IZ POUKA DPS Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2024, številka 3, letnik 13 ISSN 1848–4360 Reka, september 2024 Uredništvo: JasminaDlacic,DarkoMohar,BorisRejec, ZvonimirStipetic,VitomirVitaz,Marjana Mirkovic,MilanGrlica,VasjaSimonic glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj:JasminaDlacic www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simonic Urednica: Marjana Mirkovic marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehnicno urejanje: Vesna Rožman Fotografija na naslovnici: Istog Žorž Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimesecno Naklada je 1.500 izvodov Glasilo financno podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 4 Iz društva 8 Literarni koticek 18 Iz pouka DPS 18 Si-T 20 In memoriam 21 Pogled z onkraj Snežnika 22 Srecanja 23 Foto koticek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in cetrtek: 10.00–12.00 Veleposlaništvo RS v RH Alagoviceva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Uvodnik V novo kulturno sezono KPD Bazovica vstopa z nacrtovanjem novih oblik delovanja, na­menjenih predvsem vkljucevanju mladih, spodbudne so tudi nekatere druge novosti, kot denimo napovedano vecje število štipendij za študij v Sloveniji, za celotno slovensko sku­pnost na Hrvaškem pa bo najpomembnejša pridobitev jeseni uradno odprta Vzorcna turisticno-izobraževalna kmetija (VTIK) v Prezidu, a vec o tej najvecji investiciji doslej v de­cembrski številki, ki bo prinesla tudi nova imena na celu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH), potem ko je dosedanje vodstvo po svoji uspešni dejavnosti napovedalo odhod. Rubrika ZSDH spremlja sodelovanje v komisiji Džavnega zbora (DZ) Republike Slo­venije (RS) in svetu Vlade RS, ki sta pristojna za rojake v sosednjih državah, potek priprave kurikula za pouk slovenšcine v šolah na Hrvaškem in nekatere druge dogodke, med njimi Vseslovensko srecanje v DZ RS. Rubrika Iz društva prinaša novice o obisku pri legendarni vodji folklorne skupine (FS) dru­štva Sonji Kern Svoboda v Domu starejših Kantrida, ogledu razstave o Van Goghu v Trstu in tamkajšnji proslavi ob jubileju slovenskega planinskega društva (PD) Trst ter udeležbi pla­ninske skupine (PS) na Dnevu Planinske zveze Slovenije (PZS). Rubrika spremlja še dejavnost Mešanega pevskega zbora (MePZ) na letošnjem pevskem srecanju v Šentvidu pri Sticni in na prireditvi Porto Etno na Reki, pa FS, ki je nastopila na festivalu v Niški Banji ter obogatila tudi program na letošnji osrednji prireditvi Dobrodošli doma v Celju. Omenjamo tudi likovni razstavi, postavljeni v društvu in krajevni skupnosti (KS) Pecine, zatem Goran­sko kiparsko delavnico (GKD), na kateri so poleg vodje likovne skupine v KPD Bazovica in SKD Prešeren sodelovali tudi otroci, pa zakljucni nastop udeležencev glasbenega tecaja v društvu ob koncu šolskega leta in znova dobro obiskane otroške delavnice Poletje v Bazovici. PS nadaljuje živahno pohodniško dejavnost, iz pouka slovenšcine prihaja prispevek o izletu v Kobarid, objavljamo pa tudi nagrajene prispevke zadnjega Literarnega natecaja ZSDH. Ru­brika In memoriam je posvecena preminuli dolgoletni in zelo priljubljeni clanici med rojaki Marti Vitaz, dejavni v zboru in obeh manjšinskih svetih. Rubrika Si-T omenja priznanje go­ranskemu raziskovalcu krajevne zgodovine in plodovitemu piscu Slavku Malnarju, sprejem Operativnih programov za narodne manjšine Republike Hrvaške (RH) za prihodnje obdobje in letošnjo delavnico v Etnološki zbirki rodbine Cop v vasici Plešce Palcavi šiši. Dragica Ja­ksetic se tokrat sprašuje, kako vkljucujoca je naša družba, Srecanja pa predstavljajo Ingrid Haller, zborovodkinjo MePZ KPD Bazovica. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali dru­gace vkljuciti in soustvarjati dejavnosti v kateri izmed skupin društva. Želimo vam prijetno branje. y Uredništvo OBVESTILO KPD Bazovica tudi v tem šolskem letu vabi k ucenju slovenšcine. Organizirano bo v okviru vec skupin, posebna tudi za najmlajše. Prijave v tajništvu ob uradnih urah. Urnik bo objavljen na zacetku priho­dnjega meseca na spletni strani društva, oglasni deski in v mesecnem napovedniku Bazovica Info. 14. maj ter 11. in 27. junij, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Poslovno sre~anje ZGK bo v Prezidu, vodja KIS Zoran Ožbolt, foto: Marjana Mirkovi} 14. maja jeKomisija za odnoses Slovenci v zamejstvuinposve­tu obravnavala Pregled realizacije sklepov v obdobju junij 2022–april 2024. Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slo­vence v zamejstvu in po svetu (USZS) Vesna Humar je glede Hrvaške povedala, da je bila slovenski skupnosti zagotovljena ustanovitev sklada za sofinanciranje ucbenikov, ucnega gradiva in po potrebi tudi uciteljskega kadra, tako v šolah po modelu C kot v društvih v obliki DPS. Državni sekretar na MGTŠ mag. De­jan Židan je poudaril vzpostavitev Zamejske gospodarske koordinacije (ZGK) in kot najpomembnejšo za letos ocenil pri­pravoprogramazaspodbujanjegospodarskegarazvojaavtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu za obdobje 2025– 2028. V proracunu za leto 2025 so v ta namen že nacrtovana sredstvav zneskunekaj vec kot3 milijoneevrov,vladapabo pro­grampredvidomapotrdilajeseniinseboprihodnjeletožeizvajal. Vodja Sektorja za sosednje države in cezmejno sodelovanje na Ministrstvuzazunanjeinevropskezadeve(MZEZ)MetkaLajn­šcek pa je poudarila, da se je oktobra lani s ciljem boljšega nacrtovanjaaktivnostiRSvpodporonarodniskupnostinaHrva­škem zacel izvajati ciljni raziskovalni projekt z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu, anali­zasocialno-ekonomskegapoložajaterodnosanjenihpripadnikov do slovenskega jezika, kulture in politicne participacije (vodja tega pomembnega projekta je, že omenjenega v Sopotjih, dr. Bar­bara Riman, op. ur.). 11. junija je bilo na naslednji seji na dnevnem redu gospodarsko sodelovanje med RS ter slovensko skupnostjo v zamejstvu in po svetu. Predstavnik decembra 2022 ustanovljene in od februarja lanidelujoce ZGK Felix Wieser jepodal krajše porocilo o delova­nju. Državna sekretarka na USZS Vesna Humar je v nagovoru med drugim poudarila pomen te koordinacije, vzpostavljene po vzoru obstojece koordinacije Agra Slomak kot povezave štirih gospodarskih organizacij v sosednjih državah. Minister za go­spodarstvo, turizem in šport Matjaž Han pa je za jesen med drugim napovedal obisk Hrvaške in potrdil, da bo tu jeseni pote­kala prva poslovna konferenca ZGK. Po njegovih besedah je govora tudi o vzpostavitvi zamejske koordinacije na podrocju športa, predvidoma prihodnje leto. Te seje se je udeležila tudi predsednica ZSDHdr.BarbaraRimaninvzahvalipred­stavnikomorganizacijizItalije,Avstrijein Madžarske leta 2018 za vkljucitev v priza­devanja za vzpostavitev ZGK izpostavila, da je delovanje na tempodrocju morda "na dolocen nacin tudi rešitev za Slovence na Hrvaškem".Kotjepoudarila,biskrepitvijo podjetnikov, ki imajo tudi slovenske kore­nine, okrepili slovenski jezik, torej tudi kulturo. Raziskave INV, Enote Reka, kate­revodjaje,namreckažejo,daimaslovenski jezik na Hrvaškem tudi ekonomsko vre­dnoto, predvsem na obmejnem obmocju, opozorilapajetudinapotrebopovzposta­vitvi slovenskega konzulata na Reki. Na njene besede o folklorizaciji narodne sku­pnosti se je navezal direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SD­GZ) iz Trsta Andrej Šik in opozoril, da se pojmovanje manjšine v prihodnje ne more omejiti na pevske zbore in kulturna dru­štva, temvec ima za razvoj in vsakdanjo uporabo slovenskega jezika – to pa je bi­stveno – pomembno vlogo gospodarstvo: "Skupnost ohranimo v tistem trenutku, ko imamodelovnamestavslovenskemambi­entu",jepoudaril. 27. junija pajeomenjenakomisijadvajse­tic organizirala letno Vseslovensko sre­canje z naslovom Mladi Slovenci v zamej­stvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine. Navzoce stanaslovesnosti,kizdružujerojakeizso­sednjihdržavinsveta,pozdravilaminister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arcon ter predsednica Komi­sije DZ, pristojne za to podrocje, Suzana Lep Šimenko. Med vabljenimi govorci na totemojeuvodomakotpredstavnikZSDH sodeloval akademski glasbenik, kulturolog in mladi raziskovalec na INV, Enota Reka NatkoŠtiglictersvojpoglednaletošnjote­mo predstavil v prispevku z naslovom KulturnopovezovanjeSlovencevnaHrva­škem. V poznejši razpravi je sodelovala tudi mlada rojakinja iz Varaždinske župa­nije, študentka drugega letnika diplom­skega programa sociologije na Univerzi v Mariboru in predsednica Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) Obcine Cestica tersicerdejavnavokviruSKDNageljvVa­raždinu Lucija Vupora s prispevkom Po­liticnaparticipacijaSNMnaHrvaškem,kar jetudidelnjeneštudijskeusmerjenosti. 21.–23. maj, Art-kino, Reka Dnevi slovenskega filma Info to~ka V okviru USZS je 20. maja letos zaživela Info tocka za vracanje v RS, kjer so na enem mestu objavljene koristne informacije in usmeritve, ki bodo poenostavile in olajšale urejanje dokumentacije ter posledicno selitev in sodelovanje. Kot navaja spletna stran USZS, so v zadnjem obdobju kar nekaj casa in truda name­niliukrepomznamenomlajšanjavracanjarojakovvSlovenijo,zavedajocse,davsaka odlocitev za selitev prinaša številna vprašanja in izzive. Informacijska tocka nudi individualno svetovanje in celovito pomoc Slovencem zu­naj meja RS in njihovim potomcem glede sodelovanja, vracanja in priseljevanja, v pomocpabotudipriiskanjustikovvdrugihustanovah.ZaosebniobisknaUSZSseje treba predhodno najaviti, sicer pa je za informacije pristojna svetovalka za pomoc strankam, sodelavka USZS Barbara Palcec, in to v casu uradnih ur (v ponedeljek 15.00–17.00 in sredo 7.00–9.00 ure po slovenskem oziroma srednjeevropskem casu CET)potelefonu(+386 (0)1 230 8020)alielektronskipošti:dobrodosli.uszs@gov.si y Marjana Mirkovi} V reškem kinematografu Art-kino je v organizaciji KPD Bazovica in sodelovanju z ZSDH ter ob podpori obeh svetov slovenske narodne manjšine, Mesta Reke in PGŽ, potekal tridnevni program predvajanja novejših in nagrajenih slovenskih filmov z napovedanimi podnapisi v hrvašcini. Prvi vecer je bil na programu dokumentarni film Telo (2023) veckrat nagrajene reži­serke in scenaristke Petre Seliškar, ki se je dogodka na Reki tudi udeležila. Govori o dokumentarnemportretubolezni,vztrajanjainprijateljstva,kojeavtoricavintimnem videodnevnikukar dvedesetletji spremljala prijateljico,kiseborizredkimiavtoimun­skimi boleznimi. Naslednjijebil predstavljencelovecernifilm Vzornik (2023) vrežijiNejcaGazvode,ki jescenarijnapisalvsodelovanjusTomislavomZajcem.Filmizpostavljamedvrstniško nasilje, osamljenost, dostojanstvo, stisko in nemoc mladostnika, ki živi z mamo alko­holicarko. Tretji vecer si je obcinstvo lahko ogledalo film Jezdeca (2022), režijski prvenec Domi­nikaMenceja.Filmcestepripovedujezgodboonajboljšihprijateljih,kisenapredelanih mopedih odpravita na pot. y Marjana Mirkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 28. maj, Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade RH Kurikul za pouk slovenskega jezika in kulture Po lanskem oblikovanju skupin za pripravo Osnutka predloga za kurikule ucnih predmetov v jeziku in kulturi narodnih manjšin v osnovnih in srednjih šolah RH pomodeluC,tudizaslovenšcino(Sopotja2,junij2023),jeministerzaznanost,izobra­ževanjeinmlade RH dr. Radovan Fuchs imenoval recenzente za strokovno oceno tega dokumenta. V presoji so osnutki za dokumente v enajstih jezikih, in sicer albanskem, bosanskem, hebrejskem, makedonskem, nemškem, poljskem, rusinskem, ruskem, ita­lijanskem, ukrajinskem in slovenskem jeziku. Za recenzentko osnutka za pouk slovenšcinejebilaimenovanadr.KristinaRiman,predavateljicanaFakultetizavzgoj­no-izobraževalne znanosti Univerze Jurja Dobrile v Pulju, z izkušnjami in pozna­vanjem tega podrocja ter tudi dolgoletna aktivna clanica KPD Bazovica. 8.avgustapajebilobjavljennatecajzapisneprevodeomenjenihosnutkovizhrvašcine vjezikdolocenenarodnemanjšineterzalektoriranjekurikulazaomenjeneucnepred­mete v hrvaškem in jezikih omenjenih narodnih manjšin. Pricakovati je, da bodo kurikuli sprejeti in veljavni v prihodnjem šolskem letu. Vec v prihodnji, decembrski številki Sopotij. y Marjana Mirkovi} 10. junij, Vlada RS, Ljubljana Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu Kot je poudaril, je kljucna naloga USZS povezovanje, ob tem pa se je ozrl na Za­mejsko gospodarsko koordinacijo (ZGK), ustanovljeno ob koncu leta 2022, ki da je lepo zaživela, in oblikovanje podobne po­vezave na tem obmocju napovedal tudi na podrocju kulturnega delovanja. Sodelujoci so zatem predstavili položaj posamezne narodne skupnosti, pri cemer Po prvi seji, foto: Na povabilo predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba se je so vsem skupni predvsem izzivi glede je­ www.gov.si na prvi seji v novem mandatu sestal Svet Vlade RS za Slo-zika, povezani z rastoco vlogo vzgoje in vence v zamejstvu. To stalno posvetovalno telo sestavljajo izobraževanja na vseh ravneh ter pomanj­ predstavniki slovenske manjšine v Avstriji, Italiji, na Madžar-kanjem ustreznega pedagoškega kadra. skem in Hrvaškem ter slovenski ministri, v okviru svojih Seje sta se udeležili tudi clanici Sveta Vla­pristojnosti, povezani s položajem teh narodnih skupnosti. de RS za Slovence v zamejstvu na Hrvaš- Podpredsednik sveta, minister za Slovence v zamejstvu in po kem, predsednica ZSDH Barbara Riman svetu Matej Arcon, je v izjavi za medije med drugim povedal, da in poslanka stranke SDP v hrvaškem sa­ je na vsebinsko bogati razpravi beseda tekla o boru, sicer dolgoletna aktivna rojakinja slovenske skupnosti v Varaždinski župa­ stvarnosti in izzivih, s katerimi se soocajo rojaki v vseh štirih so­niji Barbara Antolic Vupora. sednjih državah, in da so posebno pozornost namenili cezmej­nemu sodelovanju in ohranjanju slovenskega jezika. y Vec: www.gov.si 20. junij, Pod~etrtek 46. sre~anje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, športne igre program, na dogodku pa so z ekipama v namiznem tenisu in odbojki sodelovali tu­di mladi iz SKD Gorski kotar. Predsednik tega društva Damijan Malnar se je z dru­gimi predstavniki sodelujocih slovenskih organizacij udeležil tudi srecanja z držav­nima sekretarjema na USZS ter Mini­strstvu za gospodarstvo, turizem in šport Vesno Humar in Dejanom Židanom. V okviru dogodka se je sešla tudi Komisija za zamejski šport OKS – ZŠZ. Na dnev­nem redu te 3. seje so predstavili program Zanimivo sre~anje za Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS letošnjega srecanja in napovedali sreca­ mlade, foto: –ZŠZ) s podporo USZS že tradicionalno pripravlja srecanje nje v prihodnjem letu ter tudi pobudo za www.gov.si slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Letos je dogodek gosti-ustanovitev Zamejske športne koordina­la Obcina Podcetrtek v sodelovanju s Športno zvezo Kozje. cije. Med drugim so še predlagali, da Srecanje povezuje mlade športnike iz avstrijske Koroške, Italije, dosedanjo clanico te komisije Sašo Ker-Madžarske, Hrvaške in Slovenije, stare 14 in 15 let, na prijatelj-njak Zubovic po njenem zakljucenem delu skih tekmah pa se pomerijo v nogometu, košarki, odbojki in v ZSDH (od spomladi je sodelavka INV, namiznem tenisu. Pomemben del prireditve je seveda tudi dru-op. ur.) nadomesti Damijan Malnar. ženje in tkanje novih vezi. Slovesno odprtje je spremljal kulturni Vec: www.olympic.si/ y Marjana Mirkovi} 27.–29. junij, Ljubljana, Celje Dobrodošli doma 2024 D obrodošli doma je tradicionalna prireditev, ki v Slovenijo vsako leto pripelje rojake iz sosednjih dežel in sveta. Uradni program srecanja se je zacel z v tej rubriki že omenjenim Vseslovenskim srecanjem v DZ 27. junija, osrednji dogodek pa je potekal 29. junija v Celju. Tudi tam je navzoce nagovoril Matej Arcon in med drugim poudaril, da bo USZS tudi v prihodnje namenjal štipendije za ucenje slovenšcine in študij v RS ter so­financiranje dejavnosti za mlade, omenil možnost za Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Porabju, v okviru gospodarskega sodelovanja napovedal pozornost startupom ter poleg kmetijske in gospodarske še obli­kovanje zamejske športne koordinacije. Omenil je vecere Sredi domovine in med gostujocimi umetniki izpostavil tudi Nat­ka Štiglica ter poudaril, da je mladim treba dati priložnost, da se izkažejo, in tudi, da se preselijo v Slovenijo, pri cemer velja poudariti, da na USZS v tej zvezi od 20. majaletosdelujeInfotocka. Program je bil tudi letos pester in bogat, na odru pa so se poleg folklorne skupine (FS) KPD Bazovica (vec o nastopu v ru­briki Iz društva) zavrteli še plesalke in IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM plesalci FS Lipa München in Slovenskega Štiglic, MePZ Encijan SKD Istra iz Pulja, otroška FS Društva Slovencev Triglav Banjaluka iz Bosne in Hercegovine (BiH), kulturnega in športnega društva Drava rock skupina Ostanki iz Buenos Airesa, MePZ France Prešeren Augsburg iz Nemcije, v drugem delu pa so se predstavili še ŽePZ SKD Ajda iz Uma-iz Skopja v Severni Makedoniji ter Orkester Slovenskega zdru­ga, Moška pevska skupina Fantje, reci-ženja mešcanov Jožef Špringer iz Kaknja v BiH. Vecer se je zakljucil z zabavo in plesom ob glasbi zamejske skupine Aleksi tatorji DPS in MePZ Kredarica iz Novega Jercog & prijatelji s tržaškega Krasa. Vec www.uszs.si Sada v Srbiji, maturanti RAST 53 iz Bue­nos Airesa v Argentini, kitarist Natko y Marjana Mirkovi' 12. julij, Hrvaški sabor, Zagreb Sre~anje manjšinskega poslanca in veleposlanika RS v RH N eodvisni saborski poslanec Armin Hodžic, na letošnjih parlamentarnih volitvah izvoljen v 12. volilni enoti, name­njeni narodnim manjšinam, kot kandidat petih manjšin poleg bošnjaške, ki ga je pre­dlagala, formalno po zakonu zastopa še albansko, crnogorsko, makedonsko in slo­venskonarodnomanjšino.  Vtejzvezijepotekalosrecanjezveleposla­nikom RS v RH Gašperjem Dovžanom in ministrico svetovalko mag. Tamaro Plan­kar.Kotjemeddrugimnavedenonaspletni strani www. sabor.hr, je beseda tekla o po­ložaju in izzivih slovenske narodne skup­nosti na Hrvaškem ter o možnostih za sodelovanje v prihodnje, pa tudi o uvedbi pouka slovenskega jezika v srednje in osnovne šole po modelu C ter odkupu pro­ 15. julij, U~iteljska fakulteta, Reka INV obogatil sodelovanje Za namen sodelovanja pri projektu Motivacija za zgodnje ucenje manj­šinskih jezikov sta direktorica INV iz Ljubljane dr. Sonja Novak Lukanovic in dekan Uciteljske fakultete (UF) Univerze na Reki dr. Darko Loncaric sklenila nov dogovor, ki pomeni dodatno obogatitev sporazuma, vzpostavljenega leta 2011. Podpis dodatka zagotavlja obcasno upo­rabo kabineta Laboratorij za ucenje in poucevanje na UF raziskovalnemu oddel­ku reške enote INV-ja pod vodstvom dr. Barbare Riman, INV pa bo v svojih prosto- Poletna no~ na skupnem nastopu, foto: www.uszs.si storov na Masarykovi ulici 13 v Zagrebu, v katerih že vrsto let delujeSKPDSlovenskidom. Alibosodelovanjestemposlancemuspešnoinalibouresnicilsvo­jepovolilneizjaveozastopanjuvsehpetihmanjšin,bopokazalcas. y Marjana Mirkovi} rih zagotovil možnost za delovanje zaposlencem reške UF. Vec: www.inv.si, www.ufri.uniri.hr. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 6. junij, Dom starejših ob~anov Kantrida, Reka Obisk pri legendarni vodji FS Sonji Kern Svoboda L egendarno in skoraj tridesetletno vodjo najuspešnejše FS v KPD Bazovica Sonjo Kern Svoboda (95) je po preselitvi iz Doma Salvia v Crikvenici v reški Dom starejših obcanov (DSO) na Kantridi obiskala skupina clanov društva. Dobrodošlico na Reki so ji izrekli trije nekdanji plesalci, ki so v FS našli tudi svoje življenjske sopotnike in ostali vsa leta tesno povezani z dru­štvom: vodja današnje FS Nataša Grlica, njen soprog Milan in vsestransko dejavni koordinator kulturnih dejavnosti v društvu Vitomir Vitaz. Ob tej priložnosti so ji priskocili tudi na pomoc pri zagotovitvi in delovanju televizijskega sprejemnika, ki bo novi stanovalki DSO Kantrida pomembno popestril bivanje v novem okolju, s katerim se je sicer pred leti veckrat srecala, a takrat z druge, obiskovalske strani, ko je kot sodelujoca na prireditvah s svojo FS KPD Bazovica razveselila oskrbovance in oživila kul­turni utrip v domu. Zakonca Grlica in Vitomir Vitaz so Sonji Kern Svoboda zaželeli cimprejšnjo prilagoditev ter veliko obi- Sonja Kern Svoboda polna vedrega duha, skov in druženja, zlasti z vrstniki iz umetniških krogov. foto: Marjana Mirkovi} y Marjana Mirkovi} DSO Kantrida D SO Kantrida je osrednja in najvecja tovrstna ustanova na Reki in v županiji, in ker je povezana tudi s podobnimi ustanovami v Sloveniji, v nadaljevanju pred­stavljamo delovanje in povzetek pogovora z ravnateljico Melito Raukar, ki je na zacetku tega leta prevzela vodenje. Povedala je, da DSO deluje od leta 1965, na na­menski lokaciji, danes v treh medsebojno povezanih zgradbah, kjer lahko skupno sprejme 361 starejših oseb, za katere skrbi okrog 160 zaposlenih. Namenjen je mobil­nim, slabše mobilnim ter nepokretnim osebam in osebam s posebnimi potrebami. Cakalna doba je dolga, za del z najzahtevnejšo obliko nege kar tri leta, sicer pa so ne­kateri oskrbovanci tu celo trideset let in vec. Znacilnost te ustanove so manjše gospodinjske skupnosti, teh je sedem, ki v vsakodnevnem življenju povezujejo okrog dvajset oseb in ustvarjajo obcutek domacnosti pri oskrbovancih, ki potrebujejo neko- Melita Raukar, foto: www.pgz.hr liko vec pozornosti, vecina pa so stanovalci s težjo oskrbo. Povprecna starost je 85 let, imajo pa tudi pet stoletnikov. Aktivnosti so raznolike in številne, od športa in rekreacije ter ustvarjalnih, izobraževalnih in drugih delavnic, tudi v sodelovanju s srednjimi in visokošolskimi ustanovami, do priložnostnega zborovskega petja, stencasa, druženja in spletne kavarne, oskrbovanci pa sami pomagajo tudi pri urejanju okolja in gostinski dejavnosti ter redno obeležujejo praznike in karneval. V okvir DSO je iz prejšnje države ostalo vkljucenih sedem reških klubov starejših oseb (Bulevard, Belveder, Zamet, Potok, Vežica, Pecine), ki kot dolocena oblika samoorganiziranja še vedno dobro delujejo na lokalni ravni. V prizadevanju za izboljšano kakovost življenja oskrbovancev je DSO od leta 2011 vkljucen v obsežen, inovativen in dinamicen vseevropski sistem upravljanja kakovosti v domovih za starejše –E-Qalin, ki zagotavlja predpisano raven storitev s preverjanjem zadovoljstva svojcev, stanovalcev in zaposlenih. So tudi prvi E-Qalin DSO na Hrvaškem, to pa jih do leta 2026 zavezuje k nadalj­njemu razvoju storitev. V tem okviru so povezani tudi z ustanovami v Sloveniji. Vzajemne letne ekskurzije so vedno priložnost za koristno izmenjavo in bogatitev izkušenj, reški DSO je tako nazadnje gostil skupino Doma upokojencev iz Šmarja pri Jelšah, pove ravnateljica. Marca letos so se vkljucili še v dveletni projekt CENTINOSS – CENTer za INOvacije v socialnem varstvu v okviru programa cezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška 2021–2027. Cilj je izboljšati socialne storitve v domovih za starejše in s primeri dobre prakse, razvojem inovativnih nacinov dela in vkljucevanjem sodobne tehnologije ter izvajanjem izobraževalnih programov spodbuditi cezmejno sodelovanje med državama, oblikovati strateške dokumente in vzpostaviti Center za družbene inovacije. Usposobljen bo tudi tim za cezmejne socialne inovacije in izboljšanje izvajanja neinstitucionalnih oblik varstva. Vodil­ni partner je PGŽ, poleg DSO Kantrida so vkljuceni še partnerji Fundacija Univerze na Reki ter iz Slovenije Dom Nine Pokorn Grmovje, namenjen oskrbi odraslih oseb s posebnimi potrebami, in visokošolska ustanova Alma Mater Europea s sedežem v Ma­riboru. y Marjana Mirkovi} 7. junij,Pavlov~eva galerija, Ilirska Bistrica 20 let delovanja FK Sušec delovanja Foto kluba Sušec, s katerim društvo sodeluje in organi­zira razlicne dogodke že vrsto let. Ob tem jubileju so v Pavlovcevi galeriji v Ilirski Bistrici odprli dobro obiskano razstavo fotografij clanov FK Sušec po izboru kuratorke te galerije Anamarije Sti­bilj Šajn. Dogodek je bil med drugim tudi priložnost za nove dogovore in nacrte s clani reškega društva, v katerem si sicer pri­zadevajo pridobiti novo clanstvo in oživiti delovanje pred leti zelo dejavne in uspešne fotografske skupine. Galerija, v kateri so se tokrat predstavili clani Foto kluba Sušec, je imenovana po priznanem bistriškem impresionistu Francetu Pavlovcu, razstavne prostore pa ima v Domu na Vidmu in je osre­dnje razstavno prizorišce Ilirske Bistrice. V galerijski prostor je umešcen tudi Turisticnoinformacijski center, kjer so na voljo tu­ S kupina clanov KPD Bazovica se je di druge zanimive informacije o turisticni ponudbi teh krajev. udeležila praznovanja dvajsetletnice Vec: www.visitilirskabistrica.si y Marjana Mirkovi} 8. junij, Muzej Revoltella, Trst Razstava Van Gogh Opus slikarja, ki je postal neke vrste simbol umetnika, ki je za ca­sa življenja zaradi nerazumevanja životaril, po smrti pa so zacele cene njegovih del narašcati, je predstavljen kronološko, razde­ljen v štiri sklope. V prvem od razmeroma poznega zacetka umetniškega delovanja v likovni umetnosti, šele v zadnjem dese­tletju pred svojo zgodnjo smrtjo, je na Nizozemskem slikal pokrajine svoje mladosti, ljudi ob delu in vsakdanjem življenju. V delih je prevladoval kolorit temnih, pretežno rjavkastih tonov, so med drugim zapisali na spletni strani www.rtvslo.si. Drugi sklop je posvecen umetnikovemu bivanju v Parizu v letih 1886 in 1888, kjer se je srecal s svetlo paleto impresionistov in se v tedanjem umetniškem središcu sveta povezal z drugimi umetniki. Tretji sklop se ustavi v Arlesu, kjer je Van Gogh nekaj casa ustvarjal skupaj s Paulom Gauguinom, cetrti del razstave pa je namenjen tragicnemu zadnjemu obdobju, ki ga je slikar zaradi duševnih te­ L ikovna skupina KPD Bazovica si je v žav prostovoljno preživel v psihiatricni bolnišnici, zadnje mesece Trstu ogledala razstavo Vincenta van pa nato živel v vasici Auvers-sur-Oise severozahodno od Pariza, Gogha (1853–1890), postavljeno v sodelo­kjer je ustvaril nekaj sijajnih umetnin. Leta 1890 je Vincent van vanju z muzejem Kröller-Müller iz Gogh storil samomor pri svojih 37 letih. Vec: www.rtvslo.si. Otterla in kuratorjema Mario Teresa Be­nedetti in Francescom Villantijem. Gre za Kot je povedala vodja likovne skupine Tihana Karlovic, so bila nekaj vec kot petdeset del, ki so bila pred clanice navdušene nad obiskom razstave, ogledana dela in doži­tem z obsežnim spremljevalnim gradivom veti vtisi pa bodo izhodišce njihovega jesenskega delovanja in o tem slavnem nizozemskem umetniku spoznavanja novih nacinov likovnega izražanja. na ogled v Rimu in Milanu. y Marjana Mirkovi} 10. junij, Krajevna skupnost, Pe}ine Likovna razstava Danice Zorovi} V krajevni skupnosti Pecine na Reki so slovesno in s krajšim glasbenim programom odprli likovno razsta­vo rojakinje Danice Zorovic, roj. Marušic, clanice KPD Bazovica. Rojena Ljubljancanka, po materi iz Žirov in ocetu iz Grižan, je odrasla na Reki, kjer je koncala študij medicine, se zaposlila v Ljubljani in Viroviti­ci, pozneje pa vecino staža kot anesteziologinja opravila v reškem klinicnem bolnišnicnem centru. Živi in slika razpeta med Reko, Nerezinami in Vincennesom, krajem na vzhodnem obrobju Pariza. Slikati je zacela leta 2003, ko je na slikarskem tecaju pri akademskem slikarju Robertu Mijalicu spoznala raz­licne slikarske tehnike. Pozneje je znanje s tega podrocja izpopolnjevala še na tecajih pri profesorici likovne kulture Dijani Lukic in umetnici Ani Škrobonja. V minulih dveh desetletjih je Danica Zorovic tako v razlicnih IZ DRU[TVA Dober obisk, foto: www.rijeka.hr tehnikah, od pastelnih, oljnatih in akrilnih barv do mešanih teh­nik, ustvarila vec družinskih portretov ter otoških krajin Cresa in Lošinja ter svojega lepega francoskega okolja. K razstavi, organizirani v okviru krajevne skupnosti Pecine, jo je, kot so zapisali na spletni strani www.rijeka.hr, spodbudila prese­litev v družinsko stanovanje na Ulici Janka Polic Kamova, v katerem je preživela mladost in študentska leta. Navzoce obisko­valce je nagovorila tudi sama avtorica, spregovorila o svojem ustvarjanju in poudarila, da jo posebej veseli slikanje portretov in da tako želi izraziti emocije oseb, ki so ji blizu, toplino njihovih od­nosov, nežnost, ljubezen, vzajemnost in vedrino – kar vse sta mladi reški pisatelj Jan Bolic in njegova mati Maristela prenesla v nacin 13. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Ksenija Talijan~i}: Dihala dóma, razstava Ksenija Talijan~i}, Vitomir Vitaz in Tanja Horvat, arhiv KPD Bazovica V okviru vecletnega sodelovanja z železnicarskim slikar­skim društvom Plavo svjetlo je KPD Bazovica tudi letos gostilo njihovo razstavo. Tokrat jo je postavila clanica tega likovnega društva iz Zagreba Ksenija Ta­lijancic, naslovila pa jo je Dihala dóma. Ksenija Talijancic (1948), upokojena pravnica, ima za seboj vec­letno izobraževanje na likovnem podrocju in vrsto samostojnih in skupinskih razstav, slikanju pa se posveca predvsem po upo­kojitvi. V KPD Bazovica je predstavila dela z oljem na platnu na temo dimnika, nastala v zadnjih dveh letih. Dimnik kot arhitek­turno nadaljevanje ognjišca, nekaj, kar privablja in spodbuja k druženju, je prostor za zbiranje družine, za kuho in toplo vzdušje da, je v katalogu ob tej razstavi, lani septembra odprti v Hrva­ življenja, najlepše pricevanje tega pa so njegove knjige. Razstava je bila ravno zato tudi posvecena njima. Danici Zorovic je za razstavo cestital tudi vodja PS KPD Bazovica Darko Mohar, si­cer prijatelj družine Marušic še iz mladih let, ki je v društvo pripeljal tudi Iva Maru­šica, Danicinega brata, in njegovo ženo Jasno Zazijal Marušic, ki sta nas oba veli­ko prezgodaj zapustila, a s svojim aktivnim delovanjem ostala zapisana v zgodovini društva. Danica Zorovic se je doslej predstavila na treh samostojnih razstavah v Nerezinah, v mestni hiši leta 2017, hotelu Manora le­ta 2021 in prostorih nekdanjega mlina za oljke Tuoric leta 2023, ter na petih sku­pnihrazstavah:zMirnoPaškvanvkrajevni skupnosti Draga na Reki leta 2017 in v Hr­vaškem kulturnem domu na Dunaju leta 2018, s skupino Skani v istoimenskem društvu na Reki leta 2019 ter na dveh raz­stavah ljubiteljskih slikarjev v mestni hiši v Vincennesu v letih 2021 in 2023 –na sle­dnji je prejela tudi 1. nagrado obcinstva za sliko Prava ljubezen. y Marjana Mirkovi} škem likovnem društvu v Zagrebu in objavljenem na spletni strani www.akade­mija-art.hr, med drugim zapisala umet­nostna zgodovinarka Saša Brkic Kristen-sen. To ugodje pa poraja prav ta obcutek varnosti in udobnosti dóma, kjer se družina zbere pri odprtem ognjišcu, nad katerim je seveda dimnik. Dimnik tudi navzven kaže na življenje, zlasti pozimi, ko sukljajoci dim pricaoclovekovinavzocnosti,motivpajeta­ko prepoznaven, da ga je avtorica v po­sameznih delih uspela v celoti odmisliti od prikazahiše,ustvarjajockompozicijezenim alivrstodimnikov,kiustvarjajokoloristicni kolaž… Program ob odprtju zanimive razstave je vodila tajnica KPD Bazovica Sandra Gru­denic, s krajšim nastopom na harmoniki ga je popestrila clanica glasbenega tecaja Gordana Špoljaric, društvo Plavo svjetlo pa se je ob tej priložnosti in ob svoji 25-le­tnici delovanja zahvalilo reškemu društvu in posebej koordinatorju kulturnih dejav­nosti Vitomirju Vitazu ter jima podelilo priznanji. Predsednica društva Plavo svje­tlo Tanja Horvat je pri tem izrazila tudi upanje, da se bodo odlicni stiki nadaljevali tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 15. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Nastop ob koncu glasbenega te~aja O b izteku kulturne sezone so se na od­ru KPD Bazovica predstavili udelež­enci glasbenega tecaja v društvu, odprtega za vse generacije. Skupino sta poucevala profesor harmonike v Glasbeni šoli Ivana Matetica Ronjgova na Reki Bartol Buljan in kitaro Luka Verbanac z diplomo glas­bene akademije Univerze v Ljubljani. Starše, prijatelje in druge obiskovalce v polni dvorani je pozdravila tajnica KPD Bazovica Sandra Grudenic, se zahvalila nastopajocim in mentorjema ter jih po po­delitvi potrdil o udeležbi na tecaju vse povabila k nadaljevanju obiska tudi jeseni, v novem šolskem letu, vse navzoce pa k poznejšemu druženju in snovanju novih predlogov. Z zanimivim programom so se predstavili: na kitari Mirjana Katalinic iz skupine od­raslih z Odo radosti Ludwiga van Beetho­vna, ob spremljavi Luke Verbanca, in s slovensko ljudsko Na planincah, Eni Šeler iz otroške skupine je na kitari zaigrala Twinkle twinkle Wolfganga Amadeusa Mozarta, spremljal jo je Luka Verbanac, Mia Dobrnjac je na harmoniki odigrala 15.–16. junij , Šentvid pri Sti~ni Tabor slovenskih pevskih zborov 53 M ePZ KPD Bazovica se je tudi letos udeležil najvecje in priljubljene pevske prireditve, Tabora slovenskih pev­skih zborov, praznika slovenske pesmi in zborovskega petja, ki je na tretjo nedeljo v juniju že 53. leto prinesel živahno dogaja­nje v vas Šentvid pri Sticni. MePZ, ki ga vodi Ingrid Haller, je tudi to­krat sodeloval na koncertu slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav Slove­nije in od drugod, ki obicajno poteka na predvecer osrednjega srecanja. Poleg ro­jakov iz Hrvaške so se na tem koncertu predstavili še slovenski zbori iz Srbije in Madžarske. Tabor slovenskih pevskih zborov je letos potekal pod geslom Ta šmentana ljube­zen, istoimenski koncert je vodil dirigent Igor Švara, slavnostni govornik na prire­ditvi pa je bil nekdanji predsednik RS Borut Pahor. Tudi letos je nastopila mno­žica, okrog sto pevskih zborov, združeni odrasli, otroški in mladinski zbori, Policij­ski orkester pod vodstvom Nejca Becana, skladbo Na kepanju Haralda Lüdersa, Matija Maras pa na kitari Etudošt.5,op.60FernandaSorainEnjoythesilenceMartinaLee­jaGora.TudiAmelieMatildaKarlovicjezaigralanakitaro,insicer najprej priljubljeno skladbico Branka Mihaljevica na zgodbico o zajcku in potocku ter temo iz igrice Tetris. Borna Bankovic je za­tem raztegnil harmoniko in zaigral angleško tradicionalno Kaj nareditispijanimmornarjem,posebnopresenecenjezanekatere, kigadoslejvdruštvunisovidelinastopati,pajebilnajmlajšiizva­jalecBornaPrelecKalcina,kijenakitarizabrenkalmedžimursko ljudsko Ljubezen se ne kupuje in valcek št. 1, op. 241 Ferdinanda Carullija.TudiVitoVerbanacMihajlovicsejepredstavilnakitari, odigraljeBoleroBartoloméjaCalatayuda,nastoppastanaharmo­niki zakljucila Gordan Dlacic in Ivor Vodopivec iz skupine odraslih, prvi s slovensko ljudsko Na planincah, drugi pa s Štajer­skopolko.y Marjana Mirkovi} FS Vidovo iz gostiteljske vasi in recitatorji Srednje šole Josipa Jurcica iz bližnje Ivancne Gorice. Zakljucni nastop je neposre­dno prenašala TV Slovenija, reportaža o prireditvi pa je na ogled naYouTubu:https://www.youtube.com/watch?v=c2wRwIiiK5Y. V okviru pevske prireditve je bilo znova organiziranih tudi vec spremljajocih dogodkov, ki so na šentviški trg poleg zborovskega vrveža prinesli živahen utrip še s sejmom umetnostne in roko­delske obrti VitArt, animacijo ulicnih umetnikov, z Arbadakarbo Tine in Matjaža, poslikavo obrazov, mažoretkami, stojnicami tamkajšnjih društev in lokalnih ponudnikov domacih dobrot in glasbo. Vpogled v živahen utrip dogajanja pa imajo zainteresira­ni na Facebook strani Tabora slovenskih pevskih zborov. y Marjana Mirkovi} V prvi vrsti Borna Prelec Kalcina, Amelie Matilda Karlovi} in Mia Dobrnjac, v drugi pa Bartol Buljan, Ivor Vodopivec in Gordan Dla~i} ter pred njim Matija Maras, Mirjana Katalini}, Vito Verbanac Mihajlovi}, Borna Bankovi}, Luka Verbanac in Eni Šneler (arhiv KPD Bazovica) Pohvaljeni za nastop, arhiv KPD Bazovica IZ DRU[TVA 21.–24. junij, Niška banja, Srbija Od Vardarja pa do Triglava 2024 Množica nastopajo~ih, foto: Milan Grlica N a gostovanje v Niško Banjo nas je povabilo Kulturno ume­tniško društvo (KUD) Andeli iz Jelašnice, ki skupaj s tamkajšnjo obcino in Mestom Niš od leta 2022 organizira Etno festival z naslovom Od Vardarja pa do Triglava. Gre za mednaro­dni dogodek, ki privabi društva z obmocja nekdanje Jugoslavije in drugih evropskih držav z namenom spoznavanja srbske in kulture sodelujocih skupin. Na poti smo se ustavili v Beogradu in si nekoliko ogledali mesto, naslednjega dne pa smo prispeli v Niš, kjer nas je docakal predse­dnik KUD Andeli Predrag Stojanovic -Peda. Pripravljen je bil zanimiv spremljajoci program: ogledali smo si na dalec znano Cele kulo, stolp iz cloveških lobanj in arheološke ostanke pozno­anticne naselbine Mediane, odlicni vodici so nam približali del zgodovine Niša, bogatega in lepega mesta v rimskem obdobju, v 3. in 4. stoletju, med vladavino tu rojenega cesarja Konstantina Ve­likega, ter nam spregovorili tudi o bojih s Turki. Ob prihodu v Niško Banjo smo bili utrujeni, naleteli smo na letošnji prvi toplo­tni val s temperaturami okoli 35 stopinj. No, tu se je lažje dihalo, mestece je zeleno, brez velikih hotelov ali stavb, obdano z gozdo­vi, v središcu pa je vecji park s številnimi kanali z zdraviliško vodo in dostopnimi petimi izviri mineralne oziroma termalne vode. Od nekdaj je znano kot zdraviliški center z bogato zgodovi­no in tradicijo, kar se je videlo na vsakem koraku. V soboto se je na glavnem trgu v Niški Banji zacela osrednja pri­reditev. Uvodoma sta nastopili skupini organizatorja, starejša otroška skupina in FS KUD Andeli, zatem so se predstavili še FS KUD Gerdan od biseri iz Ohrida, FS KUD Avalski cvet iz Beogra­da, KUD Dejan Jovanovic Deša iz Tešice pri Aleksincu ter skupini iz gostiteljevega okolja, KUD Sveta Ivanovic iz vasi Hum pri Nišu in FS Ja volim folklor iz Niške Banje. Mi smo se v naših cudovitih nošah zavrteli v vencku primorskih plesov. To pa je bil šele zacetek druženja, vsi smo da­lje plesali na trgu, ob glasni in veseli glasbi odlicnih harmonikarjev. Komaj smo si malce oddahnili in se preoblekli, smo se že odpeljali v bližnje mestece Jelašnico na bogato in okusno vecerjo tradicionalnih jedi in druženje okoli stotih udeležencev. Postrežba je skrbela, da ni bilo ne prazne­ga krožnika ne kozarca. Živa glasba z dobrimi pevci nas je popolnoma presene­tila, sramežljivemu zacetku z zimzelenimi uspešnicami iz širše regije je sledila etno glasba s posameznih obmocij, pri cemer je zaplesalavsadvorana,spletalasosekola,ki jim nisi videl ne zacetka ne kraja ... in tako dolgovnoc. Naslednje jutrosmo se vsi odpeljali do Su­ve planine in soteske reke Jelašnice (Je­lašnicka klisura). Gostitelji so nas znova presenetili, z druženjem na prostem, v so­teski recice in z razgledom na carobne okoliške planine. Ob bistrem potoku in v senci mogocnih dreves so se širili vabljivi vonjiribjecorbe,žara,toplegibanice,vmr­zlempotokupasejehladilapijaca.Predrag Stojanovic -Peda, prijazan, zgovoren in pravipromotorsvojegakraja,sejetuditega dne izkazal kot izvrsten gostitelj in poslo­vilismosezželjo,dasevidimonaReki. Prek Beograda, kjer si nas je vecina ogle­dala še Kalamegdan, Skadarlijo in Hram svetega Save, smo se dan pozneje vrnili na Reko, srecni in zadovoljni ter znova hva­ležni vodji naše skupine Nataši Grlica, organizatorju potovanja Milanu Grlica ter naši soplesalki in predsednici KPD Bazo­vica Jasmini Dlacic. y Slavica Vukovi} Ba~i} 24.–28. junij, Lokve, Hiša ~uvaja jezu Goranska kiparska delavnica 2024 L ikovnakolonijaGoranskakiparskadelavnica(GKD)naprostemževeckotštiridesetletjapovezujeumetni­ke s tem okoljem. Na GKD je doslej ustvarjalo skupno sedeminosemdeset avtorjev, njihovih sto sedemnajst skulptur v lesu pa bogati prostorvecinoma na razlicnih lokacijahGorskega kotarja,od letostudisskulpturama hrvaškega akademskega kiparja Nevena Bilica in slovenskega akademskega kiparja Jureta Markote. V okviru graficnegasklica,organiziraneganaGKDodleta2019,jetokratustvarjalagraficarkaMajaZemunik. GKDimasedežvLokvah,kjersopovabljeneumetniketuditokratpredstavilinamanjšislovesnostipriHišicu­vajajezu,nekdanjemobjektuHrvaškegaelektrogospodarstvaprijezuOmladinskegajezera.Oavtorjihnovihdel, navzocih ob tej priložnosti, je spregovorila dolgoletna strokovna vodja GKD, umetnostna zgodovinarka Branka Arh,inmeddrugimpoudarila,daskulpturaZasidranikvadratNevenaBilicametaforicnoponazarjazasidranost in navezanost, pa tudi odhajanja in zapušcanja, medtem ko Jure Markota s skulpturo V objemu gozda govori o povezanosticlovekainnarave,patudionjegoviodvisnostiodnje. Jure Markota nam je ob tej priložnosti po­vedal, da je z udeležbo in storjenim za­dovoljen,Lokvejeobiskalžepredleti,koje kotmladiavtorsodelovalnaeniizmedraz­stav v jami Lokvarka, letos pa se je pred GKD udeležil tudi Mediteranskega kipar­skega simpozija v Parku skulptur Dubrova pri Labinu, kjer je ustvarjal v kamnu. Skulptura V objemu gozda bopostavljenav gozdu na Stari Sušici in bo vidna ob vhodu vparkprijezeru. Vodja graficnega sklica GKD Tihana Kar­lovic je predstavila Majo Zemunik, sode­lujoci umetniki pa so se med drugim zah valili tudi za vso pomoc pri delu. Tihana Karlovic jeizrazilazadovoljstvo,ker jimje obcina Lokve nedavno zagotovila prostor zadelovanje, kjer bodo lahkouredilimanj­šogalerijo. Tihana Karlovic, tudi vodja likovne skupi­ne v KPD Bazovica in podpredsednica v 29. junij, Exportdrvo, Reka Porto Etno festival 2024 V prostoru nekdanjega skladišca Ex­portdrva je tudi letos potekala pri­reditev Porto Etno, mednarodni festival world music in gastronomije, kot navaja napoved. Del prireditve je namenjen tudi predstavitvi dejavnosti organizacij naro­dnih manjšin, a vecinoma je to omejeno na folkloro, zborovsko petje ali kulinariko. V nadaljevanju je govora le o tem progra­mu: na odru in s ponudbo tradicionalnih jedi na stojnicah je sodelovalo vec manj­šinskih društev in posameznih pripad­nikov narodnih manjšin, med drugimi Društvo narodov BiH, Albanska skupnost PGŽ, Ceška beseda, Bošnjaška narodna skupnost PGŽ, Makedonsko KD Ilinden, Madžarska skupnost Reka-PGŽ, reški po­dodbor srbskega KD Prosvjeta, Srbska skupnost Reke, Slovaška matica, Italijan­ska skupnost Reke in Opatije, romska društva, Ruski dom ter reški društvi Pri­morski Hrvat in RiMorcic. Z vrsto nji­hovih tradicionalnih jedi pa so se v do­godek vkljucile tudi prebivalke Reke in okolice, doma z razlicnih koncev sveta, od Madagaskarja, Tobaga in Trinidada do Fi­lipinov.VimenuKPDBazovicajeskrajšim programom nastopil MePZ pod vodstvom dirigentke Ingrid Haller. Žal njihovega pe­tja, enako kot tudi drugih nastopajocih, predvsemzaradisplošnegahrupaskorajni bilomogoceslišati,kajšeleuživativnjem. Program je povezoval ravnatelj HKD na Sušaku Edvin Liveric, enako kot lani in v SKD Prešeren v Lokvah, je v vlogi slednje tudi letos povabila naj­mlajše iz lokvarskega društva na delavnico lesoreza. Dela, ki so jih ob bogati domišljiji ustvarile pridne otroške roke, so bila v okviru GKD na ogled na pravi mali razstavi v Hiši cuvaja jezu in deležna veccestitkinpohvalvrsteobiskovalcev. DogodeksoobiskalitudinekdanjiudeleženciGKD,akademskiki­parji Matej Vocanec in Ivana Postic ter Vesna Rožman, tudi gra­ficnaurednicaSopotij.SkulpturaMatejaVocancajepostavljenav parku Golubinjak, skulpturi Ivane Postic pri poslopju obcinske upravevLokvahinobjezeruBajervFužinah,skulpturaVesneRo­žmanpaobvhoduvtamkajšnjibližnjiGozdniparkGolubinjak. y Marjana Mirkovi} zelo podobnih razmerah v dvorani, ob socasni kulinaricni ponud­bi, v hrupu in vrocini, ki so jo obiskovalci v glavnem starejše generacijeinvecinomastojetežkoprenašali.Zdise,daje,vsajkar zadeva del Porto Etna s predstavitvijo kulturne in jezikovne ra­znolikosti Reke in organizacij narodnih manjšin, organizator te uvrstil v program zgolj zato, da zadosti nazivu prireditve. Tako mednastopajocimikotmedobiskovalcije biloslišati, da jeto sra­motno in ponižujoce. Pricakovati je, da bodo manjšinske orga­nizacije za Porto Etno prihodnje leto mestnim oblastem oziroma HKD-junaSušakupravocasnoposredovalesvojepredlogeinželje, dasetakšni,blagoreceno,spodrsljajinebodoponovili,dobrodošlo pa bi bilo znova uvrstiti tudi informacije o nastopajocih v tiskani obliki. Podobno, kot je bilo v casu, ko se je prireditev, iz katere je pravzaprav nastal Porto Etno, imenovala Etno smotra (1996), z namenom širši javnosti predstaviti dejavnosti organizacij naro­dnih manjšin na Reki, tudi s spremljajoco in lepo oblikovano knjižicozosnovnimipodatki.Zgledsobilipodobni,obicajnodobro obiskanidogodkivštevilnihmestihvtujini.Podvehdesetletjihin vpricakovanjudogajanjvokvirunazivaReka,evropskaprestolni­ca kulture 2020, pa je prireditev leta 2017 dobila novo ime in, razumljivo,drugacnovsebino,sširšezasnovanimfestivalomwor­ld music in gastronomije, ki naj bi promoviral veckulturnost, raznolikostinstrpnost(www.portoetno.hr).y Marjana Mirkovi} MePZ KPD Bazovica popestril program, foto: Marjana Mirkovi} 29. junij , Celje Dobrodošli doma 2024 T udi letos se je naša FS z veseljem odzvala vabilu organiza­torjev tradicionalne prireditve Dobrodošli doma, tokrat v Celju, ob prazniku rojakov iz sosednjih držav in sveta v Sloveniji. OsrednjidelsrecanjajepotekalnaKrekovemtrguvCeljuvesdan, od9.do22.ure,zbranenaglavnemodrupajenagovorilministerza Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arcon. Poudaril je, da je lepotategadogodka,dasmopovezani,davidimo,kakovelikajevre­sniciSlovenija,kakovelikojenašesrceinkolikoudeležencisrecanja dajetenapomenkultureinohranjanjeidentitete. Popoldne je bilo živo in pestro. Ob 18. uri se je zacela osrednja prireditev s številnimi folklornimi in pevskimi skupinami. Uvo­ 1.–20. julij, Slovenski dom KPD Bazovica Poletje v Bazovici, otroške delavnice Otrcoi vedno prisr~ni, V KPD Bazovica so že osmo leto uspešno organizirali teden­ foto: Marjana Mirkovi} ske otroške delavnice in za najmlajše pripravili zanimiv in pester program. Zasnovali sta ga tajnica društva Sandra Grude­nic, tudi koordinatorka projekta, in Romana Turkušic Škrab, uciteljica slovenskega jezika in kulture po modelu C v OŠ Dr. An­drija Mohorovicic v Matuljih in PŠ v Jušicih in Rukavcu ter dopolnilnega pouka slovenšcine (DPS) v KPD Bazovica, znova tudi v sodelovanju s kulturnim ustvarjalnim društvom Galerija C. C. U. (Creative Creatures United) in gledališcem Bicikleta iz Slovenije. Z veliko dobre volje in strokovnega znanja sta dinoza­vre kot tokratno temo najmlajšim približala tudi letos sodelujoca reška profesorja biologije in kemije Roberta Paravic in Leo Ša­manic, lucke na aktualno temo so otroci izdelovali pod men­torstvom vodje likovne skupine v KPD Bazovica Tihane Karlovic, umetniški vodja glasbene skupine v društvu Ivan Harej -Harry doma se je s spletom štajerskih plesov na odru zavrtela FS Lipa München iz Nem­cije, nakar je sledil nastop naše FS. Pred­stavili smo se s spletom koroških plesov in zablesteli v prelepih nošah, obcinstvo pa nas je nagradilo z mocnim aplavzom, za­služenim, ker smo res bili dobra in uigrana skupina. Do konca programa smo skupaj z obiskovalci tudi mi, nastopajoci, uživali v plesu in petju drugih skupin: nastopili so še Slovensko kulturno in športno društvo Augsburg iz Nemcije, ŽePZ SKD Ajda iz Umaga, Društvo Slovencev Kredarica No-vi Sad (tri skupine: Moška pevska skupina Fantje, recitatorji pouka slovenšcine in MePZ), maturantje RAST 53 iz Buenos AiresavArgentini,plesalciinpevcisloven­skih društev iz Pulja, Banjaluke, Kaknja, Skopjaitd.Vecersejezakljucil z zabavo in plesom ob glasbi ansambla Aleksi Jercog in prijatelji. Veselo smo se vrnili na Reko, zadovoljni z nastopom in pripravljeni za dolge poletne pocitnice. y Slavica Vukovi} Ba~i} pa je najmlajše ucil slovenske pesmice. Dobrodošlo in dragoceno pomoc so znova zagotovile clanice mladinske skupine KPD Bazovica, Michelle Samardžic, Eva Loncaric, Emili Kraljic in prvic tudi Aria Hunjadi, ki se po vec letih udeležbe delav­nicam ni želela odpovedati in je bila tokrat v novi, animatorski vlogi. Zanimanja je bilo zelo veliko, skupno se je delavnic udeležilo okrog petdeset otrok, starih od šest do deset let, vecinoma po­tomcev clanov KPD Bazovica in drugih rojakov, ki v društvo prihajajo že vec let. V treh tednih se je zvrstil program za tri skupine, vseboval je razlicne poucne jezi­kovne in druge, predvsem zabavne vse­bine, od zgodbic o dinozavrih, lutkovne predstave in glasbenih uric do športa, li­kovnega ustvarjanja in priprav na zakljuc­ni nastop. Na njem so z besedo in pesmijo nastopili na odru in postavili razstavo luck z ujetimi dinozavri, Sandra Grudenic in Romana Turkušic Škrab pa sta obisko­valcem, sorodnikom in prijateljem spre­govorili o programu na delavnicah, po­delili potrdila o udeležbi in najmlajše povabili k obisku DPS v društvu jeseni. y Marjana Mirkovi} IZ PLANINSKE SKUPINE 12. maj, Skupaj s SPD Trst v hribih nad Vinodolom S kupni izlet clanov SPD Trst in PS izleta,sajmorajovsiaktivnosodelovatinaizletu. Po nekaj vec kot KPD Bazovica je bil nacrtovan že za štirih urah hoje se je pohodni del izleta koncal na razgledni tocki februar. Na koncu so vsi bili zadovoljni, da Slipica. Oci Vinodola predstavlja šest enkratnih razglednih tock, je preložen na maj, saj je pohodnike prese-dostopnih z avtomobilom od Mahavice nad Drivenikom, Pridve netila obilica cvetja v krasu nad Vino-nad Grižanami, Slipice nad Bribirjem do Gradine nad Ledenica­dolsko dolino. mi ter Sviba in Kuka pri Krmpotah. Za pohod je bila izbrana pot ob previsnih Seveda sprehod skozi Vinodol ne more miniti brez malo zgodovi­stenah, imenovana Staza litica, ki poteka ne in Frankopanov. Tako sta za konec izbrana obisk ostankov od planinarske hiše Vinište do vrha Zebar kaštela Ledenice in sprehod ob morju v mestu Novi Vinodolski. nad Drivenikom v dolžini 29 km, in to del Naslednje druženje s SPD Trst bo proslava 120. obletnice tega Grižan do Bribirja in še naprej do razgle­društva junija v okolici Trsta! y Darko Mohar dnetockeSlipica,urejenevsklopuprojekta Oci Vinodola. Delno je steza speljana po starihvaškihpoteh,kipovezujejoPrimorje inGorskikotar,delnopapoživalskihsteci­nah in brezpotju. Žal se po poti zelo malo hodi, markacije so precej obledele in jih je treba vcasih tudi malo poiskati, a take ne­všecnostinadomestijorazglediodVelebita cez kvarnerske otoke do Ucke. Seveda is­kanje poti tudi bolj poveže udeležence 27. maj–22. junij, Znova Dalmacija in lepote, ki te zasvojijo Z adnji teden maja je PS znova obiskala delovno mesto ima na katamaranu, ki vozi od Pulja do Zadra. Za-Dalmacijo, tokrat dolino Neretve. Na-gnan planinec, podpredsednik PD Grabovica iz Ploc, društva, ki mestili smo se v Bristu, vasici pod jugov-veliko dela za obnovo in promocijo planinskih in drugih poti v oko­zhodnimBiokovomoziromaRilicem. liciPloc.Prebijamoseskozimakijo,natrnjastemgrmovjuostajajo delckinašekožealihlac.Razgledzvrhapoplacavsakokapljicokrvi. Sedeminštirideset clanov PS in gostov je teden dni uživalo v naravnih lepotah Dal-MuzejvNaroni.Mladainlepavodicka.Naslednjidanjeobiskvmu­macije,siogledovalozgodovinskezname-zejuvavtobusuzelolepoopisalDinko.Pogledaljesicerobglavljene nitosti,sekopalovtoplemjužnemmorjuin kiperimskihcesarjevinbogov,šeboljpaprelepezeleno-rjaveoci uživalo. Obiskali so Trilj, Ploce, Komin, vodicke. Narono, Medugorje, Mostar, Metkovic, Po Bacinskih jezerih se moja ekipa vozi v sto štiri leta stari nere­KuloNorinsko,KlekinSmrdangrad,sepe­tvanski ladji. Nekoc so bile te ladje osnovno prevozno sredstvo v ljali po novem pelješkem mostu, se vozili s Delti Neretve. Vcasih napolnjene veliko cez rob z lubenicami, je­colni po Bacinskih jezerih in se spustili v guljami,liskamialimandarinami.Lepi,davnicasi! jamo Vranjaco. Povzpeli so se na Umac, Nekaj cez sto metrov visok Veliki Trovro. Na vrhu križ, visok se-Svetega Ilijo, Veliki Trovro, Smrdan Grad dem metrov, in vetrne orgle. Sonce pripeka, vroce je! Lidija se je (sKleka)inšebisedalokajnašteti. cezglavoogrnilazvelikoruto.Zafrkavajojo. Nekaj utrinkov: mir in tišina izvira recice Medugorje,velikoljudivsehras.MolijonaHribuprikazovanj(Br­Grab.Obnjejvecstoletstarimlini. ObCo­doukazanja),mašavanglešcinivcerkvi. Gnecanavsestrani. Inv sicevem mlinu plavajo postrvi in Samar­prodajalnahspominkovvelikokica,verjetnoizKitajske! džicev mlin še melje. Z moko poprašeni Jutro pred hotelom. Ribic je s colnickom zvecer vrgel mrežo, zdaj mlinar: "Lepa jenaša domovina, samo smo IZ DRU[TVA mi slabi ljudje!" Ima prav. Domovina je res lepa,akotljudjesmonajslabšisamimsebi. Adotujcevingostovzelogostoljubni. Kava ob Cetini v Trilju. Pred tem smo si ogledali Tilurij, anticni vojaški tabor. Pri­stop je prek zasebne posesti, na kateri je cešnja z rdecimi, socnimi plodovi. Marsi­katera roka je ušla proti cešnjam. Prosim, pazimonakulturnoobnašanje! SkozimakijoseprebijamoprotiUmcu.Vo­dinasJosipCupic,mladpomorskikapitan, Tudi ta izlet pnudil lepe prizore, foto: Darko Mohar Na Smrdangradu, arhiv Marina Dubrovi}a jo cisti. V mreži vec kot dve kili lepih rib. Dovolj bo za kosilo. Recem mu: "Vi res lepo živite! S soncem greste po mrežo,joocistite,opereteinocistiteujetoribo. Indopoldnejemimo.Domamalokaveinpocitekdokosila. Kra­sno!" Potrdilje.PoletihživljenjainslužbevZagrebujetukajpraviraj.Samonajbogdazdravja! Smrdan Gradje bil beneški, Kula Norinska turška. Bojevalo seje tukaj vec sto let! Koliko prelitekrvi. Sedaj obe utrdbi živita v miru in tišini. Smrdan Grad je doživel vec arheoloških in obnovitvenih del (vpisan je tudi na se­znam kulturnih dobrin RH, op. ur.), Kula Norinska pa propada, ovita v bršljan, brez kakršnega koli obiska. Stopimonotri.Hej,tukdoživi?!Popolnomanehumano! "Kjesinašeltojamo?" mepoobiskujameVranjacanadSplitomsprašujejonekatericlaniPS.Vecletsemženacr­tovalobisk,asedosedajniizteklo.Jamoupravljatabrata,dobilastakoncesijo,polegtegajojeodkrilnjundedek šepredprvosvetovnovojno.Lepourejenvhod,zgodbeobehbratov.Marcelajevvelikidvoraninadnujamezape­la. V PS je tudi vec sedanjih ali bivših clanov MePZ našega društva. Ružo crvena se je razlila po skritih kotickih prelepejame. Polnega srca krenemo proti domu. Niti dež, niti prometne nesrece in niti zastoji niso skazili lepih obcutkov. Še dolgo bo letošnja Dalmacija živela v nas! y Darko Mohar 9. junij, SPD Trst: proslava visokega jubileja in 51. sre~anje zamejskih planincev potniški promet (LPP) iz Ljubljane in na­šo PS so podpisali listino o pobratenju, enako tudi z drugimi zamejskimi in soro­dnimi tržaškimi društvi. Leta 2008 je društvo postalo clan Planin­ske zveze Slovenije (PZS), lani pa bilo sprejeto v Italijansko vsedržavno združe­nje stoletnih športnih društev (UNASCI). Naša PS sodeluje s tržaškimi planinci prakticno od svoje ustanovitve. Stiki so bi­li navezani leta 2003, prvo srecanje Prijateljstvo brez meje, katerega tretji clan je PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, pa je bilo izpeljano leta 2005. Sodelovanje, ki Ob koncu sre~anja, V120 letih delovanja je Slovensko planinsko društvo (SPD) foto: Milan Grlica traja že 20 let, in upati je, da bo trajalo še Trst preživelo številne faze. Ustanovljeno pred prvo svetov­dolgo casa. no vojno, 4. junija 1904 kot podružnica osrednjega Slovenskega PD v Ljubljani, je preživelo dve vojni, fašizem, požig Narodnega Osrednja proslava visokega jubileja je bila doma v Trstu, zanikanje pravic Slovencev do narodnostne opre-socasno z 51. srecanjem zamejskih in je­delitve in jezika, težave povojnega razvoja in še marsikaj drugega. seniških planincev. SPD Trst je tako uspel Pri vsem tem je vedno ostalo trdna tocka slovenstva v Italiji. Da-na enem mestu zbrati vse svoje dolgoletne nes delujejo mirno v številnih odsekih, planinci, mladina, prijatelje, a srecanje je pocastil s sodelo­smucarji, kolesarji, alpinisti, jamarji in drugi, trdno prepricani, vanjem tudi predsednik PZS Jože Rovan. da so na pravi poti. Iz vseh pozdravnih nagovorov visokih go-Vzdržujejo dve planinski poti – cezmejno Pot Sonje Mašera od stov in prijateljev je sledila želja, da SPD Orleka v Sloveniji do Barkovelj v Italiji in Vertikalo, ki poteka od Trst deluje vsaj še naslednjih 120 let na Tromeje do Jadrana po krajih, kjer v Italiji živijo Slovenci. Prija-poti prijateljstva in povezovanja med raz­teljske stike gojijo s številnimi društvi v Sloveniji, s PD Ljubljanski licnimi narodi. y Darko Mohar 15. junij, PS na dnevu slovenskih planincev v ^rni na Koroškem M esto Crna leži ob sotocju reke Meže in Javorskega potoka na višini 575 metrov. Kraje ob reki Meži je lani prizadela velika povodenj, naravna katastrofa, ki je Koroška še ni doživela. Po mocnem deževju so se razlile Meža, Mislinja, Suhadolnica in Drava ter predvsem v ozkih dolinah odnesle vse pred seboj in povzro­ cile velikansko škodo. PZS se je odlocila, da letošnji dan slovenskih planincev organizira v Crni, kajti solidarnost s hudo prizadetimi kraji je velikega pomena. Štiriclanska delegacija naše PS se je prikljucila primorskim planincem in se z njimi izPostojneodpravilazavtobusom. VožnjadoCrnejebiladolga,zatosoprimorskiplanincizamudilinazacetek organiziranihpohodov.KljubvsemujihjevCrnipricakalavodnicadomacegaPDinjihpovedlaprotidoliniKopriv­ ni,kjersosepovzpelidocerkvicesv. Anez znamenitocrnoMarijoindoplaninskeko­ceKumer.Popohodujesledilošedruženje v središcu Crne, seveda s tradicionalnim velicastnim sprevodom praporšcakov slo­venskih PD. Najvecja vrednost dneva slovenskihplanincevsosrecanjasštevilni­miplaninskimiprijateljiizceleSlovenije. Kot ponavadi je zakljucek tega dogajanja, da bo treba prelepe kraje pod Peco, naj­vzhodnejšim slovenskim dvatisocakom, kjer še vedno spi kralj Matjaž, ponovno obiskati! Darko Mohar IZ DRU[TVA 6.–7. julij, S potepanjem po Komni znova v Julijcih plezanje, pridobivanje znanja o orientaciji in bivakiranju, pa tudi športne in družab­ne igre, razlicne aktivnosti v naravi in druženja ob tabornem ognju. PD Snežnik iz Ilirske Bistrice organizira MGTodleta1999,letošnji,jubilejni25.,jev okviruMladinskegaodsekabistriškegaPD Snežnik potekal v cudoviti dolini potoka Završnice, v neposredni bližini Završni­škega jezera, kjer se je zbralo 34 udelež- Sprevod praporš~akov, foto: Darko Mohar Planina Kraj s ko~o pod Bogatinom, foto: Darko Mohar Nola Kusti} in Nika Petrovi}, foto: Andrej Grlica P o vec letih so se clani PS spet odlocili obiskati Julijske Alpe. Koca pod Bo­gatinom, ki jo upravlja PD Srednja vas v Bohinju, jim je bila zavetišce, pravzaprav dom – za sicer samo dva dni, a vendarle dom. Vzpon do koce je bil dolg, a ne napo­ren, saj do njega pelje vojaška mulatjera z 49 serpentinami, steza, ki je v prvi svetov­ni vojni služila za oskrbo soške fronte. Po namestitvi je sledilo druženje, tako kot se v planinskih kocah spodobi. Kmalu po prihodu je sledilo še eno presenecenje. Vodja PS je lani spoznal skupino planin­cev iz PD Šmarje pri Jelšah in duhovnika, ki je bil z njimi, in na planini Viševnik se je vec clanov takratnega izleta na Triglavska jezera v organizaciji PD Opatija prikljuci­lo maši. Seveda so bili znani obrazi in maša pred Koco pod Bogatinom letos pri­ M ladinski gorniški tabor (MGT) je privlacna oblika za mlade, kako jim približati naravo in posebej gore. Planin­ska društva po Sloveniji organizirajo vsako poletje okoli sedemdeset taborov, vecinoma namenjenih osnovnošolski in srednješolski mladini s ciljem usposobiti jih za varno gibanje v gorah. V program enotedenskega tabora so vkljuceni poho­di, od lažjih do zelo zahtevnih vzponov, ter jetno presenecenje. Tudi druženje se je pozneje nadaljevalo, še pesmi ni manjkalo. Naslednji dan se je enajst clanov PS povzpelo na nekaj vec kot 1800 metrov visoka Vratca med Bogatinom in Vrhom nad Graci­jo, ki so naravni prehod med Bohinjem in dolino Trente. Nekaj clanov je od tod nadaljevalo na Vrh nad Gracijo (1916 m), kjer so lahko uživali v razgledih od Krna do Triglava. In seveda v plani­kah in drugem gorskem cvetju. Malo moci je bilo treba prihraniti za 1300 metrov spusta nazaj do Koce pri Savici. Spust je bil, se je znova pokazalo, veliko napor­nejši kot vzpon. No, s krajšim postankom pri Domu na Komni se je vse srecno izteklo. Tudi povratek domov. y Darko Mohar 7.–13. julij, Mladinski gorniški tabor v Završnici encev, med njimi tudi letos mladi planinki z Reke Nola Kustic in NikaPetrovic. Za otroke je skrbela skupina vodnikov in mladinskih voditeljev PZS ter njihovih pomocnikov, ki že vrsto let prirejajo tovrstna ta­borjenja. Vodja tabora je bila Špela Kralj, vodniki pa Andrej Barovic, Luka Jankovic, Aljaž Ogrin in tudi letos Andrej Grlica, dolga leta vsestransko dejaven clan KPD Bazovica, ki je prve vo­dniškeizkušnjepridobilvokvirutePSinnjenegasodelovanjasPD Snežnik,nampajetokratpoleginformacijeoMGTposlalfotogra­fijoreškihplanink,zakarsemuzahvaljujemo.y Marjana Mirkovi} Drevo življenja Nenadoma hudo neurje podrlo je naše najljubše drevo. Samo pet minut in ga ni vec bilo. Neverjetno to se je zdelo, vse pokalo je, pihalo in letelo. Njegova krošnja, oblikovana v marelo, dvajset let na naši terasi, delala je senco debelo. Kako pogrešam ga, da mi vsaj, kot nekdaj, njegovo listje na lahnem vetrcku šepeta. Vsako leto v božicnem casu lucke na njem so svetlele. Obcudovali so ga vsi, srce me boli … Ostali samo so spomini, slike, hrepenenje na naše drevo, drevo življenja. y Zdenka Kallan Verbanac Reka, 9. september 2023 Pogled, ki ga ve~ ni, foto: Zdenka Kallan Verbanac IZ POUKA DPS U citeljica DPS v KPD Bazovica in SKD Istra v Pulju Vida Srdoc nam je znova poslala eno izmed domacih nalog, to­ krat udeleženke z Reke, Marije Linic Bujan, ki jo objavljamo nelektorirano. Obema se zahvaljujemo za sodelovanje. Izlet v Kobarid Na letošnji izlet – ekskurzijo udeležencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika na Reki in v Pulju nas je uciteljica Vida Srdoc peljala 18. 6. 2024 v svoj kraj – na Soco, v Kobarid. Soca pa nas je docakala skoraj bela kot posledica raztopljenega apnenca, ki ga povzrocajo pomladni hudourniki. Kobariški muzej prve svetovne vojne, odprt 20. 10. 1990, je mu­zej, v katerem se vojna gleda skozi oci vojakov, ne glede na to, cigavi vojaki so bili. Glavna ideja je mir, ker vsaka vojna povzroca samo veliko trpljenje, lakoto in bolecino. To je najbolje opisal dr. Branko Marušic, ko je leta 1993 opredelil poslanstvo Kobariške­ga muzeja: Zato Kobariški muzej ni muzej prve svetovne vojne, pac pa cloveka in njegove stiske. Ni muzej zmage in slave, osvojenih in poteptanih zastav, zavojevanja in mašcevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. V ospredju je clovek, tisti, ki glasno ali pri sebi, zase ali pa za sotrpine, v razlicnih jezikih sveta nenehno govo­ri: "Prekleta vojna!" Zanimivo je tudi, da je Kobariški muzej privaten in se nahaja v Mašerovi hiši, ki je bila v potresu leta 1976 mocno poškodovana, vendar so jo leta 1990 obnovili in v njej od­prli muzej. Del kobariške zgodovinske poti je tudi italijanska kostnica, ki jo je septembra 1938 odprl Benito Mussolini. Zgrajena je okoli cer­kve sv. Antona, posvecene leta 1669. Za cerkvijo so tudi grobovi vojakov s casa Napoleona. Obcuti se, da so kosti vseh ljudi spo­štovane in so dobile svoj mir. Vremenibilolepo,prejšnjednijedeževalo,zatohojadoslapaKoz­jak ni bila priporocljiva. Naravnih lepot ni manjkalo, treba je bilo samo pogledati velicasten Krn in Batognico iz restavracije v Idr­skem, kjer so nam postregli z domacimi jedmi. Vsi smo poskusili kobariške štruklje, ampak tudi vse drugo je bilo za prste oblizniti. Cepravsmovmuzejsirarstva"OdplaninedoPlanike" zamujali,so namvseenoodprlisvojavratainsmolahkokupiliznanitolminski sir. Nekateri so tudi pomolzli "kravo". Zanimivo je, da je prav ta dan,kosmomibilivKobaridu,živinaodšlanaplanino. Ob koncu uspešnega leta, arhiv DPS Za konec smo obiskali spomenik in grob Simona Gregorcica na pokopališcu pri cerkvici sv. Lovrenca. Do pokopališca smo šli skozi gozdicek, potem še cez travnik in na koncu po betonski ce­sti. Na vrhu grica, s katerega se lepo vidi Soca, so udeleženke dramske skupine iz Pulja prebrale Gregorcicevo pesem "Soci". Filipinska voznika, ki sta zadnji trenutek vskocila namesto zbo­lelega šoferja, sta nas vozila še cez kanjon Soce do Tolmina in Kanala mimo Nove Gorice in Ajdovšcine proti Hrvaški. Veliko pomoc sta imela v gospodu Dejanu, ki jima je pomagal navigirati. Komaj cakam naslednji izlet, ne samo zaradi novih destinacij, ampak tudi zaradi druženja z dragimi ljudmi z Reke in iz Pulja. y Marija Lini} Bujan, DPS v KPD Bazovica Literarni nate~aj 2023 V nadaljevanju objavljamo nelektorirane prispevke Literarnega natecaja ZSDH, nagrajene z drugim in tretjim mestom v katego­riji srednje šole. Nagrajencem ter mentorici in mentorju cestitamo in se zahvaljujemo za objavo. Domišljija Domišljija zmore vse… Lahko te vzame, na krilih sokola, v visoke gore, obsijane s soncem, zato te spusti v zelene doline, poslikane z rožami. Lahko te vzame do modrega morja, na ples delfinov, do ogromnih kitov, do obzorja… Ah, lepo je sanjati, saj domišljija zmore vse. y Victoria Frankovi} 1. r. Prve reške hrvaške gimnazije na Sušaku, model C (Simona Mahovic) 3. mesto delita Damir Mrzlecki in Anis Prezel Testo Testo Testo testenina Testo Testo testenina Rad imam vse vrste Testo Testo testenina Rad imam vse vrste Zaradi testenin so moje težave manjše Testo Testo testenina Rad imam vse vrste Zaradi testenin so moje težave manjše Vedno jem špagete da moje življenje traje daljše Testo Testo testenina Rad imam vse vrste Zaradi testenin so moje težave manjše Vedno jem špagete da moje življenje traje daljše Sam sem ohranil italijansko gospodarstvo, ker sem kupil teste­nin za celotno rimsko cesarstvo y Damir Mrzle~ki 3. r. gimnazije Lucijana Vranjanina, Zagreb, model C (Jure Plut) Ni potrebno Ni potrebno niti eno drevo. Macka je videti srecna. Tiger je videti nevaren. Borec je pripravljen na lov, da poskrbi za svoj dom. Sonce krije oblak, ki je potocil solzi dve. Iz morja se je dvignila cudovita mavrica, ki je razveselila vse otroke. Plaža kot pušcava. Otoki kot piramide Otroci, ki gradijo pešcene gradove. Kot da so faraoni, ki gradijo kraljestva Je to resnicno življenje? Je to fantazija? Nezemljani prihajajo ponoci. Pošasti vladajo morjem. In ljudje gradijo cudeže. y Anis Prezel 3. r. gimnazije Lucijana Vranjanina, Zagreb, model C (Jure Plut) IZ POUKA DPS Slovensko prosvetno društvo (SPD) Ko~na, Sve~e, Avstrija Naša Slovenija 2024, priznanje Slavku Malnarju Si-T Pal~ava šiša prizoriš~e kulturnih dogogodkov, foto: Marjana Mirkovi} Operativni programi za narodne manjšine 2024–2028 Slavko Malnar prejema priznanje, osebni arhiv 1. avgust, Vlada RH Lepo urejena dvorana zagrebškega društva, foto. www.slovenci­zagreb.hr V ecletni sodelavec slovenskih organizacij v Gorskem kotarju in PGŽ, vsestranski raziskovalec goranske zgodovine in pi­satelj Slavko Malnar, avtor vec kot dvajsetih, tudi nagrajenih knjig, je prejel novo priznanje za svoje delo, Naša Slovenija 2024. Podelilo mu ga je Gibanje za ohranjanje slovenske kulturne dedi­šcine Kultura – Natura Slovenija (GKNS), ki podpira, spodbuja in povezuje posameznike ter civilne pobude in organizacije s po­drocja raziskovanja, predstavljanja, varovanja, ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne in naravne dedišcine/krajine. Kot so med drugim zapisali na svoji spletni strani (www.kultura­natura.si), GKNS širi zavest in znanja o vrednotah slovenske dedišcine ter prepo­znavnosti na skupnem slovenskem kul­turnem in etnicnem prostoru, v Sloveniji ter zamejstvu in po svetu. Slavko Malnar je priznanje kot edini iz Hrvaške dobil za prispevek pri ohranjanju slovenske kulturne dedišcine. Priznanje obsega spominsko listino in panjsko kon­cnico, repliko, ki sta jo po izvirniku iz zbirke Cebelarskega muzeja v Radovljici izdelala ustvarjalca Rene in Nadja Copi iz Cezsoce pri Bovcu, ter cvetje, vrtnice iz papirja, ki so jih ustvarile pridne roke Iluš Doncec iz Porabja. Slavku Malnarju sta darilo izrocila vodja žirije, etnologinja in slovenistka iz Celovca dr. Herta Maurer -Lausegger in predsednik GKNS Slavko Mežek na priložnostni slovesnosti, ki je ob 16. podelitvi vec teh priznanj rojakom in organizacijam potekala v rožanski vasi­ci Svece pri Bistrici v Rožu na avstrijskem Koroškem. y Marjana Mirkovi} V lada RH je na seji sprejela Operativne programe (OP) za narodne manjšine za naslednje štiriletno obdobje. Kot med drugim navaja dokument, se bodo nadaljevale ustaljene dejavnosti – sprejete v okviru dosedanjih OP, skupaj s tistimi, ki jih še ni bilo mogoce v celoti uresniciti –, in sicer na širokem podrocju manjšinskih pravic: od zasebne, javne in uradne upora­be maternega jezika in pisave ter vzgoje in izobraževanja v jeziku in pisavi narodnih manjšin, programov kulturne avtonomije, me­dijske dejavnosti in zastopanosti narodnih manjšin, pravice do samoorganiziranja ter zastopanosti v predstavniških, upravnih in pravosodnih telesih do razvojnih socialnih in ekonomskih programov. V drugem delu, z navedenimi OP za dolocene narodne manjšine, je slovenska vkljucena v program, namenjen še albanski, crno­ gorski in makedonski narodni manjšini. Ta OP napoveduje podporo društvom in svetom teh manjšinam pri nakupu, gra­dnji, obnovi in opremi prostorov. Pri tem se med drugim posebej s prejšnjega OP prenaša obljuba slovenskemu društvu v Zagrebu, da bo "vlada proucila odkup ali podaritev prostorov KPD Slovenski dom v Zagrebu", pri cemer je kot nosilec navede­no Ministrstvo za prostor, graditev in državno premoženje. Velja dodati, da gre za lepo obnovljene in vzdrževane prostore v središcu mesta, na Masarykovi 13, kjer to slovensko društvo uspešno deluje že desetletja. y Marjana Mirkovi} 10.–17. avgust, Pal~ava šiša, Plešce Etnološko-muzeološka delavnica T udi letošnja etnološko-muzeološka delavnica, ki je potekala v organiza­ciji Etnološke zbirke Palcava šiša rodbine Cop in Slovenskega etnološkega društva (SED), je v sodelovanju z reškim Pomor­skim in zgodovinskim muzejem Hrvaš­kega primorja (PZMHP) in Pokrajinskim muzejem iz Kocevja ter v sklopu narecnih prireditev Palcave šiše in SKD Gorski ko­tar v goransko vasico Plešce znova pri­nesla živahen kulturni utrip. Za bogat in raznolik program in že leta stkane ustvarjalne in plodovite vezi med prebivalstvom na obeh straneh tega ob­mejnega obmocja je ob podpori družine predvsem zaslužen vodja Palcave šiše Marko Smole s svojo neverjetno energijo, zanesenjaštvom in nenehnim izobraževa­njem, ne le s podrocja etnologije, temvec tudi razlicnih drugih podrocij krajevne dedišcine, od jezika in govora do razisko­vanja preteklosti, gradnje naselij, indus­trijskega in drugega razvoja ter nacina življenja tamkajšnjega prebivalstva na­sploh. Velja poudariti, da ima izjemno in redko sposobnost spoštljivo povezovati v skupnem delovanju vse generacije ter razlicne lokalne in cezmejne strukture, od upravnih, kulturnih, gospodarskih in cer­kvenih do izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter medijev. Pri tem vsa leta obe­nem tudi zelo uspešno, na zanimiv in nevsiljiv nacin vsestransko promovira tudi kulturno in naravno dedišcino kraja in celotnega širšega obmejnega prostora. Program je letos obsegal predavanji o stavbni dedišcini ter stari gradnji hiš in kozolcev v dolini Cabranke (Marko Smole), pred­stavitev vaške zbirke v Prezidu (Dejan Troha), dokumentarne filme Rasima Karalica, gostovala sta književnik Zlatko Pocho­bradsky (Duoste graje a za KAJ) ter raziskovalec krajevne zgodovine in pisatelj Slavko Malnar (Citanka cabarskega kraja), Tanja Kovacic iz Tolmina je spregovorila o Etnološkem atlasu Jugoslavije na spletu, Antonella Vlaše o turisticnih vodicih po Gorskem kotarju iz muzejske zbirke PZMHP, Vesna Petric iz Vrhnike pri Ložu pa o notranjskem divjem zahodu – kontraban­tu. Program so s pekovsko delavnico obogatili družina Kastelic in Palcavi, Janez Ožura iz Osilnice pa je predstavil plese naših sta­rih mam in starih atov. Teden se je v soboto sklenil z dnevom odprtih vrat kulturne dedišcine Zamosta in Plešc ter s tradicio­nalnim pohodom na Sveto Goro z mašo in poznejšo prireditvijo s harmoniko na pleškem trgu. y Marjana Mirkovi} IN MEMORIAM Marta Vitaz, roj. Krševan (1938–2024) Tajništvo KPD Bazovica nam je sporocilo žalostno novico, da nas je 19. avgusta letos zapustila dolgole­tna clanica KPD Bazovica Marta Vitaz, katere življenje je bilo nelocljivo povezano z dejavnostjo društva, v katero je zacela prihajati s starši že na zacetku jeseni leta 1948. Marta Vitaz, roj. Krševan, se je rodila leta 1938 v slovenski izseljenski družini v Buenos Airesu, staršema, doma iz vasi Branik na Goriškem, ki sta se izselila v težkih casih po prvi svetovni vojni. Doma so govorili slovensko, španšcine se je naucila v šoli in ji po prihodu na Reko brez težav kmalu dodala še hrvašcino, pa tudi italijanšcino. Po šolanju na Reki se je zaposlila kot uslužbenka, si ustvarila družino in se v društvo dejavneje znova vkljucila po upokojitvi. V pevskem zboru je skupno pela vec kot štiri desetletja, sodelovanje v KPD Bazovica pa tudi posebej oboga­tila 11. oktobra 2012 s svojo prvo razstavo slik, ustvarjenih v akrilni tehniki, ter zanje prejela vec cestitk in pohval, smo med drugim zapisali v prvi številki Sopotij leta 2014, ko smo jo predstavili v rubriki Srecanja. V takratnem pogovoru je še povedala, da se vse življenje pocuti nekako razpeta med argentinsko, slovensko in hrvaško pripadnostjo: Rojena sem slovenskim staršem v Argentini, vecino življenja živim na Hrvaškem, v družini pa sem vsrkala to slovensko plat, za katero pogrešam šolsko podlago. Vsekakor bi se tež­ko opredelila zgolj za eno izmed njih, predvsem skozi jezik se prepletajo in so mi pri srcu vse tri kulture. Marta Vitaz je bila tudi clanica obeh svetov slovenske narodne manjšine, na županijski ravni v vseh mandatih do leta 2023, na me­ stni ravni pa v mandatih 2015–2019 in 2019–2023. Marta Vitez nam ostaja v zelo lepem, toplem in spoštljivem spominu. Pokopana je bila v družinskem krogu, zadnje pocivališce pa ima na reškem pokopališcu Drenova. POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Himna ljubezni K o boste to brali, bo verjetno za marsikoga poletje že dalec, toda jaz vam pišem zadnje dni avgusta, zvecer, pri skoraj tridesetih stopinjah in pri odprtem oknu, obdana torej s temi drobnimi razkošji poletja, zaradi katerih bi si clovek želel, da bi trajala še mesece. Moje poletje je bilo precej nepocitniško, tako da se ga bom spomnila predvsem po olimpijskih igrah, ce vreme­na ne omenjam. Saj veste, na televiziji spremljam le dolocene oddaje, poleti pa je takšnih še manj. Škoda je poletne vecere pre­sedeti v dnevni sobi pred televizijskim ekranom. Poletni veceri so za vse kaj drugega. In to poletje sem v dnevni sobi pred televi­zijo sedela le dvakrat: ob otvoritvi olimpijskih iger in sinoci paraolimpijskihigervParizu.Nebigledalaniti tega, ce ne bi šlo za Pariz. Samo Pariz je lahko Parizin res seje zgodilPariz. Odštekan,drzen, razkošen. Razkošen v polju kulture, drzni, tudi samoironicni interpretaciji svoje zgodovine, ustvarjalnosti, igre, po številu odlicnih plesal­cev, pevcev, domislic. Popolnoma cloveški, saj jena svoje odreinscenevsehvrst, tudi take,po katerih so dirjali za devetimi velikimi klavirji, vkljucil vso paleto cloveških bitij, ki imajo vsa pravico hoditi po tem svetu, ce se le zavedajo, da so meje njihove svobode meje moje svobo­de. Na obeh igrah sta sodelovali tudi ekipi beguncev.Ješekateradrugadružbavkljucujo- Dragica Jakseti~ ca, odprta? Se ne strinjate z mano? Verjetno se vas vecina ne. Toda pomislite: se vam zdi cisto odvec, da smo odprli olimpijska vratatudizastopnikombeguncev?Vamjekdajkakhomoseksua­lec storil kaj žalega, vas kaj boli, ce se moški oblece v žensko, se slabopocutite,cevamtelevizijakažefanta,kivamvpozdravma-ha z dvema polovicama rok, ali fanta, ki po stopnicah skace z dvemapolovicamanog?Meni nistorilnobeden nichudega.Ce je njim to v redu, je meni tudi, vsem pa privošcim, da bi bili srecni po svoje in da bi bili vsak dan bolj enakopravno vkljuceni v druž­bo. Bolj mi, ko se spomnim na otvoritev iger, v ušesih zveni HimnaljubezninepozabneinposvojeodštekaneEdithPiaf,kijo jezEifflovegastebrazapelaCélineDion.Dajmosemaloboljspo­štovati ali pa biti vsaj le prijazni eden do drugega, pa bo nam in našim potomcem življenje lažje. Pa ne, da bi slucajno mislili, da sem pozabila, za kaj dejansko gre. Vem, da so Pariz, Rim, Vatikan, London itd. takšni, kot so, lepi in bogati, predvsem zato, ker so stoletja kradli, plenili in domov vo­zili bogastva z vsega sveta. Sezidali so si palace, gradove in vrtove,inobteh,pariških,sopotekaleolimpijskeigreveselja,no­vih dosežkov in zmag, medtem ko so v Gazi še naprej padale bombe po otrocih in materah in svoje mrtve so še naprej šteli v Ukrajini. Imeli smo olimpijske igre, kruha in iger, ki smo si jih vzeli kot pravico za pozabljenje zla in gorja na drugi strani neba. Jaz sem stavkala, bila sem jezna in nisem gledala olimpijskih iger prav zaradi te zlaganosti, spreneve­danja in dvojnih meril. A nisem se mogla premagati in biti dosledno nacelna, da ne bi gledala in obcudovala dveh spektaklov, kistazrcalilastoletnobogastvokulturein novodobnoodprtost francoske družbe.Je to ta paradoks v zahodnoevropskem clo­veku, zaradi katerega se nic zares ne spre­meni? Da ne gre le za navidezno, za zunanji svet umetno prikazano odprtost družbe, sem imela to poletje priložnost izvedeti še po drugipoti,odBistricanke,kiživivdeluPa­riza, kjer ni turistov in kjer so beli pre­bivalci v veliki manjšini. Povedala je, da država financira veliko število nevladnih organizacij, ki se ukvarja z ustvarjanjem pogojev za vkljucevanje priseljencev v družbo.Aktivnostisozeloštevilne,ažalje velika ovira neznanje francoskega jezika, jepovedala.Tusevsezacnealikonca. Tudi po naši nekdaj "etnicno cisti" Ilirski Bistrici, ki je že pred desetletji posvojila svoje Bosance, se že nekaj let sprehajajo fantje z Daljnega vzhoda. Le tu in tam ka­teri z ženo in otroki. Meni je bilo pravo veselje gledati nastop pevskega zbora osnovne šole, v katerem je prepeval eden izmed njih. Ali koga od vas kaj boli, ce v pevskem zboru poje otrok temne kože in gostih crnih las? Vem, da je k nam v za­dnjih letih prišlo tudi nekaj družin iz Srbije. Marsicesa pa tudi ne vem. Ampak želimsi,dabivsitiljudjeprišlinakakona­šo prireditev, nas cesa naucili, nam obo­gatili naš vsakdan, nas kaj vprašali, na primer, kako se pri nas hodi v hribe in kje sopoti.Dabinampokazali,kajsamiznajo, innampovedali, kako se pocutijo medna­mi. Tega ni in sprašujem se, ali smo sami naredilidovolj. Zakonec pašeto:nisopri­šlivsiknamkotbegunci.Sopocenidelovna sila, ki so jo k nam pripeljali delodajalci. Tako je pri nas, pri vas in tudi v Parizu. Se vam zdi, da bi bilo prav, da bi za njihovo vkljucevanjeposkrbelitudioni? y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Ingrid Haller: Ni~ jim ni težko! M ePZ KPD Bazovica je lansko jesen dobil novo zborovodkinjo Ingrid Haller,profesoricopetjainkomorneglas­be na Glasbeni šoli Ivana Matetica Ronj­gova Reka ter vsestransko angažirano umetnico, z glasbo povezano od otroških let. V tej smeri je potekalo tudi njeno izo­braževanje: osnovni in srednji glasbeni šoli jesledil študij glasbenekulture na Fi­lozofski fakulteti v Pulju in zatem še solo petja na reškem oddelku Akademije za glasbovZagrebu.Znanjenavecpodrocjih je izpopolnjevala na Hrvaškem in v tujini ter v bogati in uspešni karieri prejela vec nagrad in priznanj – tudi v reškem gleda­lišcu Ivana pl. Zajca, v katerem je kot solistka v vec kot desetletju ustvarila okrogdvajsetvlog,tudinaslovnih–,zase­boj pa ima tudi obsežen opus nastopov, solisticnihinskomornimizasedbami,tu­di na mednarodni ravni, sicer pa še vedno nastopa v razlicnih sestavih. V pogovoru je strnila vtise po skoraj letu dni sodelovanja z zborom društva: "Prišla sempravzapravkotzacasnazamenjava,v temcasusemdesetoletovodilaŽupnijski zbor cerkve Marijinega vnebovzetja, to sem vmes opustila, in zbor Schola canto-rum. Rada vodim zbor, sicer nisem diri­gentka – to znanje sem pridobivala med študijem v Pulju, daje mi doloceno profe­sionalno širino in zagotavlja odlicno uporabo pri poucevanju kot sopranistka. Z zborom društva smo se kaj hitro našli – sprejelisome,karjedoberobcutek,odprti so za spremembe, želijo se nauciti nekaj novega in kmalu so mi postali zelo ljubi. In tako se je zacela naša ljubezen," pove z nasmehom in dodaja: "Tudi obcinstvo je pohvalilo naše delo in napredek, pa so se vaje kar nadaljevale in sledili so novi na­stopi. Tudi tu mi je posebej v veselje, da lahko svoje znanje o vokalni tehniki pre­nesem na vaje, da se lepše poje in pesmi zvenijo bolje. Zaenkrat nam gre dobro, na vajah jezabavno insprošceno, medpavzo se družimo, kar je treba, rešujemo s hu­morjem. Vsi se trudijo, vecinoma redno prihajajo na vaje, celo od dalec, imamo dobro komunikacijo, tudi skupino na platformi WhatsApp, delimo si posnetke znastopaalivajeinfotografije–vsitoob­vladajo. Skupaj potujemo, v avtobusu prepevamo, res smo zadovoljni, pohvalila pa nas je tudi stroka! Veste, ce se clovek necesa loti z veliko ljubezni in željo, da to naredi kar najbolje, potem se rezultati morajovideti.Polegtegaavtoritetoprine­seta le dobro delo in znanje." Pogovor je seveda nanesel tudi na visoko povprecno starost clanstva, eno od izsto­pajocih znacilnosti slovenske skupnosti na Hrvaškem nasploh, ki se odraža tudi v tem zboru. Ingrid Haller pravi, da nikoli ni vodila po letih starejšega zbora, a se to sploh ni pokazalo kot težava: "Leta niso problem,nasprotno,vprimerjavizmlajšo generacijo se starejši veliko bolj trudijo za dosego želja, nauciti se necesa novega. Ta generacija se zna žrtvovati in biti soli­darnazdrugimiinlepoje,dasekajnaredi skupaj. Nic jim ni težko, pa bi jim lahko bilo!" Na vprašanje o srecanju s slovenšcino pravi, da ji je jezik blizu, saj pripada gene­raciji, ki je v prejšnji državi še gledala skupne TV-dnevnike in filme: "Slovenska glasba je prijetna in gre hitro v uho, v zbo­ru pa so mi pomagali vsi govorci slovenš­cine, dokler nisem dojela, kako bi moralo zveneti. Ves cas si prizadevam tudi za pravilno izgovorjavo besedila, vsega se pac ne da brati na enak nacin. K temu me je spodbudil nastop nekega zbora v dru­štvu in želela sem, da bi tudi naš zvenel enako "slovensko" innehrvaško,gresamo za izgovorjavo, ki so jo nekateri pozabili, drugi pa je ne poznajo. Sprva smo se malo lovili, zdaj pa tudi mene takoj popravijo, in to je prav, torej poslušajo, in ce že ni­mamo mladih glasov, bomo to poskušali nadomestiti z dobro izgovorjavo. To se pozna tudi na nastopih, kolega v Sloven­skem domu v Zagrebu je denimo njihov spomladanski nastop pri njih ocenil kot najboljši,odkarjihspremlja,oddinamike, izgovorjave in izpiljenosti do osredotoce­nosti. Seveda so to dobrodošle spodbude LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA Ingrid Haller, foto: Marjana Mirkovi} in lepo je,ko dobite aplavzin odobravanje –nekajsmodosegliingremonaprej.Velja sicer preverjati, ali napredujemo, toda ra­zumeti je treba, da to ni zbor, ki hodi po turnejah, tojeljubiteljski zbor, njegovna­men ni le petje na nastopih, temvec tudi druženje in kakovostno preživljanje casa v tretjem življenjskem obdobju – to ohra­nja njihovo vitalnost. A ce menim, da nekaj zmorejo, mi je žal, ce tega ne bi do­segli in dali vsega od sebe." Glede želja pri delu v zboru, je njen takoj­šnji odgovor: mladi. "Lepobi bilopridobiti nekaj mladih glasov, da se zbor ohrani. A vselejsetozacneprinajmlajših,vtemca­su se ne sme zamuditi. Danes se nasploh nepojedovolj,otrocibimoralipetiodma­lega,kovadijo,pasenaucijotudidelovnih navad in vztrajnosti. Pritegniti otroke je dolgorocno delo, a zdi se mi, da na Reki imate možnosti: v društvu so organizira­ne otroške delavnice in jezikovne igralne urice, imate dramsko in glasbeno skupi­no, pa tecaje slovenšcine, poleg tega tudi pouk slovenskega jezika na dveh šolah – vse to je lahko dober obet za prihodnost!" y Marjana Mirkovi} FOTO KOTI^EK Foto: Anita Hromin Foto: Darko Mohar Foto: Anita Hromin Foto: Darko Mohar Foto: Darko Mohar