen čas; vozniški izpit kategorije B; do 15. 12. 00; DANILO KUČAN, S. P., AKUSTIKA, TRGOVINA, SERVIS IN OZVOČEVANJE, BAKOVSKA ULICA 2, MURSKA SOBOTA
e*
in
--—
080 1234
© ©
TOM pri ZPM5
MtZPtAČIN KOC VSAK OAH OO 12* OO 20*
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-(l lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 0	4	6	4
2
16
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNiCA( ŽENSKI SPOL, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 14.12.00; IGOR TELKEŠ, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, TOČILNICA GLORIA, IŽAKOVCI 128, BELTINCI
STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK - ZA VODENJE IN VZDRŽEVANJE TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; do 20. 12. 00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
BRUSILEC KOVIN; nedoločen čas; drugi pogoji: ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE, STAROST DO 30 LET; do 19. 12. 00; FRANJO KODBA, S. P., TOLERANS, DOLNJA BISTRICA 72, ČRENŠOVCI
DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH ZA KOVINO; nedoločen čas; drugi pogoji: ZAŽELJENE DELOVNE IZKU- ■ SNJE, STAROST DO 30 LET; do 19. 12. 00; FRANJO KODBA, S. P., TOLERANS, DOLNJA BISTRICA 72, ČRENŠOVCI
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KATERAKOLI SMER V., VI. ALI VII. STOPNJE IZOBRAZBE, POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 16.12.00; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA,
D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
INŽENIR STROJNIŠTVA
DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH CNC; nedoločen čas; drugi pogoji: ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE, STAROST DO 30 LET; do 19.1«. 00; FRANJO KODBA, S. P., TOLERANS, DOLNJA BISTRICA 72, ČRENŠOVCI
TEHNIČNO-KOMERCIALNI REFERENT V PREDSTAVNIŠTVU MARIBOR; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov-zahtevno, uporaba interneta - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: VESELJE DO DELA NA TERENU IN DO DODATNEG A IZOBRAŽEVANJA; do 15. 12. 00; M-TRADE, TRGOVSKO PODJETJE GORNJA RADGONA, D. O. O., PREŠERNOVA 10, GORNJA RADGONA
INŽENIR GRADBENIŠTVA
GRADBENI INŽENIR - TEHNIČNI VODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23 G.RADGONA; do 20.12.00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GOR-. NJA RADGONA
EKONOMIST
RAČUNOVODJA - BILANCIST; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: SAMOSTOJNOST PRI DELU; do 15.12.00; IGOR
IVAJNŠtČ, S. P., IKS DAVČNO SVETOVANJE LJUTOMER, STARI TRG 3, LJUTOMER
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: OPRAVLJEN PRAVOSODNI IZPIT, DELO V MURSKI SOBOTI; do 21. 12. 00; IGOR IVAJNŠIČ, S. P„ IKS DAVČNO SVETOVANJE LJUTOMER, STARI TRG 3, LJUTOMER
VODJA REFERATA ZA SPLOŠNE ZADEVE; nedoločen čas; 5 I. delovnih -izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGA USTREZNA SMER, POSKUSNA DOBA 3 MES. , ORGANIZACIJSKE SPOSOBNOSTI, OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE; do 15. 12. 00; OBČINA BELTINCI, MLADINSKA ULICA 2, BELTINCI
K sodelovanju vabimo pripravnico z možnostjo kasnejše zaposlitve.
Pogoji:
- ekonomistka (V. ali VI. stopnje - zaželeno znanje računovodstva)
- aktivno znanje nemškega jezika
- poznavanje Windowsa, VVorda, Excela, ACAD-a, interneta
- izpit B-kategorije.
Prijave s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili sprejemamo do vključno 31.12. 2000.
V. E. P. T. Rakičan, d. o. o. p. p. 200, 9000 M. Sobota
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečaj
Pomurske banke, d. d.,
Murska Sobota z dne 12.12. 2000,
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. 12. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	15.3184	15.3084	15.4316
Nemčija	1	107.7727	107.7025	108.5697
Francija	1	32.1340	32.1131	32.3716
ZDA	1	239.3110	238.6759	241.5619
Švica	1	139.6298	139.2593	140.9431
Italija	100	10.8861	10.8791	10.9666
Klik NLB - spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan, vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve:
- vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni,
- plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
- prenose sredstev med računi v banki,
- prenose sredstev na račune v drugih bankah, - pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev precej povečalo. Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta.
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
NAGRADNI KV« VESTNIKA
Prihodnjič začenjamo Vestnikov nagradni kviz, ki bo trajal tja do maja - najlepšega meseca v letu. Morda pa se bo ravno vam, dragi bralec, ki imate zdaj pred seboj Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto. To pa še ni vse! Ob koncu januarja, februarja, marca in aprila bomo izžrebali nagrade meseca: računalnik in vrednostna bona za 20.000 in 40.000 tolarjev. Tudi tedenske nagrade bodo zelo lepe: kuharska knjiga Boug žeg-naj, Vestniko-va majica in-uniseks pred-
pasnik. Kaj pa je zdaj to?
Vaša naloga ne bo težka: treba bo le zaokrožiti pravilen odgovor na vprašanja, izrezati kupon in ga na dopisnici poslati (ali prinesti) na upravo Vestnika, potem pa se prepustiti sreči. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov oziroma rešitev.
VESTNIKOV KOLEDAR
7.	december, četrtek, DUŠAN
8.	december, petek,_KRISTINA
9.	december, sobota,	.ALB/NA
10.	december, nedelja,LACI
11.	december, ponedeljek,VAŠKO
12.	december, torek,	URBAN
13.	december, sreda,EVGEN
16. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 38 minut, zašlo pa ob 16. uri in 17 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 39 minut, torej bo za tri minute krajši kot pred petimi dnevi. 18. decembra ob 1.44 bo na nebu nastopil zadnji krajec.
V dvoje je lepše
Ljudje vedo povedati, da je prvih sedem let zakona odločilnih. »Če vzdržita sedem let, potem je to neke vrste jamstvo, da bosta skupaj veslala, dokler ju smrt ne loči,« slišimo praviti. So pa seveda tudi izjeme. Obdobje sedmih let pa se večkrat ponavlja tudi v tej rubriki, kjer seveda ne ločujemo, ampak ženino in možimo. Na ducate parov nam je že izdalo, da so s poroko odlašali in odlašali in nabralo se je sedem let, potem pa se le zavedli, da bi bilo pametno skleniti še formalno zakonsko zvezo.
28-letni Robert Meznarič z Mekotnjaka, zaposlen v ljutomerskem Muralesu, in 25-letna Silva Adanič iz Rihtarovec, zaposlena kot šivilja v Muri v Ljutomeru, bi skoraj dosegla »magično« mejo sedmih let zunajzakonske skupnosti, kajti na koruzi živita šest let. Letos, ko še ni bilo tako hladno, pa sta se končno poročila na matičnem uradu v Ljutomeru, nato pa še v cezanjevski cerkvi. Poroko sta združila še s krstom njunega sinčka Alena, ki je zdaj star deset mesecev. Mladoporočenca Meznarič pa imata tudi štiriletno hčerko Valeso. Gostija je bila v kmečkem turizmu na Slamnjaku, kakih sedemdeset svatov pa je zabaval glasbeni trio. Silva nam je razkrila, da sta se z Robertom spoznala pred desetimi leti v disku v Logarovcih. Tedaj je bila stara
komaj petnajst let. Štiri leta pozneje, ko je končala poklicno šiviljsko šolo, se je preselila na Mekotnjak. Mlada družina živi v skupnem gospodinjstvu z očetom oziroma tastom vdovcem Stankom. Ta on rad popazi na vnuka, seveda ko ni v službi. Imajo pa še manjše posestvo.
Silva izhaja iz družine, kjer je bilo dvanajst otrok, od katerih jih živi enajst. Ona je bila osma po vrsti. Postopoma so odhajali in še odhajajo zdoma, tako da živita doma v Rihtarovcih pri materi Tereziji in očetu Jožefu le še en sin in hčerka.
Nevesta Silva in ženin Robert sta se lepo ujela. Je morda tako tudi zato, ker je ona rojena v nebesnem znamenju device, on pa je po horoskopu škorpijon? - Š. S.
Sporne reklame iz Avstrije
Uil	‘ ‘
Til	#-:•
I *
Lastniki avtomobilov, parkiranih v Murski Soboti in drugih krajih v Pomurju, lahko v zadnjem času pogosto najdejo za brisalci stekel takšen in drugačen reklamni material. Prevladujejo reklame predvsem iz Avstrije, in to celo v nemškem jeziku. Je to dopustno oziroma ali ni celo kaznivo, smo povprašali Policijsko upravo Murska Sobota. Povedali so nam, da si morajo tisti v tujini, ki se odločijo za širjenje takšnega materiala pri nas (v konkretnem primeru, ki smo ga fotografirali, gre za trgovsko podjetje Vogele s poslovalnico v avstrijski Radgoni), pridobiti dovoljenje Ministrstva za promet in komunikacije o vnosu reklamnih sporočil v Slovenijo. In če si takšno dovoljenje res pridobijo, ga posamezniki ne bi smeli zatikati za vetrobranska stekla ali druge dela avtomobila. To je namreč motenje nedotakljivosti zasebne lastnine. A policija ne ukrepa, razen če kdo ne dobi »tatu« pri delu in jih pokliče. Sicer pa nam ostane zasebna tožba proti neznani osebi. Kljub vsemu bi pričakovali, da bi tudi policija koga prijela na delu in ukrepala. Zgodi se namreč, da tudi na njihovih avtomobilih (zasebnih), ki so parkirani v bližini policijske uprave, »neznanci« pustijo reklamni material. Besedilo in foto: JG
VESTNIK znova preseneča in nagrajuje
V Radencih imajo končno Laško ulico, a sedaj še ni jasno, ali bodo imeli tudi trg zmage, poimenovan po velikih možeh in dami Radenske. Lokacije zaenkrat še ni, kajti rešitev za postavitev spomenika je podobna tisti Prešernovi v Ljubljani. Morda pa bo pred Radinom, kjer se bodo ovekovečeni lahko zazrli v katero od oken z laško »flašo«.
kkkk
Miha Vodenik v Radence še ni poslal simfonikov.
kkkk
Direktor družbe Zvezda - Diana je zaradi izredne poslovne dinamike še vedno precej izmozgan.
kkkk
Janko Halb se seli od dirkalnih petelinov k soboškim zadružnikom. Te naj bi popeljal na pota stare slave. Ali bo z obstoječim novim voznim parkom škod zadovoljen, ni znano, kajti osebno je velik ljubitelj varčnih safranov.
kkkk
Franc Šlihthuber začenja z dokapitalizacijo goričkega Manchester Uniteda. Po dokapitalizaciji bo opravil nekaj velikih nakupov in za trenerja postavil Ivico Osima. Ta je že pristal na delo v prekmurskem Gradcu.
kkkk
Ivek Rotdajč, katerega delničarje po novem tudi Turnšek, že računa na mehkejša stališča celjskih mlekarjev in na kompenzacijo za Radensko, ali se bo to izšlo, pa ni znano.
kkkk
Jože Kocet se odločil, da se bo regijsko povezal z Štefanom Pršo - Pršekom. Oba sta pri razvoju svojih občin močno povezana z afriškim safarijem.
kkkk
Petišovska črna gramozna jama je še zmeraj zlata jama. Po inšpektorjevem padcu v vodo gramoz namreč še naprej vozijo. Tako je prevozništvo Hozjan očitno zapiralo svoje terjatve do lendavske občine in prodajalo občinski črni gramoz polanski občini za svoj račun. Polanska občina pa je že poslala zahtevek za refundacijo navoza gramoza na kmetijsko ministrstvo.
kkkk
Lendava je pomodrela na vseh,vitalnih lokacijah v mestu. Pred vsemi pomembnimi institucijami je namreč treba plačati parkirnino, edina bela cona na teh lokacijah je strogo namenska za parkiranje občinskega džipa.
kkkk
Stanko Ivanušič - Razkolnikov te dni samo poje in si splakuje grlo le z Ivanovo vodo.
kkkk
Ta teden bo končno dostavljeno kurilno olje Občini Tišina.
kkkk
Petrolov podizvajalec Ivan Rengeo naj bi se usmeril tudi v gostinstvo. Tako je potencialni kandidat za prevzem bifeja na radgonski »pumpi«. V Radgoni ni bele mame.
kkkk
Milan Kučan - Sezonec se pripravlja na ponovni sprejem Alojza Beheka in Toneta Turnška, ali bosta odlikovana, ni znano.
KESHMl KONJ