Požtnlna olačana g potoplnl. XV. iejtnlk.
1937. augustui 20.
9. numera,
Mesečne verske novine.
Vu Imenl prškmurske evang. Sinjorije  reditel
I vSdavnlk t TLISAR JAtfOS, Murska Sobota.
Rokoplsi se morajo v Puconce poSilatl.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Dfiševnl   list"   PuconcJ.
Cejna na cejlo lelo 20 Din., v zvttnstvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Dol., edne numerc 2 din.
Izhaja edndk na mčsec.
NaprejplaČilo gorlvieme vsaki ev. duhovnik 1 vučitcl.
Jezuš se joče •..
(Luk. 19, 41   48.)
Jezui s svojtmi vučenikaml v Jeružalem ide, v cčrkev. Oda zagledne to pržcimbno glLv-no mesto v blesketajočoj zvunešnjoj lepoti, tkuze ga pobijejo.
Zakaj ]e ta velka žalost Jezušova? Ne za-volo rimianskoga jarraa, šteri je na šinjek njeg-voga liidstva djani, ar pod bremenom nepokvar-jenoga duha narod ešče vse bole mcčen postdne. Samo tavno to je žaiostno, joča vredno, da je t^ nžrod pokvarjenoga duhd, nema vkOperrazme-nja i vkiiperdržanj?.. Sebičnost, neprljatelstvo Išda raed njim. Te zmožni i bogatci se ne bri-gajo z lDdstvora, štero z \Akiim bremenom ob kJžda tuhlnska i tiidi domača oblast, da nema več vsakdenčlnjega kriiha. Na cbišsti bod6Li se cfiAjo, razsflzdano živ6jo, z znojom spravlene trQde siromakov po lehkoikom zapravlajo. J?zuš vidi napre vsega toga konec : Njegov narod na nikoj pride i razstepč se, kak razvezani snop. Boža sodba se zvrši nad njlm, ar ne je notri prdjo toga od Boga njemi poslanoga OdkOpitela i ne je ičeo posllišati na reči i opominanje njc govo te nšrod. ŽalUvanja vredna diiševna tem-nost se preitčra obri toga mesta, itcro je ne spoznalo svojega Mešiaša, Jezuia. Zato se joče Jezul nad njim etak: ,Jeružalena, Jeružslem, kelikokršt sem šteo vkOp spraviti oiroke tvojc, liki koko* vkfipersprš^la piščencc svoje pod pe roti, i nej ste iteli«.
Žalosten iorl, šteroga je Jezuš s svojim prorožkim duhom napre vido, se je spuno; v 70. leti po Kr. roj. je rimlanski vojskovodja Titus
porušiti dao Jeruž^km, stančare jc pa stiro vo z domovine i po ceiorn sveti so razčrknoli, kak piščenci, šteri so zablodili od evoje matere i jastrb je vdaro rntd njč, gda so sarni bili.
Jezuš jlh je ščeo reiiti od toga tragičnoga šorša, ali oni so ,ne iteli*.
Jezui se dnesden tudi skuzi nad svojim velikim Jeružalemom, nad krščanskimi narodmi. Joče se za svojo cerkev. Ar dnesden so prilikc na sveti tiidi ne bogše. Eden krščaniki narod z srditostjov gleda na te drugi krščanski nšrod. Scbičnost, neprijatelst^o !ada na sveti. Siromak ne ndjde srnilavanja, od glada i druge nevole milio ludi tdpohšja, nilterno jezdr jih pa na mi-lardaj sedi Nepobožnost, nevoryanje je moda, ne pa bogabojaznost. Tik beži človečanstvo proti pogObelnostl. Na Kristušove opominajoče Re6 pa maloštoj poslfiša Nevervani vcditelje 1Q i iam sebč denejo za Meš^if, za bogeca i z jžlnostjcv, ali s silov iščejo na smrt Jezuša v človoči srcaj. Ali prlde i na nje grozne sodbe den, kak je prišo na te farizeuše. Što zna, či je že ne blijzi te den, gda te od Boga vkrajobrnje-ne, samo po imeni krščanske nšrode vničijo po-ganski narodje od shoda. Kričanski n&rodje se med seboj njefkajo i gde se dvd njefkata, tam te trčtji dobi. Kmični oblaki usode se zberajo obri nas i krščanske c^rkvi nemajo zadosta moči i batrivnosti ržč svojo zraožno gorizdignoti kre (e trpeči, gladuvajuči, kre oni, ki so v prvc redi siira.i v bojnskom vibžri, ovak so pa vedno nazaj potisnjeni, idejo i nevejo zakij trbe smrt nesti ednomi drugomi človčki, šteri je nj^ nig-dšr nč zbcnttivo. Pa bi se krivice ednoga, ali driigoga naroda ne lehko   popravile  po mčrnoj
Stran 98.
DOŠEVNI LIST
augustuš 20.
potJ, vrdno sarro z orožjons ? Bi se, če bi na ceiom s?eti, pri vsakom nšrodi krščanske cerkvi se zmožno gorlvzčle za 16. AH v te cerkvaj, v tom novom Jezušovom Jeružalemi fiidi sebičnost, neprijatelstvo lada i nega vkOperdižžnja.
Nigda so, kak je spisano 9vladnicke po-povski itell Jezuia pogiblti". Dnesdčn *e vnogo-krat tiidi raed njigvimš prstdmi i rečatm pogi-ba"/a i zgUbi ti člsia Reč Boža te, gda rnesto Kristušovoga evangeliuraa, mesio lfibezni, mera, smilenosii svoje psazno modriivanje i odflrja?a« nje glasijo, gda eden nLrod pr6ti dtugomi hujs-kajo, gda druge, ki v istom Knstuši ?erjejo za nlčavajo.
Nikša temna tenja tragiSncga šorša visi nad nami i Jezuš se joJe za nžs v nčbi i po torn predganji g?Lsiii dd svoje opomfnajdSe reči. Što vzeme na pamet Njegove skuze, Ito preraz mi Njegovo opomlnanje. Oh da bi b&r mi, ki se po Njegovom E^angelium! zo^emo, preraz-mili, spoznaii ,,vremen pregtčdanja" i ona, »Štera slišijo k mžri naiemi", k blajženslel i zveličanji naiemi!                                              fuventus.
Ka se je bojao sejdč, ar ništerno se-men je spadnolo na pečino, ništerno kre poti, ništerno pa med trnje? Či bi se bo-jao od eti žmetni mest, nebi najšo dobre zemlL — Augustinus.
Naša diiša v leti.
Hdri Ltpot ev. diihovnik.
V vezdašnjem časi je to edna čiidna prikazen, da v leti dosta liidi da" svojo dtišo stršdati i postiti. V leti se tak dosta ludi rado spozabi z svoje duše i tak misli, da je v tom časi ne potrebna nikšahrana za njihovo dušo, da niti v cerkev ne trbc hoditi. I rčsan v cčrkev neidejo, Svetoga pisma ne čtčjo, verske novine ne vzemejo v svoje rokč, tak po varaš^j, kak po ves-nicaj obilno najdemo takši ludi.
Za vesničkoga človeka je glavni de-laven čas — leto. Po zimi samo v hiži, ali pa okoli hiže kaj malo dela i opravla, v lčti pa vsaki količkaj zdrav človek, ešče dostakrat slaba deca, more d^lati od rane zorje pa notri do kmice. Zato pa kmččki človek v leti tak leko najde priliko, da se vozguči erkoči: zdaj nemamo časa v cer-kev hoditi, ar je vroče, ttidi je človek trii-den, pa tiidi nžmamo za to cajta.
Vroče Je. Istina je, da je po nedelaj bogše i ležeše v senci počivati i spati, kak pa v strašnoj vročini po velikom pra-hi več kilomterov daleč v cerkev iti. Pa v leti je na poli, na travniki tiidi vroče, pa donok moremo dčlati i truditi se; v leti je vroča ttidi svadbena hiža i donok idemo na gostiivanje,  če nas  pozovejo;   tiidi   v
Tre deklin hištoria.
Plsala Gyarmathy Žigmondova.  — Poslovenčo Flisar
] an o š, vp. vučitel.
(Nadalj^vanje.)
4. Gtzddva deklina,
Čeres v-dosia v dosia sprcloIOtjaj od ono-gi hipa mao js pognao on grmiS jbojne, pri šte-rotn zda pš nikak tak kleči, kak isigda on naii pojbar. AU on! dosta iefc \t okRiičilo icga kaš-tela vedrnost. M-ater&lni vddrci so edcn za drii gira pobili Železen fimUio, nateliko, ka |e na-konci po oče smrti komaj bllo mogoče teliko nientiivati, ka bi že 6kmo od materč ostai/Iena dcklina lani vu indainjoj kfiriji mogoča blia brez vclke skrbi živct!. Francuške romžae je prestLv-laia i tak se je drža"!a gori. Tam je zda tiidi pukltva sedela pri stoli J 1! naretci je prizdig-nola gori ono lepo glavo,   štero  je  nigda tak
zviieno ncsila. Na povehnjenom zvoaešnjem lali se tarn ?idi fndašnje premin6če lepote zna-rnenje i okoli nje i vu ostavleni h žaj velikoj tišini se ponlžaoi, fajten diš kšže; z šteroga Je precl iiiVti., ka med etimi stenš.ni ne prebiva edna veseia familia.
Pri pisanja stoli obiok je odprOti: vu in~ dašnjcra precimbnom ogradčcki je vse vu veli-koj neiednosli, vse je zapflščcno, grmiče niščc ne obravna^a, po di?jera raste vse, to divjc cvčtje, travica, z plemenitimi rožami zmešano po svojoj voli raslžjo, eiče i po z kamnom povožetsi po-i&\ vsakefeie fravina, mlajina obilno raslč Divje včcle, ov$6, včemeiaki, stržnjovje batrSvno iou vijo, zontjo med bogatioi cvetjora, včdsi, včasi na odpreti oblok notri vderejo i muveč ckoli okrožijo pi5atelkinje sto. Takšega hipa volo do~ bi ta cstaviena samica vu ogradček idti, ali li h;tro 6e nazžj povrnč, šr je delo silno i že se je sploh k coj privadila. Na odpreti oblok se drevja
augusfuš 20.
DUŠEVNl LIST
Stran 99.
pekli je vroče i donok dostim liidem trbe ta notri iti, mogoče r&vno zato, ar so se v letnoj vroČini i v zimskom mrdzi vogu-čali i ne so šli v cerkev.
Človek je triiden. Ki samo šče, tisti vsigddr ma telko časa i tak si notri vtala dčlo, da se tak v lčti, kak v zimi leko briga za svojo diišo, i v vsakom letnom vremeni, tak v mrzlem, kak v vročem rad i z veseljom ide v cerkev. Ar v nedelo ali na svčtešnji dčn opravleno delo tak nema božega blagoslova.
Po svoji odsliiženi letaj je nazaj prišo v svojo malo rojstno včs eden stari mor-ndr i postao je v toj vesi eden nšjbole hfldoben človek. Bio je pijdnec, grdo je preklinjao i dostakrdt je krivično prisegao, v cčrkev je nigddr ne šo, nego veselio se je s svojim grozovitim grehom. Edno ne-dčlo je ta mala včs veliko znamenitost mela, Špurgeon znameniti diihovnik je držo božo sliižbo i prčdgo v toj vesničkoj ma-loj cčrkvici. Zdaj je z radovednosti ttidi te neveren morndr šo v cčrkev, da Jbi poslfl-šo toga znamenitoga prčdgara. Špurgeon je od toga predgao, kak je Jezuš jokao nad Jeružalemom, kak je jokao nad stan-čari Jeruždlema, kak je jokao nad vsakim človekom, tiidi kak je jokao za mene i za tčbe. TA miseo se je tiidi doteknola duš-
nevčsti toga mornara i potom se je vu sebi etak čednio: ali je to mogoče, da je Jezuš tiidi men^ tak gorčče liibo, da se je nad menom tak britko jokao, nad menom, ki sem Njega tak dostakrat zbantuvo, ki sem žč zgubleni i preklčti bio. Po par dn^vnom dtiševnom vojskiivanji je gori-poisko svojega diiševnoga pastera, spove-do je njemi svojega žitka velike i težke grehe, erkoči: ,,S^stdeset Iet sem pod Ša-tana zastavo siiižo, ali zdaj je prišo čas, da sebi leko drugoga Gospoda odeberčm, mreti more v meni te stari človek, da naj leko gorist&ne te novi človek. Jezuša za mžne plakajoče skuze mi več ne dopustijo po staroj poti hoditi. Z denčšnjim dnevom pod novo zastavo stopirn i na znanje dam svojemi diihovniki, da od zdaj naprej Je-zuš bode moj voditel, koga sem do eti-mao tak grdo zametdvo.
Tiidi dnesdčn te stdri evangeliom pr^dgamo, tfidi dnesd^n se pred nami bliš-čijo Jezuša za nas plakajoče svetle skuze. Je!i bodo tudi dnes takši liidjč, štere lii-beznosti proseče Kristušove skuze na živ-lenja novo pot pripelajo?
Mi ludjč svoje telo v leti i v zimi hranimo z jestvinov i z pitvinov. Tiidi to potrebno hrano i pitvino ne smemo zata-jiti od svoje dliše i zato tak v leti kak v zimi paščlivo moremo hoditi v cerkev.
vLke notri nagiblejo i na drevji dosta, dosta ve-s^li ftič;c pivči, žvrgoli. Ta m^ila stvorjenja so dobri prijšteljc ,one zvišcnc samice": jžko je lubi, zarazmi nji radosi, žukost, z-celov duiov se notri pogrozl v-ftičjega žitka nasladnost.
T€ ndg'5 njoj parožga prenositi nj^ao ve-liko samnost, k šteroj se je že spioj prkcidila i štere nebi odmenila znLbidti z-kakšim hladnlm tUsarištvom Ifidl.
Na odpreti oblok notri nagnjeni vekaj dnes i^onrždno jako čvrčkajo vesfele f t ce i sprotolei oja sveklošča gladi njih reehko p6rje. Hermina lfibeznivo gleda nj h razvcseljavanje I v misli pogrozdjena na d&?no preminoče sprotolešnje vremen raisli, potora doli n»gne glavo i dokeč ftice čvikečejo, včclč niu?ijos zonijo, Ifiien spro-tolešnji diš na obJok noiri teče, piše .,. piie ...
Naednok se ravno takii dii razleje okoii nje, kak te davno, da?no, gl&vo gori pozdigne:
pred njop postane eden lepi dalidšni mladenec: — Herrain! Rd?no dnes \t šestnajst let, — oh — dobro poinninj., šr so rayno te dča v-noči mrli dr^gi raoj oča, Bog njira duli dobro daj — nžbrao sem ti eden piišlič ibojn ...
—  Ejnje. ii si> Andriž?!
—  Jas sem. J*s bi te speznao,  gdekoli b! te vido! odgovoii niladi gavafčr. - Z one iboj-ne je zilio v6 ceio moje bl&jžensivo.
—  Vii, jas oepr^vim,  ka ]e  moja nesreča tBdi z-onoga ibojn pUila zll?a:  pa je bil6 vre-men, gda sem to vervala ...   no   de  nadaljšvaj Andrii.
M!ad^nec nadaljžva:
—• On, ki je mcnž gorizhržno, ki je mojo mater k-sebj vzeo, moje sestre je po gospodskom kmoži dao, on btejženi, vrli mož je prcd stnrt-jov dostakrat giičao od ete hiže ... od f^be todi i.,. i... zndi,   Mermin,  jeli   tnisliš  zaka   sem
Strdn 100.
DOSEVNI LIST
augustuš 20.
Ltibezen nad vse.
Čakala sta dugo. L?eg je odišo v driigo oštarljo, gdč se njefiii je posrečiio špilati wvel koga" i ešče kesno, okoli pdaoči prišo pijen domo. Nej se je čudii^ao, gda je najšao doira" po videnji njeffli poznštoga predgara, Z kunšt-nostjov ednoga pijanca \t obrno stvar v svcje dcbro i skričo gledajoč na oba svojoj ženJ: »Tak, to se mi nfti senjalo nebi, da bi te dobo ednok s lem preklčtim predgarom navkiiper!" I ešče prv!es kak pa bi Fmk lehko spregovoro cdno reč, ga je popadno za goler in kričo : ,Vo s tebov ! Navčioi te hodlti k mojoj jlaroj!" Fink, ki ]e eiče nigdar nel biio v takšoj stavi, je probao priti k sebi i prl pcgičdi na jokajočo gospo L»eg, obino je pljsnca ino njemi gučo reči: »Liibezen nad vse !* - Aii z etfrn ga je eJče bole razdrdždžo. Tuleči od veselja njemi pravi, da njemi je dnes več^r zadosta cd nje-gove liibezni i če se ne zgiibi tain, gdc je tctšč napravo ltiknjo, potegne ešče driige strune. Predgari je nej cstalo drugo, nego da cdide.
T6 noC je nej dcsta spao. Nej za volo nerazmenja obiska. Če bi L čg svoje miiienje od vsega dale pripovedavo, bi bild celo ne»<u godno. Ar pn takši priiikaj odvisi vsigdar nikaj i če t&vno nega nikše Istine na njcni. Ali na kcnci njemi je tQdi to vseedno bil6> Dosta bole od toga ga |e   mantrala   misei  na  gcspo L'dg,
štere skuze je vido, gda se je stisno skoz dveri L!eg stanov&nja. Pžiao se je, ka bi mogo na-praviti driigoga, nego oditi, če ga je njčai niož vovrgo. Vej se za to noč ne dš razmiti reč od vdarca po iici, ka bi se lejko pravlo: če te pri edni dveraj vo;rže. idi nazaj skoz drOgi. GvQš-no, ka de šo ? tč hlio i to po dnevi, gda de L?čg trezen. — Ostane pri svojetn ?orcani: »Labezen nad vse !* Samo ali bodo bodoča sr^^anja z L eg več, kak proba istinitosti njego-ve lb
Teda njemi naednok pride ZveliČitel na misel, kak je biio od hlapcov osramočeni i opliivani. Držao njemi je obe lici i eiče bcle so ga ožpotavali, Nej je nspravo ns nje nikšega vtisa. Nej je šlo, kak v dogodbi od vojaka re-šavsjoče armade. Ali more to tak bfdti ? Stoji v brežnoj predgi, da morejo potom tL hiidi liidje bogši postanoti ?
Prišestno sredo je vzeo predgar Fink za lemo I. Kor. 13, dično pesem lub^zni. Že več-krat je predgao s toga tgla, ali ešče nigdar nej tak, kak dnes.
wLiiblčni bratje i sestre vu Gospodni! VI ztište, kak dragi mi je ete tao v bibliji. Že dosta sem Vam predgao od lObezni. T6 či rno dnes pa, mortm dosta nazaj^z^t?. Vslgdar sem gučo od obladajoče moči te lob^ztii. Liibčzen sem kazo, kak čiidodelno palico, itera morc preobla-dati ceii svet.   Dnes   pa   vidira,   da je bJlo to
prišao ktcbi?.,. Draga mafi so me poslali, na \b te prcsijo, ka bi knam prišla staniivat. Hv^la Oospcdnomi Bogi, v-dobroti živejo i ti bi bila mcsto njihovi, k tnoži odhajaoovl C^ri, njihova či. Ta nigdašnja Z/išena de?ojka se je jLko ožarila v obrazi i vu sebi je mislila: viš, zda bi jas bSJa ta siromaška, ponošene obleke ž'ahta: kak ste vi biJi I — Nato glavo šegavo prizdigne i kak tak na sorodnlka gčda, se pomiri i omur no etak govorl:
— Andrišl Kak sem   si  jas   teda   z»vami djdla, je ne zvišenost bila,  nego   grozno grda nadiihtost. Stero zda čutim, to je zvišenoit, giz davost i (a giztfavost rnš ne dopiistf,   ka  bi   z miiošče krflha živžla, NS, nigdar! Srdca zahffšHni tetice, tvoje drage mater6 veliko dobrotivnost i, či me gdate poglednete, obiščete, totni se }ako, jako veselila bcdem. Zda mi pa esi daj   \6 šo pek .. . tak ... lepo  ti   hvalim ... 6h,  ete  diš aie kak opomina na ono sprotolOSnjo utro I Zda pa, Andril, hodva ?u ograd^ek.
S'cdi, kak je Andriš odhajati nameno, ga je prijeJa za roko, globoko njemi je v-oči g!6-dals i pomall pravla: jeli ba"r, zda s?a že dob-riva prijatela? I či mai, koga lUbiš, tistoj nika spoiiem... o ne, raj nje odpilem. Teda de tak najbogše, či včasi zda napišei, ar ra?no ia idem od etec.
— Dobro de, a!i ne misli, ka bi na svoj rnlin napiistila vodo, Lr či sem bAr sirota, ali siromaška žlahta neščem bidti nigd&r!
MTi samo li ostaneš zvišena samica"! si je m:s!o mladčnec vu sebi,
I na driigi den je edna m'žda deklina na konci pisma eto čtela: „ ... Ednoga etakiega ntladenca z celoga srdca iubi i gda z toga mla-d6nca jako imeniti, oglčden, ziiameniti raož bode, ix je že na toj poti! — tebe naj nigdar ncbode sram, či se ti najde vu rodbfni edna edna siro-raaikešega šorša kotriga. T^ tand* t\ ona da, štera ga je sebi dati nO zndla; i rdvno zdtolUdi nemre cd s6be praviti, ka bi B6g zna nakeliko biajžena blla!*                                           (Dale.)
augustuš 20.
DOŠEVNI LIST
Stran 101.
zmotno i da sem Vara obeč&vao nikaj, šteroga v istini nega. Nikaj sern k-coj djao božoj reči, šteroga v istini nega. Čtitc td tao od začetka pa do konca i znali bodetes ka je liibčzen. Ali, da more oblšdati ta liibčien, toga nega nindri za-pisano v tom ta.il. Labezen, štera liibi samo, da bž obladala, nej jc liibčzen našega Zveličitela. Nego je ona samo moč, s iterov ščemo prisiliti druge i Boga\ Prava lubezen ne išče nashaja. Ona Iftbr ar more lubitl. Ce pride nashaj je zahvalna Bogi i če nashaja nega, se ne čemeri, ne račtina hudoga 1 ne išče svojega; ne je ne-vošččna; sc ne nadiiva. Vse prenesč; na vse se viipa, vse verje, vse trpi. Lfibezen nad vse! T6 nam more biti vorcan, bole kak gdakoli prvlč Ali ne vcč vorcan lastne vole, nego vorcan tr-plivosti i vere!"
Ne so vsi posliišavci v kapeli ap. Pavla biii veseli te predge. Nšterni so najšii, ka je Fink pri drugi prllikaj zevčeneše gučao. Ali gos-pa L'eg je iiho, zahvalno i skuznatimi očrai sfisnola Finkovo rokd. Gda ga je za nlkelko dni sledi vidla, njemi je zahvalila tudi z reč&mi. Prasla njetni je: ^ešče od te zadnje predge mao komaj znam, ka je lobezen. Prvle mi je bila iubezen samo iker k ciii. Gda je pa obladanja ne bild, sem bila vkanjena i nezadovolna. ŠteSa sem moža prisiliti z iub^znostjov. On je vzeo to na patnet, zato se je tclko Špotaro z mene. Zdaj sem pa vesčla i zadovoina. Neičem več prisil-javati, zdaj ičem liibiti, kak je lubo Jezuš. Zah-valim Vam !*
I s sraejom nje je odgovoro Fink: »Ne meni, nego Vaiemi moži morete zahvaliti. On me je navčo, Štero prvle ne sem znao. Moje predge od liibčzni so nej znale nikaj od križa. Lti mi je mali križ, iteroga sem doživo v onoj noči, vu štcroj rae je vaš mož včvrgo, odpro Oui. ŠLemo ga vsi meti posebno radi!*
Eduard Burri Poslovenčo:   Vek. /. Korošec.
Z dr4goga očč spominanje.*)
(Z-Francuškoga poslžla Beznčc Irma.)
Domovina moja dra"ga, Lublena rodjenja zemla! Nigdžr več nebom vesčia Tebč gori poiskala.
Žalosten glžs sem dobila Od tč — zemla moja mila:
Olč mojega dršgoga
VeČ n?gdar nebodera vidla.
Naveke sem ji zgubila, V-srdci se obžalostila: V-kmičnom grobt počivsjo, Vekivečen sen svoj spijo.
Ah, mcja pretužna duša, Oa si bridko obožana; Srdce glob'ko oranjeno, Telo žalno oblcčeno.
Očo mojga nfi več domš, — Na biutivi fskati mam, I tam tOdi ii samo grob, — Gra~tali so smrti porob.
Gde \i sarao vu molitvf, Si bodera gučala žnjirai. — Oh, Bog Oča) Pomilfij rae, Z mirovnostjov obdaruj me!
Žaiost mojo mi potihiaj I tužno srdce potrditaj, OZ6 teli daj s6n miren, Dtiii pa žitek vekvečen.
Mila rnati! biatja, žlahta, Prijatelje, vsa rodbina: Bog, Oča naj z nami bode, Z miloičov se na nas zgledne.
Da ednok bežaj skončamo, Diko njegvo zadobimo; Z dragim očcrn se najdemo, Žnjirai vekveke živemo!
*) (Gornje genlivo spominanje žaluvajoče edine čerke smo z gotovostjov objavili v našem listi. Red.)
Nika od zvonešnje missie, ali   od   povrnenja poganov.
VkGp postavo Flisdr Jdnoš.
12. Ka čintno mi za zvonešnjo missio, ali si za poganov povrnenje?
Molmo vsaki dča, po ednom i vkupao, najrarc pri vkUpprihajanji za žc okričcne kriča-ne. Nšimre za one, kl z raaterialnim i dahovnim bogžstvom, z znašanjcm narodov, orsšgov, cerk-veo iorš na stotine zravnajo. Zaka je miluvao jezui onoga prijčtnoga bogatoga miad^nca? Zšto, ar si je nato mislo:  Keliko bi te z svojov veli-
Stran 102.
DUSEVNI LIST
augustuš 20.
kov vrednostjov lehko   doprinesao   za   ncbeski orsLg! I dGnok nečini to, Zevsakim svojirn f le rom je prisiljcni Šatani slfižiij,   dokeC  se nepo vrnč i vse nedš (a Onomi, Ki  je i za njega vse tL dao.
Jezuš i dnesden vnoge bogštce m>lfije. Rad bi je k sebi povrno. Ne za penez volo, nego zato, žr se boji za nji dfiie, &r zna, ka bi pe-nezi, šteri so etak sk?arjenje, keliko btegoslova bi lehko bili, či bi si nji lasaiki nebeske prija-tele spravili žnjimi, (Luk. 16, 9)
Boga moloio, naj nastanejo premočni i srdca alduvajdči možje i ženske na sveti Boži oltar i aidujmo mi tiidi brezi voodpovedžvanja, ka nara nezide, ar naše filere tudi potrebfije Bo-žega orsšga razlfirjenje. Molmo za one tadi, ki ni na materfalnom, ni na duhovnom prestcri se neračunajo za te pi^dnje, ali etak tUdi lehko dosta doprinesejo za Krietuia i oni tGdi sami potrebdjejo, naj se vužge vu njihovom srdci Gospodna Kristuša liibčzen.
Molmo za one, ki so z istinom siromLcke, ki ncmajo več kak ona biblinska sirotna žeuslca, dvA filera. Poprave ono dobro srdc^, štero za dvema fileroma z-plžnmom gori za Gospodna i za ta duševna. Lepe pčlde naidemo na to. Vu missie hištoriji caidemo gorizaplsane proste, vesničke ženske, žtere so zosebno edno edno missionsko kokoi mele, štere vsžko jajce so na missionske cile dariivaie. Znamo od siromaški nemiki i šv^dski, fabrični i bajcni delavcov, ki so vsake višiše vere po plače na missionske ciie daruvali, či so bar vu siromaštvi živeli. De~ ca ponucane marke, zdravstvene carase, cote pob^rajo na le cil; na rodjenja, na imenov dčo, doblene mžle ienkane filere nedavajo la na po-Sizavanje sladčeca, nego je na dobri cilov oltar darujejo. Dostakr^t je z istinom nd šutna glavna, nego ona lGbezen, on tifid, ono srdc^, štero za Um darom jeste. Mfssio dosta materia*lni ikeri potrebuje, ali viie vsega je donok ta dfihovna ikčr, šl( nega bole odičenoga, či pri ti matcrižl-ni aldovov pobčranji ta duhovna vodijo i po-biidjavajo.
Molmo k-koncovi nadale posebno za misslo, za vu kmici živoči poganov, mohamedanušov i tudi za nje povrnjšvajoče missionare. Mission-sko delo Boži stčti dflh opravla, mi lfidjč smo samo ik^ri. Ali pripravne ikčri li tak bodemo, Či se molimo k-Bogi za njegovo delo i za one, ki njemi je spunjavati pomagajo.
Eden prosti i siromažkl čizirar je bio vu Angliji, v-kon? se je la misel pobfidila, ka cclo m:ssionfko delo crsanizerati trbe i sia vkupno ravnanje postaviti. Posebne raission^re v edno velko druitvo, v zv^zo vkflp spraviti. V 1792 cm leti je na Carey Viimoža začetek osnovleno to pr?o missionsko drtižtvo z tem goridanjem i ci-ljm, ka mjssionšre pošie v6 i po nji nastLv!eni zavodov, spravišč i za nji gorldržanje se driižtvo bode skrbelo. Na eto anglsško fornio so v XIX. stotini v Nemškoiu tudi osnovlena taicša družtva v Rajne, v-Lipči, v-Liebenzelli i ešče vu več varašaj. Či duže je več i več fakši drultev osaov-feni, tak da dnes den že skoron vu vsakiem orsagi |i več jeste, žaiostno v-Jugoslš^iji i vu balkanski orsšgaj samo ne.
Missiooska vodšvanja so veika. Dostakiat so družtv notrijemanja ne zadcsta, zato pobožni lOdje z samo olni darmi prihajajo i raoremo pri-hajati na pomoč. Na to aldove poberajo pri gmajnaj. Missionske osvetke, offertoriurne držijo, itampe džvajo vo, mlad^zen spelajo na te opra-vic odpravlanje, gajijo k-missiji lubčznost i k-coj razmenje. Pr&vi evangeličanec srdca prinaia aldov na nebeskoga orsšga razšuriavanje, na raissionske cile. Vem evaiigehčanje sveto mater cčrkev i dobrotivne nšstave z-dobrovolni aldo-vov držijo navekie gori. Tak tudi na missionske cilc materialne i dfihovne moči od zač^tka mao prinaiajo.
Materišlni žldovov pitanja pri največ graaj-naj tak odpr^vlajo, ka čeres leta vu tak zvane missionske ladice devajo svoje f lere i na tč cil offertoriuraske slflžbe držijo, na včkše na Tri-kršlovo, vu vesnicaj od h že do hiže hodijo i pobdrajo vkiip dobrovolne aldove i tak vkup spržvleno šumo od leta do leta na dotično mesto pošlejo.                                       (Dale.)
Kak vnogo ji preklinja Jvojega Bogdl Ji nje čuješ i On lehko nečii/e ? Poznaš njč i On lehko nepozna? Donok sunce svoje gorizhdjali čini na hMe i dobre i dd deždž na pravične i nepravične.
Augustinus.
7/stf se je ndvčo dosta, šteri se je ndvčo natihoma posluhšati na Boga.
Lavater.
augustuš 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 103.
,9Ar ka hasni iloveki, ži ete
teli svet dobi, diiSi svojoi pa
Skddi!"
Mdta/ 16, V. 26.
T6 je te veliki wali-ali", pred šteroga se človek postavi: ali diisa. ali ete svet! Jezuša računanje tak pravi. ka je edna diiša veče vred-na, kak ete svet. Ob prvim nsža duia. Či jo Jezuš fak visiko ceni, bi jo tč mi za nevredno drža!!? Na pčldo, ka bi jo zanem&rili, tak da bi ona ikodo mogla trpeti ? Tak, ka bi rada »eden falat od sveta" zadobili, Li za toga volo b\ diiša betežna graiala? Opominjeno se glasi vu naše žhlenje: duia je več vredna, kak ete svet! — Ali to vala tudi za drfigoga diišo. Ttidi duša ednoga grešnika, ednoga manjžka, ednoga raz bojaika, ednoga Effikanskoga zamorca je več vredna, kak ete svet. T6 je silno i sv^to opo-minanje za one med nami, šteri diiša je zvračena od velikoga kvara po Jezuš Krisiuši i njegovoj krvt. Zžto nam je sveta dužnost misionsko sliiž-bo za omurno vzeti i spunjavati z najvekšov radostjov. I & bi vu mojem dugom živlenji sa-rac ednoj jedinoj doši potikazač i voditeo po-stano k njenomi zveličanji, bi tni z tem več biio šentano, kak pa či bi ete celi svet zaddbo. Pi tai, v kakše forrao? Ali si sara ne gvOšen zve ličanja tvoje dQše? Znai li, ka to sliižbo ipu-njava tudi Gustav Adolfa driištvo ? Si že porao-go z tvojim darom rešiti tvojo i tvojega biiž-njega daio od skvarjenja, ali pa ceniš ete svet za viic, kak oboji vaj zveličanje?
1844 leta je v Poraeršniji niro eden stdri kmet vu hiii edne svoje čeri. Te kmet je toj svojoj ččri i njčnomi može ednok 25 zlata po-sodc. Zdaj gda je te oča mro, sta njidva vkraj vze!a od mrtvoga očo to dužno pismo, sta je itela raztrgati i te dug zatajiti, naj ova drfiga deca z toga ne herbajo. Medtem, kak sta si od toga zgovšrjala, je njidva 13 let stara deklička odpravlala svoje iolske naloge i je vedno na glat pravla ete reči pred sebe: ,Ka hasni člo-vcki, či ete celi svet dobi, duši svojoj paikodi?* Oda so spat ili, so se ešče vedno rumile te reči vu vuhai ii roditelov i na fitro so se z tetnpre-bOdili. Edno bože opominanie z deteči vOstlTe oCa je ne najšo mčra. Žena njeminaednok erčč, ka žnjihovoga nakanenja nika nede, ar je ne vredno za edno p4r zlšti volo duio djati na ipio. Ves^lo sta privoliia to obadva. Ofišnavest se njima prcbOdila, i sledi sta se povrnola i zado-bila živo vcro vu Kristuši.
Nesebičnost.
Pravo, verno srdce  goralduje sebe, Neprosi, neCaka. najeraa nejemld,
Ar toga v srdci čfiti. Bojuvnik navdušen Idt smrti proti; Da njega vrela  kr^ sad rodi domovini
I na hasek njej služi.
Moder z krila 3?ojga  srdce fa aldfije, Gda den i noč ? hiži biedi verostuje^
V glavi teško brodeči. Pri temnom posvetl vkflp vugnjen sedeči, Suncš iriiii tiakov se ogibajoči,
Blagoslov sejajoči.
Diišne i telovne tnoči »kupprivrže
I drugim, kak svčča pržvo svetlost kdže;
K biagoslovi je peia. I tak dokeč sebč za druge alduje, Z-delom svojim sebi spomenek zvrifije:
Nej za s^' — drfigim dela.
Za vse na tom svejti neišče najema, Ni nedobi za vse niti preitimanja,
Zak^ se skrbi, dela. Največkra"t je ludi plača : nezahvalaost, Biaznikov, slepškov  tak grehina odiirnost,
Za štere se tak briga.
F. fanoš.
Bože skrbnosti pot.
Eden potnik je ednoga foringaša dojšac. iteri se je z-obremenjenimi kOJi j^ko mantrao. .Prijitel, pomagaj mi!* ga z prosečim glasom oberče: Nod gojdne mao se zaman mantram na etom mesti. Ešče te i Bog blagoslovi!" — Či bi ti mogao! — odgovori te z nestalnjm govororu — vii, ka se že večeri i ona kmična oblačina vi-herno noč kLže. Eiče setn daleč do doma, bo-jim se, ka de mi kesno. Ali donok ga je pomi-lOvao i pomogao njemi je kola \6 zdignoti z prepasti. Ali uprav se je zamfido, velka ktnica je gratala i on eiče pršk po logi mk idti, no, či je že od domi samo na po vOre bio, ga je vi-hbr donok zadrobiiao. Velki slap je vdčrjao, plo-ha se je levala, grmelo, bliskalo se je, grunska strela je v več mesti notri vdšrila, prisiljeni je bio v ednoj votloj bQkvi se stisnoti i čakati do-keč se slip vtihia. Začao je preklinjati onogi potnika i sam seb6, za iteroga volo se je za-rafido, kak nalehci bi že doma   pod strehov ca
Strdn 104.
DUSEVNI LIST
augustuŠ 20.
gvfišnom mcsti bio. Med tem se je viher vtih-šao, v prijetnoj zorji se je prebfido, Hito je do-rao i It hitro je prišao k-vesi; ozdaleč je za-glcdno kadččo hižo, v štero je bifsk vdaro i doli je pogorela. Strahšo se je od one rnisli, ka či bi on dorca bio, bi ga blisk zagvOlno osmrto, tak je za njega vu nesreči sreča bila, ka se je zarsudo i ne doma bio. — Za rcali čas je z-nova zLčao hižo povati. Ostžnjene stene rfiiiti, žgalino ta čistiti i kak je rovao, de!ao, namero se je pod fundamentornoai naledno votlino, v ite-roj je zakopano naišao velki kinč, šteroga so njegovl prehodnki za bojne časa pred protiv-nikrai fa" skriii. Kvar se njemi je tak z velkira haskom povrno, hvalo je dao Bogi za ono vte-men, itero je pri foringaši zarofido. Molo se je k-Bogi za odpuščanje, vu koga skrbnosti je pred t&m dvojio.                                                   F. J.
Svetovna cerkvena konf erenca v Oksfordi.
Jul. 13 ga sejezačnola z kcraloma: ,HvLl-rao mi vsi Boga" i »Trdi grad je nai Bog zmožni", v Anglije starinskom lčpom vsevuči-liičnom varaši, tista znaraenita konferenca, na iteroj 60 tao vzele vse krstešanske cčrkvi (z 45 carodov okoli 900 zastopnikov), zvon rim. kat. cerkvi, itera bi satno te bila pripravna vkfipde-lati z diugimi krstlcmki, Či bi eti prvle r. ka-toliiki postanoli.
Pred 12-mi leti je že tiidi bila etakša kon-ferenca v Stokholmi. Sedanje spravišče je 14 dnifvov trpelo v Oksfordi. Vu eti dcč?aj so var-denoli, naj brez iluzije gledajo smečenost (khaos) i raznovlcčenje našega sveta, nepravičnosti na-šega društvenoga rčda i bojnsko bojazen. Eta pitanja so razpravlaii: ^C^rkev i narod", ^cer-kev i držav»", wc6rkev i gospodarsivo", Mcerkev i osnšvlanje*, »cžrkev i bojna" . . .
Edni so bili vu tom, ka gledč* na veliko nevolo sveta v pretečeni letaj i desetinaj let kritšanstvo i cerkvi so dosta zamfidšle, zato z novim duhom odgovornosti njim je potrebno gorivzeti službo na sveti. Med drfigim eto po-»elstvo d&jo Kristusovim cerkvam po celom s, eti.
,,Vu takšem Časi smo vkQppriili, gda je ivet bojazen i zmešnjšva trapjla, Naš svet po-giba pod breraenom šatanske hudobe.
K Jezuš Kristuiovltn nogam zovčmo svet. Bog je velika dela doprinesao po svojoj cerkvi. Edno nžjvekše med tetni je td,   ka prOti vsake-
fž!e razločkom itak jeste na sveti občinstvo bliž-nji. Vsi smo edni vu Jezuši KrlstuŠi. Od osebne sebičnosti je niksj nej bogša ndrodna scbičnost. štera iče pofčžitf drfige narodnosti BogičSvanjc naroda, fajte, ali zioča je bolvančivanje, štero k povekšavanji nasprotstev i nevol pela.
Občinskoj cerkvi jc potrebno osoditi brer-raejno bojOvanje. Bojni li sžd i svedostvo gre-ha ma biti. Hčfmo pdt, na šteroj se čiovečan-stvo znš osloboditi od diiievnoga, materiainoga i moralnoga opiistšš?anja bojne. Vu siučajibcjne je tiidi prva dulnost cčrkve, aaj bode c^rkev i raoli: posvčti se ime Njegovo, pridi kralestvo Njegovo, bojdi vola Njegova vu žitki vsakoga bojiivajočega naroda.
Krstšanom je potrebno vsa včiniti, naj mtd narodmi prednjači pravica, niirovno vkiipdelanjc.
C6rkev mi od Boga vzete duznostl, iiere je njej potrebno spunjavati raed vsakimi razme-rami, država naj pripozna eto dužnost i na| dž popolno slobodšČIno c^rkvi k spunjdvanji nieno-ga pozvanja.
Na gospodšrskom pdli je prva dužncst cdrkve, naj naznanja ono istino, ka zakcnje gospodžrskoga žltka todi pod Kršstušovov sod-bov stojijo. Sfsfdmi go*podarskoga žitka so dili nžgibe k povekiavanji nedopunjenosti. Sodalno pravico je nam potrgbno iskati. Nej je tisto člo-veče bogastvo, štero vnožino materialni dobrol zdržžva, a> stanovito Ii občinstvo z Bcgom i naiimi bližnjlmi obogati nLs.
Spunja?anje na!og, na štero jc cerkev po-zvana, je daes v najvčkioj meri vu roki mladine. Dosta glasni reči pozžva naio rnladino, naj svoj žitek položi na poiitične i socalne misli. Etak je njej vnogokrat žmetno paziti na Jezuia Kršs-tuša, ki jo zov^, naj slfiži pod Božim kralev-stvora. Vnogi z naie mladine dttnok vu Božo slfižbo stOpijo, večkržt tiidi truc ošpotavaaji i preganjanji ino svoj žitek posvetijo ponovlenji cčrkve. Z blaženov radostjov pozdr^vlamo nji-hovo batrivno svedostva devanje.
Na prestori osnavlanja zahteva cčrkev ono slobodščino, naj krstšansko osnavianje da svo-jim otrokom.
Či vu bodočnost glčdamo, naš trošt i zdOhšv je to, ka Boži duh svčti lehko dž eiče novi žitek. Nai svet je zgrablivi, podivjani, z boleznostjov i bojaznostjov pun. Naše nevole so se povnožale, ali daleč stojimo od vciganja. Našo vfipazen položimo vu živoga Boga. Vu Božem imeni vu delo sfanemo, liki Boži i en-drfigoga slugi. Borimo se proti vsakoj nepravič-nosti, nesmilenosti i odfirnosti. Zaistino se lehkc radfije Cerkev, ir je Kristuš obladao svet.
augusfuŠ 20.
D0SEVNI LIST
Štnin 105.
1572. augustuš 24.
Ete dčn je z krsavimi literaroi zapisani vu hištorično knigo francuzki protestantov. Tedanja francuzka kralica raati, ta čarne duše Medici Katalena, na ralanje papeža je v Parizi l ? nje govom okoliii nezmerno krvno kope! dala nare-diti med protestantmi. Kralica je pod titulom sva*dbe svoje ččri preveč dosia nepotvorni pro-teštantov poivaia v Pariz na ete den. Po polnoči pa na dano znamenje se je začnola ta grozna ,,krvna statba'*', nesmilena rnesarjja nedužni pro-teštantov. Okoli 70 jezero proteštantov |e zgfi-bilo »voj žitek vu etoj samčrnoj nočf. Teda so vmorili, cšče coj vu njegovoj posteli betežnoga toga hčrešnjega protestantnoga Col;gny admi-iaia tudl.
Pa*pež je vu svcjoj   radosti   medalio  dao skovati na spomenek toga   .,velik, ga" dogodka Medalia angela obržzlva, kak v edncj r6*i svo joj na stnik držano kr?a?o sablo, \u diugoj pa križ zdigava.
Po tom krvaiom pregžnjanji se je začnolo preveliko vO^andranje francuzki proteJtantov. Bluzi 300 jez^r proteštantov je včodvandralo ?u zvčnske orsagč, nžjbole v Nemčilo Francuzkfor-sag je etak zgflbo svoje najodličneše sinove.
Eden hištorije pisitel to pravi. ka či groz no krvi prelevanje   Brtalanove ndči nebi zdese-tiralo i nebi pregnalo v z 6 ske orsage francuz-ke proteštante, (6 bi se lehko   pokrepo   protes-tantizeru vu Francji,   či bi se ps. mogao pokre piti, i& te proteštantski Francuzkiorsag nebi pri-šao vu   večno jeretinst?o z proteštantniro Nem-škitmorsdgorn,   zsostale   bi   napcleonske bojne, zaostala bi    1870 ta   krva?a   nernika francuska bojna i zaosfžla bi tiidi svetovna bojna.
R&zločni mdli
Radosti gi&s. ,,Vsdka kaštiga pa, dokeč je nad nami, se nam ne vidi radost bidti, nego žalost; potora pa rnirovni sšd pravice d& tera, ki se v njš mujširajo.^ (Žid. 12, 11.)
NaS pOSpek v Kolni 1 Oksfordi D. Dr. Popp FU16p pušpek so jul. 10-12. v Kfllni tao vz^H na sprdvtšči Rajnskoga Gustav Adolfa glž?-noga drQštva i tam s?6tešnjo predgo držali i edno pred^vanje raeli ,,od živlenja evang. c6r kve v Jugoslaviji". Z Kdlna so poia?ali pUšpek v Oksford na svetovno konferenco cerkveo.
Osebni glasi. Po dugom trplenji so mrli vu Fekdiči žena kalavinskoga pUšpeka AgoŠton Elizabeta, roj. Tot/i. — Meder Henrlk kaplan v N. Vrbas^ so na Bečinskom evang. teolog. fa-kulteti promovirani za Doktora teologije. - Banfi Šttf^n vučitel so aug. 14 ga v Puconskoj c6rkvi večno verncst cbKibili Ša?el Šarolti z Nemšavec. Na $kQpno potiivanje želemo njima Boži cbilcn
Lendava. Augusta 2 ga sta obiskale Len-davsko cerkev gcspa j?d^ Ratkajova z Sebeborcc i Krančič Anuika diakonfsa z čehškogs. Opa Ratkajova so pri toj prilikl 50 Din dartivali na cerkev. B6g plačaj! — Dne 31 ga jul. smo na ve-čen počinek »prevodili ogledoo gospo, vd. Ga-ličo?o. Naj počiva v Božem meri!
GusUv Adolfa filialno driištvo v B^čki je notrijemanja melo 23 588 Dinšrov, z etcga je 5 759 D n. 50 par decč dšr. Na vsiko dQIo pride 60 par dara.
Samovolni dari. Na Daievnoga Liata gor-držaoje: Cpott Jano$ Polana 5 Dj Kullč Mihalj f kurdtor Brezovci 5 D, Ratkai Odttn š. upravi-tel Andreci 20 D, Pinatarič Ivan trg. Bogojina 10 D n - Na Dljački Dom : Škrilec Irma Pu-conci (Zagreb) 10 Din, Bsnfi Stefan vučitel, Mar-kišavci 50 D, Birfi Franc trg. pom. M. Sobota 50 Din. — Na nesprlivi v^nec Luthdrove Fllsar Šaroite: Škriiec Irraa Zagreb 10 Din — Topla hvaia!
Turobni glasi. Zidnji mdsec so se z Pu-conske fare odselili vu večnost: Goričanj J&ioi v Predanovci, star 80 Iet; Širkanj Ana, roj. Banfl v Pužavci, st. 73 1.; vd. M6rec Eva, roj. Ouček v Andreci, st. 80 1.; Fiisar Lajoš na Gorici, st. 14 l.; Sever Šandor, skoz 22 let veren veiki ku-ra"tor v Pečarovci, st. 61 1 ; vd. Lukač Ana, roj. Krančič v Puconci, st. 66 I. i eden eden otrok v Puconci i na Vaneči, nadale Mikola Šandor z Sebeborec, star 19 let, je mro v Franclji. — Naj tra~jo sladtek grobski s&n i blaieno gori-sttnenje.
Ka tiovoga? Mro je star svoje 57.1. pat-rijarh Varnava, poglavar srbske pravoilavne cer-kve. Na pogrebi je tudi naša evangeličaoska pašpekija bila zastopana, štera je položila lepi venec. — V Šanghaji na Kitajskora teč6 vojna med Ktsjci i Japoncl. Kitajci so dobili od An-glije 20 milljonov dol^rov posojila. — Komu-nistično potniško letalo, ki je letelo med Moikvo I Prago, je dolispadnolo. Kak piSejo novine,  \e
Stnin 106.
DUSEVNI LIST
augustus 20.
stoga letala dosta tajnih koraunističnih doku-tnentov vesnolo, štere so vkradnoli iz gorečega letala. — V Zurichi je bio svetovni židovski kongres, šteroga se je udeležo tfldi naš konzul. Židovska cerkev v naioj državi ma" namreč ve liko zaščito; grand rabi — poglavar židovske cerkvi v Beogr&di — je eiče od pokojnoga kralš Aleksandra I. imcnu?ani dosmrtni senžtor. -700 letnico obstoja Berlina so Nemci svetili z velkov paradijov. — Ništerni čianl angleške kra-levske familije želejo, ka bi se vojvoda Wmd-sorski nazaj povrno v Anglijo, ar večno nemore ostati v izgnanstvi. — Sovjetski minister za na-rodno zdravje je odskočo, ka ga več nišče ne najde. — Brat japonskoga casara princ Čičibu je bio v Holandiji i je zavolo praskanja s Ki-tajci nžglo odišao domo. — Italjani so 2000 km dugo asfaltirano cesto napravili v Abesinijo i se zdaj po njej vrši redni avtomobilski protnet tned Asmaro pri Rdečern morji i prestolnico Abesinije Addis Abebo. — V našoj drždvi je hodo ro munski kral Karol, bio ttidi dva dni gost pri Njeg Vfs. knez namestniki Pavli, ki se nahaja v svojoj vili na Brdu pri Bledi. — Hrvatski ga-sllci so vostopili iz Jugoslov. gasilskoga saveza i so se priklučili k narodnomi pokrčti pod vod-stvom Dr. Mačka. — Enako so napravili tudi zdravniki, ki so pretrgali vse zvčze z Jugoslov. zdravniikim drititvom, tak piše , Hrvatski dnei/-nik". — Pri Parizl je za volo železniške kata-strofe mrlo 26 lfidi, več sto se oranilo. — Mro je Guglielmo Marconi svetovnega hera gornaj-ditel, koga poniznost pred vsšicoga dobroga panja Daritelom nžjbole svedoči i€ faktum, ka gda so prvo brezžičnoga telegrafa štacijo gor-postavili, Marconi je po toj novoj poti ete citat poslao vu skrovnosti univerzutna: ,,Dika na vi-sini Bogi, mčr na zemli, vu liidih pa dop^d-nenj6."
Dštumi znameniti dogodkov v augustuš mčseci. 1914 aug. 1. je začnola mobilizžcijo Nemčija. — 1833 aug. 1. je gori oilobodila Bri-tanija robsluge. — 1814 aug. 7 ga je nazajpo-itavo VII. Pius. pipež ježuitov ičd. — 1842 aug. 8. je nastanolo prvo norvčgiko evang, misionsko drOštvo. 1851 aug. 9. je raro GOtzIaff, prvi nem-iki misioner v Kinh — 70 aug. 10. je opOstšeni Jeružalem. ~ 1884 aug. 11. je doptistiJa japan-ska vlida sloboden prestor krstšanskoj misiji. --1248 aug. 14. so položili glavič kolnskorai do-mi (c^rkvi) i 1880 aug. 14. to dokončali zidanje.
— 1769 aug. 15. je rodjen Napoleon. — 1836 aug, 17. je nastanolo leipz'g$ko eyangeličansko misionsko dtfišt?o. — 1895 sug. 17. je nasia nok krstšanske mladine Svetovna z\ čza. — 1830 aug. 18. je rodjcn I Franc Jožef krao. -- 1925 aug. 19. je bila krstžanski cerkveo herešnja sve-to^na konferenca v Stockholrai. ~ 1153 aug. 20. je roro Clairvauxi Btrnat hirešen teolog. — 1912 aug. 20. je mro Booth Vilmoš nastavitel zveli-čanja armade. — 1863 aug. 22 je v6dšna ob-prvim B.blija po arabskom jezlkf. — 1572 aug. 24. je bila grozna krtma svddba v Parizi - 430 aug. 28. je rodjtn Augustinus herešen cerkveni oča, — 1749 aug. 28 je rodjen Goethe veiki nemiki sp^^nik. — 1914. aug. 30. je zbojii?ao Hndenburg hgrešnjo bitko pri Tannenbergi. — 1688. aug. 31. je raro Bunjan Ja"noš, pis^tel wRo-mara pot* herešnje knige.
Std iet stare knige. Po Dr. Luther Ma>~ toni pisani i vodani Ma\U kštekizmuš, ali si ev. sv. vere navuka knige, so na nai slovenski jezlk Kardoš Janoš hodoJki dQhovnik prestavili i v-1837 ga leta risdličeka (n-djuša) 27 ga ddii pod itamp. Štampane so v-Budapešti vu NAstavi (štamparije) plem. Tršttner Kšrolyove v 1837 tom leti. Tak so letos 100 !et stare. Malo exemp!a-rov se nalde že dnesdča žnjih. Ki tžkše knige n?a, n»j je varje i nczapiisii. — Prekmurska ev. cerkev bi za vernikov dUhovne potrebčine volo hasnovito delo včiniia, či bi te knige znova dala voštampati i tak vere navuka včcnje vu iolaj polehšala. Luthera Ma!i katekizuš je na ceioj zeral!, vu vsAkom orsagi, kak verenavuka včenjd šolska knfga notrivzela i spelana. Verenavuk se tak vu maternom jeziki ma včiti.
Liki se srdiš na dtiigoga, či on bož-ni/o guči od tšbe, rdvnotak se tttdi srdi na sčbe, či od driigoga božnijo gučiš.
*
Merkajte na sčbe, nenasledujte božne krstšenike. Ne pravte: ,,Eto činim, ardosta vernikov tiidi čini eto." 16 neznameniije obrambe spravlanje za diišo, nego iskanje sprevdjitela vu pekel.
*
Liki nčč nevgasi zvezde nčbe, ravno-tak nepravičnost svetd neobkmiči misli ver-nikov, štere vu Svčiom pismi korenijo.
Augustinus.
augustuš 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 107.
Evangelium Y It&liii
Naprejdava: SILVANUS.
Tak so se nzstavila povsud vu Italiji ?u dvoraj, uiimssj i v privatni hižaj šolana driišt-va, gde so te «6?e verske ideje na dober griint najšle. Vnožino prevodjeni reform&torski spiskov se je razšurjavalo, se zna" pod tahinskimi imčni, naj ne spadnejo vu poharjanje. Tak je Zw!ngli zadobo iirič: Cogelius, —- Melanchtona Lccl se je pod imenom: Ippcfilo de Terra NPgra razšfir-ja" vo i vnogi kardina"!i so ga radi čteii i ešče vu saraom Rimi razšurjšvali. Posebno vu Venezlji, gde je največ knjigoštamparij i trgovcov bilo,ki so bili staMno v zvezi z Nemčijov, je celo skla-dtiče reformatorski spiskov bilo, i šteri razifir-javanji je sam senžt bio na roko. Gda je edna bula biia vo d&na od pa"pe, vu iteroj so prepo-vedali črenjč eti spiskov, je senat tak odločo, ka se \i bula sanio te srae z predgance gori pre* čteti, gda je na"rod že vttodišo z cerkvl.
K etomi znansttcnorai obračaji, je prišlo tudi bojnsko dotikanje z Nemčijov, kak naprej-pomaganjc reforrD&cije, T6 je bilo ono vremen, gda je VII. Kelemen paia duge i krvL?e bojne vodo proti V. Karol casari za vladarstvo v 1'aliji, vu šteri bitkaj se je Gearg Fruadsberg nav6?še s svojimi evangeličanskoga mišienja Nemci za Karol casara boro i pravo: nČi v Rim pridem, dam papo obesitL" Pšpa je bar ne bio obššenl, ali R!ra so zavz^li i strašno oropali, T6 je bllo v 1527 1. Nernški vojaki so evangeliSanske ideje prinesli s sebom, kak tiidi prcteltantskc slobod ščino ! Riml^ni so mogli k coj gjčdati, kak so ništerni delavci za kardinale \ piišpeke preoble-čeni, eden na čeli vu pape ornati vu procesijaj okoli hodli i ki je opominao svoje kardinale naj po Kristušovoj i njcgovi apoštolov peldi, 6k casari, ka je casarsko, i je obiabo dao, ka pape oblšst tcštaracnSalno prek č& Dr. Luther Mžrtoni, naj KristuJovo ladjo ne ravnajo dale takši, ki dneve i noči vu pijanosti i praznuvanji troiijo. Cela vaožina je na to ednoglasno kričnls: MNaj žhč pšpa Luther!" — Oropanje Rtoa i nevola naroda od casaiski i pdpfnski vojdkov napunjene Italije je tak strašna, nepričakana i grozna bila, ka so vu njih splošno Božo kašti-gajdčo s6dbo itimali. MOdkud eta nesreča?" ~ ]e predgo vu napunjenom vatikani Staphilo Si-bari pfišpek, — odkud eta nesreča? Zšto 4r prebivaistvo je ne več svčtoga varaša Rima, nego
Babilona, šteri se z Boga" preklinjšvanjem po-kriva i je mati hfidobe i prazntivanj«." — Te piišpek je ne Idt gučao. Rim je pun bio farizeuike skaziivosti, v morali pokvarjeni do gedra, ali či je trbelo, se je znao kšzati za svdtoga tQdi.
Vu etoj nevoli so vnogi občutili bin i kri-vico greha i začiili so se glžsi pokore i povr-nenja. Kristui samo tL pride, gde njemi Ivan Krstitel na povrnenje i pokoro zovččim glžiom pot poravnava. TUdi vu Hžliji so se obfidili zraožni predgari pokore i povrnenja, ki so na to kšcali, ka te strašne nevole zrok je vu občnoj hiidobi i je nashaj pokvarjeni politični razmer i eta p&pov trenjej na polifično oblast, ka vu vla-ddrski dvorsj, med zevčeni i med porgarskom kroži, zavrženj^ živočega Boga" je slejdnji zrok pokvarjenosti i ka viastvo na to je samo vu povrnenje k Bogi, E^angeliumi, k njegovomi spravičanji vu Jezuš Kristuii. Eden etakši pred-gar je bio med drfigimi kapucmarski bardt Ber-nardino Occhino, sin siromaški roditelov, rojen 1487 v Sieni. Za spravičanje od svoji grehov je najobprvim rned franciškanske barate stopo i sledi vu ešče bole strogi kapucinski klošter. Vse odiddb? reda je tak oslro vzeo, ka je cdnuk etak pravo: .Gospodne, či se zdaj ešče tiidi ne zveličam, te že nevem, ka rai je nadale činiti." Ali po toj poti je Occhino ržvno tak nej najio duievn! raer, kak Luther. Končno vu Kristuia smrti i milošči najde to, ka je isko, i kak post pobudja?aj6Li predgar ckolipotGvavši po Ililiji \t g'žso človečo pokvarjenost, skvarjenje, zaman-sko trenjč na spravičanje z lastivnl del i naz-veščiva vero vu Kristuši, v njem vozmerjenje z BOgom i ponovlenje žitka. Kak kapucinarov ge-neral, se je nazajdržo od papinske blodnosti i pokvarjeuosti i tak je veliki prestor meo za de-lavnost po celoj Italiji. V. Karol casar ga je več-krat čQo predgati i je pravo od njega: MT6 člo-vek bi kamenja ztnečo".
Tu se nesmimo spozabiti z Savonarolo, kl či bar ka je vu prveši vremenaj živo i njegova ddiavnost se je dosta pred reforro&cijo? začnola, ddiiok njegov na pokoro zoveči gias se je daleč čuo i njega riim je do reformacije sčgno, tak da je njegovo itnč z nepremenlivimi literami napi-sano nej samo ?u krščansko, nego vu svetsko zgodovino tudi. Z4to je potrebno, naj se žnjega globie spomenemo i njegovo dčlavnost obiirno spoznavanio, ar je on bio Italije rcformžtor i prorok. Rcformator vu tom pog!6di, ka je napre
Strdn 108.
DUŠEVNl LIST
augustuš 20.
povedao očiščenje krščanske cčrkvi vu kratkom vremeni i to oč.;ščen;č i ponovlenjč je tiidS ?u pojedini držčlaj, posebno v Florenci posVfiso, ali vu toj posktišnji je kak Biantrnik s >adnoti mo go. Njegova zgodovina je posebno traglfna, ar 8 strašno velkimi ttiočmi i oblastmi je meo se borti i proti njim je sploj saoi stao. Sam je bio vu ednoj lehkomiseJnoj, z grehi ok anoj I aiiji vu časi frivolnoga Hutnanizma, šteri je namesto vere druga svetska znanja i umetnosti posado vu sredino rimskoga popovstva. Kak velka je Sa-vonarolo batrivnost, diišcvna moč i navdtišenje raoglo bidti, ka je eden čas celo drža/o, \n šte-roj so njegove protivne i pocičiivajoče rooči svoje scdišče mele, s sebom pctčgno i popol noma vladiro. Kak globoki je mogo bidti po njegovoj smrti njegovoga včenja cashaj vu po božnosti, da so ga dugo sledi ne samo pri pro-teštantaj. nego vu poiteneži r. katholičanski kro žaj v veikom poštenje držali. Eiče ježulti so gotovi bili Savonarolo goriposvetiti med te blaj žene, či bi to rimski stol dovolo. Luther etak trli k predgovori Savonarcle ednomi spiski: MMogoče se je onoga časa Antikristufi vtipo, ka etoga velkoga človeka spO^enek '. o^gasne i pod preklčnstvom ostane, ali ovo on ž\\i i njegov spomin je b!ajženi.*
Savonarola je z starcga plemenlfaškoga roda bio. Njegov dedek ie prcveč preštimani zdravnik i naturezninec b.-o i (Qdi ujeoii se je ponujala velka l€*X vu svetskom, ali te mtečč nec, ki je vfsiko pošlUvani bio vu svojem varaši Ferrari, po svojoj modrosti i zevčenosti je od povedo tim s?etsVim č^stim ¦ barat je po6bno. V dominikanskom kloštr! vu Bolcgai je iskao cnčr i obrambo od svetski hfidob i pokvarjenosti i gda je že gori bio za siLlno vzet! vu red, sa-mo te je dao na znanje ete stopaj svojoj fami-liji. Aii iavno tak kak Luther, ludi Savonarola je nej najiao to vu kloitri, ka je iskao, nego samo ta svetska, ddiok je nadale barat ostano. M6r je isko za svojo dlišo i oslobodjenje od svetski brig, ali la je ne cajio. Roditelom tak piie, ka si je siroinašfvo odebro za zaročnico i telo aldfije, naj ieši dulo, ka straSna trplenjs ma, ar telo i čfitenja se borijo proti pameti nje-govoj, pod šterov borbov dosta trpi. Naj oča potrošta mater i ga cba blagoslovita, ar se on sialno za njidva moli. Njegovo najbole liibleno,
itero je s sebom vz^o vu kiošter, je cdna z ekfaniske kcsti napravlena človeča lobanja biUi, na štero zglednovši je znao zviizdati staro po-novno povračajočo gizdost. Štirinajiet !et je po-trošo Savonarola vu Bologne kloštri. gde je med te n časom theologijo Študiros goričtcnja držo m^aiitr, baratom od theclog^je i f:loz; fije, predgo i vado vu pobožnosti. T6 vremen je pripravlanje bilo za njega na kesneša veSika dela, ar s svojirn slabim gla?om je ešče zdaj ne m«3go nikaj zsiož-nežega doprinesti. D6nok edna priiika nam je ostala z toga časa, štera laže na kelko je vpli-vala njegova pleracnita duša na drfige. Ednok je z Jadjov potUvao po P6 reki, na šteroj je tiidi osemnajst vojakov bilo, ki so vu svoji lehkomi-sclnosti kak mladi razbjasti liidje psUs/ali, prc-klinjavali i ružen guč vodili. Savonarola je je proso, na| ga samo edno pol vore posuiejo vu mčri i tč lehko delajo, ka ščejo. Vojški so pri voMI na to. Ali niti pol včre je nej aiinolo, ka edenajset od njlh ji je pred nj m na koienaj vad-luvalo svoje grehe, — MoSno borbo je vodo Savonarola proti grešu?anji i to z mcčom Sv. Pisma i molit^L Vu njih je najila njega na ve~ klvečnost žejajo^a dfl$a pom^ jenje. Z njegovo-ga lastnoga doživlenja vn kloštri je sledeče !epe navodila p (isto za čtenjč i včenl^ Sv. Pisma:
wNišče nenire S?. Pismo razmitl, naj si bo~ de zevčeni ali nezevčenl, či njemi fali on posvet, z šteroga je Ono naprepriilo; zato se vssk$i z čfstitn grdcom pribli2šv?j k njemi. Ono, štero od ti najvčkši dugovanj guči, žele najvdcšo dQ-ševno nsvzočnost. Ki blagoslov žče zadobiti od njega, on naj odpove svojim grehom i »vetslfo-mi mišienji i si naj napravi prosto k&mrlco z vere i poniznežti k njega čtenje i prosi Boga za prcsvečenj^ Tak pride do ptavoga zarszmčnja od toga, ka je č(^o. Bole kak od vse modri raz-laganj, njemi zarazmSnje vu viiiši posvet pride i njega doživlenja bodejo one pcti, po šteri eto svekloščo zadcbi. Naj se Sv. Pisrao ne čte na» nagli, nego naj se pazka obrne na vsakšo reč, dokeč njerrii vsebina čista bcde. Gda je eta za-razmo, t6 naj vu prcmiilavanji glcbie ide vu njega skrivne pomene i z vUpanjem verje vu vsem ka je prcčto, ar On ki je vsa cta odločo, sc ne moti. Aii znati i ta znana nejčiniti je nikaj nej vredno. Či se t! je pamet piesvetlila, te prosi Boga, naj te v mllošči pripela do liib^zni i činenja."                                                 (Dale.)
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.