Novi tednik NT&RC NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 24 - LETO XLVII CELJE, 16. 6. '9a CENA 1 SO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stcmejčic Udbomafijski posli? Bolna ali crknjena molzna krava? Železm Štmihelmci, te/de/a Mcs? Vpnianp m oigom Marjanca se je sestiHiavrtela. Stm21. Konjiiani vračajo gozdove, Celjanipa bentijo. StmS. ZadovoljUaleprvoligašaStm 16. Pokijskipostopkibrezmntaže. Stran IS. yelikhec ob zadnjem vozu. Strar\20. Labod, klavir in vrtnica 2DubwkoJo!nMrebotnjako6pmhii(iarixv6osvetomslB)/t Repori3iBmtrBni2Q. v senci mogočnih d reves Zdmlišie Rimske Jopke medpMostjo, sedanjos^o in prihodnostjo. Stran 8. 2, Velenje za proračun »Predlog proračuna najbrž ni povsem idealen, je pa ko- rekten. Hkrati je to edina res- na obveza temu izvršnemu svetu, da kot stečajni upravi- telj občino prikrmari do kon- ca, zato ne gre spuščati prora- čuna na raven predvolilne kampanje,« je letošnji prora- čun občine Velenje podprl eden izmed pripravljavcev in hkrati tudi poslancev Peter Bezman. Tako so velenjski poslanci na torkovem zasedanju po ne- kajkratnih preložitvah sprejeli predlog proračuna, ki znaša 1,914 milijarde tolarjev, sku- paj s predvidenimi la-editi pa 2,175 milijardi tolarjev. Izvrš- nik Srečko Meh je v razlagi predloga še enkrat poudaril, da je država za velenjski pro- račun odobrila le 89 odstotkov poprečne porabe v Sloveniji ter da je dovolila povišanje plač državnim uslužbencem, sredstva pa v proračimu niso predvidena. Pri pripravi pred- loga so upoštevali skupščinske razprave in seveda možnosti. Tako so šolstvu dodali približ- no 8 milijonov SIT, kulturi 1,3 milijona tolarjev, tekočo re- zervo pa bodo porabili za vzdrževanje objektov. Nasploh je Srečko Meh naj- več pozornosti namenil izo- braževanju, saj bo treba v ve- lenjski občini 5 osnovnim šo- lam zagotoviti pogoje za nor- malno delovanje, kar bo za ob- čino letno pomenilo milijon mark. Nadalje se Velenje tru- di, da bi pridobili visoko Glas- beno šolo in nadgradili izbora- ževanje v Centru srednjih šol z visokim strokovnim šol- stvom. Za izgradnjo gimneizije pa naj bi svoje deleže prispe- vala podjetja v občini. Poslanci so menili, da bi moral biti v proračunu prika- zan tudi kreditni del (120 mili- jonov tolarjev, ki ga bo Velenje najelo za ureditev komimalnih potreb v posameznih KS) in da se predlog proračuna bistveno ne razlikuje od osnutka. Kljub temu so potrdili proračun, kot ga je predlagala velenjska vlada. US Za višje poklicne šole Za njihovo uvajanje botJo v Celju otiprll novo iJelovno mesto Poleg kakovostnih srednjih šol potrebujemo v Celju tudi njihovo nadgradnjo v obliki oddelkov višjega poklicnega in visokega strokovnega šolstva, menijo odgovorni v Celju. V ta namen so pri izvršnem svetu konec preteklega leta imenovali posebno delovno skupino, ki se ukvarja s to pro- blematiko. Na zadnji seji celj- ske vlade so razpravljali o do- sedanjih aktivnostih in menili, da bo treba zaposliti človeka, ki se bo poklicno ukvarjal s pripravami na uvajanje viš- jih poklicnih šol. Po ugotovitvah delovne sku- pine bi lahko v Celje prenesli nekatere programe visokih strokovnih šol in v ta namen so se že dogovarjali z Univerzo v Mariboru. Predvsem pa bi lahko ustanovili tiste višje po- klicne šole, ki bi pomenile nadgradnjo sedanjih srednje- šolskih programov. Gre za programe vrtnarstva in cvetli- čarstva, zlatarstva in urarstva, gradbeništva in elektrotehni- ke, zdravstva, orodjarstva ter prometa in carine. Ker ustrez- ne zakonodaje, ki bo urejala to področje, še ni, je celotna pro- blematika še nedorečena. Vse- kakor pa mora Celje, če želi te šole imeti, svoj interes jasno izraziti in tudi zagotoviti pro- storske možnosti za razvoj teh šol, so ugotovili na seji izvrš- nega sveta. Sklenili so, da bo- do poleg človeka, ki se bo uk- varjal s to problematiko, zapo- slili še nekoga, ki se bo ukvar- jal s srednjimi šolami. TC Prostorska stiska šol_ Pripravljajo okroglo mizo na to temo z ministrom Gabrom Prostorska stiska na osnov- nih in srednjih šolah v občini Celje je med najbolj perečimi v republiki, zato je občina tudi na repu po uvedenem enoiz- menskem pouku. O tem je na osnovi gradiva, ki ga je pripra- vil Razvojni center, na zadnji seji razpravljal celjski izvršni svet. Med osnovnimi šolami ima- jo najslabše pogoje dela v Soc- ki in na Hudinji s podružnico na Ljubečni, pa tudi na m. in rv. osnovni šoli ter v Vojniku. Problem Socke in Ljubečne v občini s pomočjo republike že rešujejo, čeprav se v Socki menda zatika pri pridobitvi zemljišča. Za rešitev prostor- ske problematike osnovnih šol bi potrebovali več kot 700 mi- lijonov tolarjev. Težave imajo tudi številne srednje šole, zlasti Srednja šo- la za gostinstvo in turizem. Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola. Srednja zdravstvena in Sred- nja vrtnarska šola v Medlogu. Pri vseh teh težavah pa v obči- ni rešitev prepuščajo republi-. ki. Ministrstvo bo s šolskim to- larjem in investicijskim vzdr- ževanjem v prihodnjih dveh letih sanirala streho na Sred- nji tehniški šoli in pri Gimna- ziji Center zgradila telovadni- O prostorski stiski šol v Celju bodo govorili tudi na okrogli mizi, ki jo sklicujeta ministr- stvo za šolstvo in celjski izvrš- ni svet v ponedeljek, 20. junija ob 17. uri v Narodnem domu. Minister dr. Slavko Gaber in predsednik vlade Jože Zimšek naj bi ob tej priložnosti podpi- sala dogovor o reševanju pro- storskih težav celjskih šol. co za tri šole. Pri reševanju prostorske stiske gostinske šo- le pa pričakuje sodelovanje občine pri pridobitvi zemljiš- ča, če se bo izkazalo, da je naj- primernejša novogradnja. TC Borcev je vse manj Na razširjeni seji občinskega vodstva je borčevska organiza- cija v Slovenskih Konjicah pregledala opravljeno delo. Ugotovili so, da se število članov hitro zmanjšuje, saj jih je bilo lani poleti 405, letos pa le še 391. Občinski odbor je ves čas skrbel za borce in za njihove pravice, pri tem pa imel težave zaradi pomanjkanja denarja, saj dobi iz proračima samo 20 tisoč tolarjev mesečno. Problem je nastal zlasti po izgubi pro- stora v bivši Goričarjevi vili, saj so sedaj najenmiki prostorov pri LDS. Borci so razpravljali tudi o stanju spomenikov NOB v občini, saj povsod niso ustrezno vzdrževani. Na pomanjkljivo- sti bodo opozarjali in spremljali porabo v ta namen dodeljenih sredstev. FRANJO MAROŠEK Legalizirane črne grailnje Poslanci v mozirski skupščini do dokončno legalizirali vse prijavljene črne gradnje, oziroma nedovoljene posege v prostor v občini. Graditelji so prijavili 82 nedovoljenih posegov. Po evidenci in pregledih so ugotovili, da bi bUo moč legalizirati vse črne gradnje, spornih je ostalo samo 7 gradenj, pri katerih se z legali- zacijo ni strinjal celjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Med javno razpravo so sprejemali pripombe čmogra- diteljev, v občinski vladi pa so ustanovili tudi komisijo, ki je pripravila osnutke aktov za legalizacijo, še posebej pa se je ukvarjala s spornimi primeri. Na predlog komisije so se člani vlade odločili, da tudi za spornih 7 primerov omogočijo sana- cijo. Tako bodo 65 nedovoljenih posegov v prostor legalizirali ob sanaciji, 16 pa bo legaliziranih brez pogojev sanacije. US V tretje gre rado Konjiški poslanci že tretjič nesklepčni Prejšnji teden naj bi se v Domu teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah ponov- no sestali poslanci konjiške skupščine, vendar pa jih po dobri uri in pol čakanja in od- lašanja še vedno ni bilo dovolj za sklepčnost. Tisti, ki so že tretjič zapored zaman prišli, so predlagali razpustitev skupščine, kar pa brez sklepčnosti spet ni bilo mogoče, zato se bodo ponovno pMJskusili sestati okrog 5. juli- ja. Nekateri so že obljubili, da jih prihodnjič ne bo in ker se s poletjem začenjajo letni do- pusti vsi precej dvomijo, da jih bo pred začetkom jeseni kdaj dovolj. Najpomembnejša tema vče- rajšnje seje naj bi bil letošnji občinski proračun, o katerem še vedno niso razpravljali, kljub temu, da je pomembnejši - investicijski del sredstev ve- činoma že porabljen. Poleg predloga proračuna, ki ga je pripravil izvršni svet, se je na poslanskih klopeh znašel tudi predlog predsedstva skupščine občine, o čigar pristojnosti pri pripravi proračuna so na seji nekateri glasno podvomili. Slišati je bilo tudi pripombo, naj IS in predsedstvo pripravi- ta skupen, usklajen predlog porabe sredstev, s čimer bi »prihranili vsaj kup papirja«. Po razpustitvi nesklep>čne seje se je sestalo 15 članov zbora (sklepčnega) krajevnih skupnosti, ki so sprejeli sklep, da se predlog proračima, ki ga je pripravilo predsedstvo, spremeni v predlog krajevnih skupnosti. B. Z. Temeljni kamen šentjurske šole Dosedanja šentjurska os- novna šola je v državi med najbolj zasedenimi, zato so si dolgo prizadevali za gradnjo dodatne zgradbe. Poslanci šentjurske skupščine so spre- jeli sklep o gradnji nove os- novne šole v predelu Hruševec leta 1991, temeljni kamen pa so slovesno vgradili v ponede- ljek. Na slovesnosti se je kljub deževnemu vremenu zbralo veliko krajanov. Šentjurski župan, Jurij Malovrh, jim je predstavil prizadevanja za no- vo šolo, ki jo bo obiskovalo približno petsto učencev. Nuj- nost naložbe potrjuje že čaka- nje na prioritetni listi, je med drugim dejal. Zbrane je v ime- nu slovenskega parlamenta pozdravil tudi predsednik dr- žavnega zbora, Herman Rigel-' nik, minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, pa je povedal, da so sredstva za šolo za letos ter prihodnje leto za- gotovljena. Opozoril je, da so po sklepu državnega zbora za razvoj slovenskega šolstva v prihodnjih šestih letih name- nili več kot 27 milijard tolar- jev. To pričuje da ni res, da obstoječa garnitura nima vizi- je države, je še dejal minister Gaber. Temeljni kamen je v prisot- nosti predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, žu- pana Jurija Malovrha in pred- sednika šentjurskega vlade Ladislava Grdine, vgradil mi- nister dr. Slavko Gaber. Šolo naj bi zgradili do julija 1995. BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Spremembe v pollclli LJUBLJANA, 14. junija (Delo) - Notranji minister Andrej Šter je predstavil najnujnejše kadrovske spremembe, ki so potrebne za normalno in nemoteno delo policije. Tako Šter ni sprejel odstopov državnega sekretarja za javno varnost Boruta Likarja in direktor- ja prehodnega doma za tuj- ce Mirana Dovžana, za di- rektorja oprave kriminali- stične službe pri MNZ je imenoval mag. Antona Dvorska, Alojz Kuralt pa je postal novi poveljnik slo- venske uniformirane poli- cije, Mitja Klavora bo po- stal predstojnik urada za mednarodno sodelovanje, Peter Šolar pa bo vodil projekt javne varnosti. Peterle o Bližnjem vzhodu LJUBLJANA, 14. junija (Delo) - Slovenski minister Lojze Peterle se je prvi dan obiska v Jordaniji srečal z jordanskim zunanjim mi- nistrom Talalom Satanom al Huseinom in predsedni- kom vlade Abdalom Sala- mom al Majalijem. S sogo- vornikoma je izmenjal sta- lišča o dogajanjih na Bliž- njem vzhodu in vojni na ozemlju nekdanje Jugosla- vije, so sporočili iz sloven- skega zunanjega ministr- stva. Mura vodilo za podjetja MURSKA SOBOTA, 14. junija (Delo) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je med ogledom Pomurja obi- skal Muro in povedal, da si želi, da bi imeli v Sloveniji več takšnih podjetij. Vlada naj odloči LJUBLJANA, 8. junija (Delo) - Vlada mora čimprej pripraviti strokovno anali- zo izidov referenduma za ustanovitev novih občin, je menil državni zbor. Vlada naj bi tudi predlagala reši- tev za nadaljevanje postop- ka in potrebne novele že sprejetUi zakonov za ures- ničitev projekta novih občin. Sprejeta obvoznica LJUBLJANA, g. junija (Delo) - Poslanci so na predlog vlade, da ponovno proučijo gradnjo vzhodne ljubljanske obvoznice le-to vključili v program DARS, čeprav so na prvem glaso- vanju menili, da gradnja ni potrebna. Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za sredo 22. junija 1994 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, 41. skupno sejo zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: Predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - Predlog za razreši- tev direktorja Pokrajinskega muzeja Celje in - Imenovanje v.d. direktorja Pokrajinskega muzeja Celje - Razrešitev in izvolitev namestnikov sodnikov za prekrške - Soglasje k imenovanju ravnatelja II. Osnovne šole Celje; Predlog predsednika IS za razrešitev podpredsednika IS in sekretarja občinskega sekre- tariata za družbenoekonomski razvoj; Predlog predsednika IS za razrešitev člana IS in sekretarja sekretariata za NZ; - Pred- log predsednika izvršnega sveta za imenovanje člana IS in sekretarja ot)činskega sekretariata za notranje zadeve; Pred- log predsednika izvršnega sveta za imenovanje načelnika ot^činskega inšpektorata; Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN ŠRC Golovec in Dolgo polje I; Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Celje; Osnutek odloka o spremembi območij naselij Tmovlje pri Celju in Bukovžiak, o imenovanju nove ulice v naselju Tmovlje pri Celju ter o spremembi območja ulice Gaji; (Dsnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe ot)čanov in njihovih družin; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Gospodarska cona v Celju - kompleks lahke industrije Lava II; Osnutek odloka o spremembah in dopolni- tvah odloka o ZN šmarjeta; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Draga, seveme Kompole. Laška vas, Ogorevc, indu- strijsko odlagališče Vrhe in gozd ob odlagališčih; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Zgornja Hudinja; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Levi breg Voglajne - Aljažev hrib; Osnutek odloka o usta- novitvi Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje; Predlog stališč Skupščine občine Celje o izgradnji avtocest v Republiki i Sloveniji; Odgovori na vprašanja in pobude poslancev; Vpra- i sanja in pobude poslancev; 1 Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, £ax 441-032. Št. 24 - 16. junij 1994 31 Povorka za praznik Na Ljubečni bodo ko- nec tedna proslavili kra- jevni praznik. Osrednja prireditev bo v soboto ob 17. uri pri Gasilskem do- mu, program pa se je pri- čel že v sredo s teniškim turnirjem. Jutri, v petek bodo ob 17.liri pripravili gasilsko tekmovanje, dve uri za tem pa bodo v dvorani Gasilskega doma odprli razstave. Sobotni pro- gram se bo pričel ob 9. uri s streljanjem z zračno pu- ško in ruskim kegljanjem, nadaljeval pa popoldne s srečanjem krajanov, kulturnim programom in povorko godbe na pihala ter mažoretk. TC Kukanje v soglasje Koga nal zagovarla airektor lahnega zavoHa - svole Helavce ali prIvatIzacUo? Minila je dobra ura po na- povedanem času, ko so prete- kli četrtek uspeli priklicati do- volj poslancev v mozirski skupščini, da so lahko potem legitimno dvigovali roke. In zopet so obravnavali že iz pre- teklih (beri Božičevih) časov sporno zdravstvo, tokrat s predpono zobo. Že lep čas je znano, da se več kot polovici mozirskih poslan- cev našpičijo ušesa, ko nekdo spregovori o zdravstveni mreži v občini. Sicer je to delno ra- zumljivo, saj toliko pikantnih podrobnosti poslanci niso (vse velja za preteklost) »obdelali« pri nobenem drugem vpraša- nju. Tokrat pa so govorili o so- glasju za imenovanje dr. Ane Lenko za direktorico Zavoda za zobozdravstveno dejavnost Zgornje Savinjske doline. Pr- vič je Lenkova ostida brez «da« že na prejšnji skupščini, ko so poslanci zavrnili soglas- je, češ da zahtevajo njen pro- gram in vizijo razvoja zavoda. Tega seveda v razpisnih pogo- jih niso niti pod razno ome- njali. Dobro, gospa Lenko je tej zahtevi ugodila in za četrtkovo srečanje pripravila program, še več, celo sama se je udeleži- la zasedanja. In potem so se začeli »moški« pogovori, ki so se vrteli okrog ambulante v Lučah in privatizacije v zo- bozdravstvu. Razpravo je za- čel predsednik komisije za vo- Utve in imenovanja Rajko Pin- tar, ki je predstavil program, nato pa so se oglasih Mirko Zamemik zaradi lučke ambu- lante, Andrej Presečnik zaradi privatizacije, odgovarjal je iz- vršnik Jakob Presečnik. Nato ponovno Franc Bastl ni bil za- dovoljen s storilnostjo, norma- tivi in rezultati v javnih zavo- dih v primerjavi z zasebniki. »Bolje je obdržati status jav- nega zavoda in popoldne šu- šmariti na črno. To ni več skrivnost,« je povedal Bastl. »Zdi se mi neprimerno, da se tukaj pogovarjamo tehnični prevzem da aU ne aU je kdo komu zaklenil stranišče ah ne in ali kdo šušmari popoldne ali ne. To ni na dnevnem redu, za to so ustanovljene odgovorne institucije, ki to urejajo,« je odgovarjal Franjo Steiner. Seveda razprave še ni konec v tej točki. Naprej replicira Franc Bastl, češ da se ni spviš- čal v kazniva dejanja, ampak govoril o programu dr. Lenko, ki se mu je zdel pomanjkljiv, ker pač premalo točno govori o privatizaciji. Tudi Franjo Steiner je pojasnil, da je naj- prej mislil na vsa izvajanja v skupščini... »... mislim, da laiki o normativih in kako- vostnih zdravstvenih storitvah ne morejo soditi iz časopisnih člankov in drugega priročnega gradiva, ki obravnavajo takš- ne strokovne zadeve.« Slišal se je celo glas podpore dr.Lenkovi, dialog je podalj- šal izvršnik Jakob Presečnik, češ da bo o zdravstvu, privati- zaciji in- zdravstveni mreži nasploh razpravljala občinska vlada. Pozval je odbornike, naj se dajo soglasje k imenovanju dr. Lenko, saj vlada in skupš- čina potrebujeta sogovornika v zavodu, dr. Lenko pa da itak podpira privatizacijo, vendar ne na račun dodatnih social- nih problemov. Verjetno bi se še naprej pre- pirah okrog privatne sence, če ne bi Verica Pečnik pozvala dr. Lenkove, naj se tudi sama oglasi in pove svoje mnenje. »Moje osebno mnenje je naklo- njeno privatizaciji. Vendar gre v tem primeru za imenovanje direktorja javnega zavoda, in kot takšna moram upoštevati interese ljudi, ki so zaposleni v tem zavodu, in ki podpirajo moje imenovanje. Ti ljudje se pač počutijo v zavodu socialno vame, zavedajo pa se, da je privatizacija na pohodu. Ho- čemo jo izvesti tako, da bomo vsi zadovoljni,« je dr. Lenko zadela žebljiček na glaviček. Skoraj soglasno (z dvema vzdržanima glasovoma) so po- slanci soglašaU z imenovanjem dr. Ane Lenko za direktorico Zavoda za zobozdravstveno dejavnost Zgornje Savinjske doline. URŠKA SELIŠNIK Ta most Je trden Na Ljubnem so v torek popoldne slovesno odprU Delov most, ki ga sicer že kar nekaj časa uporabljajo za lokalni promet. Most so zgradili s solidarnostno akcijo, ki jo je vodilo časopisno podjetje Delo. Z akcijo, v kateri so sodelovaU bralci in nekatera podjetja, so zbrali približno 3 milijone takratnih dinarjev, pet milijonov dinarjev pa je primaknila RepubUška uprava za ceste. Ljubenci so v sodelovanju z mozirsko občinsko vlado na odprtju mosta zahtevah, naj država končno poskrbi za sanacijo ostalih odprtih poplavnih ran, predvsem ceste Ljubno-Luče. Delov most na Ljubnem simbolizira solidarnost in povezavo kraja s svetom. US Zamenjava pšenice za moko Odkup ¥ silosih na HuHlnJI - Za kilogram 2U,60 Ho 26,60 tolarja Slovenska vlada je potrdila odkupne cene pšenice. Za ki- logram prvovrstne pšenice bo- do kmetovalci dobili 26,60 to- larjev in 24,60 tolarjev za dru- gi kvalitetni razred. Žetev pšenice se bo na Celj- skem po oceni direktorja Klas- ja Edija Stepišnika predvido- ma začela sredi julija, ječmen bodo kmetovalci požeU konec tega meseca oziroma v začetku julija. Obenem v Klasju vsem pridelovalcem svetujejo, naj ne hitijo z žetvijo in počakajo, da bo žito naravno suho in do- zorelo. Letos bomo v Sloveniji od- kupili približno 90 tisoč ton pšenice, od tega v Klasju raču- najo na 8 do 9 tisoč ton oziro- ma 10 odstotkov slovenske pšenice. Tržni red določa, da bo žito kupovala republiška direkcija za blagovne rezerve, predelovalna podjetja pa bodo tako kot običajno organizirala odkup. Odkupna postaja Klas- ja bo tako kot lani v celjskih silosih. Zaenkrat v Klasju še ne vedo, kakšni bodo stroški sušenja, ker se pogajajo z re- sornim ministrstvom. Prav ta- ko še vedno ni znano, kako bo- do cene pšenice vplivale na oblikovanje cen kruha, moke in peciva. Že lani so v Klasju pridelo- valcem ponudiU možnost skla- diščenja pšenice v njihovih si- losih in zamenjavo te pšenice za moko. Na takšen način so lani skladiščili 200 ton pšenice in s tem dosegli bistveno bolj- šo kvaUteto. Tudi letos bodo pridelovalcem ponudiU svoja skladišča, v Klasju računajo na 300 do 400 ton pšenice od okoliških kmetov, ki bodo po- tem skozi vse leto v zameno za svojo pšenico lahko dobivali moko oziroma izdelke Klasja. m Nerazumljena iokalna samouprava Okrogla miza ¥ SIO¥ensklh Konjicah tuUI o gospoglarsi¥u v Sloveniji se vse bolj kaže utrujenost od transformacije in zato javnost reagira odklonilno tudi v razmerah, ki so za dru- ge demokratične družbe normalne. Po- manjkanje ustrezne zakonodaje s po- dročja gospodarstva zavira razvoj. Pro- blem ni v neuspelem referendumu za lo- kalno samoupravo - to je le posledica neustrezne oi^aniziranosti državne Uprave. To je le nekaj misli, izrečenih na okro- gli mizi v Slovenskih Konjicah. Pogovor na temo Pozitivni in ofenzivni gospodar- ski program, zakonodaja, lokalna samo- uprava je organiziral občinski odbor De- mokratske stranke, na njem pa so sode- lovali dr. France Bučer, dr. Jože Mencin- ger in Tone Peršak. Po Bučerjevi oceni bistva lokalne samouprave niso razumeli ne vohvci ne člani parlamenta, neuspeh pa pripisuje dejstvu, da se nismo najprej lotili reforme neučinkovite državne uprave. Nove občine bi morale delovati kot skupnost ljudi, ki jih vežejo skupni interesi in ne bi smele biti državni servis, lokalna samouprava pa mora biti osvo- bojena državnega tutorstva. Tone Peršak je opozoril na problem utrujenosti od transformacije, zaradi če- sar javnost odklonilno reagira tudi na politični boj med strankami, ki je drugod normalen pojav. Nevarno pa je po njego- vih besedah predvsem to, da stranke usmerjajo svoje delovanje v boj za oblast, vsa druga vprašanja pa puščajo ob stra- ni. Sicer pa so udeleženci okrogle mize največ vprašanj namenih dr. Mencinger- ju. Ta je dejal, da se mora gospodarstvo hitreje prilagajati tržišču, očital državi, da ne zna pobirati davkov, najbolje pa po njegovem delujejo gospodarski sistemi, v katere se ne vmešava politika. Za viso- ke obresti je po Mencingerju precej kriva centralna banka, odločno pa je skupaj s konjiškimi gospodarstveniki nasproto- val ukinitvi SDK, preko katere je doslej uspešno potekal plačilni promet. JH Cesina zapora Sa¥lnjčanl nasprotujejo trasi a¥toceste S približno 40 do 50 traktor- ji je savinjski pododbor za va- rovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infra- strukture včeraj dopoldne za tri ure delno zaprl magistralno cesto v Žalcu. Ce ne bodo ures- ničene zahteve in spremenjena trasa avtoceste, se čez mesec dni obeta popolna zapora ceste. Predstavniki odbora so v svojem sporočilu zapisali, da so doslej izkoristili vse legi- timne možnosti in izčrpali uradne poti pri skupščini ob- čine, javnem pravobranilcu, vladnih organizacijah in mini- strstvih. Toda vse zahteve ih argumenti so naleteli na gluha ušesa. Uradna trasa avtoceste pa poteka po sredini ravnin- skega dela Savinjske doline, po najkvahtetnejših kmetij- skih površinah, hmeljskih na- sadih, žičnicah in komaj zgra- jenih namakalnih sistemih. Clžmi odbora so prepričani, da so bih poslanci občinske skupščine zavedeni pri odlo- čanju o trasi, v skupščinskem gradivu pa niso bile predstav- ljene vse možne variante, niti varianta J4, ki je bila kasneje potrjena. S protestnim shodom zato želijo člani odbora op>ozoriti slovensko javnost in poUtično sceno na dejstvo, da ne podpi- rajo neumnosti in nestrokov- nosti, od žalskega župana, se- kretarja za varstvo okolja. Družbe za izgradnjo avtocest ter nekaterih ministrov pa zahtevajo, da se v mesecu dni strokovno dogovorijo za spre- jemljivejšo traso avtoceste skozi Savinjsko dolino. V na- sprotnem primeru bodo 15. ju- lija organizirali popolno fizič- no zaporo ceste, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo iz- polnjene njihove zahteve. m Skiad za pospeševanje podjetništva v občini Celje so za pospeše- vanje drobnega gospodarstva že od leta 1991 namenjali del proračuna. Denar so doslej do- delili 60 obrtnikom in podjet- nikom, ki so s tem posodobili svojo dejavnost in na novo za- poslili 145 delavcev. Da bi v prihodnje lahko pridobili tu- di republiška sredstva, morajo v občini ustanoviti poseben sklad. Na zadnji seji celjskega iz- vršnega sveta so zato govorili o osnutku odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in po- djetništva Celje. Odlok opre- deljuje namen in cilje sklada, sredstva in dejavnost, organi- zacijo in delovanje ter konsti- tuiranje. Z njegovo ustanovi- tvijo bodo lahko v Celju prido- bili del republiških sredstev za pospeševanje drobnega gospo- darstva. Sklad bo pospeševal predvsem programe, ki bodo povečevali zaposlovanje de- lavcev, spodbujali konkurenč- nost malega gospodarstva, uvajali novo tehnologijo, ki bodo energetsko varčni in eko- loško primerni. Sredstva bo pridobival iz dela najemnine za poslovne prostore v občini, z dotacijami iz proračuna, s prodajo ah oddajo družbene- ga kapitala v najem, z izdajo in prodajo vrednostnih papir- jev in s krediti. TC PO SVETU Eksplozije v Beogradu BEOGRAD, SARAJEVO, 14. junija (Delo) - V skla- dišču streliva srbsko-čmo- gorske vojske na obrobju Beograda je strela zanetila velik požar, ki je povzročil močne detonacije. Medtem pa je hrvaški predsednik Franjo Tudjman dokaj ne- pričakovano obiskal glav- no mesto BiH in se pogo- varjal s predsednikom Ah- jem Izetbegovičem. Socialisti obdržali večino BRUSELJ, 13. junija (Delo) - Štetje glasov za predstavnike v evropski parlament kaže, da so v Nemčiji, Italiji in Španiji dosegh pomembno zmago konservativci, vendar pa so socialisti uspeli obchžati večino v strasbourškem parlamentu. Med vidnimi poraženci tokratnih vohtev sta britanski premier John Major in španski Felipe Gionzalez, največji zmago- valec pa je nemški kancler Helmut Kohl. Med kosilom o Sloveniji LUXEMBOURG, 13. ju- nija (Delo) - Svet Evropske unije na ravni zunanjih mi- nistrov je med kosilom obravnaval tudi odnose med Slovenijo in EU. Za našo državo naj bi bilo to pomembno, saj diplomati želijo, da bi se EU začela pogajati o asociacijskem sporazvunu s Slovenijo na multilateralni ravni in ne tako, da bi posebna sloven- sko-itahjanska pogajanja zavrla vsa pogajanja z unijo. Val potresov v Ameriki SANTIAGO, BOGOTA, 9. junija (Delo) - V Čilu so sporočili, da je severni del države, Bohvijo in Peru, prizadel potres z močjo 7,8 stopnje po MercaUiju, epi- center potresa pa je bil v Bohviji. Potres so čutih tudi v Kanadi. Že pred dnevi je močan potres pri- zadel tudi Kolumbijo, kjer so plazovi blata in zentUje pred seboj podirah mosto- ve in cela naselja. Peterle v ZAE ABU DABI, 13. junija (Delo) - Slovenski zimanji minister Lojze Peterle se je med obiskom v Združenih arabskih emiratih s po- močnikom predsednika go- spodarsko-trgovinske zbornice Abdulom Nasser- jem pogovarjal o gospodar- skih odnosih in sodelova- nju med državama. Volitve evroposlancev BRUSELJ, 12. junija (Delo) - Volivci osmih od dvanajstih držav Evropske vmije - Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Luksem- burga, Grčije, Španije in Portugalske, so volili svoje predstavnike v evropskem parlamentu. V preostalih štirih državah - Vehki Bri- taniji, na Irskem, Nizozem- skem in Danskem so evro- vohtve opravili že v četr- tek. Približno 226 milijo- nov volivcev EU bo na to- kratnih volitvah izvolilo 567 evroposlancev. Bolna ali crknjena molzna krava? y primeru štorske železarne levica očitno ne ve, kal dela desnica »Trenutno se počutimo kot molzna krava. Dokler je dajala državi, je bila dobra, zdaj, ko je opešala, pa se ne ve, ali je ta krava samo zbolela ali je že crknila. Nekateri bi iz nas očitno radi naredili crkovino brez vrednosti. Če bi država svojo bivšo molzno kravo ho- tela dobro prodati, bi človek pač pričakoval, da jo bo hva- Ula. S temi besedami je direktor štorskega Jekla Boris Marolt komentiral izjave državnega sekretarja Iva Baniča o razme- rah in nadaljnji usodi železar- ne. Banič je med drugim dejal, da v Štorah nimajo drugega izhoda kot prodajo, tudi če bi država segla v svojo malho, bi pozitivno poslovali šele v tret- jem tisočletju, za stanje, ka- kršno je v Štorah, pa je po Ba- ničevih trditvah kriv menedž- ment ter naložbe, ki jih vod- stvo ni izpeljalo do konca. Štorska železarna bi za doka- pitalizacijo potrebovala pri- bližno 50 milijonov mark, prav toliko pa naj bi bile p)o mnenju državnega sekretarja vredne napačne in nikoli aktivirane naložbe. Boris Marolt je na ti- skovni konferenci, sklicani prav zaradi Baničevih izjav, dejal, da so v valjamo v resnici vložUi 27 milijonov ameriških dolarjev, za to naložbo pa je odgovorno prejšnje vodstvo. V prestolnici n^ vedo ali pa nočejo vedeti tega, da so v Što- rah naložbo spravili v življenje že konec leta 1989 in v treh letih narediU preko 100 tisoč ton izdelkov. Boris Marolt odločno zavra- ča tudi Baničeve napovedi, da bodo pozitivno poslovali šele v začetku prihodnjega tiso- čletja, kar so menda že pred državnim sekretarjem ugoto- vili strokovnjaki Phara. Di- rektor Jekla nasprotno pravi, da ugotovitve takšnih in dru- gačnih strokovnjakov temelji- jo na starih podatkih, razmere v Jeklu pa so se temeljito spre- menile že v prvih štirih mese- cih letošnjega leta. Čeprav jih v državnih krogih obravnava- jo zgolj kot izdelovalce beton- skega železa, ga v Štorah v resnici proizvajajo samo 10 do 15 odstotkov, vse ostalo so visoko kvalitetna jekla. V pri- merjavi z lanskim trimesečjem so letos v enakem obdobju do- segli na tržišču za 15 odstot- kov višje cene, iz dneva v dan pa se povečuje povpraševanje po njihovih izdelkih. Vodstvo je prepričano, da bi že letošnje poslovno leto lahko zaključili z izgubo, ki bi bila zagotovo manjša od amortizacije. Zato so v Štorah ogorčeni, ker jim nočejo prisluhniti niti v kon- cemu niti v slovenski vladi. Marolt pa odločno trdi, da so predlogi, ki so jih za lastnika pripravili v kriznem štabu, bi- stveno boljši od vsakega steča- ja, Ukvidacije, zapiranja ali prodaje železarne. Toda drža- va se je očitno odločila za pro- dajo, Borisa Marolta pa vklju- čila v posebno skupino, ki mo- ra pripraviti osnove za pogo- vore o prodaji Jekla. Politično, ne ekonomsko vprašanle? Kdo bo kupil Jeklo, seveda v tem trenutku ni mogoče na- povedati. Marolt ne izključuje niti Uniorja in Kovinotehne niti morebitnih tujih kupcev. »Pri prodaji bi morali doseči takšno ceno, da bo podjetje delovalo naprej, da ohrani de- lo večina izmed 730 zaposlenih in da se dokončajo projekti posodobitve in modernizacije Jekla,« pravi Marolt. Da jim država ali koncem ne bi pro- dajala mačka v žaklju, so pred kratkim obiskali italijansko Aosto, kjer so se sosedje lotili temeljite sanacije železarstva. Čeprav državni sekretar pravi, da bi zaprtje železame stalo 75 milijonov mark, so v Štorah izračunali, da bi bil znesek vsaj enkrat višji, po italijan- skih izkušnjah sodeč pa bi za- prtje stalo najmanj 200 milijo- nov mark. Državni izračuni, pravijo v Štorah, očitno pome- nijo samo stečaj, odhod ljudi na zavod in neizpolnjeno ob- ljubo o novih delovnih mestih. Vodstvo štorske železame se zato vse bolj nagiba k razmi- šljanju, da v prestolnici name- noma širijo laži in neresnične podatke. Tiči zajec morda v grmu predvolilnih obljub ti- stih, ki so narodu vneto dopo- vedovali, da Slovenija ne p>o- trebuje treh železam? »Volitve pa se spet bližajo,« dodaja Ma- rolt. Metanja polen pod noge se v Štorah bojijo. Če bo drža- va prodala železamo in potem dvignila roke, se vse skupaj kaj lahko sesuje. Podjetje na- mreč potrebuje kredite za obratna sredstva in če bi drža- va po prodaji pomagala pri za- piranju teh virov, se predvolil- ne obljube res lahko uresni- čijo. IRENA BAŠA Tajnikar v Unlorju Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajni- kar je konec minulega ted- na obiskal zreški Unior in se s tamkajšnjim vodstvom pogovarjal o sodelovanju tega zreškega podjetja pri reševanju razmer v stroški železarni. Unior se namreč omenja kot eden izmed mo- rebitnih kupcev štorske že- lezame. Direktor Uniorja Ivan Špes meni, da je ohra- nitev železarske proizvod- nje v Štorah za njihovo po- djetje izredno pomembna, saj v Uniorju kupujejo v Storah velike količine iz- delkov, zadovoljni so s kvaliteto in zaradi bližine tudi nizkimi transportnimi stroški. Tudi minister Taj- nikar se je na pogovorih zavzel za ohranitev proiz- vodnje, pogovori z vlado in vodstvom železame pa se bodo nadaljevali v prihod- njih tednih. Pogodbi za tunela na SlovenikI Predsednik Darsa Jože Brodnik je konec minulega tedna v Novi Gorici s pred- stavniki podjetij SGP Pri- morje Ajdovščina, SCT Ljubljana, Kraški zidar iz Sežane in Italstrade iz Ita- lije podpisal pogodbe o od- daji del za objekte in traso primorskega dela avtoceste od Sela do Šempetra ter za gradnjo predorov Pletovar- je in Golo rebro na avtoce- sti med Hočami in Arjo vasjo. Ob predora bo gradi- lo podjetje SCT Ljubljana. Predor Pletovarje bo dolg 721 metrov, zgrajen bo v 16-ih mesecih, predor Golo rebro v dolžini 757 metrov pa naj bi zgradili v 22-ih mesecih. Oba pre- dora bodo predvidoma za- čeli graditi julija letos. Prva naroka za Klimo Mont In Klimo VR Pred dnevi je bil na celj- skem sodišču prvi narok za dve Klimini družbi v steča- ju - Klimo Mont in Klimo VFT. Za Klimo VFT so up- niki priglasili za 142 mili- jonov tolarjev terjatev, za Klimo Mont pa je bilo pri- glašenih 105 milijonov to- larjev terjatev. Na tokrat- nem naroku so bile prizna- ne predvsem manjše terja- tve upnikov. Iz stroškov stečajnega postopka so že izplačali januarsko plačo delavcem Klime VFT, v kratkem naj bi dobili še februarsko izplačilo, med- tem ko so delavci v bivši dmžbi Klima Mont dobili le polovico januarske pla- če. Proizvodnjo obeh dnižb v stečaju nadaljuje krovno podjetje idima d. o. o.. Do- slej so z Zavoda za zaposlo- vanje, kamor je po stečaju prešlo 300 zaposlenih, po- klicali 110 delavcev, pri- hodnji mesec pa naj bi na delo prišlo še 50 ljudi. m I novo na borzi Promet na borzi Ljubljanska borza preko svojega biltena redno obvešča svoje člane o dogajanjih in no- vostih na borzi. Med pomemb- nejšimi podatki je tudi obseg prometa, ki govori o tem, da borza vse bolj postaja zelo po- memben subjekt na finančnem trgu. V prvih petih mesecih le- tošnjega leta je bilo na borzi prometa za 543 mio DEM. Glede na prvi dve leti borzne- ga poslovanja se je bistveno spremenila stmktura delnic in obveznic, v trgovanju. Letoš- nji podatki so močno v prid delnicam, 61% prometa je bilo opravljeno z delnicami in sa- mo 35% z obveznicami. S kratkoročnimi VP je bilo za 4% prometa. Z njimi st trguje malo zato, ker so za investitor- je premalo donosni in likvidni. Za borzne hiše je zanimiv podatek o tem, kakšen je nji- hov delež v celotnem prometu. Na prvem mestu se že dalj časa pojavlja delniška družba DA- DAS, na naslednjih treh so ve- like banke: Ljubljanska banka d.d., UBK banka d.d. in Sta- novanjska komunalna banka d. d., Celjska borzno-posredni- ška hiša je na tej razpredelnici na 10. mestu. Naš promet je znašal 14 mio DEM. Vseh borznih članov je 63. Pri delni- cah je bilo največ prometa z delnicami SKB banke (115 mio DEM) in delnicami delni- ške družbe DADAS (72 mio DEM). Pri obveznicah pa je bi- lo največ prometa z republi- škimi obveznicami (160 mio DEM). Statistični podatki so manj zanimivi, na drugi strani pa veliko povedo. izkiiučitev delnic hipotekame banke Na podlagi Zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki dolo- ča, da lahko borza umakne po- samezne VP iz kotacije, če je to potrebno za zaščito investitor- jev, je Odbor za sprejem spre- jel sklep o izključitvi rednih in prednostnih delnic Hipotekar- ne banke Brežice iz kotacije na borzi. Sklep stopi v veljavo 16. junija 1994. Borzni komentar Glede na moj zadnji borzni komentar, bi dejal, da ni prišlo do bistvenih sprememb na borzi. Prometa je še vedno zelo malo, pa tudi tečaji VP so pri- bližno na enakih nivojih z ra- hlim trendom navzgor (pri delnicah). Investitorje bi opo- zoril, da spremljajo borzna do- gajanja in se pravi čas odločijo za nakupe ali prodaje. Priha- jamo v obdobje, ko ne bo več tako ekstrenmih porastov te- čajev, na drugi strani pa tako Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 14. 06. 1994 1.098,72 SIT velikih padcev. To je z vidika investitorjev pa tudi borznih posrednikov vsekakor veliko boljše. Velika nihanja tečajev so slabša kot majhne rasti ali majhni padci. Investitorji se bodo morali naučiti tudi to, da delnice niso vroče zemlje, ki jih je potrebno v dveh dneh pojesti - PRODATI. Nakup delnic je vsekakor bolj dolgo- ročna naložba, je pa sev^a težko vzdržati pritisk, če veči- na investitorjev misli, da ni tako. Kdo da več? Oa Konusa v sedanji obliki se bo treba čimprej posloviti, so prepričani predstavniki vlade In Sklada za razvoj Konus takšen, kakršen je, torej s skromno mesečno reali- zacijo na zaposlenega, zasta- relo tehnologijo in brez dovolj sposobnih kadrov, ne more ostati. Ohranjanje vseh osmih družb samo podaljšuje agonijo celote, zato je edino pametno in smotrno, da se ohranijo sa- mo najsposobnejše družbe, kot so Neteks, Konum in Energeti- ka, za ostale, ki so najbližje stečaju, pa je treba čim prej poiskati nove lastnike, nove programe in predvsem nova zagonska sredstva. Vse to so prejšnji teden po- vedali in poudarili predstavni- ki države, potem ko obiskali Konus in se sestali z vodstvom ter sindikati. Na željo Konuso- vih sindikatov, zaskrbljenih za usodo delavcev, je namreč ko- njiški župan Jože Baraga po- vabil v Konus ministra za go- spodarske dejavnosti dr. Mak- sa Tajnikarja, na srečanju pa so sodelovali še državni sekre- tar za industrijo Ivo Banič, predstavnik Sklada za razvoj Val ter Nemec, poslanec v dr- žavnem zboru Stane Frim, di- rektorji vseh Konusovih družb in predstavniki 880 delavcev. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik bivše sanacijske ekipe Martin Grum, ki pa je nasprotno opozarjal, da bo s cefranjem težko zagotoviti obstoj podjetja in še bolj nje- govih delavcev. »Vsi programi Konusa so zanimivi, še zlasti, če bodo v posameznih družbah šli v večjo finalizacijo izdel- kov. PoUtike sklada ne razu- mem. Zgleda, kot da gre za razprodajo firm. Konus pa je mogoče sanirati v pol leta in ga dobro prodati kot celoto na javni dražbi,« je zatrjeval. Predstavniki Konusa mu niso pritegnili, še zlasti ne glede sklada, saj je ta bil po besedah Draga Ratajca edini, ki je Ko- nusu v letu 1991 omogočil nor- malno financiranje in mu olaj- šal težko breme z odkupom obveznosti do banke. Banki pa je Konus dolgoval kar 25 mili- jonov mark. Tudi Avgust Go- rinšek je poudaril, da je bilo podjetje najbolj v krizi leta 1991: »Zakaj niso takrat reše- vali Konusa, ne pa zdaj, ko je že marsikaj šlo mimo? Sedaj je lahko soliti pamet...« V Konusu pričakujejo, da bodo pozitivno poslovali naj- kasneje v prihooročilo, ki mora vse- bovati tudi razloge za ka- drovske spremembe. Brez soglasja za nadaljnjo reformo LJUBUANA, 9. junija (Delo) - Delovni skupini dr- žavnega zbora ni uspelo najti rešitve za nadaljeva- nje projekta lokalne samo- uprave, s katero bi se vsi strinjali. Še največ podpore je dobila ideja, po kateri bi priznali 111 na referendu- mu izglasovanih občin, ostale pa bi pokriU s seda- njimi občinskimi mejami. Zadnje priprave na gradnjo NOVA GORICA, 10. ju- nija (Republika) - Družba za avtoceste Slovenije in izvajalci so podpisali po- godbo o delih na dveh od- sekih avtocest in sicer med Šempetrom in Selom ter za gradiijo dveh predorov Ple- tovarje in Golo rebro na od.seku med Hočami in Ar- jo vasjo. Skupna vrednost podpisanih pogodb znaša 5,3 milijarde tolarjev. Povabilo SKD LJUBLJANA, 10. junija (Republika) - SLS in SDSS bosta skupno nastopili na lokalnih volitvah. Takšen osnutek sporazuma med strankama so predstavili na novinarski konferenci in povedali, da so k sodelo- vanju povabili tudi SKD. Družina na prvem mestu STIČNA, 12. junija (De- lo) - Na prireditvi ob med- narodnem letu družine v cistercijanskem samosta- nu v Stični, ki je potekala pod naslovom Družina - vir civilizacijske ljubezni, je bil prisoten tudi papežev odposlanec za družino kar- dinal Alfonso Lopez Trujil- lo. Povedal je, da je cerkev naklonjena narodom in dr- žavam, ki imajo take zako- ne, da branijo družino. Nadaljujejo gradnjo SEČOVLJE, 12. junija (Delo) - Hrvati so tudi ko- nec tedna nadaljevali grad- njo spornega mejnega pre- hoda Plovanija (Sečovlje). Hrvaški premier Nikica Valentič je med obiskom v Pulju nekaj dni po sreča- nju s Kučanom napovedal, da bodo vsi mejni prehodi v Istri končani pred pričet- kom turistične sezone. Samostojna NDS LJUBLJANA, 12. junija (Delo) - Udeleženci pred- časnega kongresa Narod- nodemokratske stranke so se odločili, da stranka pre- neha delovati kot krilo SKD. Ponovno naj bi zaži- vela kot samostojna stran- ka, ki se bo programsko povezovala z ljudsko, soci- aldemokratsko stranko in Zelenimi Slovenije. Pred- sednik stremke je postal Marjan Vidmar, predsed- nik ljubljanskega izvršne- ga sveta. Največ so vrnili gozdov Reševanje denaclonallzacljsklh zahtevkov v konjiški občini v Občini Slovenske Konji- ce je bilo v zakonskem roku (do 7.12.1993) vloženih 214 zahtevkov za denacionaliza- cijo. V naravi so lastnikom že vrnili 770 hektarov goz- dov in 37 hektarov kmetij- skih zemljišč, vrnjeno je eno bivše podjetje (Vertnikov mlin v Slov. Konjicah), 13 poslovnih prostorov in 25 stanovanjskih oziroma po- slovno-stanovanjskih hiš (v okviru katerih je bilo vrnje- nih 72 stanovanj, kjer imajo stanovalci po zakonu zašči- teno stanovanjsko pravico). Vzpostavila se je tudi lastni- ška pravica na šestih hekta- rih stavbnih zemljišč, kjer so imeli upravičenci pravico uporabe. Delno ali v celoti nerešeni so ostali še 103 zahtevki, ki se glasijo na plačilo odškod- nine. Od teh jih bo mogoče približno deset rešiti v celoti z vrnitvijo v naravi. V občini Slovenske Konjice zahtevajo upravičenci za odškodnino predvsem nadomestna zem- ljišča, ki jih je ostalo dovolj na razpolago, ker za velepo- sestva Windischgraetz in grof Thum Wallensiana ni vloženega zahtevka. Ti zah- tevki naj bi se začeli ažume- je obravnavati v drugi polo- vici letošnjega leta, pravi Zdenko Plankl, premoženj- sko-pravni referent in zadol- žen za reševanje denaciona- lizacijskih zadev v konjiški občini. Odprti ostajajo še zahtevki za vračilo zadružnih zem- ljišč v Škalcah. Te bodo za- čeli obravnavati, ko bo reše- no vprašanje pri Skladu kmetijskih zemljišč in goz- dov Republike Slovenije, ali bodo dovoljevali zamenjave ali se bi vzpostavljala solast- nina na kompleksu. Problem pri zadružnih zemljiščih predstavlja tudi nerešen sta- tus med Zlatim gričem Slov. Konjice in Kmetijsko zadru- go Slov. Konjice glede last- ništva zemljišč. Največji zahtevek za vrni- tev v naravi predstavljajo zahtevki upravičencev Piki iz Vitanja, Kraje iz Resenika in Possek iz Loč. Pri zahtev- ku Kraje je vrnitev v naravi rešena (130 ha gozdov), pri zahtevku Piki je rešeno pri vrnitvi vse (170 ha gozdov in dve stanovanjski hiši v Vita- nju), razen kompleksa Rogla (dogovorjeno za vrnitev 250 ha gozdov, ni pa še odločbe, za preostalih 130 ha pa še ni določena oblika vračila- ali v naravi ali odškodnina), pri zahtevku upravičencev Pos- sek pa se še ugotavlja držav- ljanstvo. Seveda pa pri naj- večjih zahtevkih obstaja še nerešen odškodninski zah- tevek. B. Z. Nabornilci pred Icomisijo Te dni so v Celju pripravili nabor za odhod fantov na sedemmesečno služenje v enote slovenske vojske. Vabila so poslali skoraj 500 mladim, rojenih leta 1976 in starejšim, ki iz različnih razlogov še niso bili v vojski. Ob prihodu si najprej ogledajo film o življenju v vojski, nato pa komisija odloči, kam bodo odšli služit. Če se da, pri tem upošteva tudi želje fantov. Foto:EDI MASNEC Prepočasno vračanje premoženja Zadovoljni niso niti razlaščenci niti člani komisij članih obeh celjskih denacionalizacij- skih komisij (za stanovanjske hiše, po- slovne prostore stanovanja in stavbna zemljišča ter za kmetijska zemljišča, gozdove in podjetja) so se pred časom sestali s predstavniki razlaščencev in ugotavljali, kako napreduje izvajanje za- kona o denacionalizaciji. Skupna ugoto- vitev je bila, da vračanje premoženja po- teka prepočasi. Predsednik izvršnega sveta Jože Zim- šek je povedal, da so bili v občini pri vračanju uspešnejši v prostorskem delu, manj pa pri vračanju podjetij in kmetij- skih zemljiščih. Pri prostorskih proble- mih ima namreč ključ za reševanje obči- na, medtem ko gredo zadeve v drugih primerih tudi prek republike, pri tem pa se velikokrat zatakne. Podpredsednik iz- vršnega sveta Damjan Vrečko je p)ouda- ril, da ima občinska vlada pozitiven od- nos do izvajanja zakona, kar se vidi tudi iz številčnih primerjav. Do nastopa man- data sedanje vlade je bilo izdanih 15 od- ločb za vračilo stavbnih zemljišč, stano- vanjskih in poslovnih objektov, po po- datkih do konca maja pa več kot 100. Za reševanje teh zadev so zaposlili več prav- nikov in iz občinskega proračuna name- nili 1,6 milijona tolarjev za izdelavo iz- vedenskih mnenj. V Celju si prizadevajo, da bi čim več vmiU v naravi, saj so odnosi z republi- škim odškodninskim skladom neurejeni, prav tako s skladom kmetijskih zemljišč. Darja Pavlina iz občinskega sekretariata za družbenoekonomski razvoj ugotavlja, da so od 312 zahtevkov za vračilo kmetij- skih zemljišč in gozdov rešili le 45. V pri- merih, kjer bi zahtevke lahko rešili z na- domestnimi zemljišči, pa sklad tega ne dovoli. Pri vračilu podjetij so od 60 vlog izdali le osem odločb. Pri vračilu poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš pa so zah- tevki do odškodninskega sklada največji in nobena od izdanih odločb še ni prav- nomočna. Poleg tega je 10 zahtevkov na ministrstvu za kulturo, saj gre za vračilo objektov, ki so kulturni spomenik. I*redstavnik razlaščencev dr. Franc Fazarinc je dokazoval, da so postopki vračanja prepočasni in da bi po seda- njem tempu vse zahtevke rešili šele v 18 letih. Kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi namreč doslej vrnili le 6 do 7 odstot- kov, nekaj več kot 8 odstotkov pa podje- tij in stanovanj, medtem ko je okrog 23 odstotkov vrnjenih stavbnih zemljišč. Menil je, da so drugod po Sloveniji ti odstotki višji in da bi v Celju morali okrepiti službo za to področje. Predstav- niki občinskih služb so dokazovali, da je za počasnost kriva predvsem republika in da imajo težave, ko gre za zaposlova- nje usposobljenih pravnikov za to po- dročje. Zato so predlagali, da združenje razlaščencev na republiko naslovi svoj protest zaradi prepočasnega vodenja po- stopkov. T. CVIRN Deiitve naseiil Na zadnjem zasedanju mozirske skupščine so sprejeli osnutek odloka o delitvi naselja Homec- Brdo. Odločili so se za enomesečno javno raz- pravo, poslanci pa so še predlagali, naj se naselje Homec preimenuje v Homce, kot ga imenuje- jo domačini. Mozirski izvršni svet pa je na zadnji seji še en- krat razpravljal o delitvi naselja Prihova in se od- ločil, naj se krajani sami dogovorijo za mejo, ki bo v prihodnje delila naselje, saj strokovnega predloga ne morejo pripraviti. US Št. 24 - 16. junij 1994 71 Udbomafijski posli? Andrej Podpečan govori o tem, kako so kmetje kupovali mlekarno Dvaindvajset kmetijskili za- drug s širšega celjskega ob- močja je pred kratkim kupilo mlekarno v Arji vasi, kmetje pa se ne morejo znebiti občut- ka, da jih je država pri tem nakupu grdo opeharila. Kaj vse se je dogajalo v ozadju, pripoveduje Andrej Podpečan iz Galicije. Papirnati tiger? Andrej* Podpečan sodi med večje in uspešnejše proizvajal- ce mleka v Savinjski dolini. Letno oddajo na tej domačiji približno 90 tisoč litrov mleka, za letos načrtujejo še nekoliko večje količine, iz njihove last- ne zbiralnice naj bi odpeljali 100 tisoč litrov ndeka. Velja za naprednega kmetovalca brez dlake na jeziku, obenem je bil tudi med pobudniki in sousta- novitelji mlekarske zadruge v Savinjski dolini, ki danes povezuje 11 večjih proizvajal- cev mleka. . Kmetje ste v bistvu dosegli svoj cilj, mlekarna je prišla v kmečke roke, zadovoljni pa očitno niste? Osnovni problem izhaja še iz prejšnjega vodstva mlekar- ne. Če bi ti ljudje normalno gospodarili, danes sploh ne bi bilo treba kupovati mlekarne, lastninili bi se tako kot v vseh drugih podjetjih. Vendar po toči zvoniti je prepozno, prav- ne države, ki bi sankcionirala stvari tudi nimamo in tako smo prišli do tega, da se je pojavila država kot rešiteljica mlekarne. Zal je ta država ve- lik porabnik denarja. Sklad bo dobil precej več denarja, kot ga je kdajkoli vložil v mlekar- no, v bistvu mu bomo s kupni- no podarili skoraj 4 milijone mark. Včasih je država pobi- rala denar v imenu ideologije, v imenu česa ga pobira danes, mi ni jasno. Zakaj menite, je bil Sklad v tem primeru tako nenaklo- njen kmetovalcem? Morda je bila država pri- pravljena žrtvovati mlekarno zato, da bi dobila tujega part- nerja. Ta bi v Slovenijo prine- sel svoje mlečne izdelke in na ta način bi bila mlekarna ne- kakšna ščuka za ostale sloven- ske mlekarne. Potem bi lahko dokazovali, da se da delati drugače. Sam mislim, da se z mlekom ne da pretirano slu- žiti, če bi tu bil dobiček, bi se z mlekom na svetovnem tržiš- ču zagotovo ukvarjali Židje. Druga možnost je pa ta, da je Holinvest v bistvu papirnati tiger. Sklad nam nikoli ni po- kazal predpogodbe, ki jo je sklenil s tem kupcem, zato so si morda vse skupaj izmislili, da bi iz naših rok pobrali čim več denarja. Zakaj ste se torej kmetje oziroma zadruge potem sploh odločile za nakup mlekarne? Prodaja mlekarne zadružni- kom pomeni določen preobrat v slovenski mlekarski branži. Zaenkrat smo se znebili priti- ska subvencioniranih mlečnih izdelkov iz zahodnih tržišč. Jasno je bilo, da tujci kupujejo tržišče, kajti računati na to, da bi iz mlekarne v kratkem do- bili nazaj 3 milijone 800 tisoč mark kupnine, je nemogoče. Bali smo se, da bi bil večinski lastnik tujec in da bi novi last- nik začel uvažati cenejše mle- ko iz tujine, nam pa se zahvalil za sodelovanje. Če bi se to zgo- dilo, ne bi mogU več oddajati mleka. V glavnem gre za to, da smo si kupili tržišče za lastno mleko. Očitno pa ostaja sum, da dr- žava ni igrala poštene igre? Po podatkih vodstva mle- karne je lani jeseni prišel s strani Sklada v mlekarno človek, ki je analiziral poslo- vanja mlekarne in pripravil programe za delo v prihodnje. Kasneje se je ta isti človek po- javil kot solastnik firme Ho- linvest, torej firme, ki se je po- tegovala na nakup mlekarne in ki je bila s strani Sklada tudi izbrana za najboljšega ponudnika. Tega človeka je plačal Sklad in v mlekarni so mu pomagali v dobri veri, na voljo je imel vse potrebne po- datke. To vsekakor Sklad po- stavlja v čudno luč. Poleg tega je na primer lani bilo v objav- ljenem razpisu na nakup zapi- sano, da Sklad ni dolžan pro- dati mlekarne najboljšemu po- nudniku, temveč najboljšemu strateškemu kupcu. Zagotovo smo proizvajalci mleka strate- ško najboljši ponudniki in upravljavci mlekarne, ker nih- če drug ni toliko zainteresiran za dobro poslovanje kot sam proizvajalec, ki direktno živi od mleka. Kasneje pa se je po- kazalo, da Sklad zanima samo denar in prav nič drugega. Ob prodaji mlekarne se je veliko razpravljalo tudi o po- moči posameznih podjetij s celjskega območja, ki so v preteklih letih pomagala pri sanaciji mlekarne. Kaj boste storili, če bodo zahtevali \Ta- čilo svojega deleža? V izgradnjo mlekarne so pred leti mnogi vlagali svoj denar. Odtrgovali so nam pri mleku, plačevali so zaposleni v mlekarni, podpisani so bili samoupravni sporazvimi s po- djetji. V pogajanjih s Koržeto- vim skladom smo hoteli zniža- ti kupnino ravno na račun teh vlaganj. Pa so se gospodje sa- mo nasmejali in papirje odri- nili na strcin, niti pregledati niso hoteli tistih podatkov. Če se bodo takšne zahteve pojav- ljale, se naj pač obrnejo na go- spoda Koržeta. Deinice so edina pravična rešitev Pogodba o prodaji je podpi- sana, zadruge so lastniki mle- karne, toda kupnino bo treba še odplačati. Kaj konkretno bo to pomenilo za kmetovalce? Najprej je treba povedati, da mlekarno dejansko kupuje- mo kmetje, ne zadruge, ki fi- nančno niso sposobne plačati kupnine. Zadruge so sicer na- jele kredite, v končni fazi bo- mo nakup plačali proizvajalci in sicer po litru mleka. Dogo- vorili smo se, da kupujemo de- lež mlekarne v takšnem raz- merju, kot smo prej postali lastniki 4 5-odstotnega deleža po zakonu o zadrugah. Koliko bodo rejci plačevali od litra mleka, bo odvisno od tega, na koliko let bodo odplačevali posojilo. Poprečni izračuni so takšni: če bi plačali kupnino 3,8 milijona mark v enem letu. bo treba od vsakega litra mle- ka plačati približno 10 tolar- jev. Za našo kmetijo to pomeni najmanj milijon tolarjev na le- to, pri tistih rejcih, kjer imajo letno proizvodnjo 200 tisoč li- trov mleka, pa pomeni to 2 mi- lijona tolarjev. To so takšne vsote denarja, da človek začne resno razmišljati, kakšen smi- sel ima vse skupaj. Ampak kot sem dejal, na ta način si po- skušamo zagotovdti tržišče in zavarovati oddajo mleka. Obe- nem seveda računam, da bomo v mlekarni dobili upravljavske pravice in preprečili neumno- sti, ki so jih počeli v preteklo- sti. V pogajanjih smo se v mle- karski zadrugi zavzemali za to, da bi denar, ki se bo odte- goval kmetom, postal njihova direktna last. Torej kmet, ki bo plačal 500 tisoč ali milijon tolarjev, naj bi dobil delnico v mlekarni. Ustanovilo naj bi se združenje delničarjev in ha ta način naj bi imeh svojega predstavnika v upravnem od- boru mlekarne. Prepričan sem, da je mlekarna sposobna dela- ti pozitivno in da se bo denar nekoč preko dividend vrnil nazaj na kmetije. Ali to pomeni, da kmetje kljub temu, da ste kupili mle- karno, ne bi imeli svojih pred- stavnikov v upravnem odboru mlekarne? Svojega predstavnika bi imele zadruge, ker so zadruge tiste, ki v prvi fazi kupujejo mlekarno, plačevali pa bomo proizvajalci. Če bom moral plačati milijon tolarjev, potem tega denarja nisem pripravljen dati zadrugi. Bolje je, da pri- dem do svoje delnice, ki jo lah- ko jutri prodam. Če se čez pet let ne bom več ukvarjal z nde- kom, bom imel delnico in do- bival dividendo. Vse bo seveda odvisno od tega, kako se bodo dogovorili v posameznih za- drugah. Nekatere se bodo od- ločale, da bo vse skupaj ostalo zadružno premoženje, v mle- karski zadrugi pa smo se odlo- čili za delnice. Osebno menim, da bi v tistih zadrugah, kjer bodo imeli zadružno lastnino, morali vsi zadružniki prispe- vati enak delež. Kura, ki nese ziata Jajca Kaj boste novi lastniki zdaj ukrenili v mlekarni? Najprej je treba sesti skupaj in določiti strategijo. Program je kar zanimiv, šibka točka v mlekarni pa je komerciala. Objavljen bo razpis za direk- torja, osebno nimam nič proti, če sedanji direktor ostane tudi v prihodnje. Za nadaljnje delo mlekarne bo pomemben pred- , vsem upravni odbor. Zavze- mal se bom za to, da bi bilo v upravnem odboru čimveč kmetov proizvajalcev mleka. Tisti, ki je življenjsko odvisen od proizvodnje mleka, bo za- gotovo vodil drugačno pohtiko kot nekdo, ki je zaposlen v za- ' drugi. Ampak zadruge so že imele možnosti, da bi kaj ukrenile v mlekarni, pa tega niso stori- le. Se ne bojite, da bo članstvo zadrug v upravnem odboru pomenilo nadaljevanje stare politike? Pravih možnosti zadruge doslej niso imele. Bil sem v go- vedorejskem odboru, ko je še bila zadruga v dolini, hoteli smo spremeniti določene stva- ri, pa ni šlo. Danes pa mora prevladati podjetniški odnos, človek, ki ne bo sposoben za- govarjati interese proizvajal- cev, se bo pač moral posloviti. To pa v preteklosti ni bilo mo- goče. Če vodstvo ne bo pravo, ga bomo zamenjah brez mi-» losti. Nakup mlekarne povzroča bojazen zlasti manjšim kmeto- valcev. Bojijo se, da boste v mlekarni imeli besedo pred- vsem večji proizvajalci, manj- še pa boste počasi potisnili na rob. Ta strah je odveč. Številčno je manjših proizvajalcev veh- ko, če bi šh na sistem delnic, bi bilo celo več manjših kot pa večjih delničarjev. V nobenem primeru politika mlekarne ne bo šla v smer takšne dehtve, brezpogojno pa se bo od vseh zahtevala kvaliteta oddanega mleka. Kmetje ste torej postali last- niki, pa čeprav, kot menijo mnogi, ste mlekarno plačali dvakrat. Najprej takrat, ko se je gradila in ponovno z naku- pom od države? To je dejstvo. Žalostno je, da se je na to požvižgal Koržetov sklad, še bolj žalostno je, da nas niso podprli niti na kme- tijskem ministrstvu. Vsi politi- ki od Osterca do Peterleta so bili na začetku navdušeni nad našim predlogom, ko se je bilo treba pogovarjati na Skladu, pa so se vsi izogibali. Nekaj pohtičnega je v ozadju. Očitno je Koržetov sklad kura, ki nese zlata jajca, iz tega sklada pa se očitno financirajo ah stranke ali kaj drugega. Kohkor sem zdaj spremljal stvari okoh na- kupa mlekarne bi lahko rekel, da včasih nisem vedel, kaj je udbomafija, zdaj mi je pa to čedalje bolj jasno. In še eno me je motilo. Pri nakupu so bdi izredno aktivni zadružna zve- za, kmečka banka in hranilno kreditne službe, vendar so bih v zadružni zvezi daleč od za- družništva. Njihovi pogoji so bili izredno trdi, hoteli so nas izsiljevati. Zadružna banka je hotela, da prenesemo na njih polovico vseh žiro računov, tu- di ves repromaterial bi morali kupovati samo pri njih. Ta si- stem vodijo ljudje, ki se niso sposobni prilagajati sedanjim razmeram. Predsednik Frelih je bil včasih morda res napre- den, danes pa so njegove meto- de preživete. Zadružni sistem mora držati skupaj, vendar mora biti konkurenčnost za- družnega poslovnega sistema tista, da nas bo silila k sodelo- vanju, ne pa da nas hočejo v to združevanje dobesedno prisi- , liti. In tudi s takšnimi umaza- nimi pogajanji, kakršna smo doživeli v primeru mlekarne, ne bomo daleč prišli. IRENA BAŠA Avstrijci za Evropsico unijo DUNAJ, 12. junija (Delo) - Avstrijci so z dvema tret- jinama za in eno proti poo- blastih vlado, da podpiše pogodbo o pristopu države k Evropski uniji. Za ustav- ni zakon o pristopu je po neuradnih končnih p>odat- kih glasovalo 66,4 odstotka volUnih upravičencev. Če bodo ratifikacijski postop- ki v vseh 12 državah Unije pravočasno končani, bo Avstrija od 1. januarja pri- hodnjega leta članica EU. Rusico siovo BONN, 12. junija (Delo) - Ruski vojaki so se z veliko vojaško parado in ljudskim slavjem v brandenburškem Wiinsdorfu pri Berlinu še zadnjič poslovili od Nemči- je. Uradno in čisto za konec se bodo ruski vojaki poslo- vili še enkrat, 31. avgusta, ko bosta to v Berlinu stori- la kancler Kohl in ruski predsednik Jelcin. Vsi proti mednarodnemu načrtu SARAJEVO, BEO- GRAD, 12. junija (Delo) - Posebno v Sarajevu se zdi, da je enomesečno premirje, ki se je začelo v petek in naj bi zajelo tisoč 200 kilome- trov dolgo fronto, zaenkrat resnično. Le pri Bihaču naj bi muslimanske vladne sile pritisnile na Abdičeve od- padnike in jih približno 300 zajele, potem ko so v soboto zavzele Todorovo. V torek bo pripravljen sez- nam za izmenjavo mush- manskih in srbskih ujetni- kov. Nobena od sprtih stra- ni pa ni zadovoljna s pred- loženim mednarodnim na- črtom o delitvi ozemlja. Zunanji ministri o partnerstvu ISTANBUL, 10. junija (Delo) - Sedmo srečanje približno 40 zimanjih mi- nistrov, med njimi je bil tu- di slovenski Lojze Peterle, je minilo v dokaj ugodnem ozračju, ki ga ni motilo niti več kot 2 tisoč policistov in nekaj vojaških ladij v Bo- sporju, ki so dokazovale, da Turki zelo resno jemlje- jo kurdske grožnje z aten- tati. Zunanji ministri dr- žav, ki sestavljajo Sevemo- atlantski svet za sodelova- nje (NACC) so menili, da bi Partnerstvo za mir brez Rusije veliko izgubilo. Pojedii pivsice Icoiege MOSKVA, 10. junija (Delo) - Skupina ruskih pi- jancev je po skupnem popi- vanju v mestu Artem bhzu Vladivostoka najprej ubila svoje tri kolege, jih spekla in pojedla. Enega izmed morilskih kanibalov je po- hcija kmalu aretirala, dru- ge pa še iščejo. Napadi na britansica voziia SARAJEVO, 13. junija (Delo) - Bosanski Srbi so napadh britansko oborože- no izvidnico, toda pred- stavniki ZN so dejali, da se premirje kljub incidentu spoštuje. Predstavnik Un- proforja pa je dvakratno streljanje na britanski boj- ni vozili v bližini Maglaja označil za resen incident. Št. 24 - 16. junij 1994 8 V senci mogočnili dreves Zdravilišče Rimske Toplice med preieklosUo, sedaniostlo In prihodnostjo Po javni tribuni, ki jo je pri- pravilo Kulturno društvo iz Rimskih Toplic 13. maja letos, se je skoraj tri leta trajajoča negotovost o usodi zdravilišča v Rimskih Toplicah po vsej verjetnosti razrešila. Doseda- nji upravljalec, Ministrstvo za obrambo, je namreč sklenil pogodbo s Krko in ji zdraviliš- če prepustil v uporabo. Delni- ška družba Krka - zdravilišče Rimske Toplice bo skupaj s Petrolom prav gotovo tudi to zdravilišče popeljala na pot funkcionalne in poslovne oz- dravitve. V našem prispevku pa ne bomo pisali o poslovni in orga- nizacijski prihodnosti zdravi- lišča, temveč želimo osvetliti njegovo spomeniško vrednost ter predstaviti možnosti za njegovo celovito prenovo, saj si jo glede na nekdanji evrop- ski renome, zgodovinsko tra- dicijo in krajinsko-arhitektuTT no vrednost vsekakor zasluži. Park, kakršnih Je malo Zdraviliški kompleks Rim- ske Toplice, zlasti pa njegov parkovni del, sodi med najbo- lje ohranjene in najkvalitet- nejše klasicistične parkovne ureditve v Sloveniji. Prav park je bil ves čas eden od bistvenih sestavnih delov zdraviliške ponudbe. Kraj se ponaša tudi z izjenmo slikovi- tim naravnim okoljem, obda- jajo ga značilno oblikovani hribi Stražnik, Kopitnik in Veliko Kozje ter strma, skalo- vita pobočja Borovk, Kozjice in Povčenega z zanimivo in redko floro. Poleg ugodne kli- me so pomembni termalni VTelci, izvirajoči izpod dolo- mitnega Stražnika. Poznali in izkoriščali so jih že Rimljani, o čemer pričajo številne drob- ne najdbe in kamnite napisne plošče. Kopališče Toplica so uporabljali vse od rimskih ča- sov naprej, upravljali so ga ra- zlični lastniki, zares prebudilo pa se je šele v 19. stoletju. Ko je leta 1840 kupil posest trža- ški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, se je začel pravi raz- cvet zdravilišča. Rodbina Uhlich ga je skozi stoletje svo- je tukajšnje prisotnosti povz- dignila na raven evropsko znanega in priznanega zdravi- liškega kraja. Zdraviliški park se je z Uhlichovim prihodom krep- ko razmahnil. Številne cvetlič- ne in vodne motive, prome- nadne prostore in sprehajališ- ča, samotne gozdne poti, pavi- ljone in senčnice ter privlačne razglede na okolico so opisali mnogi avtorji, prav tako so bi- le pogoste grafične in foto- grafske upodobitve zdravili- ških vedut in detajlov. Spomenik oblikovane narave Park je še danes znan po ob- sežni zbirki eksotičnih rastlin, še vedno lahko občudujemo okrog 40 različnih vrst par- kovnih dreves, med njimi naj- demo nekatere, ki so redke tu- di v slovenskem merilu. Kav- kaška jelka in smreka prav go- tovo sodita mednje, pa orjaški klek, orjaška sekvoja, lawso- nova pacipresa, grahasta paci- presa, kalifornijska rečna ce- dra, japonska srpavka, kanad- ska čuga, japonska luskavka, nutkanska pacipresa in druge. Seveda ne gre pozabiti na dru- ga atraktivna drevesa, zlasti nekatere listavce, ki dosegajo zaradi svoje starosti že kar spoštljive dimenzije. Zdravili- ški park je od leta 1993 razgla- šen za spomenik oblikovane narave - parkovno znameni- tost, zavarovano območje ob- sega skupaj z postavljenimi objekti, parkom in pripadajo- čimi gozdovi skoraj 50 ha po- vršine. Objekte je po drugi svetovni vojni uporabljala jugoslovan- ska armada. Predelali so staro klasicistično arhitekturo in jo skupaj z nekaterimi dozidava- mi spremenili v novejšo, spo- meniškim normam neprilago- jeno arhitektonsko in urbani- stično celoto. Na srečo se je v dobršni meri ohranil zdraviliški park. Sedaj je torej zavarovan, to pa po- meni predvsem ohranjanje in obnovo sestavnih delov zdra- vilišča ter vseh dejavnosti, ki bodo pripomogle k ustrezni predstavitvi in oživitvi. Seve- da je na prvem mestu ponovna uvedba nekdanje zdraviliške funkcije. Program prenove zdravilišča Ko razmišljamo o oživitvi zdravilišča, se postavlja vpra- šanje, kako na ustrezen način prenoviti celoten kompleks ter uskladiti spomeniški in kon- servatorski vidik z modernimi potrebami zdraviliškega živ- ljenja. Ta problem je Zavod za var- stvo naravne in kulturne de- diščine Celje podrobno obde- lal v Programu prenove zdra- vilišča, ki ga je na podlagi na- tančne analize preteklega in sedanjega stanja stavb in par- ka izdelal leta 1992. Na ravni idejne zasnove gre v tem elaboratu za predloge arhitekturnih izboljšav objek- tov. Vsaj na zunaj naj bi jim vrnili nekdanji klasicistični nadih z rekonstrukcijo neka- terih fasadnih členov in ustreznih barv, odstranili naj bi tudi nekatere najbolj izsto- pajoče nove gradnje in jih na- domestili s prostorsko in obli- kovno boljšimi rešitvami. Ure- dili naj bi en centralni dostop v zdravilišče ter rekonstruirali cvetlični in vodni vrt pred zdraviliškimi objekti, tako da bi skupaj dajali vtis kakovost- no urejene zdraviliške celote. Postopoma naj bi tudi po- novno zasadili odstranjene drevorede, sanirali staro par- kovno drevje, uredili obsežno mrežo sprehajalnih poti, ob- novili parkovne senčnice, pa- viljone, ute in klopi na nekda- njih lokacijah, seveda s pri- memo opremo po starem vzo- m. Obnoviti bo potrebno tudi nekatere vodne ureditve, zlasti oba nekdanja ribnika ter par- kovne skulpture in stebričasta stopnišča na prostem. Dana je tudi možnost za ponovno oži- vitev bivših teniških igrišč. Gozd, ki je sestavni del zdravilišča, naj bi se urejal kot parkovni gozd. Z ustrezno strokovno nego in gojitvenimi ukrepi naj bi postal in ostal privlačen naravni in rekreacij- ski okvir zdravilišča. Ponekod je predvideno očiščenje in od- prtje nekdanjih razglednih točk, dmgod sanacija golose- kov, cestnih usekov, nepremi- šljeno narejenih terenskih iz- kopov, monokultumih pogoz- ditev itd. Še enkrat velja poudariti, da imajo Rimske Toplice pred ostalimi slovenskimi zdravi- lišči prednost ravno zaradi le- pot svojega parka, pa tudi za- to, ker je naravno ohranjena okolica lahko dostopna. Zato bi bilo z oživitvijo parka, adaptacijo številnih ohranje- nih objektov in ponovno zgra- ditvijo manjkajočih objektov, mogoče zagotoviti dovolj raz- sežno in sodobnim zahtevam ustrezno ponudbo. Zdraviliški objekti in park so od nekdaj tvorili oblikovno in funkcionalno celoto, zato je zelo pomembno tudi v prihod- nje zagotoviti skladno in so- časno delovanje vseh zdravili- ških sestavin. ALENKA KOLŠEK Znan motiv parka v Rimskih Toplicah je »Gozdna trata« s tremi orjaškimi sekvojami. Podoba šentjurske obrti V šentjurski pokriti tržnici so v soboto odprli štiridnevno razstavo domače Obrtne zbor- nice v počastitev njene 15-let- nice. Razstavo je odprl pred- sednik šentjurske vlade Ladi- slav Grdina. V občini dela tre- nutno že več kot 650 obrtnikov ter podjetnikov, ki zaposlujejo 16 odstotkov aktivnega prebi- valstva, ustvarjajo pa približ- no 15 odstotkov prometa šent- jurskega gospodarstva. Med šentjurskimi obrtniki je največ (147) avtoprevozni- kov, za njimi pa se vrstijo tr- govci (61) ter gostinci (37). V Obrtni zbornici ugotavljajo, da je premalo proizvodne obr- ti. Daleč največ obrtnikov je v Šentjurju z bližnjo okolico, nato pa na Ponikvi ter v Drami j ah. Šentjurski obrtniki so se na- zadnje skupno^ predstavili za 10-letnico Obrtne zbornice, večjo predstavitev pa so znova predstavili za 15-letnico. So- delovalo je 55 razstavljalcev, ki so se v prostorih tržnice predstavili brezplačno. Pose- bej se je predstavila sekcija avtoprevoznikov ter izvajalcev zemeljskih gradbenih del, s fo- tografijami ter na videu. Z iz- delki so se predstavili tudi iz inštalaterstva, kovaštva, ter- moinstalacij, izdelovalec po- ljedelskih strojev, iz kovino- stmgarstva, strojeplastike, cvetličarstva, šiviljstva, resta- vratorstva, mizarstva, knji- game, izdelovalec gostinske opreme, kuhinj po naročilu... Veliko obiskovalcev si je ogle- dovalo razstavljeno kočijo Stanka Lesjaka iz Gorice pri Slivnici. Pripravili so prav ta- ko manjšo kulinarično razsta- vo šentjurskih gostincev. Raz- stavne eksponate so prispevali tudi nekateri šolski tehnični krožki. Med obiskovalci je po- sebno pozomost zbujal najsta- rejši šentjurski avtomobil, oldtimer Ford a Tudor Sedan, last finomehanika Rudija Fer- leža. V Obrtni zbomici so pove- dali, da so bili z obiskom raz- stave zadovoljni. V ponedeljek popoldan si jo je med svojim šf^ntjurskim obiskom ogledal tudi predsednik slovenskega državnega zbora, Herman Ri- gelnik. BRANE JERANKO Srečanje celjskih krvodajalcev Mirko Žerovnik st. Je daroval kri 176-krat Celjska Območna organiza- cija Rdečega križa je za števil- ne prizadevne krvodajalce pri- pravila srečanje, na katerem so podelili priznanja za več- kratno darovanje krvi. Prizna- nja ter plakete Rdečega križa si je prislužilo kar 1623 krvo- dajalcev. Največkrat, 176- krat, je daroval kri Mirko Že- rovnik starejši, več kot 100- krat pa tudi Franc Dečko, Alojz Melanšek in Franc Jančič. Nad 90-krat sta darovala kri Simc n Petkovski in Rudolf Stante, več kot 80-krat Marija Lapomik, Boris Miheljak, Av- gust Oštir, Konrad Ambrož ter dr. Rudi Čajevec, nad 70-krat pa Drago Dečman, Stane Kni- fic, Stane Lesjak, Brane Rad- ženovič in Jože Mlakar. 24 kr- vodajalcev je doslej darovalo več kot 60-krat, 31 več kot 50- krat, kar 117 pa več kot 25- krat. Največ, 425, se jih je ude- ležilo akcij več kot 5-krat, pri tem pa gre večinoma za mlajše. Predsednik krvodajalske komisije celjskega RK dr. Igor Bizjak je na slovesnosti spre- govoril o pomenu krvodajal- stva ter krvi za življenje. V Ce- lju so lani zbrali 1814 litrov krvi, kar je bistveno več kot pretekla leta. Srečanje, ki je bilo pretekli petek v celjskem dijaškem do- mu, je omogočila Zavarovalni- ca Triglav. V kulturnem pro- gramu so nastopili oktet pev- cev celjskega komornega zbo- ra ter čarodej Konrad Ambrož (sicer prizadeven krvodajalec), v družabnem delu pa harmo- nikarji iz Štor. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Na slovesnosti so prejeli priznanja tudi predstavniki nekaterih srednjih šol, delovnih organizacij ter organizatorjev krvodajal- skih akcij. Dan odprtih vrat OŠ Loče V soboto, 11. junija so imeli na osnovni šoli Loče Dan od- prtih vrat. Tokrat so učenci posvetili svojo dejavnost tu- rizmu, saj se zavedajo, da po- staja vse bolj pomembna go- spodarska dejavnost. Na ta dan so se pripravljali skozi vse leto v krožkih. Mladi geografi so proučevali gostin- sko ponudbo v Ločah in širši okolici. Svoj projekt so pred- stavili pod naslovom Hudičeve kapelice. Etnografski krožek je proučeval našo kulturno de- diščino, mladi likovniki pa so slikali na steklo. To je likovna tehnika, ki je bila nekoč na podeželju zelo cenjena, sedaj pa je že skoraj utonila v poza- bo. Tudi grafike, ki so jih ti- skali šestošolci, so nastale na temo kulturne dediščine. Predstavili so se tudi ostali krožki - modelarski, lutkovni, računalniški... K sodelovanju so pritegnili tudi odrasle. Aktiv kmečkih žena je predstavil domače spe- cialitete, turistično društvo iz Žič je pripravilo samostojno razstavo izdelkov domače in umetne obrti, kulinaričnih specialitet... V kulturnem domu je bil osrednji dogodek okrogla miza na temo Turizem v Ločah, kjer so tudi slovesno razglasili naj- boljše športnice in športnike ter šolski športni razred, v te- lovadnici pa je bila plesna akademija učencev s predsta- vitvijo parov plesne šole Devžej. J.H. Št. 24 - 16. junij 1994 9 Celje te dni ne bo zaspano Turistični dnevi ponujalo vrsto zanimivih prireditev v okviru Poletja v Celju - knežjem mestu so pripravili Celjske turistične dneve, ki se bodo pričeli jutri, v petek, 17. junija in bodo poživili me- sto v dneh vse do 25. junija. Letošnja prireditev je nasta- la s prizadevanji organizacij- skega odbora pod vodstvom Mira Gradiča, Id pri tem pose- bej poudarja vlogo Kluba po- djetnikov Zlatorog in konzor- cija Celjski dom, brez katerih ne bi mogli uresničiti zamisli. Prireditev namreč sloni na sa- mofinanciranju in je zato gle- de na kratek čas in pomanjka- nje denarja dobro zastavljena ter pomeni napredek glede na lansko. Med številnimi prire- ditvami naj bi vsak našel kaj zase. Vsebinsko so Turistični dnevi zasnovani kot promocijo kulture, zgodovine in gospo- darstva mesta, hkrati pa naj bi Celje predstavili kot gosto- ljubno in prijazno mesto. Pri tem po Gradičevih ocenah pri- stojne službe na občini žal svoje vloge niso odigrale, če- prav so se že po zaključku lan- skih dnevov dogovorili za ne- katere aktivnosti. Po besedah Jožeta Volfanda so s prireditvijo želeli najti sozvočje med družabnim de- lom in resnejšimi prireditva- mi. Predvsem pa naj bi revita- Uzirali vsebino, življenje in dediščino celjskih knezov in vsega, kar je specifično za Ce- lje kot knežje mesto. Tako se bodo Turistični dnevi pričeli petkovo večerno predstavo Hermana Celjskega v izvedbi SLG Celje na Starem gradu, ki jo bodo ponovili še v soboto in nedeljo. Uradna otvoritev dnevov pa bo v ponedeljek ob 18. uri na Glavnem trgu s sli- kovito predstavo z nastopom celjskih knezov z Veroniko in dvorjani na konjih. V okvir to- vrstne promocije mesta bo so- dila tudi sredina predstavitev publikacije Celjski knezi v Evropi, ki jo je napisal Igor Grdina in prvič postavlja Celj- ske v širši evropski prostor. K promociji celjske preteklosti pa bodo ta dan prispevali tudi muzeji z dnevom odprtih vrat. Poleg tega se bodo ves teden vrstUe prireditve, ki so jih pri- pravili v različnih okoljih me- sta. Tako bo na primer Adi Puncer svojo knjigo Časovna vrv predstavil pred Pokrajin- skim muzejem, Miloš Mikeln pa Veliki voz v Atriju na Glav- nem trgu. Vita Mavric bo pela v hotelu Mene, Mojmir Sepe se bo predstavil v Turški mač- ki... K vzdušju v mestu pa bo- do prispevali tudi pravi kid- tumi maratoni s folklornimi, glasbenimi in plesnimi skupi- nami ter prireditvami za otro- ke. Posebej zanimivo bo javno snemanje oddaje Karaoke, ki jo bo TV Koper pripravila v četrtek ob 20. uri na Glav- nem trgu. Posebna novost letošnjih Turističnih dnevov pa bo predstavitev celjskega gospo- darstva. Na stojnicah bodo na- mreč na ogled in na prodaj iz- delki številnih celjskih po- djetij. Dnevi se bodo zaključili s proslavo ob dnevu slovenske samostojnosti na Glavnem tr- gu v petek ob 20. uri, kjer bo slavnostni govornik dr. France Bučar. T. CVIRN Poletje v Celju - knežjem mestu Celjski turistični dnevi '94 (od 17. do 25. junija 1994) Petek, 17. junij 1994 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Sobota, 18. junij 1994 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Nedelja, 19. junij 1994 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Ponedeljek, 20. junij 1994 17.00: Agropop na Glavnem trgu 18.00: Odprtje Celjskih turističnih dni na Glavnem trgu (nastopijo celjski knezi) 20.00: Šansoni Vite Mavric s pianistom Boru- tom Lesjakom v Hotelu Merx Torek, 21. junij 1994 10.00: Celje od prazgodovine do leta 4000 - srečanje Acija Pvmcerja, avtorja knjige Ča- sovna vrv, z učenci I. osnovne šole pred Pokra- jinskim muzejem 16.30: Otroški Živ-žav, Pozdrav poletju s Čuki na Glavnem trgu - sodelujejo vzgojno-varstve- ne ustanove in Občinska zveza prijateljev mladine Sreda, 22. junij 1994 od 10.00 do 17.00: Celjska zgodovina v muze- jih - dan odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju in v Muzeju novejše zgodovine od 10.00 do 17.00: Kulturni maraton folklor- nih, glasbenih skupin in godb na pihala na Glavnem trgu 11.00: Tiskovna konferenca ob izidu publika- cije Celjski knezi v Evropi, v Gostišču Stari grad 11.00: Komu so sijale prave zvezde - srečanje dijakov Gimnazije Center Celje z Milošem Mi- kelnom, avtorjem romana Veliki voz, v Bistro- ju Atrij na Glavnem trgu 1S.00: Pop design na Glavnem trgu 20.00: Živelo življenje, Luka De v izvedbi Pol- deta Bibiča v atriju Majolke Četrtek, 23. junija 1994 od 10.00 do 17.00: Celjska zgodovina v muze- jih - dan odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju in v Muzeju novejše zgodovine od 10.00 do 18.00: Revija narodne in zabavne glasbe pred Metropolom in na Glavnem trgu 20.00: Večer Mojmira Šepeta v hotelu Turška mačka 20.00: Javno TV snemanje zabavno-glasbene oddaje Karaoke na Glavnem trgu (TV Koper) 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Petek, 24. junija 1994 od 11.00 do 17.00: Ročk za mlade po letih in srcu na Glavnem trgu 19.00: Helena Blagne in Nočna izmena na Glavnem trgu 19.00: Maša Za domovino v farni cerkvi Sv. Danijela 20.00: Proslava ob dnevu slovenske samostoj- nosti na Glavnem trgu 20.30: Koncert celjskega orkestra Akord v dvorani Narodnega doma Sobota, 25. junija 1994 7.00: Maraton državnosti po obronkih celjske kotline v izvedbi Planinskega društva Celje - start pri AD Kladivar 8.30: Mednarodni konjeniški tvtmir v preska- kovanju ovir v Škofji vasi od 8.00 do 22.00: Dan odprtega Radia Celje na Glavnem trgu 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Nedelja, 26. junija 1994 9.00: Mednarodni konjeniški turnir v preska- kovanju ovir v Škofji vasi 21.00: Anton Novačan: Herman Celjski v iz- vedbi SLG Celje na Starem gradu Uspehi dijalcov Gimnazije Ceije V soboto, 11. junija 1994 je bila v Štihovi dvorani Cankar- jevega doma slovesna podeli- tev nagrad in priznanj najbolj- šim tekmovalcem v znanju tu- jih jezikov na državnih tekmo- vanjih, ki jih je v šolskem letu 1993/94 organiziralo Društvo za tuje jezike in književnost RS. Te tradicionalne slovesnosti so se tudi letos udeležili pred- stavniki tujih vlad, ki so vsi pohvalili visok nivo zneinja tu- jih jezikov slovenskih dijakov in izvrstni kulturni program, ki so ga v tujih jezikih pripra- vili predstavniki slovenskih gimnazij. Med njimi so se z dvema francoskima šansono- ma predstavili tudi dijaki Gimnazije Celje, Aleš Črnko in Jasmina Maček ob instrumen- talni spremljavi Alenke Čater in Simona Dvoršaka. Najboljših 15 iz vsake jezi- kovne skupine je dobilo priz- nanje in nagrade, mnogi tudi potovalne nagrade (tu je pred- vsem radodarna avstrijska vlada), med njimi je bilo kar 16 dijakov in dijakinj Gimna- zije Celje. To je vsekakor za- vidljiv uspeh, ki potrjuje viso- ko raven poučevanja tujih je- zikov in nadaljevanje tradicije Gimnazije Celje, ki je imela med svojimi dijaki že vrsto dr- žavnih prvakov in pripravila mnoge kulturne prireditve v tujih jezikih. Priznanja in nagrade so dobili: - za državno tekmovanje 93 iz angleškega jezika (1. tuji jezik) Andreja Verbuč (3. mesto), Sabina Les (4.) in Gk>ran Radič (14.), za državno tekmovanje 93 iz an- gleškega jezika (2. tuji jezik) Petra Kišek (3. mesto), Gabri- ela Prelog (4.) in Polona Ber- gant (6.), za državno tekmova- nje 94 iz angleškega jezika (1. tuji jezik) Tina Štokojnik (5. mesto) in Biserka Kišič (8.), za državno tekmovanje 94 (2. tuji jezik) Aurora Nassib (1. me- sto), Vida Čoki (4.), Tanja Pur- nat (4.), Anita Bah (6.), Mateja Žuraj (7.). Mentorice za angleški jezik so bile profesorice Damjana Rebek, Simona Žgeč in Urša Zdovc. Za vispehe na tekmovanju iz francoskega jezika sta dobili priznanje in knjižno nagrado Biserka Kišič (8. mesto) in Alja Sotlar (11.). Biserka Kišič je dobila tudi pohvalo za spis na evropskem tekmovanju Con- cours Europeen de langue francaise. Mentorja sta bUa profesorja Carmen in Slavko Deržek. Uspehe dijakov na področju tujih jezikov dopolnjujejo tudi drugi uspehi: 2. mesto Aleša Kopa in Iztoka Prislana na dr- žavnem tekmovanju iz kemije, zlato Cankarjevo priznanje Poloni Bergant, pohvala An- dreju Vodopivcu na državnem tekmovanju iz matematike, 3. mesto Tdena Kokliča na dr- žavnem tekmovanju iz fizike, uvrstitev Mladinskega pevske- ga zbora na Mladinski pevski festival v Celju, državne prva- kinje v rokometu in akrobati- ki, vrsta nagrajenih razisko- valnih nalog itd. Na te usp)ehe so dijaki in profesorji ponosni, saj uvrščajo Gimnazijo Celje med najboljše gimnazije v Slo- veniji. D. S. Zaenicrat vodi Jožef Hrastniic Po dveh tednih, ko smo preštevali glasove za osebnost meseca junija, zaenkrat vodi s 35 glasovi Jožef Hrastnik. Za njim je z 12 glasovi Tonček Ratej, na tretjem mestu pa s 6 glasovi Jelko Vidmar. Po štiri glasove sta zbrala Zvone Štorman in Milan Maurer, po tri pa Vida Zupane, Vinko Lavrinc in Tone Domik. Po dva glasova so zbrali Branko-Franci Naglic, Rolando Puš- nik, Boštjan Strašek, dr. Boris Kramžar, dr. Peter Lipovšek in Mdor Pečovnik. Po en glas pa so prejeli: dr. Janez Tasič, Pavli Platovšek, Ciril Vertačnik, Ida Brečko in Jože Horvat. Naj že zdaj napovemo tudi glasovanje na Radiu Celje, ki je, kot že običajno, zadnjo sredo v mesecu, to bo tokrat 29. junija. Pa še opravičilo vsem, ki ste bili ob koncu meseca maja izžrebani in čakate na majice. Trenutno jih namreč nimamo na zalogi, ta- ko da vljudno prosimo za razvimevanje. Ta- koj, ko jih dobimo, vam jih pošljemo po pošti na dom. Št. 24 - 16. junij 1994 10 Madžari gostovali na Frankoiovem Konec tedna so tri dni gostovali na Frankoiovem pevci mešanega zbora juž- nomadžarske elektrodistri- bucije »Erkel Ferenc« iz Szegeda. S tem so Madžari vrnili obisk frankolovskega zbo- ra v Szegedu. Madžarski gostje so si v teh dneh do- bro ogledali Celje z okoli- co. Seznanili so se tudi z delom celjskega Elektra kot največjim distributer- jem v državi. Za konec pa so imeli skupaj z domačim zborom še prijeten koncert v cerkvi Sv. Trojice na Goj- ki nad PYankolovim. Kon- cert je popestril že župnik iz Vitanja, ki je del niaše pripravil tudi v madžar- skem jeziku. Za to njegovo gesto so mu bili gostje še posebej hvaležni, domači pa zadovoljni saj so s tem presenetili prijatelje. V prvem delu koncerta je nastopil domači moški zbor pod vodstvom prof- . Marjana Lebiča. Zapeli so prijetno, polno in občuteno kot ta zbor zna že vrsto let. Močno pomlajen zbor kaže s tem tudi stalni vzpon, ki ga poslušalci lepo spreje- majo. V drugem delu pa so nastopili gostje pod vod- stvom prof. dr. Mihalke Gyorgya. Ta delavski zbor seveda ni tako kvaliteten kot je še kakšen, ki ga vodi dr. Mihalka. Vendar pa so pevke in pevci z občuteno izbranim programom nav- dušili poslušalce. Bramso- va Uspavanka je bila višek izvajanja zbora, ki se je za to priložnost še posebej pripravil. Okolje v katerem so nastopili in srečanje s prijatelji je omogočilo, da so pevci pokazali vse kar zmorejo. Zato je tudi druženje do- mačih in gostujočih pevcev v poznih večernih urah v domačem gasilskem do- mu pokazalo, da pesem ne pozna meja. Ob zvokih do- mačega »frajtonarja« so se razživeli in si obljubili, da se kmalu spet srečajo. M. BRECL Rad imam Celje V okviru Turističnega ted- na, ki bo v Celju prihodnji te- den, so v Barflyu pripravili niz prireditev pod skupnim naslo- vom »Rad imam Celje«. Prva prireditev, ki so jo po- imenovali The swinging poli- citians, bo že v soboto, 18. ju- nija, na njej pa bo nastopil Ja- nez Goršič s prijatelji, kot po- sebni gost pa se bo predstavil še bivši minister za ekologijo RS, Miha Jazbinšek. V nedeljo, 19. junija, bo od šestnajste do dvaindvajsete ure v Barflyu odprt ročk bolšjak - boljši seje- me za plošče, CD-je in ostalo ročk opremo. V ponedeljek, 20.jimija bo v Barflyju večer slovenske ročk poezije, v to- rek, 21. junija koncert, posve- čen staremu celjskemu rocku (nastop skupine The Young Ones), v sredo bo večer esejev, ki obravnavajo ročk in položaj Od prejšnjega četrtka do nede- lje so bile v Barflyu kar tri večje prireditve; ob sobotnem koncertu italijanske skupine Sambax in nedeljskem večeru, na katerem se je predstavil dalmatinski kantavtor Neno Šimunič, je v četrtek barflyev- ske vesoljce še posebej razve- selil Kamilo Lorenci, ki je s pomočjo Štoparskega vodni- ka po Galaksiji občinstvo po- peljal v čas, ko bomo Zemljani ostali brez našega planeta... le-tega v našem mestu, hkrati pa bo tudi predstavitev raz- glednice, ki so jo v Barflyu iz- dali kot prispevek k turistični promociji Celja. Četrtkov ve- čer bo posvečen mlademu celj- skemu rocku (nastopili bosta vojniška skupina Bend 501 in celjska obetavna najstniška skupina Nefra), v petek, 24. ju- nija pa vas Barflyjevci vabijo na veliko ročk veselico, ki bo trajala vse do jutra. Ekipa Barflya, ki se že sko- raj dve leti aktivno vključuje v družabno in kulturno življe- nje v Celju, v večji meri pa je ena izmed glavnih nosilk le- tega, torej ponovno dokazuje, da naše mesto nima več naziva »nu-tvo« in da so tudi mladi v Celju našU nekaj zase. Boštjan Volf, predstavnik za stike z javnostjo Barflya, je ob tem povedal: »Ker naše mesto ljubimo, smo pripravili pester in raznolik program, s katerim smo zajeli segment ročka in njegovega položaja v Celju. Na naše prireditve vabimo vse Ce- ljane, še posebej pa tiste, ki jim ročk nekaj pomeni.« Organizatorje prireditve »Rad imam Celje« pa je razo- čaral organizacijski odbor za izvedbo Turističnih dnevov: »Odbor smo zaprosili za sofi- nanciranje programa, ki je bil prej zastavljen še bolj pestro, vendar nam žal niso odredili nobenih sredstev. Mi bomo program vseeno izvedli, žalo- sti pa nas dejstvo, da več kot sto trideset prireditev, med katerimi jih je bilo dvajset na mednarodnem nivoju, očitno ni dovolj velika referenca za finančno pomoč pri izvedbi programa. Organizacijskemu odboru želimo uspešno izved- bo ostalih prireditev, vztrajali pa bomo na tem, da po konča- nem turističnem tednu javno objavijo, kako so se delila sredstva za izvedbo programa, kdo vse jih je dobil in v kakšni višini,« je povedal Boštjan Volf. Toliko torej o podpiranju kulturnih dejavnosti v Celju. Sicer pa: vse napovedane pri- reditve, ki bodo prihodnji te- den v Barflyu, se bodo pričele ob dvaindvajsetih, vstop na vse (razen na prvo) pa bo prost. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER ZAPISOVANJA Citatološica zgibanica Piše: Tadej Čater Pravzaprav ni nikakršno naključje, da je predstava Emila Hrvatina Novi Organon padla ravno v čas, ko v Slove- niji gostuje eden najbolj vpliv- nih evropskih plesno-gledali- ških ustvarjalcev Jan Fabre. Hrvatinovo odlašanje s premi- era, ki smo ga mnogi razumeli kot nerazumljivo početje, saj premierno predstavljati nov »štiklc« sredi junija, ko tako- rekoč že vse diši po poletju in je v dvoranah prav neznosno zadušljivo, res ni najbolj mo- dro, se je izkazalo kot sila plodno; prvič, svojo predstavo je umestil v kontekst sodobne- ga flamskega plesno-gledali- škega izraza in drugič, uspel je opozoriti tako na konceptual- no kakor na vsebinsko in sploh estetsko zavezanost belgijski plesni izkušnji. Hrvatin je skratka uspel iz dveh pred- stav, iz svojega Organona in Fabrove Na drugi strani časa, narediti eno oziroma še več, dve predstavi je združil v eno in s tem minimaliziral Fabro- vo gostovanje in - nasprotno -povzdignil lastno produkcijo. Z drugimi besedami; gladali- ška sezona 1993/94 se je na Slovenskem s tem dvodelnim dogodkom, če tako rečemo, zaključila karseda bleščeče; brez vsakega glamourja in ve- likih besed, zgolj z umestitvijo slovenske aktualne produkcije v prostor in čas, ki ga po pra- vici že od nekdaj zaseda - v evropski plesni-gledališki okvir, ki za razliko od literar- nega ne pozna iredentizma »mittel Europe« ali »vzhodnih postkomunističnih izkušenj« in na drugi strani »zahodne potrošniške soap produkcije«. Sicer pa Fabrovo gostovanje nima le mednarodnega pome- na; znotraj nacionalnega ples- no-gledališkega trenutka je prišlo do razkritja, ki je neka- ko podobno tistemu Grumove- mu, ko se v mesto Gogi po ne- kaj letih znova prikaže »iz- gubljena« Hana in s svojo po- javnostjo, s svojim vplivom, če hočete, nehote razkrije vso ek- sistencialno zaveso tega malo- meščanskega mesteca. V Fa- brovem primeru seveda ni ta- ko hudo. Ker je Na drugi stra- ni časa, kakor se predstava na- slavlja, kolaž vseh njegovih dosedanjih produkcij (vključ- no s Steklom v glavi bo iz ste- kla in Močjo gledališke noro- sti, ki smo ju pred leti že lahko videli tudi na naših odrih), ne- ke vrste citatološka zgibanka, ki črpa iz lastne zgodovine, je torej toliko bolj očitno od kod recimo Hrvatinu, Pograjcu, Živadinovu, Peljhanu, Repni- ku, itd. določeni elementi, ki smo jih opazovali v njihovih predstavah. Gre jasno za Fa- bra. Za njegov vpliv, za citira- nje njegovih predstav, ki se je tokrat sprevrglo celo v avtoci- tat, s čimer je bila podrta meja med avtorstvom in avtorita- tivnostjo. Če je bila še nedavno slovenska zavezanost flamske- mu koreografu in režiserju razpoznavna skozi obliko cita- ta (avtoritativnost), se je to- krat, po predstavi Na drugi strani časa, izkristalizirala in postala avtorski pogled na so- dobno evropsko plesno-gleda- liško produkcijo. S tem, ko je avtor, torej Fabre, priklical lastno avtoriteto, jo je tudi iz- ničil. Z njo pa tudi avtorstvo. Postmodemistično skliceva- nje na avtoriteto je bilo torej preseženo oziroma drugače; tik ob koncu letošnje sezone smo tudi v Sloveniji na naj- boljši možni način uspeli pre- stopiti mejo, ki nas je še zadr- ževala v postmodemističnih okvirih in se prestavili tja, ka- mor slovenski ples in sloven- sko gledališče tudi sodi - vpostnukleamo sfero. Žal pa je bila ta meja prestopljena zgolj gledališko, zakaj realno še vedno nismo preživeli niti modernizma. Knliga za en mah Nov roman Igorja Karlovška Prejšnji četrtek je Cankarje- va založba predstavila v Slo- venskem ljudskem gledališču v Celju najnovejši roman Igor- ja Karlovška z naslovom Ro- doljub, zmes političnega, kri- minalnega, vohunskega in lju- bezenskega romana. Z Igorjem Karlovškom, po rodu Celjanom, ki je v sredini sedemdesetih let ostril svoje literarno ustvarjanje v zname- nitih gimnazijskih Brstičih, je prijetno kramljal urednik Cankarjeve založbe Andrej Blatnik. Poudaril je, da smo s Karlovškovim Rodoljubom Slovenci končno dobili roman, kakršne smo doslej prevajali iz tuje literature. Je zmes žanrov, ki so blizu bralcem, pa tudi vizualnim medijem, saj Rodo- ljub kar kliče po scenariju za film. Čeprav je Igor Karlovšek napisal omenjeni roman v pre- hodu iz leta 1991 v 1992, se usoda njegovih literarnih ju- nakov, za katere avtor trdi, da ni imel vzorov iz realnega živ- ljenja, neverjetno natančno ujema z osebnostmi iz stvarne- ga življenja slovenske politič- ne scene. Gre namreč za odsta- vitev obrambnega in notranje- ga ministra, za afero z orožjem in za vlogo tajnih služb. V ro- manu se prepleta več zgodb hkrati, kar pisatelj rad poče- nja, kot je dejal v pogovoru. Stilna značilnost Rodoljuba - ime romana je ime obramb- nega sistema, ki naj bi branil ranljivo slovensko nebo, na- mesto ameriškega patriota - je v izrednem fabuliranju doga- janja, kratkih in jedrnatih stavkih. Odkrivajo nam dobrš- no mero avtorjevega — avtor je po poklicu diplomirani prav- nik - poznavanja tudi naravo- slovnega področja, delovanja vojaške in policijske struktu- re, ne manjka pa mu besedne- ga zaklada tudi pri opisovanju ljubezenskih scen. Te mestoma že mejijo na šablono, kakršno poznamo pri tujih popularnih piscih tovrstnega žanra ali žanrov. Igor Karlovšek je svoj prvi roman napisal leta 1977, ven- dar je izhajal v nadaljevanjih, prvega v knjižni obliki pa mu je izdala Prešernova družba leta 1987 z naslovom Bazen, a je doživel usodo neopaznega dela. Slovenci smo dobili z Rodo- ljubom zanimivo knjigo, na moč bralno, kar v enem mahu je užitna. Avtor pa bo letos izdal še dva romana, in sicer enega z naslovom Klan, opisu- je pa sedaj aktualne procese lastninjenja oziroma primere divjih privatizacij, o drugem pa ni govoril, ker je tako ob- ljubil uredniku. Doslej je na- pisal tudi več scenarijev za film, a še niso realizirani, ker menda zahtevajo predrage iz- vedbene projekte. DRAGO MEDVED Koncert APZ Celje Minuli petek je v Narodnem domu v Celju imel svoj redni letni koncert Akademski pevski zbor Celje, ki ga vodi Sonja Pavlic Čendak. Tokrat so repertoar namenili spletu slovenskih in tujih narodnih pesmi in njihovih priredb. Foto: EDO EINSPIELER Zaključna produkcija V petek, 17.junija 1994 ob 18. uri bo v Narothiem domu v Celju zaključna produkcija skupin Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefano- vič-Erjavec. Predstavile se bo- do: skupina Či či do (3 do 5 let). Metuljčki (5 do 7 let). Packa (7 do 9 let). Forum B (10 do 14 let) in Forum A (15 do 19 let). Nastop bo prikaz celoletne- ga dela na področju sodobnega plesa, od prvih plesnih kora- kov najmlajših, pa do zahtev- nih plesnih kreacij starejših plesalcev. Sicer pa mladi ple- salci to sezono zaključujejo ze- lo uspešno. Na republiškem srečanju plesnih skupin Sredi prostora 93 je skupina Forum A dobila vrhunske ocene za iz- vedbo koreografije Camera obscura (v koreografiji Save Malenšek), ob koncu sezone pa se je uspešno predstavila ob- činstvu z novim projektom »7+5«. Mlajša skupina Forum B pa je s številnimi gostovanji pri nas in v tujini s plesno humo- resko Krava v cirkusu (čez 70 izvedb), ki je postala prava uspešnica Plesnega fonmia, doživela nepozabne aplavze in uspehe. Št. 24 - 16. junij 1994 n 25. Slovenski pevski tabor Šentvid pri Stični v nedeljo, 19. junija bo tra- dicionalni dan za slovenske zborovske pevce - iz vseh kra- jev tostran, pa tudi onstran meje se bodo napotili v gosto- ljubno vasico Šentvid pri Stič- ni, se zbrali na športnem igriš- ču osnovne šole Ferdo Vesel in skupaj zapeli šopek pesmi. Le- tos bo to že petindvajsetič in to četrtstoletno navado, ki je po- stala že pravo zborovsko ro- manje, bodo pevci tokrat pro- slavili z napitnicami, ki jih v naši pevski literaturi ne manjka. Sodelovanje domače folklorne skupine, pihalnega orkestra Slovenske policije, pa Poldeta Bibiča, ki bo s primer- no besedo še prispeval k vzdušju (scenarij prireditve je tokrat zasnoval Stane Pe- ček), strokovno vodstvo diri- gentov Milivoja Šurbeka in Igorja Švcire - to so dovolj vab- ljivi razlogi, zaradi katerih bo- do pevci radi prišU v Šentvid, - njihovi domači »navijači« pa si bodo neposredni prenos pri- reditve tudi radi ogledali. Nov kluhski center Dvajset let knjižnega kluba Svet knjige V dvajsetem letu delovanja odpira knjižni klub Svet knji- ge nov klubski center v Lin- hartovi ulici v Celju v četrtek, triindvajsetega junija. V prvih dvajsetih letih svo- jega življenja človek najprej z negotovimi, nato vse bolj čvrstimi koraki stopa po svoji začrtani poti. Večina ljudi v teh letih že konča šolanje in se z velikim elanom poda na svojo življenjsko pot. Knjižni klub Svet knjige je dvajsetletnik, saj je pričel s svojim rednim delovanjem v 1974 letu. Prej je poskusno deloval tri leta. Prvo leto je negotovo, a odločno zakorakal po svoji poti. Že takrat se je v knjižni klub včlanilo 8438 članov, od katerih jih je do da- nes klubu ostalo zvestih kar 1810. V naslednjih letih je klub beležil strmo rast član- stva. Danes je v klub včlanje- nih kar 110 tisoč članov, torej je član knjižnega kluba že vsa- ka peta slovenska družina. Člani knjižnega kluba so že od vsega začetka izbirali med precejšnjim številom knjig. Prvi čmo-beli katalog je po- nudil kar 110 naslovov. Seda- nji barvni katalog velikega formata obsega več kot petde- set strani, ponuja petsto knjiž- nih naslovov in poleg knjig še mnogo drugih stvari: CD ploš- če, video kasete, družinske igre, izdelke za dom in dru- žino. Kataloška prodaja se je iz- kazala za zelo uspešno, vendar so bili potrebni tudi klubski centri. Čar kupovanja knjig je tudi v brskanju po knjigami in listanju knjig. V začetku je klub imel klubski center samo v Ljubljani, počasi so se mu pridružili klubski centri tudi drugod po Sloveniji. V Celju smo dobili klubski center v le- tu 1978 v delu knjigarne Mla- dinske knjige v Stanetovi uli- ci. Člani so zelo radi prihajali v ta klubski center, saj so po- leg pestrega izbora knjig iz ka- taloga bili deležni tudi prijaz- nega sprejema in korektne po-> strežbe. V majhnem klubskem prostoru se je tako vsak dan, še najbolj pa ob obveznih da- tumih nagnetlo toliko kupcev, da so stali kar v vrsti. Od tretjega četrtletja jubi- lejnega leta knjižnega kluba bo drugače. Klubski center v Celju se bo preselil iz majh- nega prostora knjigarne Mla- dinske knjige v svoje lastne, večje prostore. Tako bo 30 ti- soč članov z našega, celjskega območja kupovalo knjige v lepšUi, modernejših prosto- rih. Klubski center bo tako po- stal pravi klub. Tu se bodo čla- ni kluba lahko srečevali, ku- povali ali samo prelistavali se- bi najljubše knjige. Zato ste vsi, člani ali nečlani vabljeni na otvoritev novega klubskega centra, ki bo v četr- tek, 23.6. ob 19. uri pred zgradbo na Linhartovi 5. Pri- peljite s sabo tudi svoje prija- telje, skupaj boste preživeli prijeten in zabaven poletni ve- čer poln presenečenj. Z vsako knjigo odpremo nov svet! ZLATKA MIRNIK PRIREDITVE H|^^^^Ql e d a liš č e Na celjskem gradu bodo jutri, v petek in soboto ob 21. uri za izven uprizorili Hermana Celjskega, ki ga je režiral Franci Križaj. o n c e rt i V avli Zdravilišča Laško bo drevi ob 20. uri koncert pevskega zbora Tim Laško. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob 20.30 koncert Ženskega pevskega zbora Zdravilišča, ki ga vodi Mihaela Pihler. Jutri, v petek, ob 20.30 bo v Razstavnem salonu koncert godalnega kvarteta CoUegium musicum iz Maribora, v torek ob 20.30 pa v Kristalni dvorani koncert vokalne skupine Canticum, ki jo vodi prof. Jožeta Fvirsta. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo v ponedeljek ob 20. uri koncert orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik. V celjskem Kljubu bo v soboto ob 22. uri koncert skupine Ower- flow iz Koprivnice. V Zdraviliškem domu na Dobrni bo drevi ob 20. uri letni kon- cert Moškega pevskega zbora KUD Kajuh Dobrna, ki ga vodi Emil Lenarčič. a.z s ta. v e V knjižnici v Šentjurju je na ogled spominska razstava slikar- skih del-monotipij Darinka Plevnika. V razstavišču Rudnika lignita v Velenju razstavlja do 8. julija svoja dela slikar Milan Todič. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je odprta razstava likov- nih del učencev osnovnih šol občine Žalec, ki je posvečena mednarodnemu letu družine. V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra Čemeta. V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu je na ogled razstava z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike. Odprta bo do konca junija. V trgovini in galeriji Radeče papir v Radečah razstavlja grafike akademski slikar Polde Oblak. V kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju razstavlja slike Branko Korez. V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bodo v četrtek, 23. jimija, ob 18. uri odprli razstavo fotografij iz obdobja 1930- 1970 šmarskega fotokronista Slavka Ciglenečkega. V galeriji sodobne umetnosti razstavlja Marko Kovačič. Raz- stava nosi naslov Naprej v preteklost, na ogled pa bo do sobote. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo ilustracij Ančke Gošnik-Godec, Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do jutri, petka še ogledate razstavo učencev Steklarske šole iz Rogaške Slatine. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Gora 1953, avtorja Jožeta Baršija. Na ogled bo do sobote. V hotelu Merx do konca jimija razstavlja likovna dela Stjepan Vrbanič. V Zdravstvenem domu Celje si lahko do 30. junija ogledate samostojno razstavo olj Danice Ben-Gala. V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju ima do konca tega meseca na ogled razstavo likovnih del, slikarka Jana Dobrajc. V restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela Ivan Štancer. V tovarni Etol v Škofji vasi si lahko do konca jtmija ogledate razstavo del Stanka Makuca. ^^^|HQ i m o Celje: Union od 16. do 22.6. ob 17.,19.in 21.uri ameriški film Gola pištola; Mali Union 16.6. ob 20. uri ameriški film Nak- ljučni junak, od 17.6. dalje ob 20. uri pa ameriški film Som- mersby; Metropol do 20.6. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Aljaska v plamenih, ob 20.30 pa ameriški film Schindlerjev seznam, od 21.6. dalje ob 16.30 ameriški film Beethoven 2, ob 18.30 in 20.30 pa ameriški film Usodni val. Kino Žalec 17.6. ob 20. uri ameriški fibn Nune pojejo, 18.6. ob 20. mi in 19.6. ob 18. in 20.15 pa ameriški film Philadelphia. Kino Rogaška Slatina 17. in 18.6. ob 18. in 20. uri ameriški film Free WiUy. Kino Dobrna 17.6. ob 19. uri in 19.6. ob 19. mi ameriški film Willy. Knjižnica Laško vabi v soboto ob 17. uri, na ogled marijagra- ških fresk, kamor vas bo popeljal doc. prof. Miloš Rybar. V ponedeljek ob 19. uri, pa pripravljajo srečanje s prof. Francem Puncerjem, avtorjem znanstveno-fantastičnih knjig. Na ploščadi Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, nastop folklorne skupine iz Dobrne in moškega pev- skega zbora pod vodstvom Emila Lenarčiča. V soboto pa bo tudi sreČEinje krajanov in gostov, ki ga bo spremljal športni in kul- turni zabavni program. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo v torek ob 18. uri predstavitev knjige Vemerus. To je najnovejše delo celj- skega pisatelja prof. Acija Pimcerja. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek, ob 18. uri zaključna produkcija skupin Plesnega fortuna Celje pod vodstvom Goge Stefanovič-Erjavec. Svoje celoletno delo bo predstavilo pet sku- pin: Či či do. Metuljčki, Packa, Forum B in Forum A. Korezova razstava Do 23. junija bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Na- potnik v Velenju na ogled raz- stava mariborskega umetnika Branka Koreza, ki se pred- stavlja s svojimi slikarskimi deU. Likovni opus Branka Kore- za je domači javnosti relativno manj znan, kar pa je seveda povsem razumljivo, saj gre za avtorja, ki sodi v generacijo, rojeno sredi šestdesetih let, sam pa še študira kot absol- vent na Akademiji za likovno mnetnost v Ljubljani. Tokrat- na razstava je že njegova četr- ta in nam prikazuje ustvarjal- no kontinuiteto z njegovimi prejšnjimi deli. Korezovo sli- karstvo je umeščeno v likovni koncept, kjer dominirajo ne- predmetne, abstraktne forme, ki na platnu tvorijo avtono- men estetski organizem. Oblike, ki nastajajo pod sli- karjevim čopičem, so primar- no zavezane sami notranji di- namiki slike in imajo določene korelacije s stvarnim okoljem, predvsem skozi govorico občih simbolov. Ti gledalca priteg- nejo skozi oblike, ki so lahko vodene z geometrijsko statiko, npr. s pravokotnimi ali trikot- nimi liki, avtor pa je naklonjen tudi bolj nezavezujočim or- ganskim variacijam, ob kate- rih lahko dobimo asociacije tudi na kakšne povsem kon- kretne motive, denimo člove- ško figuro. Seveda pa so ob njegovih slikah možnosti za interpretacijo celotne kompo- zicije oziroma njenih posa- meznih enot precej odprte in gledalcu je pravzaprav ponu- jeno predvsem izhodišče v ka- terem lahko s precejšno svobo- do išče točke zbliževanja z vsebinskim in estetskim kon- ceptom posamezne slike. Za razliko od njegovega in- teresa za razgibane formalne sheme, pa kaže večjo zadrža- nost na področju barv, kjer se predvsem odloča za nekoliko bolj zamolkle, nevsiljive tone ter niansiranje določene barve iz svetlejše v temnejšo kvalite- to. Poleg vseh realnih vpetosti slikarstva Branka Koreza v okvirje sodobne abstrakcije je pri njem razvidna težnja k samosvojemu likovnemu izrazu ter projeciranju osebne mitologije v slikarstvo, pri če- mer dosega zanimive rezultate in ustvarja tehtno osnovo tudi za nadaljni razvoj. BORIS GORUPIC Živalske zgodbe 9. in 10. junija so dijakinje tretjega letnika celjske srednje vzgojiteljske šole (Gimnazija Celje Center - program vzgoji- telj predšolskih otrok) izvedle predstavo »Živalske zgodbe«, v kateri so s plesom, besedo, glasbo, kostumi in sceno ugle- dališčile slovenske basni. Projekt je nastajal nekaj mesecev v okviru predmeta »plesna vzgoja« in je bil za di- jakinje izziv povezovanja znanj vseh umetniških podro- čij programa šole. Predstavo s tremi ponovitvami so si v Harleldnovi dvorani na Gimnaziji Celje Center ogle- dali otroci vrtcev Anice Čeme- jeve in zaključen krog povab- ljenih. Predstava je uspela, na- stopajoče dijakinje pa si po- dobnega ustvarjanja še želijo. ANA VOVK PEZDIR Produkcija Hariekinove šole V sredo, 22. junija bo ob 19. uri v dvorani celjskega Na- rodnega doma letna produkci- ja plesalcev Hariekinove šole za plesno vzgojo, klasični ba- let in sodobni ples. Predstavili se bodo najmlaj- ši predšolski otroci, mali in mlajši šolarji, intenzivna sku- pina, drugi razred programa klasičnega baleta in mladin- ska skupina Akt; kot gostje se bodo predstavili tudi učenci sodobne plesne vzgoje šentjur- ske glasbene šole. Program bo zelo raznovrsten, od prepro- stega plesnega poigravanja najmlajših do ustvarjanja predstave z malimi šolarji in mlajšimi osnovnošolci (»O ža- bicah in rdečih kapicah«), uvajanja četrte generacije v program nižje baletne šole, predstavitev tretje generacije učenk drugega razreda nižje baletne šole, predstavitve raz- novrstnih izraznih možnosti Akta, mladinske skupine so- dobnega plesa, avtorskih izpo- vedi plesalcev in koreograf- skih začetkov plesalke Nataše Bervar, dolgoletne članice Ak- ta, zadnji dve leti pa tudi ple- salke mariborskega plesnega teatra Aldea. Produkcijo je pripravila Ana Vovk Pezdtr, koreografinja in plesna peda- goginja. A. V. Pevci še nimajo počitnic! v okviru prireditev Tiuističnih dnevov v Celju se bo v sredo, 22. junija na Glavnem trgu s koncertom predstavil tudi Moški pevski zbor Svoboda iz Zagrada. Zbor že 18 let združuje ljubitelje petja. V njem zdaj pod strokovnim vodstvom Matjaža Železnika poje 25 pevciev. Prostor Za vaje so našli v polulski osnovni šoli, kot sponzor pa jim je priskočil na pomoč zasebnik Zvonko Perlič, eden od ustanoviteljev tega zbora. Letošnjo uspešno sezono, v kateri so pripraviU precej nastopov, bodo zaključili z že omenjenim koncertom na odprtem odru Glavnega trga in z nasto- pom ob dnevu osamosvojitve v domači krajevni skupnosti. N. K. Št. 24 - 16. junij 1994 12 Ise več pomoči potrebnih Šentlurlu o prlzaHevanllh Rdečega križa Na vrata šentjurske pisarne Rdečega križa trka vse več po- moči potrebnih občanov, so med drugim povedali na pro- gramsko-volilni skupščini Ob- močne organizacije RKS Šent- jur. Pripravili so jo pretekli te- den, med prvimi na našem ob- močju, na njej pa so spregovo- rili o delu organizacije, ki jo sestavlja devet krajevnih or- ganizacij in ima 2500 članov. Socialna problematika je vedno bolj pereča. Lani so po- magali 650 občanom, letos jih je zaprosilo za pomoč zgolj iz mesta in najbližje okolice že 70. RazdeliU so za 20 tovornja- kov oblačil, 14 ton moke, nad tristo prehrambenih paketov, blizu sto zavitkov s higienski- mi potrebščinami ter drugo pomoč. Ker pa se tudi njihove zaloge zmanjšujejo, so bile ko- ličine letos manjše. V občini so lajšali tudi stiske dvajsetih preostalih beguncev. Na lan- skih treh krvodajalskih akci- jah je darovalo kri približno petsto krvodajalcev. Letos so pripravili že dve akciji, na Planini ter v Slivnici, načrtu- jejo pa še štiri. VeUko zanima- nja je za tečaje prve medicin- ske pomoči za bodoče voznike, lani jih je opravilo približno 500 kandidatov, prav tako pa pripravljajo tečaje za pomožne bolničarje za potrebe civilne zaščite. V šentjurski Območni organizaciji pa so še posebej zadovoljni z dejavnostjo veči- ne pomladkov RK. Ob letoš- njem tednu Rdečega križa so Na skupščini so najbolj priza- devnim aktivistom podelili priznanja območnega odbora RK. Predsednik dr. Štefan Ti- sel jih je izročil Faniki Drame iz Loke pri Žusmu, Silvu Lev- cu s Planine, Olgi Zabukošek s Ponikve, Justini Romih z Dobja ter Veri Kokošar iz Slivnice in Mojci Narat s Pla- nine. Izrekli so tudi več ustnih pohval. v šolah pripraviU vrsto pogo- vorov in predavanj, med po- mladek pa sprejeli 286 novin- cev. Na skupščini so poročali tudi o tem, kako poteka neke vrste poizvedovalna dejavnost RK, kamor spada vzpostavlja- nje pisemskih stikov beguncev s svojci na vojnih območjih. Potem ko so se pogovorili o programskih usmeritvah v prihodnjem obdobju, so sprejeli še statut, ki je usklajen z novo organiziranostjo RKS, ter opravili volitve. Za pred- sednika šentjurske območne organizacije RKS so znova iz- volili dr. Štefana Tisla, kirur- ga v celjski bolnišnici, za pod- predsednico šentjursko medi- cinsko sestro Dušanko Pešak, za sekretarja pa potrdili Slav- ka Slejka. Srečanje starejših občanov V krajevni organizaciji Rde- čega križa Rimske Toplice smo pripravili srečanje starejših občanov. Obiskali in povabili smo vseh 99 krajanov, ki so starejši od 75 let. Vabilu se je odzvalo le 38 povabljencev, ostalim je slabo počutje preprečilo snidenje s starimi znanci, posredi je bi- la tudi nesreča in bolezen. V teh letih, so ugotavljali v po- poldanskem klepetu, se hitro spreminja njihovo počutje in to jih vznemirja in skrbi. Od- daljenim krajanom je težko priti v dolino (do zdravnika. v trgovino, cerkev...), zato so bUi srečanja še toliko bolj ve- seli. Veliko so se pogovarjali o težavah v jeseni življenja, kot so slab sluh, pešanje vi- da... in izmenjavali so si mne- nja o kvaliteti ortopedskih pripomočkov ter o tem, kako priti do njih. Za prijetno počutje je s kul- turnim programom in popol- danskimi mtizikanti poskrbela Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice. Po kosilu so se ob kozarčku razigrano za- vrteli in zapeli. M. Š. Brezpiačno ic zasebni gineicoioginji Zasebna ambulanta za ženske, ki jo je lansko jesen v Stanetovi 27 v Velenju odprla mag. Dušica Glušič, specialistka za ginekologi- jo in porodništvo, je do ne- davnega delovala kot sa- moplačniška ordinacija. S 1. junijem pa deluje pod enaldmi pogoji kot ordina- cije v zdravstvenih domo- vih ali bolnišnicah, kar po- meni, da pacientkam z zdravstvenim zavarova- njem storitev ni več treba plačevati. Poleg razširjenih gine- koloških, porodniških in ultrazvočnih pregledov opravlja ambulanta še pre- glede dojk na osnovnem specialističnem nivoju in je še vedno edina tovrstna za- sebna ordinacija na našem območju. S 1. jvmijem je tudi spre- menila delovni čas, tako da je odprta ob ponedeljkih in torkih med 7. in 12. uro ter med 14. in 16. uro, ob sre- dah med 13. in 18. uro, ob četrtkih in petkih pa med 7. in 13. uro. TC Pet zlatomašniifov na Vransicem Ni prav veliko duhovnikov, ki dočakajo zlato mašo, zato je ta jubilej še toliko bolj drago- cen. Tega so se zavedali tudi na Vranskem, kjer so v nedeljo počastili kar pet zlatomaš- nikov. Slovesnost je bila namenje- na predvsem Karlu Pečovniku in Rudiju Ropasu, ki sta do- mačina, medtem, ko so zlato- mašniki Martin Belej iz La- škega, Jaka Fideršek iz Lo- vrenca na Pohorju in Jože Vo- grin iz Jakoba na Dravskem polju somaševali, saj je vseh pet skupaj študiralo, bilo po- svečenih in bralo novo mašo. Kari Pečovnik je takoj po mašniškem posvečenju odšel na Koroško, od tam pa v Ame- riko, kjer je dočakal tudi upo- kojitev. Skupaj z njim je tam služboval tudi Jože Vogrin ter zlatomašnik Rudi Ropaš, ki je večji del svojega službovanja opravil v Avstriji, zadnja lepa pa v Jurkloštru in Planini, kjer se je pred leti upokojil, sedaj pa živi na Vranskem pri svoji sestri. Vseh pet zlatomašnikov je še krepkega zdravja, edini so si, da je duhovniška služba lepa, zna pa biti tudi težka in polna odrekanj. Vsi še v krajih svojega bivanja opravljajo službe božje in so v pomoč župnikom. Slovesnosti se je udeležilo toliko vernikov, da je bila cerkev na Vranskem pre- tesna. Zlatomašni pridigar je bil Vlado Rutar, vse niti slo- vesnosti pa je držal v rokah domači župnik, Jože Turinek. Na sliki od leve proti desni: Karel Pečovnik, Martin Belej, Jože Vogrin, Jaka Fideršek in Rudi Ropaš. T. TAVČAR Kam na bazen? Topli sončni dnevi že privabljajo v Terme Zre- če čedalje več gostov, v poletni sezoni pa priča- kujejo množični obisk. Da bi se izognili gneči ob bazenih vsaj ob vikendih, pripravljajo zreški turi- stični delavci za svoje go- ste posebno ponudbo pri- reditev na Rogli, ki so jih poimenovali »veseli vi- kend«. Z zabavnimi in športno-rekreaci j skimi prireditvami želijo na ta način pritegniti goste iz doline na Roglo, pravi njihov predstavnik Dam- jan Pintar. Okrog 25. junija pa bo odprt tudi bazen v Slo- venskih Konjicah. Tre- nutno ga še obnavljajo in popravljajo, dvigniti mo- rajo vse ploščice in nane- sti še plast vodotesnega betona, že ta teden pa bo- do začeli s polnjenjem. Tudi letos lahko zvesti obiskovalci bazena kupi- jo sezonsko vstopnico. Cena karte za odrasle je 6000, za otroke do 14 let pa 3000 tolarjev. Proda- jajo jih v Marketu Fink v Slovenskih Konjicah. B. Z. Si(oraJ 2000 novih piavaicev v šolskem letu 1981/82 je Celje kot prvo v Sloveniji začelo z organiziranimi plavalnimi tečaji za predšolsko populacijo, hvalevredna akcija pa je kmalu postala vzor za druga središča in dobila številne posnemovalce. Predlani se je akcija razširila še na nadaljevalne tečaje za drugošolce, tako da je letos v desetume tečaje vključenih okoli 2000 bodočih prvošolcev celjske občine, učencev 2. razredov, športnega razreda na OŠ Hudinji, šole za begimske otroke ter nekaterih višjih oddelkov, ki so bih sprva zaradi prostorske stiske izvzeti iz nadaljevalnih tečajev. Starši otrok za nemoten potek pedagoškega procesa v treh obrokih participirajo slabo polovico realne cene (za predšolske otroke 1500, za osnovnošolce pa 1000 tolarjev), preostali delež pa pokrije občinski proračim za šport. Foto: EDO EINSPIELER Št. 24 - 16. junij 1994 131 PRI ZVESTIH J54AROČNIKIH S pesmijo v 90. leto Amallla Skamen prebira Novi tednik že štirideset let Pred davnimi desetletji je prišla Amalija Skamen iz rodnega Kalobja služit v Celje. Na sosednji kmetiji, ki stoji danes na robu mesta, tam, kjer se končajo bloki v Novi vasi, je spoznala Ivana in po nekaj letih sta se vzela. Veliko lepega, pa tudi težkega, sta preživela skupaj. Danes ima Malčka 90 let, Ivana že več kot dve desetletji ni več, ostali pa so otroci, vnuki in pravnuki. In Novi tednik, ki ga je že od nekdaj rada prebirala. Kmetija, ki še danes preživlja družino, je velika 6 hektarov. Na svoji zemlji pridelajo skoraj vse, kar potrebujejo, zraven pa zredi- jo nekaj glav živine. Stanovanjska hiša prav v teh dneh dobiva novo podobo, saj so jo dozidali in obnovili fasado. Pretesna je po- stala, saj v njej biva že četrta generacija Skamnovih. Najstarejši sin Ivan je ostal do- ma in priženil Golhlebovo Marico s Hudi- nje, hčerka Angela si je v bližini sezidala hišo, tako da otroci niso šli daleč. Le naj- mlajši sin Anton je v nesreči preminil leta 1970. Malčka tako na stara leta ni osamlje- na, saj jo obdajajo vnuki in pravnuki. Pose- bej vesela je bila, ko so ji v začetku maja pripravili veliko slovesnost ob njenem jubi- leju. Če ne bi bilo bolezni, ki ji je zadnje mesece vzela moči, bi še vedno delala na njivi, tako kot nekoč. Tako pa je letos prvič v življenju morala k zdravniku in kar tri tedne so jo obdržali v Ljubljani. Še vedno ni povsem zdrava, vendar je prepričana, da bo kmalu spet plela in okopavala. Sedaj, ko ima več časa, je časopis še kako dobrodošel. Kar brez očal ga prebere, zlasti so ji všeč muzikanti in stranka šaljivcev. Redno prebira tudi podlistek Moja službena leta. Politika je ne zanima preveč, kljub temu pa zvečer ne zamudi televizijskega dnevnika. Rada ima domačo glasbo, tudi sama že od mladih nog prepeva in je pravi zaklad ljudskih pesmi, ki jih danes ljudje ne poznajo več. Veliko se jih je naučila od ma- me, ki je pri delu vselej rada zapela. Tako Malčka še danes s pesmijo večkrat prežene težave in dan je takoj za tem lepši. TATJANA CVIRN Uspešna poskusna matura Srednja tehniška šola je edi- na šola v Celju, ki se je letos udeležila eksteme - poskusne mature. Dijaki so opravili pet pisnih in najmanj tri ustne izpite, matura pa je potekala od 24. maja do 3. junija letos. Pri na- ravoslovnih predmetih so dija- ki že med letom opravili ek- sperimentalni del poskusne mature, ki je bil skupaj z ust- nim izpitom internega znača- ja, predstavljal pa je 20 od- stotni delež skupne ocene pri poskusni maturi. 80 odstotni delež je pripadal pisnemu iz- pitu, ki je bil v celoti ekstem. Sicer pa je ob razredu gimna- zijcev poskusno maturo opravljal še en razred na izo- braževalni enoti Elektrotehni- ka, kemija, in sicer razred elektronikov. Z rezultati poskusne mature so šole, ki so se je udeležile, seznanili v ponedeljek zjutraj. Na STŠ so z rezultati izredno zadovoljni. Od dvaintridesetih dijakov iz gimnazijskega razreda se jih je mature namreč udeležilo osemindvajset; od teh jih je na maturi osemnajst doseglo od- ličen uspeh, deset pa je bilo prav dobrih, sicer pa so v ra- zredu še štirje dijaM, ki se ma- ture niso udeležili, zaključni letnik pa so končali z odličnim uspehom. Na smeri Elektrotehnik elektronik pa je k poskusni maturi pristopilo dvanajst kandidatov; od tega jih je šest opravilo maturo z odličnim uspehom, trije s prav dobrim, eden z dobrim, en dijak pa ima nezadostno oceno iz sloven- skega jezika. Rezultati, ki so jih na po- skusni maturi dosegli dijaki STŠ, so dobri tudi v sloven- skem merilu. Sicer pa je rav- nateljica STŠ, Marija Marovt, po razglasitvi rezultatov pove- dala: »Rada bi poudarila, da gre za prvo ekstemo maturo v Celju. V preteklosti matura ni bila ekstemo ocenjevana. Ponosna sem tako na dijake kot na profesorje, ki so se na letošnji maturi resnično izka- zali. V slovenskem prostoru niso bili vsi rezultati tako uspešni, zato je pozitivno, da so dijaki vzeli šolo zares in se na maturo temeljito priprav- ljali. Vesela sem, da smo se vključili v projekt poskusne mature, saj nam je s tem uspe- lo prebroditi strah pred zuna- njim preverjanjem in da bo dmgo leto, ko bo v maturo vključena vsa generacija dija- kov, vse steklo tekoče in da bodo dijaki vsaj tako uspešni.« NINA M. SEDLAR Nov ribiški car na Jernelčku Ribiči na Jemejčku so doka- zali, da je voda njihov element, saj so kljub močnemu celod- nevnemu deževju v nedeljo ostajali ob bregovih Jemejčka. Dopoldanskega sekcij skega športnega tekmovanja s plov- cem se je udeležilo 29 tekmo- valcev, članov konjiške ribiške sekcije, popoldne pa se je pe- tindvajset ribičev že četrtič zapovrstjo potegovalo za na- slov ribiškega carja. Ribe niso kazale posebne pripravljenosti za sodelovanje in niso želele prijemati, so pa veselo poska- kovale iz vode okoli otočka in se kazale premočenim ribičem v vsej svoji lepoti. Kljub temu pa tmd ribičev le ni bil zaman. Natančno teh- tanje je pokazalo, da je največ- jo ribo ujel predsednik domače ribiške sekcije Franjo Segel, 220 g težko rdečerepko je po- tegnil na suho. Franjo Segel nam je pove- dal, da je ribič že 18 let. Je velik ljubitelj narave, kar je popolnoma razumljivo, saj je biolog. Zanj ni pomembna ko- ličina ulova, ampak predvsem bivanje v naravi in druženje s prijatelji, ki jih je našel med ribiči kar lepo število. Pohvalil je tudi ribnik Jer- nejček, saj je to ribnik z naj- bolj čisto vodo v občini. Kar 97 odstotkov delnic je v lasti do- mače ribiške sekcije. Urejati so ga pričeli pred desetimi leti in danes pomeni srce njihove- ga delovanja. Sem radi hodijo lovit ribiči iz Celja, poskrbeli bodo tudi za turistično po- nudbo. Vse pa le ni idealno, je po- udaril. Najbolj ga moti zapira- nje ribičev v meje ribiških družin. Močno pogreša več so- delovanja med slovenskimi ri- biči. To bi bilo še posebej po- trebno zato, ker vsi nimajo enakih pogojev za delo. Ribiči, ki upravljajo ribnike, morajo ves ribji zarod vzgojiti sami, medtem ko se stalež rib v re- kah obnavlja sam od sebe. Kljub temu pa celodnevna dovolilnica za ribolov na Jer- nejčku velja le 800 tolarjev. J. H. Foto: MATEJ NAREKS Na Presarlu Ribiška družina Šempeter je tudi letos pripravila na jezeru Presarje tradicionalno tekmo- vanje za naslov Ribiškega car- ja. Tekmovanje je bilo v sobo- to, naslov pa si je med 64 ude- leženci priboril Franc Mlakar iz Petrovč, ki je ujel najtežjo ribo, krapa, težkega 2,75 kg in si s tem priboril ta laskavi na- slov za leto dni. T. T. Na Šmartinskem jezeru Ribiška družina Celje prire- ja v nedeljo, 19. junija na Šmartinskem jezeru pri ribi- škem domu vsakoletno tekmo- vanje za ribiškega carja. Zbor tekmovalcev bo ob 7. uri, s tekmovanjem pa bodo pričeli ob 8. uri. Srečneža, ki bo po- tegnil na suho najtežjo ribo, bodo celjski ribiči okronali, ga popeljali s čolnom po jezeru in na koncu tudi okopali. Giasbeni vrtiijak v Šempetru Telovadnica Osnovne šole Šempeter je bila premajhna za vse poslušalce, ki so želeli prisluhniti pesmicam na Glasbenem vrtiljaku. Otroškemu in mladinskemu pev- skemu zboru, ki ju vodi Valerija Dolar, sta se letos pridru- žila še domači moški zbor, ki ga vodi Nives Halužan in mladi obetavni pevec Rok Šoster. Obiskovalci so svoje navdušenje nad ubranimi glasovi in pestrim programom izrazili z bumimi aplavzi, še posebej, ko so se glasovi moškega in mladinskega zlili v mogočno Pesem sužnjev iz opere Nabucco. Prireditev je izvrstno povezovala Alenka Vrenko, na klavirju pa je pevce spremljal izkušeni pianist Jože Škorjanc. To sodelovanje je začetek priprave na jesenski projekt šole, namenjen Letu družine. Na sliki: Med nastopom najmlajših pevcev OŠ Šempeter, ki jih vodi Valerija Dolar. Zbor šteje kar petdeset članov. T. TAVČAR Št. 24 - 16. junij 1994 14 Dišeče sladka razstava Čebelarji na Konjiškem skrbijo za 1800 čebeljih družin Da bi približala čebelarsko dejavnost čimširšemu krogu ljudi, je konjiška čebelarska družina, ki jo vodi Alojz Klev- že, pripravila zanimivo razsta- vo. Številni obiskovalci, med njimi je bilo veliko otrok, so si od petka do nedelje lahko ogledali tehnična sredstva, orodja, čebelje pridelke in me- dene izdelke, ki so jih lahko tudi poskusili. Organizirano čebelarstvo v konjiški občini sega v leto 1906. Takrat je imela organi- zacija sedež v Čadramu, nato so ga preselili v Spitalič. Usta- novitelji so bili, tako kot je bi- la v tistih časih navada, učite- lji. Ti so tudi pričeli uvajati AŽ panje, ki so se najprej raz- širili v nižinskih predelih. »Po vojni čebelarstvo ni bilo v ospredju, čebelarji pa so vztrajali in postopoma ponov- no obudili čebelarske organi- zacije. Na območju prejšnjega okraja so zrasle družine v Vi- tanju, Zrečah, Konjicah in Lo- čah. Res je škoda, da se v pre- teklosti čebelarstvu ni name- nilo več pozornosti, ne le zara- di izdelkov, ki jih omogočajo čebele, ampak predvsem zara- di opraševanja, ki ga opravi- jo,« je ob odprtju razstave po- udaril dolgoletni predsednik Zveze čebelarskih družin Slo- venske Konjice in mentor če- belarskih krožkov na šolah Maks Tajnikar. Opozorilo je podkrepil s številkami. Kar 80 odstotkov rastlin namreč oprašijo čebele, strokovnjaki pa so tudi ugotovili, da bi na Maks Tajnikar je predsednik Zveze čebelarskih družin Slo- venske Konjice že od leta 1978. zemlji propadlo 40 odstotkov vsega rastlinstva, če ne bi bilo čebel. V Slovenskih Konjicah je danes 38 čebelarjev, v občini pa skupno 130. Skrbijo za 1800 čebeljih družin, glede na velikost občine pa bi bilo ide- alno, če bi imeli 2500 do 2800 panjev. To je seveda precej več, kot je čebel danes, zato je še toliko tehtnejše opozorilo, naj ljudje ne bi uporabljali strupenih škropiv, Id povzro- čajo množično zjistrupitev čebel. Ker pa je tudi med Konjiča- ni veliko ljubiteljev narave, čebelarji pričakujejo razširi- tev svoje dejavnosti. Pri tem pa ne čakajo križem rok, am- pak načrtno vzgajajo mlade čebelarje. »Krožki imajo tudi razvojni značaj. V njih skrbi- mo za 12 panjev čebel, vsako leto pa jih nekaj vzgojimo prav za mlade čebelarje. Letos smo že razdelili štiri družine,« opi- suje delo v krožkih Maks Taj- nikar. Tako se res ni bati, da ne bi imeli kaj zapisati v nada- ljevanje knjige o čebelarstvu v občini Slovenske Konjice. MILENA B. POKLIC Otroci iz konjiškega vrtca so se tudi želeli vpisati v knjigo obiskovalcev. Medeno pecivo po starih recepturah je le ena izmed veščin uporabe medu, ki jo Marija Klevže temeljito obvlada. Treba pa je imeti tudi precej umetniškega daru. Srečanje žalskih upokojencev Pred dnevi so se v letnem gledališču v Grižah zbrali upokojenci, člani žalske Zveze društev upokojencev. Sre- čanje so organizirali v društvu upokojencev Griže, med drugim pa so tokrat spregovorili o problemih, s katerimi se srečujejo upokojenci in se pomerili v športnih tekmova- njih. V streljanju z zračno puško so se najbolje odrezali upokojenci iz Prebolda, najboljši v metanju pikada so bili Libojčani, v metanju krogov pa so pokal osvojili upoko- jenci iz Andraža. Poleg tega so organizatorji poskrbeli še za razne družabne igre, s šaljivo igro Poslednja večerja v režiji Ivana Mikeka pa so prikazali razmere v razpadajo- čih družbenih podjetjih. V kratkem se bodo upokojenci, predvsem planinci, srečali na Gozdniku in Gori Oljki, ribiči na Preserskem jezeru, kolesarji pri jami Pekel, gobarji pa na Vranskem. Žalski upokojenci se bodo udele- žili tudi srečanja na Rogli, ki bo predvidoma 29. junija. IJ Znani so najboljši Pretekli teden so zgor- njesavinjski želodci, ki jih je že prej ocenila strokovna komisija, uspešno opravili tudi mikrobiološko anali- zo, zato so sedaj znani tudi uradni rezultati. Zlato priznanje za naj- boljši želodec prejmeta Jo- že Acman iz Brezij pri Mo- zirju in Ivan Napotnikiz Dola pri Rečici. Srebrna priznanja so osvojili Franc Kramer in Ivan Atelšek iz Šmihela ter Ivan Poličnik iz Poljan, bronasta prizna- nja pa Pepca Podbregar iz Šmartnega, Olga Fajmut- Kladnik iz Lok, Pavel Go- ličnik iz Šmihela, Janez Kuhar iz Grušovelj, Rudi Krsnik s Spodnjih Pobrežij in Iztok Podkrižnik z Ljub- nega. Posebna priznanja za kakovostne zgomjesavinj- ske želodce bo prejelo še 15 izdelovalcev. Vsa priznanja bodo podelili na tradici- onalni turistični prireditvi Od lipe do prangerja, na Večeru pod trško lipo, ki bo 2. julija na Rečici. US V znamenju velikonočnice Nadaljevanje celjske transverzalne poti Po zanimanju, ki ga je lani vzbudil prvi del Transverzalne poti Zveze društev upokojen- cev Celje, je pred dnevi izšla še knjižica z drugo ter tretjo eta- po poti. Simbol poti, ki je na- stala po ideji Staneta Krivca, je zaščitena velikonočnica. Avtor obeh knjižic, Celjan Rudi Mraz, organizator šport- ne dejavnosti pri ZDU Celje, je v prvi knjižici izbral lažje do- segljive točke, za nabiranje kondicije. Tam so napotki za poti na celjski Stari grad, lov- sko kočo nad celjskim parkom. Celjsko kočo, Šentjungert, Sv. Ano, Reško planino, goro Olj- ko, Resevno, Šmohor in Go- Ijavo. V drugi, novi knjižici so zato nekateri nekoliko zahtevnejši cilji. Rudi Mraz se je v sodelo- vanju s planinsko vodnico Ma- rijo Mraz ter dobrima pozna- valcema planinskih poti, So- njo in Janezom Zupančičem, odločil (v drugi etapi poti) za Lisco, Donačko goro, Kopit- nik, Paski Kozjak, Bohor, Rif- nik, Hom, Kum, Boč ter Sleme nad Šoštanjem. Mraz opisuje značilnosti omenjenih ciljev, poti, razglede ter odpiralne čase plcininskih postojank, v knjižici pa je tudi posebni prostor za transverzalne žige. Kdor bo zbral vse potrebne ži- ge, si bo prislužil srebrno tran- sverzalno značko. V novi knjižici so prav tako podrobni opisi tretje etape planinske poti za zlato značko, ki jo bodo uradno odprli pri- hodnje leto. V tretji etapi gre za vzpone na Cemšeniško pla- nino. Sladko goro, na Gore, Ajdovski grad, Orlovo gnezdo, Svetino, Veliko Kozje, za jamo Pekel, dom na Kalu ter Olimje. Izid so omogočdi Cinkarna Celje ter turistične kmetije v okolici Atomskih Toplic. No- vo knjižico je mogoče dobiti pri upokojenskih društvih Otvoritev n. etape Transver- zalne poti Zveze društev upo- kojencev Celje bo v soboto, 18. junija, s pohodom na Kopit- nik. Zbrali se bodo ob 9.15 pri lurški cerkvici v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Vlak iz Ce- lja bo odpeljal ob 8.25, v Rim- ske Toplice pa prispel ob 8.42. Knjižico Transverzalne poti bo mogoče dobiti tudi v Rim- skih Toplicah pred začetkom pohoda. celjske občine ter v nekaterih drugih, prvo pa še imajo v ZDU, v celjski Jurčičevi ulici 6. BRANE JERANKO planinski kotiček | Dva Izleta v Julilce \ Planinsko društvo Celje vabi svoje planince v nedeljo, j 19. junija na 1761 m visok Pršivec, vrh, ki neposredno rase iz Bohinjskega jezera na njegovi severni strani, 26. junija pa na i 2071 m visok Kamniti lovec, ki je idilično ozadje podobe svetih Višarij. Poseben avtobus bo planince na oba izleta z Glazije odpeljal' ob 6. uri zjutraj. Izhodišče poti za prvi pohod na Pršivec bo Stara fužina v Bohinju, prvi postanek na 1054 m visokem Vogarju, od tam pa boste po slikoviti poti čez planino Hebat, v dveh urah in pol prišli na vrh Pršivca. Sestop bo čez planino Viševnik, mimo Črnega jezera h koči pri Savici, od koder bo avtobus planince odpeljal nazaj proti Celju. Na drugi izlet pa se boste najprej odpeljali do mejnega pre- hoda Rateče, od koder bo pot vodila skozi Trbiž in nato do Žabnic. Od tam bo peš hoja čez Višarsko planino in mimo Beraškega križa, na vrh Kamnitega lovca. Z vrha je za slabo uro sestopa na Svete Višarje, kjer bo daljši počitek. Vrnitev v dolino pri Trbižu bo po slemenu Florjanke in Prisojnika, vrnitev v Celje pa v večernih urah. ^ Srečanje planincev na Svetini Planinsko društvo Železničar Celje organizira srečanje pla- nincev železničarjev treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije, ki bo 3. julija s pričetkom ob 11. uri, na Svetini. Prijavite se lahko v društveni pisarni PD Železničar v Celju. Na Monte Roso, vrtiove Mallnock in na Jerebico Planinsko društvo Zlatarne Celje, pa planince vabi na Monte Roso, kamor bo odhod v četrtek, 30. junija ob 3.30, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Od 9. do 10. julija organizirajo izlet v Avstrijo, na 2226 m visoke vrhove Mallnock, 2331 m visok Klomnock, 2308 m visok Falkert, 1990 m visok Totelitzen in 2440 m visok Gr. Rosennock. Odhod bo v soboto, 9. julija ob 4.30 s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. V nedeljo, 17. julija pa se lahko odpravite na 2125 m visoko Jerebico. Odhod bo ob 5. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji s posebnim avtobusom. Za vse podrobnejše informacije in pri- jave, pokličite PD Zlatarne Celje, telefon 35-359. MOJCA MAROT KO JE SLOVENUA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ŽE BRANILA... primorske novice DAN PREJ Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti in pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki se jc pričela 26. junija 1991. še pred začetkom Rroslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o ^udeh in dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo znova vzkliknil: O. p....! DAN PREJ so napisali novinarji In sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustih v eter... Zato je DAN PREXJ knjiga, ki Jo morate prebrati. Govori o zgodovini, ki smo jo sami krojili. Št. 24 - 16. junij 1994 15 Pri nemških dijakih DUaM SEŠ na obisku ¥ severnem Porenlu Dijaki Srednje ekonomske šole Celje smo se letos drugič odpravili v pobrateno mesto Grevenbroich, v severno Pore- nje. Po naporni 13-umi vožnji so nas sprejele prijazne druži- ne. Gostili so nas učenci, ki so lani oktobra obiskali Slove- nijo. Namen tega obiska je bil spoznati nemški šolski sistem, mesto Grevenbroich in indu- strijo okrožja Neuss. Močan vtis na nas je naredil ogled izobraževalnega centra. Poka- zali so nam urejene prostore šole, modeme kuhinje, prak- tične pekame, mesnice ter strojno učilnico z računalni- ško vodenimi stroji in načrto- vanjem. V tem pogledu so raz- mere za učenje mnogo boljše kot na naših šolah, vendar pa moramo priznati, da discipli- na šepa veliko bolj kot pri nas. Popoldneve smo preživeli v podjetjih, v katerih delajo naši gostitelji. Obiskali smo proizvodnjo aluminija VAW, največjo termoelektramo v Evropi RWE v Frimmersdor- fu, dnevni kop premoga, ki de- la za potrebe elektrame, po- djetje za predelavo odpadkov Trienekens, mlin Kottman in tovamo vzmeti. Za nas je bilo vsekakor naj- bolj zanimivo podjetje Triene- kens. Ugotovili smo, da Nemci v resnici veliko več pozomosti posvečajo okolju in sortiranju odpadkov. To je bilo razvidno na diagramu primerjave raz- mer v Nemčiji in Sloveniji. Za vsako od glavnih skupin od- padkov imajo posebne kontej- nerje različnih barv in prebi- valci se te razporeditve tudi držijo. Za konec so nam pri- pravili igro: z gostitelji smo se pomeriU v ločevanju odpad- kov. Poražencev in zmagoval- cev ni bilo. Ob vseh dejavnostih nam je ostalo le malo prostega časa, ki pa smo ga dobro izkoristili. Bili smo na Schutzfestu - to je slavju strelcev (kronanje kra- lja). Povezano je z zgodovino, izhaja namreč iz časa 30-letne vojne in traja vsako leto 4 dni. Prijetno popoldne smo preži- veli v Maastrichtu, večere pa smo preživljali v družbi gosti- teljev, z njimi smo se pogovar- jali, pa tudi za ples je ostalo nekaj časa. Ogledali smo si tu- di stari del mesta Diisseldorf. Uradno so nas sprejeli pri žu- panu v Hartmanovi hiši. Za otroke v stiski smo tam prejeli ček v vrednosti 1000 DEM. Denar so zbrali njihovi otroci in se s tem odpovedali delu daril ob prazniku sv. Martina. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Skupščini občine Ce- lje, ki je v večjem delu pokrila stroške potovanja, vodstvu šo- le, ki nam je omogočilo obisk, in prof. Minki Sodin-Tihle za spremstvo in organizacijo. SUZANA VERDEL BREDA KOVAČIČ Raziskovalci so se izkazali v Narodnem domu v Celju so se prejšnji četrtek že šest- najstič zapored zbrali mladi raziskovalci. Na srečanju je mag. Jožica Dolenšek, predsednica komi- sije Mladi za napredek Celja, predstavila letošnji projekt Raziskovalno delo po šolah. V njem je letos sodelovalo dva- najst osnovnih in devet sred- njih šol, vseh nalog je bilo sto petdeset, izdelalo pa jih je 524 učencev ob pomoči 151 men- torjev. Naloge so pregledale komisije, vsaka je ocenila naj- manj tri, vsi avtorji pa so nalo- ge letos predstavili tudi javno. Vsi učenci so dobili pisna priz- nanja, tisti, katerih naloge so bile najbolje ocenjene, pa bodo odšli tudi na izlet. Srečanja z mladimi razisko- valci sta se udeležila tudi celj- ski župan Anton Roječ in predsednik IS Jože Zimšek. V Narodnem domu so tri razi- skovalne naloge predstavili osnovnošolci, štiri pa srednje- šolci, predstavitvi pa je sledila še okrogla miza z naslovom Mladinsko raziskovalno delo v prihodnje. Ob tej priložnosti je občinski Sekretariat za družbene dejavnosti Celje iz- dal tudi bilten z naslovom Mladi za napredek Celja, v ka- terem so predstavljene vse na- loge, ki so sodelovale v letoš- njem projektu. N.-M. SEDLAR Foto: E. EINSPIELER Sadijo brstični ohrovt Pred nekaj dnevi smo na Gomilskem posneli Praportnikove pri sajenju brstičnega ohrovta. Praportnikovi so med redkimi, ki se na veliko ukvarjajo z gojenjem le-tega. Posadili so ga na pol hektara. Brstični ohrovt si na naših jedilnikih šele utira svoje mesto, tisti, ki ga enkrat poskusijo, ga ponavadi tudi sprejmejo in cenijo kot odlično prilogo raznim jedem. Posebno cenjen je pozimi, ko druge zelenjave ni na pretek. T. TAVČAR Šmarskl otroci razstavljajo Šmarski vrtec je že drugič zapored ob zaključku šolskega leta predstavil na razstavnih panojih v avli KD Šmarje pri jelšah likovne stvaritve otrok. Razstavljali so vsi. Tisti, ki že znajo narediti čačke in packe in drugI, ki se izražajo simbolično. Govorica risb je bila izredno zanimiva. Otroci so ustvarjalno izražali tisto, kar z besedami ne morejo ali ne znajo povedati. Raznolikost likovnih tehnik kaže na domiselnost otrok in pestrost materialov, ki jih vrtec nudi otrokom. Razstava je k ogledu pritegnila tudi krajane. ZINKA GAŠPARIČ Lipa cveti Lipa - simbol slovenstva je spet vzcvetela. Njen omamni vonj se širi po vaseh in vabi, da si naberemo cvetja za dober čaj, ki nas bo grel v zimskih dneh. Lipovo cvetje nabira marsikdo, na našem posnetku pa nabirajo Ivanka in Terezija Praportnik ter Magda Pak cvetje pod župnijsko lipo na Vranskem. Ta je ena izmed najstarejših in največjih daleč naokoli. T. TAVČAR Ob bistrem potoku Je mlin... Spontano so malčki-vzgujno varstvenega zavoda Tončke Čečeve iz Vojnika zapeli to pe- smico ob vrtenju velikega lese- nega kolesa, še edinega delujo- čega Sorževega mlina v Polžah pri Novi Cerkvi. Prav žalostni pa so bili ob pogledu treh raz- padajočih mlinov na Dobrni. 2e od lanske jeseni so vzgo- jiteljice vse skupine postopo- ma peljale na ogled dragoce- nih objektov iz preteklosti in v njih otrokom in sebi vzbujale pozitiven odnos do sveta naših prednikov. Nato so slikali, se- stavljali, gradili in zbirali vse, kar jih je spominjalo na stare mline in predelovanje žita. Ta- ko so lahko pripravili čudovito razstavo o mlinih in o nastan- ku kruha. Osrednji del enotedenske razstave, ki sodi tudi v okvir prireditev v letu družine, je bil v tem vrtcu že tradicionalni živ žav s starši. Vsi skupaj so ustvarjali, se veselili, tekmo- vali, skratka drug drugemu so pokazali ljubezen do narave, preteklosti in sedanjosti. Za- nimiva razstava, katere po- budnica je bila vzgojiteljica Zvonka Grum, se seli še v vr- tec Frankolovo, na Ljubečno in Dobmo. MIRA GORENŠEK Mostovi in Krpan Dva prispevka k bolišl Informiranosti v občini Laško v maju je izšla prva številka mesečnega glasila KS Zidani Most, imenovana Mostovi, na začetku junija pa je pričel izhajati štirinajstdnevnik, ča- sopis z imenom Mostovi, ki je namenjen predvsem občanom iz KS Rimske Toplice. Mostovi je »mini« časopis, ki ima namen občane v tem delu laške občine obveščati o aktu- alnih dogodkih in dogajanjih na vseh področjih dela in inte- resnega združevanja ljudi v KS Zidani Most. Tako je do- bršen del prve številke glasila namenjen krajevni samoupra- vi oziroma tistemu, kar je kra- jane prisililo, da so se pritožili na odločitev Državnega zbora, ko je KS Zidani Most, mimo volje tamkajšnjih ljudi, vklju- čil v referendumsko območje za ustanovitev občine Radeče. Preostali del glasila je name- njen minulim dosežkom in na- črtom v KS Zidani Most ter dogajanjem na področjih šol- stva in otroškega varstva ter športa. Mostovi imajo šest- članski uredniški odbor, ured- nica glasila pa je Zlata Strel. Krpan bo časopis dobre vo- lje - v Vaše domove želi prina- šati tudi kaj lepega, ne le poli- tične špetire in spletke, je, med drugim, zapisano v uvodniku nulte (brezplačne) števUke Kr- pana. Časnik je na svojih 24 straneh razdeljen na področja in rubrike s komentarji, mne- nji ter novicami in poročili o dogodkih, ne le tistih z ob- močja KS Rimske Toplice in občine Laško, saj sega infor- macijski prostor tudi na rade- ško in širše zasavsko območje. V delu, ki je namenjen bralče- vemu razvedrilu in servisni in- formaciji, so lahkotne zgodbe, anekdote, šale, na svoj račun bodo prišli ugankarji, pa tisti, ki gredo v korak z modo, glas- benimi novostmi itd. Veliko koristnega in zanimivega bra- nja ponujajo tudi strani »za dom in dmžino«, seveda pa v uredništvu tega časnika niso pozabili tudi na horoskop, šti- rinajstdnevni TV spored in še marsikaj drugega ponujajo, da bi bil bralec čim bolj zadovo- ljen. Založnik in ustanovitelj Krpana je Vigred d.o.o., časo- pisni svet je tričlanski, odgo- voma urednica je Boža Herek, direktor pa Bojan Herek. M.A. Krajevni in lovski praznik Brasiovč V tem tednu so se in se še bodo zvrstile številne priredi- tve ob letošnjem krajevnem prazniku KS Braslovče. V soboto so pripravili gasilci v Parižljah tekmovanje za po- kal KS Braslovče, v nedeljo je bilo srečanje krajanov, starih sedemdeset let in več, s kultur- nim programom in pogostitvi- jo, v torek pa je bila v zadruž- nem domu v Braslovčah revija šolskih pevskih zborov. Največ prireditev se bo zvr- stilo konec tega tedna. V sobo- to ob 9. uri se bo pričelo odpr- to prvenstvo Brasiovč v bad- mintonu in odbojki, ob 11. uri bo otvoritev lovske razstave, ob 19. uri na prireditvenem prostoru v Braslovčah II. lov- ski praznik s prikazom lovske- ga krsta, streljanja na glinaste golobe itd. V nedeljo, 19. junija, ob 9. uri bo prvenstvo Brasiovč v streljanju z vojaško puško, ob 11. uri pa slavnostna seja sveta KS Braslovče, ki bo v Domu borcev na Dobrovljah. Za prihodnjo soboto, 26. junija Dušan Goričar, predsednik sveta KS Braslovče: »Kljub težkim časom smo uspeli as- faltirati preostali del ceste na Dobrovljah in tako ta predel naše krajevne skupnosti pove- zali z dolino z asfaltno cesto. Pretežni del sredstev smo do- bili iz sklada za demografsko ogrožena območja Slovenije.* ob 9. uri, pa pripravljajo še orientacijski pohod. T. TAVČAR Št. 24 - 16. junij 1994 Novi črni cesti v krajevni skupnosti Tmov- lje so konec tedna delavci celj- skega cestnega podjetja pre- vleki! z asfaltom dve krajevni cesti v skupni dolžini 1000 me- trov. Tako so z asfaltom povezali krajevno cesto med Leskov- cem in Tmovljami in cesto skozi Ločje, ki povezuje vzhod in zahod Tmovelj. Kilometer cestišča je veljal nekaj več kot 40.000 mark. Polovico so zbra- li krajani sami polovico pa jim je prispevala še občina. Kraja- ni so sami pripravili cesto za asfaltiranje in obnovili tudi most. Občina pa je plačala as- faltiranje. V krajevni skupno- sti jim je tako ostala še ena pomembnejša neasfaltirana povezava med Tmovljami in Smarjeto preko hmeljišč. Ra- čunajo da bodo tudi to cestišče dolgo približno kilometer kmalu naredili čmo. M. BRECL 16 Zadovoljila samo prvoligaša Publlkum In Rudar pokazala bistveno več kot Era Šmartno, Steklar In Dravlnja - Celiska novinca trener Filip Mendaš In Ronald N'Toko Nogometna sezona 1993/94 se je včeraj končala s povratno tekmo finala pokala, v pone- deljek se bo začel prestopni rok, novi prvenstveni start pa bo 7. avgusta. S kvalifikacij- skimi tekmami za EP bo na- slednja sezona dobila dodatno razsežnost, toda v ospredju bo vendarle srdit boj za obstanek: zaradi zmanjšanja lig bo iz- padla polovica prvoligašev. Spomladanska polsezona ni bila posebej zanimiva, za Ce- ljane pa se je pravzaprav kon- čala že sredi aprila s porazom proti Muri in odstopom eks- centričnega trenerja Zavrla. Igralci so si od šoka (žaljive izjave, katastrofalni porazi, slabi treningi) opomogli šele v finišu prvenstva, posrečen pa ni bil niti začasni prihod Dalme Markoviča. Na stro- kovnem področju je bila opaz- na anarhija in marsikdo je ho- tel sestaviti začetno enajste- rico. Jeseni bo na celjski klopi Fi- lip Mendaš, prva okrepitev pa je 21-letni kamenmski mladi reprezentant Ronald N'Toko, ki je pred desetimi dnevi pod- pisal enoletno pogodbo. V mi- nuli polsezoni si je pri Krki ustvaril sloves najboljšega tuj- ca pri nas, njegov transfer pa naj bi bil rekorden za sloven- ske razmere. S tem so dokonč- no odpadli načrti z okrepitva- mi iz Poljske in območja nek- danje Sovjetske zveze, rahlo pa je aktualizirana vrnitev Be- šireviča. Publikvim ima sorazmerno veliko nogometašev, zato ne- kateri od danes že lahko iščejo nove klube. Od sedmerice po- sojenih se nihče ne bo vrnil: vratar Fideršek in napadalec Kačičnik naj bi bila v prihod- nje na dvojni registraciji. Blat- nika in Valeka pa bo Šentjur odkupil. In še nogometaši, ki so jim potekle pogodbe: Zu- pan, Koželj, Žilnik, Gk)lubica, Ck)ršek, a vse kaže, da nihče ne bo zapustil Celja. Pomlad 94 - I. liga: Olimpija 26, Maribor, Mura 22, Gorica 18, Potrošnik, Rudar, Publi- kum 17, Primorje 16, Ljublja- na 14, Istragas 13, Koper 12, Mavrica 11, Izola 10, Naklo, Optimizem 9, Krka 7; D. liga: Kočevje, Nafta 23, Korotan, Tumišče, Beltrans 22, Zagorje 17, Dravinja 16, Era Šmartno 15, Steklar 14, Železničar 13, Domžale 11, Triglav 10, Slavi- ja 8, Rudar 6, Medvode 3. Velenjski trener Borut Jarc je bil po nedeljskem lokalnem derbiju zadovoljen, čeprav so Celjani njegovo moštvo pre- magali prvič po 8. juniju 1986 in 18 prvenstvenih ali pokal- nih tekmah. »IzpolniU smo vse tri cilje: obstanek, spomladi smo osvojili več kot polovico točk in ujeli zgornji del lestvi- ce. Fantje so za 30 odstotkov presegli trenutne zmožnosti, igrali veliko bolj živahno in ob jezero vrmli navijače, saj je naše spomladansko povprečje okoli 1500 ljudi na tekmo,« je našteval Jarc, ki o odhodu ne razmišlja. V Velenju je vse bolj aktual- na pokrita tribuna za 2000 lju- di, novi cilj pa je seveda naj- manj 8. mesto, ki še neposred- no zagotavlja prvoligaški sta- tus. Za realizacijo bi nujno ra- bili igralce klasičnega trikot- nika: bočni zvezni-centralni zvezni-špica. Jarc že ima reši- tev: Žurman-Fricelj-Hribar, ki so za Maribor igrali v bivši YU ligi in so zdaj pri avstrij- skih tretjeligaših. Zadržati želijo tudi Živano- viča in predvsem Komarja, vr- nitev Pranjiča pa se je po obe- tavnem začetku dogovorov do- končno izjalovila. Pač pa bolje kaže za come-back Sama Vi- doviča in Matjaža Cvikla, ki je Zeytinburspor rešil izpada in je prost, a še ni znana odškod- nina za njegov odhod iz Turči- je. Rudarja naj ne bi nihče za- pustil, niti mladi Spasojevič, ki ima še dveletno pogodbo. V prvi kvalifikacijski tekmi za popolnitev m. SNL je Šentjur z goloma Bevca in Vavdija v gosteh premagal Bakovce z 2:0 in si že pred včerajšnjo povratno tekmo zagotovil na- predovanje. Drugoligaši se niso prosla- vili, v seštevku pa je bilo več razočaranj kot spodbudnih re- zultatov. Era Šmartno pri na- črtovanju prodora med naj- boljše ni najbolj prepričljiva. Steklar ima težave z odstopi trenerjev (v zadnjih dveh letih so jih zamenjali osem), Bloud- kovo selekcioniranje Dravinje pa je bilo v nekaterih primerih zelo sporno in se ni prebil niti v zgornji del lestvice. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Na nedeljskem lokalnem derbiju je imel velenjski vratar Čanič veliko dela. Cankar z normo za Helsinke »Med ogrevanjem sem imel slab občutek, med po- skusnimi skoki nisem ujel pravega ritma in nisem vedel kaj je narobe. Nato pa se mi je odprlo,« je rekordni skok na ekipnem pokalu Bruno Zauili opisail celjski skakalec v daljavo Gregor Cankar (na sliki), ki je s 792 cm krepko izboljšal mladinski državni rekord in izpolnil normo za člansko EP. »Za letos sem načrtoval skoke okoli 770 cm, že zdaj pa sem napredoval za več kot četrt metra. Moj osnovni cilj je mladinsko SP v Lizbo- ni, seveda pa si želim tudi nastopa na Finskem,« pravi Cankar. In kdaj bo padla magična znamka osmih me- trov? »Računal sem na leto 1996 in izpolnitev olimpijske norme, a očitno nekoliko prehitevam.« V Ljubljani so zmagali tudi Kocuvan na nizkih ovirah s 50,58, Stra- škova v metu kopja z 61,48 ter Velenjčan Bahtiri na 1500 m s 3:51.12. V teku na 5000 metrov je bil drugi, Ko- cuvan na 400 metrov, Ste- blovnikova na 800 m (med tednom je v Zagrebu z 2:06,53 za skoraj pol se- kunde izboljšala mladinski državni rekord) in 1500 m ter Javomikova na 10000 m so bili tretji, Praprotnik je bil četrti s štafeto 4x400 m. Štor pa peti s štafeto 4 x 100 m. _ Foto:.TONJE TAVČAR raNqrama Nogomet Slovenska liga 30. kolo: Publikum-Rudar 4:0 (0:0); Golubica (58, 80, 86), Pranjič (61). Končni vrstni red: Olimpija 51, Mura 45, Maribor 42, Publikum 38, Go- rica 35, Potrošnik, Koper 32, Naklo 29, Rudar 27, Izola 26, Ljubljana 25, Primorje 24, Op- timizem 23, Istragcis 21, Ma- vrica 18, Krka 12. II. Slovenska liga 30. kolo: Era Šmartno-Bel- trans 6.1 (3:0); Žurej (34, 60), Podgoršek (35, 48), Druškovič (38), Omeragič (74); Steklar- Domžale 5:1 (2:1); Horvat (1), Neskič (25, 90), Volk (66), Pe- ček (77); Tumišče-Dravinja 4:1 (1:1); Kranjc (41). Končni vrstni red: Kočevje 47, Koro- tan, Tumišče 44, Nafta 40, Beltrans 33, Era Šmartno, Ste- klar, Piran, Zagorje 31, Dravi- nja 29, Slavija 26, Domžale 25, Železničar 24, Rudar (T) 20, Triglav 16, Medvode 6. III. Slovenska liga 25. kolo: Žalec-Papirničar 2:3 (1:1); Dovžan (13), Ahčin (72) za domače, Guček (3, 72), Drobne (25) za goste. Vrstni red pred zadnjim kolom: Dra- va 38, Aluminij 34, Papimičar 29, Dravograd, Kungota 29, Kovinar 27 Svoboda 25, SI. Gradec 24, Žalec 22, Impol 21, Pohorje 18, Ižakovci, Pobrežje 17, Rače 16. Tenis Slovenske llcs I. liga - 7. kolo: Domžale-Ce- Ije 9:0 (izgubili: Cizej, Ven- gust, Virant, Voh, T^avner, Mlinaric, Cizej-Virant, Ven- gust-Mlinaric, Travner-Voh); Velenje-Triglav 0:9 (izgubili: Dovšak, Topčič, Apšner, Gro- sman, Tibljaš, Napotnik, Top- čič-Apšner, Dovšak-Nap>ot- nik, Grosman-Tibljaš). Zao- stala dvoboja - 5. kolo: Vele- nje-Koper 5:4; 6. kolo: Celje- Velenje neodigrano. Končni vrstni red: Triglav 14, Slovan 12, Maribor 10, Domžale 8, Branik 6, Velenje, Koper 2, Celje 0. II.liga - 7.kolo: I*tuj-Konjice 8:1, Ravne-Žalec 1:8; zaostali dvoboj 6. kola: Žalec-Ptuj 5:4. Končni vrstni red: Žalec 12, Ptuj 10, Konjice, Brežice 8, Radgona 6, Bistrica, Ravne, Hoče 4. m. liga - B: Rudar, Mladost Rečica, Medvode 8, Radovljica 4, Litija 2, Hrastnik 0; C: Kr- ško 8, Novo mesto 6, Marija Gradec Laško 4, TČ Brežice 2, .SeAmica.0.______________. Rokomet] Slovenske lige n. liga - ženske; vzhod: Ža- lec B 26, Bakovci 24, Branik B 19, Sevnica 17, Rače 13, Bre- žice 6, Polana, Senovo 0; m.li- ga - moški; IV. skupina: Gore- nje B 34, Prevent B 28, Brežice 25, V. Nedelja B, Mladinec 21, Pyramidia 18, Drava B, Fuži- nar 14, A. Besednjak 4, Ormož B 0. Konjeništvo Rakičan Volvo Prvi dan - A-1 (100 cm): 1. Al. Kučer (Izidor), 30. Hrušo- var (Lambi); A-2 (110 cm): 21. Čamemik (Izidor), 35. Hrušo- var (Lambi); L (120 cm): 21. Al. Kučer (Delipaša), 22. An. Kučer (Wardo), 45. Zagožen (Valet); bariere (120 cm): 4. An Kučer (Leokadija), 13. Kape- tan (Corado), 17. Zagožen (Va- let); MA (130 cm); 1. An. Kučer (Leokadija), 14. Al. Kučer (De- lipaša); drugi dan - A-1 (100 cm): 1. Čamemik (Izidor), 24. Hrušovar (Lambi); A-2 (110 cm): 34. Čamemik (Izidor), 35. Zagožen (Valet), 36. Hrušovar (Lambi); L (120 cm): 19. Zago- žen (Valet), 20. Al. Kučer (De- hpaša), 21. Skalicki (Vivien), 22. An. Kučer (Leokadija); MA (130 cm): 9. An. Kučer (Leoka- dija), 14. Al. Kučer (Delipaša), 15. Skalicki (Vivien). Mali nogomet IMNZ Celle 5. kolo: Juventus-Sportklub 1:3, Štraus-Rebus 3:3, Alo Alo-Goldhom 10:0, Blato-D. želja 1:0, Z. Guček-Behar 4:3; 6. kolo: Sportklub-Behar pre- loženo, D. želja-Z. Guček 2:2, Goldhom-Blato 3:2, Rebus- Alo Alo 3:8, Juventus-Štraus 0:3; zaostala tekma 1. kola: Alo Alo-Blato 8:2. Vrstni red: Alo Alo 12, Sportklub (tekma manj), Štraus 10, Blato, Gold- hom 6, D.želja 5, Z.Guček 3, Juventus, Rebus 2, Behar (tek- ma manj) 0. Prvenstvo Celja 13. kolo: Klateži-PZ Viva la musica 4:3, Ščurek-Zaffl-ad 3:1, Sokoli-Umetniki 4:2, Čmi baron-Pelikani 2:1, Sipro- Skavti 3:1, Miroteks-Kewin 1:1 Vrstni red: PZ 22, Č. ba- ron, Miroteks 16, Pelikani, Klateži 15, SokoU 14, Ščurek 13, Umetniki, Kewin, Sipro 11, Skavti 6, Zagrad 5. ŠI^/^TNI koledar Sobota, IS. 6. Nogomet Radeče: Papimičar-Slovenj Gradec, Kungota: Kungota- Žalec (26. kolo III. SNL, obe 17). Triatlon Celje: državno prvenstvo (od 15.ure). Nedelja, 19.6, Lokostrelstvo Matke: 5. turnir American Round za pokal Matk (od 10. ure). Št. 24 - 16. junij 1994 17 Šarlatani me ne zanimajo Selektor rokometne reprezentance Tone TIsell o nastopu na evropskem prvenstvu na Portugalskem In novem clllu Slovenija bo maja 1995 na Islandiji igrala na svetovnem prvenstvu v roko- metu! Doslej še nobeni naši reprezentan- ci v igrah z žogo ni uspel takšen podvig, toda ob 10. mestu na Portugalskem so mnenja deljena. Kakšna je ocena selek- torja Toneta Tislja, če bi morda odmislil uvrstitev na SP? »Kaj takšnega ni mogoče. Cilj je bil uvrstitev na SP in smo ga izpolnili. Torej ni dvoma: ocena je pozitivna in sem iz- jemno zadovoljen. Tumirski sistem nam ni pisan na kožo, dan za dnem smo igrali težke tekme, v normalnem igralnem rit- mu pa bi lahko marsikoga premagali. Samo finale poglejte: Švedska je prema- gala Rusijo s 34:21, vsakdo ima torej slab dan,« pravi Tiselj, ki je po zadnji tekmi s striženjem tudi izpolnil obljubo. Vendarle: bilo je veliko pripomb. Za- kaj nezadovoljstvo? Ocene rokometnih šarlatanov igralcem in meni ne morejo skaliti zadovoljstva. Za uvrstitev na SP so nam čestitali naj- bolj sloviti strokovnjaki, saj je bil naš rating najslabši. Nikoh ne bomo svetovni prvaki, s tem se moramo sprijazniti, uresničila pa se je moja napoved izpred dveh let, da smo lahko med najboljšo deseterico. Jeršič je dejal, da smo s Pu- cem lahko med prvih pet, a nisem kriv, da Iztok nima slovenskega državljan- stva. Igralcem mnogi očitajo neborbenost, vam pa slabo delo na področju motiva- cije. Kritike so neumestne. Doživeti tekmo ob igrišču, ali pa na tribimi in doma pred TV zaslonom, je velika razlika. Igralcem se je godila krivica, vsak si je želel uspe- ha. Kakšen bojkot neki? Mar so zato sproti celili poškodbe? V najtežjih tre- nutkih so igrali najboljše, doma pa so jih mediji povzdigovali v nebo že po zmagah proti amaterskim klubom. Kako ocenjujete delež celjskih repre- zentantov in Plaskana? I*ušnik je še vedno vrhunski vratar, odlično se dopolnjuje s Straškom in so- časno je vodil vratarske treninge. Oba sta v celoti izpolnila pričakovanja. Jeršič je največje pozitivno presenečenje, Leve je dobro začel in nato po pričakovanju padel v igri. Čater bi moral biti joker s Španci, njegovi problemi z realizacijo pa so povezani tudi s skromno minutažo v klubu. Tomšič je igral največ, čeprav je skoraj vso sezono presedel na klopi. Šer- bec je v napadu naš najboljši igralec, s poškodovano peto in načetim zdravjem pa odlično odigral vse ključne tekme. Pungartnik je imel največ težav s po- škodbami, njegova igra v obrambi pa je bila vrhunska. Plaskan je izpolnil vse naloge in je za vsako ekipo zelo hvaležen igralec. Čez leto dni bo svetovno prvenstvo. S Tisljem na klopi? Najrazličnejših kritik sem že vajen in če ciljate na morebiten odstop, se motite. Vključitev Brede Lorenci v strokovno vodstvo je bila dobra poteza, kar so potr- dili tudi igralci. Zdaj bo za vse pripravila individualne programe, saj bodo klubi s treningi začeli šele konec julija, mesec in pol odmora pa je za vrhimske igralce odločno preveč. Sedmi s svetovnega pr- venstva se bo uvrstil na olimpijski turnir v Atlanto in to je naš naslednji cilj? Kdo je boljši trener: Tiselj ali Šojat? Tovrstno ocenjevanje ni imiestno. Ne- kaj časa sva dobro sodelovala in tudi v prihodnje sem za dobrobit slovenskega rokometa pripravljen na izmenjavo mnenj. Največ reprezentantov je iz Celja Pivovarne Laško in seveda mi ni vseeno kako igra klub, kakšen je stil igre in podobno. Nikoli se nisva sprla in očitno je vse umetno potencirano. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Nisem verjel v zmago Sreda, 8.6. Tekma s Portugalci je bila za oboje odločilna za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Kljub torkovemu porazu z Madžar- sko je bilo vzdušje v reprezen- tanci dobro, vse pa se je srečno končalo. Deset minut pred koncem tekme pri zaostanku treh golov nisem verjel v našo zmago, toda goli Likavca, od- lične obrambe Pušnika in uspešne Tisljeve menjave so nas rešili. Bilo je 23:22 (8:10), strelci pa so bili Likavec 8, Banfro 5, Jeršič 4, Šerbec 3, Kleč, Andrejič in Pungartnik po 1. Neposredno po zadnjem sodniškem žvižgu sem objel Tislja in mu čestital: »Bravo Tone. Vedno si verjel v uvrsti- tev na SP in si jo tudi zaslu- žiš.« Tri ključne tekme smo dobili v zadnjih sekundah: bron na sredozemskih igrah ter uvrstitvi na EP in SP; kot da so nam srečni razpleti pisa- ni na kožo. Četrtek, 9.6. z avtobusom smo se zgodaj odpravili na 300 km dolgo pot proti Almadi, ki je bila prijet- na in je hitro minila. Almada je letoviško predmestje Lizbo- ne, nastanjeni pa smo bili v novem hotelu tik ob plaži. Reprezentantov nismo več omejevali, dovoljeno je bUo tudi kopanje, zrak pa se je ogrel na kar 37 stopinj. V hote- lu sem srečal veliko rokomet- nih znancev in se večinoma za- drževal v pogovorih z nekda- njimi soigralci in tudi tekmeci. Vsi so hvalili naš uspeh, čestit- ke so deževale z vseh strani in šele tedaj smo se prav začeli zavedati, kaj pomeni uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo maja 1995 na Islandiji. Petek, 10.6. Portugalci so bili vseskozi trdno prepričani, da bodo igrali tekmo za 9. mesto in tudi rezervirali termin za televizij- ski prenos. S porazom se jim je porušU načrt, a le za hip. Za- menjali smo termina tekem za 9. in 11. mesto, zato smo proti Nemcem igrali že ob 10.30 uri. Tiselj je dal prosto Pušniku, Levcu, Šerbcu in Likavcu, a smo se dolgo močno upirali. Dobrih deset minut pred kon- cem je bilo 16:19, nato pa smo močno popustili in doživeli pravi polom. Nikoli se nam še ni zgodilo kaj podobnega, 18:28 (10:15) je naš nasploh najhujši poraz. Strelci: Banfro 7, Čater 3, Plaskan, Andrejič, Vugrinec 2 ter Kleč in Jeršič po 1. Pozno zvečer je bil še uradni banket, na katerem so si organizatorji dovolili hudo napako. Na vseh mizah so bile zastave udeleženk EP, le naša je manjkala. Portugalce smo gledali malce postrani in po- tem so le prinesli zastavo. A ne naše, marveč Slovaško. Podce- njevalnega odnosa nisem več trpel in ostro protestiral, kar so mi nekateri člani naše zveze zamerili. Deset dni smo že bili na Portugalskem in morali bi imeti našo zastavo; nekaj po- dobnega se je zgodilo tudi ob prihodu, a smo jim spodrsljaj tedaj oprostili. Sobota, 11.6. Tiselj je izpolnil obljubo in se pri hotelskem frizerju ostri- gel. Nekaj minut smo morali čakati nanj, potem pa se le od- pravili proti domovini. Prvi sprejem doživeli v Hrpeljah, kjer nas je Likavčev oče priča- kal s pivom. Med potjo smo se zaustaviU še v pizzerii Golob- ček na Vranskem in doživeli novo presenečenje. Lastnik nas je častil s pizzami in pija- čo! Doma sem prelistal časo- pise in preletel odmeve, ki so bili različni, številni Celjani pa so bili navdušeni in čestita- li za uvrstitev na svetovno pr- venstvo. Cilj smo izpolnili in zadovoljstvo je popolno. Košarkarske novice Laško: na ponedeljkovi skupščini Pivovarne Laško je bil za predsednika znova iz- bran Jože Sadar, ki je bil sku- paj z drugimi člani vodstva za- dovoljen z opravljenim v mi- nulem dveletnem obdobju. Novost je strokovni svet, vodil pa ga bo Srečko Lesjak, ki se po šestih letih vrača v Laško. Klub je že sklenil trden dogo- vor o sodelovanju z bližnjim Hrastnikom, kjer bodo odigra- li celotno sezono. Polzela: »Kariero bi rad končal na Polzeli,« je na zadnji ultimat Kovinotehne dejal Pe- tranovič in s Slovanom odšel na turnir v Kairo. Jagodnik se vrača v Koper in ne bo nič z njegovim prestopom, Rovš- nik in Pur pa odhajata v ZDA na šolanje. Prebold: po odhodu Lesjaka bo ekipo v novi sezoni treniral Aleksander Turk, s Polzele sta prišla Ferlež in Mlakar, priča- kujejo pa še Kuharja, Stahla in dva mladinca. Ker v B ligi ne smejo igrati tujci, je odšel Vasiljevič, močno pomlajeno moštvo pa bi bilo sposobno za zgornji del lestvice. Igra je končana Zaradi včerajšnje po- vratne kvalifikacijske tek- me nogometašev Šentjurja in Bakovcev se je 42. kolo športne stavnice Golding loto nekoliko zavleklo in nagrajence bomo objavili v naslednji številki. S tem za nekaj časa tudi preki- njamo igro, saj so končana praktično vsa Ugaška tek- movanja. Triatlonci za naslove Pojutrišnjem bo v okolici Celja državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka). Začelo se bo ob 15. uri pri jezu Šmartinskega jezera s plavanjem, cilj kolesarske preizkušnje bo na Dečkovi cesti, tekli pa bodo čez Golo- vec. Najboljši bodo na progi predvidoma tri ure. Lapajne v Celje Beno Lapajne bo v naslednji sezoni spet branil za Celje Pivo- varno Laško, s čimer je Anžič dobil proste roke za morebiten odhod. Začasno lahko klub za- pustijo tudi mladi Podpečan, Bilbija in Lubej, ki bodo imeli status posojenih igralcev. Za turnir prvakov ni prevelikega odziva, saj je nastop potrdil le Veszprem, vodstvo Zagreba vse bolj okleva in najbrž bodo na turnirju sredi avgusta nastopile le štiri ekipe. Šolarji v Kanadi Danes se bodo v Hamiltonu začele 24. športne igre šolskih otrok. Med udeleženci bo tudi osemčlansko plavalno zastop- stvo iz Celja, v katerem so Mitja ■ Kampuš, Peter Jovanovič, Boro Petrušič, Sebastjan in Tamara Pečar, Urška in Katja Roš ter Urška Bakari. V Kanadi je tudi član mednarodnega komiteja Pavle Bukovec in bo predstavil jubUejne, 25. igre, ki bodo jvmija 1995 v Celju, tekmovali pa bodo v atletiki, plavanju in rokometu. Vojnlk pozdravlja poletje V Vojniku je športna scena vse bolj razgibana, za novi razvoj večih panog pa Squash klub v soboto pripravlja celodnevno prireditev pozdrav poletju. Od 9. ure bosta tekmovanji v malem nogometu z nagradnim skladom 150.000 tolarjev in v paintbalu, popoldne pa turnir v odbojki (15), nogometni tekmi pionirjev Vojnik-Publikum (15.30) in čla- nov Vojnik-Opekar (17.30), na ploščadi pred dvorano pa bo od 20.30 zabavni večer z Vladom Kreslinom, skupino Emerso, modno revijo, nastopom osnov- nošolske plesno-glasbene skupi- ne in srečelovom Intex. Celoten izkupiček bo namenjen športni- kom iz Vojnika. NA KRATKO Kolesarji Celja so uspešno nastopili na petetapni dirki po Madžarski: 5. Lauk, 14. Tor- kačenko, 23. Poljanšek, 41. Šmerc, med ekipami pa so bili četrti. V zadnjem kolu m. teniške Uge je v skupini B Mladost Re- čica premagala Radovljico s 3:2, v skupini C pa je bilo MG Laško boljše od Sevnice s 4:1. Končni vrstni red II. lige - vzhod v badmintonu: Tom Mirna 14, Olimpija C 11, Pir- niče 9, Bit II 5, Braslovče 1. Kegljaško DP za kadetinje (Litija): 1. Razlag 800, 3. Špo- Ijar 765, 6. Košir 743, 8. Ratajc 736, 10. Gluvič (vse Emo Eter- na) 727. Sportklub iz Velenja je drugič zapored zmagovalec pokala občinskih prvakov v malem nogometu. V finalu je v Litiji premagal domači Šar- bek s 3:1. Na državnem prvenstvu sle- pih in slabovidnih v šahu je Franc Mlačnik (Celje) zasedel 3. mesto in za zmagovalcem zaostal le za pol točke. Četrtfinalni turnir rokomet- nega DP za ml. deklice; Loka- star-Žalec 11:10, Žalec-Za- gorje 17:9, Lokastar-Zagorje 21:9. Ekipa Žalca se ni uvrsti- la v finale. V soboto bo v Vojniku od 9. ure dalje košarkarski turnir trojk. Prijave (2000 SIT) in in- formacije: Bojan Oprčkal (772-973) ah pol ure pred za- četkom tekmovanja. Zmagali celjski kriminalisti Na državnem prvenstvu ONZ v ribolovu, ki sta ga 10. in 11. junija na Ptuju organizirali Policijska postaja Ptuj in ribiška družina s Ptuja. Med 22 ekipami sta se tega tekmovanja udeležili tudi dve ekipi Urada kriminalistične službe UNZ Celje in ena ekipa Policijske postaje Celje. Prvo mesto na tem tekmovanju je zasedla 1. ekipa UNZ UKS iz Celja v postavi: Franc Pondelak, Mile Vrsajkovič, Mirko Kolenc in Anton Vidovič. Sodelovanje na tem državnem prvenstvu sta obema moštvoma UNZ Celje omogočila Zavarovalnica Triglav iz Celja in NT-RC. Zmagovalno moštvo UKS UNZ Celje s tehničnim vodjem in njegovim pomočnikom ter, seveda, z osvojenim pokalom. Št. 24 - 16. junij 1994 18 • v ponedeljek, 6. junija zvečer, so v restavraciji Hudinja malce preuranje- no ukrepali, ko so povabili policijo z obrazložitvijo, da tam neznani moški razbija kozarce. Policisti so potem ugotovili, da gre za moža- karja, ki je s svojo družbo praznoval rojstni dan in ki je po nerodnem razbil dva kozarca. Škodo je poravnal še pred prihodom patrulje. • Zgroženi občan je v to- rek zvečer sporočil, da je imel težave z nekim mlado- letnikom. Fantiča, ki je lu- lal preko ograje na njegov vrt, je gospod občan opozo- ril, da to ni kulturno, pa se je lulajoči razjezil in grozil z neprijetnimi posledicami. • Pet minut pred sredo so policisti posredovali v C baru v Ulici 14. divizi- je. Tamkajšnji občani so se namreč pritoževah nad nočnim kravalom, ki se je razlegal iz lokala po soseš- čini. C bar je bil v tem času sicer že zaprt, znotraj pa se je še vedno glasno veselja- čilo, zato bo moral lastnik lokala na zagovor k sodni- ku za prekrške. • Policisti so bili v sredo zvečer obveščeni, da se pri stolpnicah Na zelenici te- pejo. Pa so tam našU Mila- na in Sandija: Sandija, ki je lulal pod Milanovim oknom, in Milana, ki se je nad to nemoralo razjezil in Sandiju primazal par klo- fut. K sodniku za prekrške bosta šla kar oba. • Minulo soboto dopoldne je bU klic z Mariborske ce- ste. Nek stanovalec se je pritoževal nad svojim sose- dom, ki tako zelo ropota, da ni za zdržat. Policisti so kmalu ugotovili, kdo je ti- sti, ki jer tako hrupen, da vznemirja svoje okolje pri belem dnevu. To je bil fant, ki je prišel k svojemu stare- mu očetu pomagat pri be- ljenju stanovanja. Tisto, kar je soseda tako hudo motilo, je bilo premikanje pohištva. Malo več sosed- ske strpnosti, za božjo voljo! • Občani v Razlagovi ulici pa so se v nedeljo ob 00.20 uri upravičeno pritoževali nad lokalom Remi, ki je povzročal takšen hrup, da se v bližnji soseščini ni dalo spati. Remi je bil ob priho- du policistov še vedno od- prt, glasba in vse ostalo pa tudi tako moteče, da so po- licisti morali ukrepati. Lastnik Remija bo moral k sodniku za prekrške, v poročilu inšpekcijskim službam pa bo govora o za- piralnem času, ki se ne drži svoje ure. M.A. Na meji je s tujci vse manj problemov Tudi mejnih Incidentov na območju UNZ Celje letos še nI bilo Na področju mejnih zadev in tujcev se stanje postopoma umirja, ocenjujejo v Upravi za notranje zadeve Celje, ko so opravili analizo letošnjega pr- vega četrtletja. Do konca marca je na mej- nih prehodih na območju UNZ Celje v obe smeri prestopilo državno mejo 1 milijon 410 ti- soč 354 potnikov, od teh je bilo 913 tisoč 731 tujcev in 496 ti- soč 623 državljanov Slovenije. S tem je bilo, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, prehodov v obe smeri za 3 od- stotke manj. Tujcev je bilo za 11 odstotkov več, domačih potnikov pa za 17 odstotkov manj. Največ prehodov potnikov je bilo na mejnem prehodu v Dobovcu (698.196), nato na cestnem mejnem prehodu v Rogatcu (503.657) ter v Bi- strici ob Sotli (11.592), na cestnem prehodu v Imenem (56.061), na železniškem pre- hodu v Rogatcu (35.121), na železniškem prehodu v Ime- nem pa je mejo prestopilo 5.727 potnikov. Na mejnih prehodih je v obe smeri prestopilo državno mejo 326 tisoč 392 vozil, od tega 308 tisoč 028 osebnih avtomobilov, tovornjakov 12 tisoč 526, in 5 tisoč 834 avtobusov. Na mej- nih prehodih PMP Rogatec je mejo prečkalo 270 tisoč 539 vozil in na prehodih PMP Bi- strica ob Sotli 55 tisoč 853 vozil. Pri varovanju državne meje na območjih izven mejnih pre- hodov je bilo ob četrtletju ugo- tovljenih 165 ilegalnih presto- pov ali za 7 odstotkov manj. Občutno porast nedovoljenih prestopov (za 49 odstotkov) so mejni policisti zabeležili le pri državljanih Hrvaške, ki so v tem času hodili pogosteje po nakupih na našo stran. Tu gre večinoma za obmejne prebi- valce, zoper katere pa, skladno s kaznovalno politiko na tem področju, naši varuhi meje ni- so represivno ukrepali. Veliko manj pa je bilo ilegalnih pre- stopov državljanov BiH, lani ob trimesečju 58, letos 15). Na meji z R Hrvaško, ki po- teka na območju UNZ Celje, v letošnjih prvih treh mesecih ni bilo mejnih incidentov ali kakšnih drugih varnostnih problemov, nadstandardni si- stem varovanja zelene meje je še vedno v veljavi, sicer pa je sodelovanje naše policije s hr- vaško tudi v tem letu zelo dobro. V treh mesecih letošnjega leta je bilo z našega območja odstranjenih 24 tujih državlja- nov, od tega 8 državljanov BiH, 7 iz ZR Jugoslavije, 2 Ma- kedonca, 4 Hrvati, 2 Romuna in 1 Madžar. V prehodni dom za tujce v Ljubljani je bilo na- stanjenih 15 tujcev, neposred- no odstranjenih iz države jih je bilo 8, enemu tujcu pa so dolo- čili kraj bivanja. Problem od- stranjevanja tujcev, ki nimajo pogojev za bivanje pri nas, je še vedno pereč, predvsem to velja za državljane BiH. Po zakonu o nadzoru držav- ne meje so v prvih treh letoš- njih mesecih obravnavali 60 prekrškov, to je za 61 odstot- kov manj kot lani. Prekrškov po zakonu o tujcih je bilo 106, lani v trimesečju 225, to pa je za dobro polovico manj. MARJELA AGREŽ PROMETNE NfIGODE Nesreča s traktorjem Na lokalni cesti v kraju Lepa njiva se je, v torek, 7. junija zve- čer, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik traktorja. Pavel Fort (43) iz Mozirja je vozil kmetijski traktor iz smeri Šentflorjanskega grabna proti Lepi njivi. V Lepi njivi je na ma- kadamskem vozišču zapeljal preveč na desni rob in trčil v ve- lik kamen. Z desnima kolesoma je potem zapeljal preko jarka, traktor pa se je prevrnil na levi bok. Takrat je zadnje levo kolo stisnilo voznika, ki je pred tem padel s traktorja. Hudo ranjena sopotnica Na Kidričevi cesti v Celju se je, v četrtek, 9. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe, ena pa lažje. Na vozilih je škode za okoli pol milijona tolarjev. Ciril Žmaher (62) iz Šentjurja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Teharij proti Mariborski cesti v Celju. Ko je pripeljal do križiš- ča za Cinkarno, je s tega odcepa ceste prip)eljal voznik osebnega avtomobila, 56-letm Rudolf Oblak iz Celja, ki je v križišču nameraval zaviti levo proti Te- harjam. V trčenju, ki je sledilo, je bil voznik Oblak lažje poškodo- van, njegova sopotnica, 54-letna Tatjana Oblak, pa je utrpela hu- de telesne poškodbe. Nezgoda v KonJIcaii Na mestni ulici v Slovenskih Konjicah se je, minuli četrtek popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena. Ivan Mihelič (42) iz Konjic je vozil kolo po dovozni cesti in za- peljal na mestno uUco. Pri zavi- janju na ulico Ob potoku, je za- peljal preveč na desno bankino in potem v jarek. Pri tem je padel preko krmila ter z glavo udaril v dno jarka, kjer je obležal s hu- dimi telesnimi poškodbami. Zaneslo ga Je Na regionalni cesti v kraju Preserie se je, v nedeljo, 12. juni- ja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena lažje, gmotna škoda na vozilih pa zna- ša okoli 1 milijon 200 tisoč to- lariev. Alojz Žmavc (50) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentruperta proti Mozirju. V Šentrupertu ga je v blagem desnem ovinku zaneslo na na- sprotni vozni pas po katerem je v tem času iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avto- mobila, 42-letni Janez Stefančič iz Žalca. Ta se je sicer umikal v desno, a trčenja ni mogel pre- prečiti. Po trčenju je Žmavčevo vozilo drselo levo na travnato površino, Štefančičevo pa na desno. V nezgodi se je hudo te- lesno poškodovala sopotnica v Štefančičevem avtomobilu, 69- letna Neža Sedovšek iz Mozirja, voznik Stefančič pa je bil lažje ranjen. Prehiteval In trčil Na magistralni cesti v Šmar- jeti se je, v nedeljo, 12. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo, ena lažje telesno poškodovala, na vo- zilih pa je škode za okoli 470 tisoč tolariev. Dejan Bonač (27) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Vojnika proti Celju. Ko je v Smarjeti pripeljal v bližino stanovanjske hiše števUka 5, je v času, ko je prehiteval avtobus, trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozila 23-letna Darinka Spes iz Arclina. Ta je s parkirnega pro- stora zapeljala na magistralni cesto s Špesove leve strani. V nezgodi je hude telesne po- škodbe utrpela sopotnica v Bo- načevem avtomobilu, 26-letna Mateja Bonač, lažje ranjena pa je bila voznica Špesova. M.A. Vlomljeni tovornjaki v noči na 6. junij je nekdo vlomil v štiri tovorna vozila, ki so bila parkirana na Trdinovi ulici v Škofji vasi. Storilec je vlomil skozi vrata, prebrskal no- tranjost, ukradel pa ni ničesar. Z vlamljanjem je lastniku vozil, Martinu J., naredil za okoli 10 tisoč tolarjev materialne škode. Isto noč se je nekdo lotil tudi tovornjaka, ki je stal v bližini stanovanjske hiše Križevec 3a na Stranicah. Ukradel je CB posta- jo, avtoradia pa mu ni uspelo odmontirati. Lastnika, Ivana K., je oškodoval za okoli 15 tiso- čakov. V smrt omahnil v hlevu Minulo nedeljo popoldne je šel 60-letni Anton R. iz Pa- škega Kozjaka krmit živino v svoj hlev. Pri metanju sveže trave skozi odprtino je omahnil in padel tri metre globoko na krmilni hodnik in se pri tem tako hudo poško- doval, da je umrl na kraju nesreče. M.A. Policijski postopki niso bili »montirani« v Novem tedniku, ki je izšel 9. junija, je gospa Čehajič v ru- briki »pisma bralcev« javnosti naslovila pismo, ki vsebuje njene poglede na ovadbe in priprtje njenega moža Esada Cehajiča. Poudariti želim, da gospod Cehajič ni žrtev »policijsko montiranega« postopka. V de- cembru 1993 so namreč delav- ci Policijske postaje Celje pre- jeli prvo ovadbo, ki je g. Ceha- jiča oziroma njegovo Esacom d.o.o. bremenila za preko 1 milijona tolarjev neporavna- nih obveznosti. Ker so bili podani razlogi za sum, da je G. Čehajič storil kaznivo dejanje goljufije (»go- ljufija« je po pozitivni zakono- daji kaznivo dejanje), so poli- cisti, skladno s pooblastili, za- čeli zbirati obvestila, v tem ča- su pa je na policijsko postajo prispelo še nekaj ovadb s po- dobnimi vsebinami. Zbrana obvestila so sume potrdila, zato so policisti v fe- bruarju 1994 Čehajiča privedli k preiskovalnemu sodniku TS Celje, ki pa je takrat ocenil, da ni razlogov za pripor. Zaradi novih obvestil oško- dovancev so policisti nadalje- vali delo in zoper gospoda Ce- hajiča podali še nekaj kazen- skih ovadb, na osnovi teh in konkretnih izjav oškodovan- cev pa je preiskovalni sodnik TS Celje v letošnjem aprilu zo- per njena odredil pripor. V času, ko je Esad Čehajič že bil priprt, so na policijsko p>o- stajo prihajale še nove ovadbe posameznih oškodovancev, zato so policisti zoper osum- ljenega podali še nekaj kazen- skih ovadb, nazadnje v začet- ku junija 1994. I*rimerjava zakonitega dela policistov s »policijsko monti- ranim« postopkom je v tem kontekstu (vsaj) neprimerna, zato sem gospe Cehajič pri- pravljen policijske postopke tudi podrobneje pojasniti. V kolikor to želi, me lahko obišče na Policijski postaji Celje. KAROL TURK, nižji inšpektor, komandir Policijske postaje Celje mini KRIMICI Ukradeni mercedes Neznani storilec je v noči na 6. junij ukradel osebni a\i,omobil mercedes benz 200 D, reg.št. CE J5-479. Metalno zlat jekleni ko- njiček, ki ga je pred zmikavti branila varnostna naprava in ki je bil v času kraje tudi zaklenjen, je stal pred garažami Zdravstve- nega doma v Laškem. Lastnik vozila, Martin K. iz Laškega, je oškodovan za okoli 45 tisoč nem- ških mark. Mladoletnik okradel šolo v času od 11. maja do 6. junija je (takrat še) neznani storilec iz pisarne OŠ Vere Šlander na Pol- zeli ukradel video kamero phi- lips, zaklenjeno v omari, ko jo je odprl na silo. S tem dejanjem je šolo oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. 12. junija je bilo vlomljeno v isto šolo. Tega dne je mladolet- ni S.D. s Polzele okoli 14. ure vlomil in ukradel akumulator za video kamero, polnilec akumu- latorja, za okoli 20 tisoč tolarjev nabranega drobiža ter nekaj pi- sarniškega materiala, vse skupaj pa je vredno približno 50 tisoč tolarjev. Če mu je pri prvem vlo- mu v hram učenosti uspelo ostati anonimen, mu je zdaj sreča obr- nila hrbet. Na vesti naj bi imel več podobnih »podvigov«. Neuspeli transport Osemnajstletni Jasmin V. iz Izole je 6. junija gostoval na Šta- jerskem in se ponoči okoli 22. ure mudil tudi na parkirišču pred gostilno Rifnik v Šentjurju. Tam je iz odklenjene renaultove petke odmontiral avtoradio in ga nesel v svoj avtomobil, ki je stal v bližini. Pa ga je pri delu zalotil oškodovanec in tatvino prijavil šentjurskim policistom, ki so kradljivca prijeli. Brusllka Iz kleti v noči na 7. junij je neznani storilec vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo v Irju pri Ro- gaški Slatini. V kletnih prostorih je vlomil v priročno skladišče in tam ukradel brusilni stroj in dva električna podaljška, dolga vsak po 25 metrov. Lastnik, Ivan D. iz Svetega Florjana, je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Padale so bukve V dneh od 6. do 7. junija je neznani storilec v kraju Podlog pod Bohorjem posekal tuja bu- kova drevesa v skupni izmeri okoli 30 kubičnih metrov. Nekaj ukradenega tovora je odpeljal neznano kam, del pa ga je zložil nedaleč stran od posega in ga pripravil za kasnejši odvoz. GG Brežice je oškodovano za okoli 350 tisoč tolarjev. Pregnan z alarmom v noči na 10. junij je nekdo vlomil v priročno skladišče ben- cinskega servisa na Vranskem. Iz skladišča je odnesel dve 20-litr- ski kovinski posodi, polni gori- va, lotil pa se je tudi Petrolove trgovine, a ga je še pred vstopom vanjo presenetila in pregnala alarmna naprava. Kradel in prenočil v petkovi noči ne nekdo vlo- mil v tri vikend hiše rekreacij- skega centra Forštner v Grorici pri Smartnem. Iz prvega objekta je odnesel prenosno telefonsko slušalko, vredno 12 tisoč tolar- jev, v drugem se je najedel in napil za okoli 15 tisočakov, v tretjem vikendu pa si je samo postlal in tam dočakal sobotni dan. Mercedes 300 E v noči na 12. junij je neznani storilec ukradel osebni avtomo- bil znamke mercedes 300 E, let- nik 1992, bordo rdeče bai-ve, reg. št. HB 6CJG (A), ki je bil parki- ran pred stanovanjskim blokom v Dobrteši vasi. Vozilo je vredno okoli 6 milijonov 500 tisoč tolar- ^v, njegov lastnik pa je Slavko Govedina in svinjina Minulo nedeljo, v času med 14. in 19. uro, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Do- briču, last Antona Ž., iz hiše pa je odnesel okoli 20 kilogramov svinjskega in govejega mesa ter razna oblačila. Vrednost ukra- denega je okoli 40 tisoč tolarjev. Vlom v Centromerkur Koncem minulega tedna je neznani storilec vlomil v proda- jalno Centromerkurja na Glav- nem trgu v Celju. Ko je prišel v objekt, je vlomil še v kovinsko omaro in iz nje pobral različne izdelke iz rumenega zlata in sre- bra ter nekaj denarja. Trgovsko podjetje Centromerkur je s tem oškodovano za okoli 3 milijone 300 tisoč tolarjev. Zamaskirani tat v torek, 14. junija okoU pol dveh zjutraj, je neznani mlajši moški, ki se je za ta »podvig« zamaskiral, razbil okensko ste- klo na stanovanjski hiši v Vizo- rah št. 6, last Srečka R. Ko je stopil v notranjost hiše, je v pri- sotnosti prestrašene 90-letne oškodovanke Johane O., ki jo je prebudil hrup, brskal po omarah in predalih ter iz njih ukradel okoli 25 tisoč tolarjev gotovine. Pijana nevarnost Minuli ponedeljek so policisti pridržah vinjenega K.G. iz Žal- ca, ko so prometni policisti v Žalcu ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola. Ko so ga ustavili in mu prepo- vedah nadaljnjo vožnjo, je K.G. sedel v svoj osebni avtomobil in z veliko hitrostjo oddrvel proti Celju. Pri tem je kar dva krat peljal skozi križišče pri rdeči lu- či. Ko so ga policisti ustavljali v Celju, se zanje spet ni zmenil, v Okrogarjevi ulici pa je ustavil in zapustil vozilo z namenom, da se skrije. Ker mu to ni uspelo, je končal v prostorih za prich^anje, seveda pa bo moral odgovarjati za dejanja, ki jih je storil v času vratolomne in nevarne vožnje. M.A. Nezgodi pri delu s traktorjem 6. junija popoldne je 44-letni Anton G. iz Boletine na travniku obračal seno s kmetijskim traktorjem, ki ni imel vgrajene varnostne kabine. Pri tem opravilu je pričel traktor vzvratno drseti po vzpetini in se prevračati. Ko je voznik skočil s traktorja, se je pri padcu hudo telesno poškodoval. Naslednjega popoldneva je na travniku s traktorjem obračal seno 43-letni Jože S. iz Slatine pri Ponikvi. Na večji strmini pa je pri obračanju izgubil oblast nad vozilom in traktor je pričel vzvratno drseti in se prevračati. Pri skoku z vozila se je Jože S. hudo telesno poškodoval. Strela udarila v vikend Prejšnji četrtek zvečer je strela udarila v vikend v kraju Javomik, last Ivana B. iz Štor. Požar so opazili bližnji stanovalci, ji so pričeli nemudoma gasiti in ki so o požaru obvestili gasilce. Kljub hitri intervenciji se je ogenj z ostrešja razširil na notranjost objekta. Zgorelo je celotno ostrešje, pohištvo v spalnici in kuhinji, vmesne lesene stene in strop Skoda znaša okoli 1 milijon tolarjev. Hiša zgorela do tal v ponedeljek, 13. junija nekaj pred 2. uro, je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Tlakah pri Rogaški Slatini, last Vinka F. Hiša je pogorela do tal, preiskovalci pa vzrok požara še raziskujejo. Ogenj so pogasili gasilci PB Steklarne Boris Kidrič ter PGD Rogaška Slatina in Rogatec. M.A. Št. 24 - 16. junij 1994 191 Št. 24 - 16. junij 1994 Labod, klavir in vrtnica z Dubravko Tomšič-Srebotniak oa pivih udarcev po^mo-bellh tipkah do svetovne slave v Cicibanu iz leta 1948 je bil zapis o mladi umetnici, ki je navdušila takratno Jugoslavijo. »Dve leti je bila stara, ko je prišla s sprehoda, odprla klavir in zaigrala skladbico, s katero je hotela povedati, da je videla laboda na rib- niku.« Dubravka Tomšič-Srebotnjak, samo ona je lahko začela tako zgodaj udarjati po čmo belih tipkah. Danes je gospa Dubravka vrhunska pianistka in slovi po celem svetu. »DT Super- star, so zapisali kritiki,« je na večem z imietni- co v velenjski knjižnici povedal skladatelj in glasbeni kritik Pavel Mihelčič, ki je vodU po- govor. »Rojena sem leta 1940, torej v vojnih časih. Živeli smo na Vrtači, doma nismo imeli klavir- ja, zato sem na tipke s prstkom pritiskala pri znancih. Mama je doma prepevala narodne pesmi, jaz pa sem jih potem igrala po poslu- hu,» se prvih udarcev spominja Dubravka Tomšič-Srebotnjak. »Nekje pri treh letih smo dobili klavir tudi doma, podarila nam ga je soseda. Mama je vedno rada prepevala in tudi igrala na klavir, vendar ni bila preveč nadarje- na. Mene ni pustila zraven, čeprav sem neneh- no silila h klavirju. Zato se je odločila, da bo povprašala strokovnjake, ali sem talent ali imam zgolj veselje. Ko so ugotovili, da imam popoln posluh in da sem talent, me je mama naučila osnov, nato pa me je v roke vzela prof. Zora Zamik.« Dubravkin oče je bil strokovnjak za medna- rodno pravo, doma iz Tacna. Med vojno je imel nenehno pripravljen nahrbtnik, saj je čakal, da ga bodo odpeljali. »Neko noč so res prišh Nem- ci po očeta. Menda sem vstala, v spalni srajčki po tihem prišla h klavirju in pričela igrati. Pri štirih letih sem znala približno sto narodnih pesmi, nihče pa ne zna razložiti, zakaj sem se tisto noč odločila le za nemške narodne pesmi. Ko sem odigrala vse, kar sem znala, sem tako tiho, kot sem prišla, tudi odšla. Nemški oficir, kasneje so pripovedovali, da je bil glasbenik, je rekel, da me morajo naprej šolati. Mama pa je seveda odgovarjala, da ne bomo zmogli, če bodo odpeljali očeta. Tisto noč so Nemci odšli brez očeta.« Dubravkina mama je bila Dubrovkinja in prav v Dubrovniku je imela čudežna deklica tudi svoj prvi koncert. »BUo je po koncu vojne, pozinu. Pod noge so mi dali pručko, da mi ne bi bingljale in da ne bi slučajno padla s stola. Tako sem položila noge v galošah na pručko in pričela igrati.« Dubravka je otroška leta preži- vela v Ljubljani, v Dubrovniku se je le rodila, kasneje pa so tja zahajali na počitnice. Iz LJubljane v Ameriko Do 12. leta je z Dubravko delala Zora Zar- nik. V tem času je oče odšel v London, kjer je kot dobitnik Rockfellerjeve nagrade imel pre- "davanja, od tam pa naj bi odpotoval še v New York. Dubravkina mama ga je na vsak način želela obiskati, predno bi odšel v Ameriko. »Takrat je bilo strahotno težko priti do potne- ga lista, mama je šla celo v Beograd. Končno sva le odpotovali. Na ambasadi so priredili koncert, na katerem so bili tudi ugledni glas- beniki in kritiki. Eden izmed njih je poznal , skladatelja Raua, pred katerim sem potem i igrala. Svetoval mi je, naj grem v tujino, ker sem se doma že vse naučila. Tako smo se čez noč odločili, da v Ameriko odpotujem skupaj s starši. Seveda sem morala v New Yorku opraviti avdicije za sprejem kot izpite iz kla- virja in dmgih predmetov, nenehno pa sem opravljala tudi avdicije za štipendije.« Dubravka je štipendijo prejemala iz Beogra- da, kajti v slovenskem ministrstvu so ugotovi- li, da ni nadarjena. »Iz Beograda sem prejema- la po 100 dolarjev, s čimer se ni dalo živeti. Dostikrat se je zgodilo, da smo ostali brez večerje. Poleg tega je bilo potrebno v šoli vse plačevati ali pa dobiti ameriško štipendijo. To mi je uspelo, zato sem lahko uspešno zaključila študij na enem najbolj znanih ameriških glas- benih collegev.« V vmesnem obdobju so prihajale prve zmage in prvi recitali. Med dmgim je Dubravka zma- gala na tekmovanju za najbolj nadarjene ame- riške talente... »Vse to mi je prineslo igranje na pomembnih radijskih postajah, solistične in tudi drugačne nastope, finančno pa se naš po- ložaj ni spremenil. Na srečo mi je firma Stan- wey že prej podarila klavir, ki smo ga komaj spraviU v naše stanovanje.« Posebno poglavje v Dubravkinem življenju pomeni Arthur Rubenstein. »Hodila sem na vse njegove koncerte, po vsakem nastopu sem mu podarila vrtnico. Mama se je kar križala, ker je vedela, koliko stane. Ničesar si nisem upala reči niti se predstaviti, dokler me ni predstavil predstavnik firme Stanwey. Takrat je gospa Rubensteinova vprašujoče ugotovila: CPa to je tista deklica z vrtnico?!<, predstavnik firme pa se je pohvalil, da so mi podarili kla- vir. To je gospoda Rubensteina tako impresi- oniralo, da sem lahko zaigrala pred njim. In to je bilo vse, le kdo iz njegove družine bi prihajal na moje koncerte? Šele leta 1957 me je sloviti pianist poklical, me povabil na kosilo in mi povedal, da je čakal, če bom uspešno prebrodi- la puberteto. Ko sem mu razložila svojo fi- nančno stisko, je najprej uredil, da sem še leto dni prejemala štipendijo iz Jugoslavije, nato pa mi je preskrbel štipendijo iz ameriškega fonda. Kasneje sva se z Rubensteinom večkrat srečala, igral je tudi v Ljubljani ter mi v knjigi spominov posvetil nekaj strani. V tem času sem se z mamo, oče je odšel že veliko prej, vmila v Ljubljano.« DT Superstar Doslej je Dubravka Tomšič-Srebotnjak pos- nela že približno 50 samostojnih CD plošč, svojih številnih nastopov ne zna več prešteti, v zadnjih petih letih je bila devetkrat v Ameri- ki, kamor se bo ponovno odpravila letos okto- bra, v Ljubljani je posnela vseh 5 Beethovno- vih koncertov, prihodnje leto pa jo zopet čaka- jo nastopi na ameriški zahodni obali... »Dan pred koncertom se ponavadi začne do- poldne z generalko, nato pa je dan le moj. Največ počivam, vedno grem na sprehod po ulicah, da začutim utrip mesta. Nato si pozno popoldne privoščim kosilo, temu pa že iz otro- škUi časov sledi počitek. Pred nastopom naj- lepše spim, enkrat se mi je celo zgodilo, da sem zaspala. Nikoli nimam treme, ker misUm, da nimaš kaj skrbeti, če si pripravljen. Veliko pa je odvisno od mojega razpoloženja in razpolo- ženja občinstva. Če je vse v redu, potem je to lep večer. Občinstvo imam zelo rada, vedno pa na koncertu dam vse od sebe - ne glede na to, ali igram pred 10 ljudmi ali pred 3 tisoč poslu- šalci.« Gk)spa Dubravka je že več let profesorica na Akademiji za glasbo. »V sobi imam dva klavir- »Tudi v klasični glasbi je veliko piratstva. Recimo, v Parizu je nek kritik dobil v roke ploščo s Scarlatijevo skladbo, kot izvajalec pa je bil naveden nek pianist. Poslušal jo je in takoj ugotovil, da samo jaz tako izvajam Scarlattija.« »Na svetu je toliko tekmovanj za mlade talen- te, iz množice zmagovalcev pa se skoraj nihče ne obdrži. Teb tekmovanj ne maram preveč, vendar se danes ne da več brez njih.* Velik hec ob zadnjem i Zakaj si, fantič, prišel in zmešal ji glavo, seno bi še grabila, srce bi mimo b'lo. (Slovenska narodna) Šege ob opravilih se niso kar naprej dogajale ali se ponav- ljale v nedogled. Sem že ob svojem pisanju in pripovedo- vanju večkrat slišal, češ, same neumnosti mu rojijo po glavi, da tako že ni bilo, kaj bi pa ljudje naredili, če bi se samo »hecali«?! Šale, potegavščine, nagajivosti v besedah in deja- njih so bile le trenutki oddiha med težkim in enoličnim de- lom. Takšne družabne dogo- divščine so se dogajale pred- vsem pri opravilih ob medso- sedski pomoči, manj takrat, kadar so bili »onaji«, poljski delavci, najeti za denar ali so kmetu prišli kaj odslužit. Nekaj je treba povedati: te šegavosti so si smeli privoščiti enaki po stanu, celo po teži premoženja v hiši, iz katere so bili. Da bi se hlapec ali kočar- ski »tavrhar« upal s hišno hčerjo valjati po senožeti? To je veljalo za vsako podobno priložnost in šego. Nepisan za- kon je bil to in pogosto je tudi na sodišču, če sodnik ni mogel drugače, obveljalo tisto, kar je bilo v rabi po običaju. Vrnimo se spet h košnji ozi- roma sušilu in spravilu. Čas košnje je bil tudi čas poletnih ploh in neviht. Pripo- dih so se temni oblaki, sparina je pritisnila in ritem opravila je bil pospešen do pravcate ih- te. Karkoli je že kdo delal, vse je steklo na senožet, spravljat travo. Najprej so grabili v redi, potem v velike plaste. Te so, če je bil še čas, obgrabili, da je deževnica polzela po površini kot po slamnati strehi. Če ven- darle še ni lilo, so napregli ži- vino v voz in pohiteli, da bi čim več trave zvozili pod kozo- lec. Ob takšnih razmerah so prihiteU tudi sosedje na pomoč z vozovi, živino in orodjem. Kako resnični so pregovori, potrjujeta tudi tale dva: Sosed soseda potrebuje, pa če je še tako bogat. Če si skregan z žlahto, ni lepo, če s sosedom, je hudo. Redko se je košenina posu- šila v enem dnevu, če se je, lepšega ni moglo biti. Preudaren kmet je na dan pokosil toliko, da je še tisti dan z ljudmi, ki jih je imel na voljo, mrvo spravil pod streho. Drugi dan so jo lahko raztrosi- li okoli kozolca, če ni bila suha za zmetavanje. Če je bila v ko- picah, v plastih, so jo rastrosili na travniku, vendar že bolj na debelo in jo za tem pravi čas spraviU pod kozolec. Marsikje so, če je streglo vreme, po spravilu, ko je spet legala rosa na travnike, šli kosit še naprej. Najbolj zagnani - in če je bila sila - so kosili še v svetlih nočeh. Spravilo na senik je vedno potekalo v največji vročini, ko je bilo seno suho kot poper. »Vohka« mrva bi splesnela, moglo je priti tudi do samovži- ga. Ker seno ni težko, so ga skušali naložiti na voz čim več. Lepo naložen voz je že nekaj, o čemer se je govorilo. Zato je bilo nalaganje kar zahtevna reč. Tisti na vozu je bil odgo- voren, če se je krma med vož- njo izsipavala ali če se je senen tovor zaradi neenakomemega nalaganja celo zvrnil. Dober nalagalec je bodisi z grabljami nakazoval, kam naj kdo z vila- mi vrže, marsikateri pa je imel celo »komande«, ki so jih mo- rali nakladalci razumeti. Tako je zgoraj na vozu kot kapitan na ladji ukazoval: pred noge, na levo aU desno roko, v sredi- no, na vogal, za hrbet... Tudi med nalaganjem se je zgodilo, da so kakšno jezičnico vrgli namesto sena na vrh na- loženega voza, kjer so jo priča- kale jeklene pesti nalagalca, ki jo je kot kak snop položil v se- no in se jo tmdil »vgraditi« v seneno zgradbo. Seveda mu je potem le zdrknila kot po dričalici na tla. Kakšnemu samcu, čeprav so mlajši redko imeli toliko izkušenj, so posla- li ravno tisto, ki jo je rad videl. Nagajali so si tudi tako, da je kateri vrgel senen oblak čez voz na grabljico, ki je na oni strani zgrabljevala. To je bilo lahko iz nagajive naklonjeno- sti ah iz prešeme maščevalno- sti - že za kakšno zamerico. Ko je bil voz visoko in na široko naložen, so tovor zava- rovali z žrdjo. Če je bUo treba voziti po slabih kolovozih in nagibih, so naloženo seno za- varovali še z vejami iz bližnje- ga leskovega grma ter ga pre- vezah še povprek. Na nevarnih nagibih so se m( senom na »lojtn vali voz, da se m se je po nerodj vprege vendarle je zlodej pobral š tudi o tem, da dolgo govorilo. Nekaj posel bil zadnji vi Veselja, da je vila konec in da brez namakanja da je s tem čai likof, so se nal« lah, juckanju, H nalagali zadnjo raje poslali domi malo manj nalo^ spraviU vse sen« nekaj kopic za 1 spredaj naložili' široko, ga prav z žrdjo, navad »okrancljali« z I mi in kresnicam tele v bližnjem i Člani društva Anton Tanc so pred leti prikazali spravilo sena pod laškim gradofi 20,21 igram brez prstanov, obdržim le ram jaz, na drugega pa študent, alim, da eno stvar res obvladam: 1 zaigrati tako, kot igra sam. m, kako slišim njegovo igranje se ne sme sUšati.« izumevanjem spremlja Dubrav- pot. Mož ji pomaga in stalno , sina pa ne more navdušiti za ima absoluten posluh. »Sin je lličnjak, vendar nikakor ni mo- zakaj je treba vsak dan vaditi Tega še danes ne raziune. Sicer lila med šolanjem v Ameriki, to bolj pomembna leta za pridobi- in repertoarja. Kot otrok sem aj mi niti niso dovolili, sedaj pa adim dnevno po tri ure in več, |da zaradi obilice drugega dela ne odprem klavirja.« DT Super- URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MASNEC njo polovico ali tretjino voza so nastlali toliko, da so sedeli in ležali na mehkem. Ozaljšali so še vprego, našemili hlapca, ki je vodil živinčeta, potem s pesmijo in vriskanjem odpe- IjaU proti domu, kar je bUo znamenje za gospodinjo, da mora s pripravami za likof po- hiteti, gospodar pa jim je pri- šel že nasproti s pijačo, malo boljšo, če že ne s tistim »iz kota«. Zadnjega voza navadno niso več zmetavali, razen če je bilo sonce še dovolj visoko nad za- tonom. Seveda je bilo za zme- tavanje sena visoko pod streho kozolca veliko moči in spret- nosti. Mrvo so v velikih šopih z vilami metali z voza na »štol- buh« ali v križe, od tam pa spet skozi odprtino pod streho. Tam so jo z rokami prestrezali in nosili ter tlačili v svisli. Ostre konice vil so bile nevar- no orodje ih nehote kar orožje. Največ »heca« so imeli tisti, ki so nosiU in tlačili seno na vrhu v svislih. Res se je kadilo, da so na debelo požirali senen prah, se je pa tudi bolj malo videlo. Za likof so se vsaj oprhali in otresli prahu, še raje pa umili in preoblekli vsaj preznojene srajce in rokavce. Kako po- membno je bilo, da je seno pod streho, je kaizalo razkošje Idco- fa. Niko Kuret ima zapisano, da so pripravili tudi po osem »riht«, kar je skoraj kot ohcet. Navadno tudi godec ni manj- kal, pa so mlajši, tudi če so po več dni trdo delali, plesali še pozno v noč. Opravila, kot je košnja, so pomenila tudi priložnost za mlade. Ob zori podarjen šo- pek, smo rekli, je bilo vabilo. Kak parček se je iztihotapil v noč. Včasih je takšna poletna noč pozneje povzročila solze, včasih pa tudi ohcet v predpu- stu, če ne že kar o malem pustu — na martinovo. Foto: EDI MASNEC Marjanca se je šestič zavrtela 3840 prodanih vstopnic, 220 nastopajočih, 52 točk, skoraj tri ure trajajoč pro- gram in mojstrsko vodenje tega mega projekta Vinka Šimeka — to je kratka in naj- bolj jedrnata ocena 6. Mar- jance, ki se je prejšnji teden zavrtela in odvrtela v mari- borski dvorani Tabor. Šesta Marjanca je segla daleč preko meja Slovenije. Ob številnih sosedih iz Av- strije in Hrvaške je prišel tu- di odličen pevec z daljnih Karibov Tony Charman, ki je na turneji po Evropi. Naj- več dela so imeli z njim člani New Swing Quarteta, saj so mu na hodniku dvorane Ta- bor uprizorili pravo učno uro geografije; pokazali so mu, kje leži Slovenija in ka- ko se razlikuje od držav, s katerimi nas največkrat za- menjujejo. V Mariboru so se letos od- ločili za eno samo prireditev, zaradi česar so mnogi ostali brez vstopnic. To je povzro- čilo največ sivih las odgovor- nemu uredniku Radia Mari- bor Srečku Trglecu, ki ni mogel vsem zagotoviti ogle- da tokrat res imenitne za- bavno-glasbene prireditve. Neposredno sta Marjanco prenašala Radio Maribor in avstrijski radio, kdaj pa bo- mo videli TV posnetek, pa je vprašanje, saj še niso zavrte- li niti lanske Marjance. Program je bil zastrašujoč, saj je obsegal kar 52 točk! Zlasti prva ura je bila moj- strska in se je ne bi sramoval nihče. Prijetna scena (le sre- brne zvezdice so bolj spomi- njale na novoletni čas), veli- ko cvetja, luči, raznobarvni kostimi nastopajočih, dobra koreografija, resen in zaba- ven ples, glasba z vseh ve- trov in za vse okuse, vse to je spravilo ljudi v dobro voljo. Da" je vse teklo kot v dobro zmontiranem filmu, gre v pr- vi vrsti zasluga Vinku Šime- ku (seveda z ženo Sonjo), ki se je tokrat predstavil v vlo- gi, ki jo vsaj pri nas zmore res malo ali nič ljudi. Na pa- met je vodil program, pel sam, v duetu z Nipičem in Pestnerjem ter v zboru, in- tervjuval nastopajoče in sploh bil alfa in ornega celot- ne prireditve. Dobro je, da se tokrat ni preveč preizkušal v humorju, ker je humorja tako ali tako bilo primemo dovolj (Dudek in Regica in še kdo). Poslušalci so med plejado nastopajočih imeli svoje ljub- ljence. Ce se zadržimo pri slo- venskih izvajalcih, so doživeli najlepši sprejem Oto Pestner, New Swing Quartet, Irena Vrčkovnik, Alfi Nipič s svoji- mi muzikanti. Štajerskih 7, Ivan Prešeren - Žan (Alpski kvintet) z igranjem na troben- to. Slovenski muzikantje z le- pim potpurijem mednarodno priznanih viž (delo Ota Pest- nerja). Primorski fantje, Alek- sander Jež (med poslušalke je razdelil šopek svežih belih vrt- nic) in še kdo. Šesta Marjanca je več kot uspešno končala »malo« šolo. To je ob upoštevanju takšnih in drugačnih pripomb brez dvoma prireditev, na katero smo Slovenci lahko ponosni. Marjanco dobro poznajo Av- strijci, kaj pa preko Trojan? TONE VRABL Foto: JANKO RATH Tiidi to bi radi videli na odru, pa je bilo storjeno v hodniku (od leve): odlični pevec Štajerskih 7 Rudi ŠantI v pomembni pozi z Ireno Vrčkovnik, Alfi Nipič pa... Pomenek v bistroju dvorane Tabor (od leve) Ivan Prešeren - Žan z Ivanko Kraševec (oba člana Alpskega kvmteta), zadaj član New Swing Quarteta Dare Hering, Irena Vrčkovnik in Oto Pestner. Ali so se pogovarjali o ponovnem nastopu Ota pri Alpskem in morebitnem prestopu Irene med pevke domače glasbe, tudi k Alpskemu? Veselje pred zaključnim nastopom: (od leve) voditelj Vinko Šimek, del Štajerskih 7 in Primorski fantje, Srečko Trelec (Radio Maribor, tisti s kravato), Sonja Simek, mažoretke.. .in zgoraj del poslušalcev. Štajerskih 7 iz Slo- venskih Konjic je na Marjan ci predsta vilo novo kaseto z domačimi skladbami Slovenski kruh. Doslej so nastopili na vseh šestih Marjan- cah, prihodnje leto pa bodo slavili desetlet- nico. Marjanco si je ogledal tudi odgovorni urednik založbe ZKP RTV Ljub- ljana Ivo Umek. Med projekti, ki jih priprav- lja, je omenil letošnje MMS 94, ki se bodo za- čele 7. julija z medna- rodnim festivalom v Perli v Novi Gorici in končale 15. in 16. julija v Kopru na glavnem trgu. Posebna atrakcija le- tošnje Marjance je bil nastop odličnega kasača Marka Slaviča s konjem in tekmovalno vprego. Marko, ki je lani doživel hudo prometno nesrečo na Poljskem, je v dvora- ni pripovedoval o nesre- či in načrtih. Konj, va- jen tekmovališč, je ko- maj zdržal vročino in prisotnost številnega občinstva, da se ni pog- nal v tek, vseeno pa je pustil verodostojen pe- čat: na itison dvorane je spustil tisto, kar ga je težilo. Še danes ni po- jasnjeno, kaj je hotel »povedati« z dvema ve- likima konjskima figa- ma, bilo pa je pri- jetno ... Na Marjanci je bil tu- di prvi mož založbe He- lidon Slavko Avsenik mL, kije bil s prireditvi- jo izredno zadovoljen: »Zdi se mi, da je organi- zatorju uspelo združiti več zvrsti glasbe v ra- zličnih jezikih, izved- bah in drugem, kar je potrdilo, da je glasba univerzalen jezik.* Vinko Šimek j^il ve- sel, ker mu je Marjanca lepo uspela, še bolj pa bi bil vesel, če bi prišel tu- di Lojze Peterle: »Na mednarodnem glasbe- nem sejmu v Celju mi je obljubil, da pride, ker ima rad takšne sprosti- tvene prireditve. Žal ga. je pot zanesla na Bližnji vzhod... Pa drugič!« Št. 24 - 16. junij 1994 22 Odgovor Ministra za zdravstvo na lavno pismo zdravniicov bolnišnice Topolšica Spoštovani kolegi, res sem lani obljubil, da letos spet pri- dem in obljubo bom tudi iz- polnil. Z ozirom na navedbe v pismu pa bom v ekipo pova- bil še predsednika razširjene- ga strokovnega kolegija inter- nističnih strok, predsednika stalne strokovne skupine za pulmologijo, vodstvi bolnišnic v Celju in Slovenjgradcu, pa tudi vodstvo Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije. Normative in standarde je s sodelovanjem vseh razširje- nih strokovnih kolegijev v marcu 1993 sprejel Zdrav- stveni svet. Ministrstvo se je in se bo ravnalo po sprejetih strokovnih usmeritvah, četudi pri tem ne bo vselej naletelo na prijazen odziv. Zdravstvo se vselej prilaga- ja potrebam družbe. Pri nas razmere narekujejo, da se bo- mo tudi na področju bolnišnic z obsegom in vrsto zdravstve- nega varstva postopoma mo- rali prilagoditi potrebam. Ob prvi obravnavi Plana zdrav- stvenega varstva sem v Držav- nem zboru opozoril, da bo Mi- nistrstvo za zdravstvo ob vsaki spremembi položaja ali dejav- nosti posameznih bolnišnic iz- postavljeno političnim, stro- kovnim in javnim pritiskom. Vaše pismo sodi v ta okvir, če upoštevam, da se direktor vaše bolnišnice redno udeležuje se- stankov direktorjev bolnišnic na Ministrstvu in je seznanjen z njegovimi usmeritvami in dejavnostmi na področju bol- nišničnega zdravstvenega var- stva. Dr. BOŽIDAR VOLJČ, Minister za zdravstvo Pomanjicijlve informacije Fran Kocbek je maturiral leta 1882. V znani Vrečerjevi knjigi, ki je izšla leta 1930 v samozaložbi, piše da je Franc Kocbek prišel na žalsko trivialno šolo leta 1882. Ver- jetno je to Fran Kocbek, ki v svojem življenjepisu piše, da je bil sedem let podučitelj v Žalcu, leto in pol učitelj v Rečici ob Savinji in dalje do upokojitve nadučitelj v Gor- njem gradu. Tako ni poučeval, po njegovih podatkih v Celju. Bil pa je prvi načelnik sa- vinjske podružnice SPD, od 20. oziroma 28.8.1893, ko ie bil ustanovni občni zbor v Mozir- ju, do prenosa sedeža v Celju 12.5.1927. Tako je bil 33 let in 8 mesecev, kar se sme verjetno zaokrožiti na 34 let. Pa še ena informacija. Po zapisu je 95 letnica koče na Mrzlici (Pongrac 124 a) in ob samem njegovem vrhu (1122 m) je sedaj speljana razgledna pot, ki so jo označili 8.6.1994. Na razglednih točkah so tudi klopce. Vredno si jo je ogledati in se razgledati. BOŽO JORDAN, Dobrteša vas Boieči spomini Danes je 9.6.1994. Sončen, vroč, proti večeru deževen dan. In ko prebiram tvoje vr- stice NT me spomniš tistega žalostnega dneva leta 1941, devetega junija. Tudi ta dan je bil prijeten, svež, samo za nas, nekatere Slovence žalosten. Naši dragi so že od aprila me- seca zaprti od celjske kasarne do meljske kasarne v Maribo- ru. Do tega dne smo že prestali dosti žalostnega. 9.6.1941 sem šla v mesto, mama pa k znan- cem. Vsaka na svojo stran, da se s svojim pogovorimo o ne- sreči, ki je prizadela že toliko Celjanov. Med potjo domov mi gospod Viktor Godnik prinese pisme- no sporočilo od očeta, ki je bil zaprt v meljski kasarni z vse- bino »Čim prejmeta to sporo- čilo, bežite in ne čakajte doma. Še danes ne vem kdo je gospo- du Godniku prinesel to pismo. Bilo je že prepozno. Nemci so naju iskali že pred eno uro. Za naju dve je prišlo pet Nemcev, oboroženih z brzostrelkami. Vsi izgnanci vemo kako je to bilo, s sabo lahko vzameš 50 kg in 500 dinarjev. Vse ostalo je ostalo za njih. Nato so naju odgnali v avto takoimenovana »marica«. Od Hudinje skozi Gaberje, so avto napohiili. ZbiraUšče je bilo na železniški postaji. Iz avta ni smel nihče. Celjski kulturbun- dovci in nemški simpatizerji so nas prišU ogledovat in za- smehovat. Nato se je začela pot do Maribora in naslednji dan naprej v neznano s po- stankom v Arandjelovcu. Tam so pred odhodom na postaji povedali, da nas od Nemcev prevzamejo Srbi in, da je naša zadnja postaja Ču- prija. Dragi NT, danes sem se cel dan počutila žalostna in ko sem te začela listati si me spomnil na to trnovo pot. In ko si me spomnil na ta dan se mi je štiriletno nemogoče življe- nje vrnilo kot žive slike v leto 1941 do konca vojne. Hvala gospodu Marinčku, da se je spomnil na ta dan, vsaj malo zabeležil naše izgnan- stvo, saj smo bili vedno na za- prtem stranskem tiru kljub te- mu, da smo bili izgnanci v Slo- veniji prve žrtve nacizma. MARJETA Ž., Celje Podivjani vozniici v Lašicem v 20. številki NT z dne, 19.5.94 je bilo v rubriki Pisma bralcev objavljeno pismo z na- slovom Podivjani vozniki v Laškem s podpisom A.V. LAško. V 23. številki NT z dne, 9.6.94 v rubriki Odmevi piše Anton VeUkonja iz Laškega, da ni pisec pisma objavljenega v NT št. 20. Z vsebino pisma se delno strinjam tudi sam, saj se nena- zadnje profesionalno ukvar- jam s tovrstno problematiko in s stanjem seveda nisem zado- voljen. Nezadovoljen sem z ne- učinkovitostjo zakonitih ukre- pov, ki jih policija in drugi pristojni organi lahko podvza- mejo. Da jih je policija podv- zela govorijo podatki o delu PP Laško v letu 1993, ko so policisti povečali število re- presivnih ukrepov kar za 63 odstotkov. Pri tem je potrebno vedeti, da realizacija vseh podvzetih ukrepov ni odvisna samo od policije, temveč je tu še sodnik za prekrške in druge institucije, predvsem pa v prvi vrsti starši mladoletnikov, ki jih po eni strani ta nered moti, po drugi strani pa sami svojim otrokom omogočajo, da ti pov- zročajo takšen nered, kot ga opisuje avtor pisma. Ravno iz tega razloga sem se odločil oglasiti, kajti ne bi bili policisti, če ne bi ugotovili, kdo je pisec pisma in če pri tem ne bi ugotovili še nekaj bolj zanimivega. Avtor pisma objavljenega v NT št. 20 z dne 19.5.94 je oče 16-letnega sina D.V. Ta oče je sinu kupil nere- gistriran osebni avto znamke Zastava 101, s katerim se je dne 14.4.1994 ob 18.20 uri v Laškem po ulici Cesta na Svetino vozil njegov sin seve- da brez vozniškega dovoljenja. Na omenjenem prekršku ga je dobila poUcijska patrulja in ga tudi prijavila sodniku za pre- krške Laško, kakor tudi njego- vega očeta, (avtorja pisma), kot zakonitega zastopnika, mladoletnika. Komentar mi- slim, da ni potreben, pa ven- dar, če bomo svojim otrokom pri 16. letih kupovali osebne avtomobile in jih tako oprem- ljene dali policiji v nadzorstvo ni mogoče pričakovati boljše- ga stanja kot je. Ob tem želim samo še omeniti, da navedeni primer v Laškem ni osamljen in zato da bi avtor pisma pri- kril prekrške svojega sina ne vidim potrebe po vabljenju, (kot navaja avtor), v Laškem vseh tistih, ki ljubijo prometni nered. Nižji inšpektor, RADO GAŠPARIČ, Komandir Policijske postaje Laško PREJELI Zamolčani del resnice o Štorah (Komentar o mnenju dr. Ba- niča iz članka Večina družb bo splavala iz vode v treh, štirih letih. Delo, dne 6.6.1994). Po »dokončnem« mnenju državnega sekretarja dr. Bani- ča (mnenja je v zadnjem letu dni radikalno spreminjal). Že- lezarna Štore »ne kaže nika- kršne perspektive«, je torej zanj ni več, le denar bi še vzel od njene prodaje. S tem bi bi- la, v kolikor že ni, »stvar« zanj opravljena. Vendar vam moram reči, go- spod z velikih vrhov, da smo tu še ljudje, delavci, 1.700 nas je še ostalo (od tega 500 na Izo- braževalnem centru). Pomno- žite to število najmanj s tri in boste dobili vsoto nezaposle- nih in kar je še hujše, nezapo- sljivih delavcev v celjskem ba- zenu. S tem si vi, kajpak, ne boste krajšali spanca, za to naj »drugi« poskrbijo v tej, za nas delavce tako nenaklonjeni dr- žavi. Pa si poglejmo nekaj dej- stev o Železarni Štore z našega vidika: mi smo predlagali lastniku (državi) drugačno dokapitali- zacijo, kot jo navaja gospod Banič, po kateri je v vsakem pogledu boljša in ugodnejša, torej cenejša varianta obdržati proizvodnjo v Železarni Štore kot je stečaj; Ukvidacija Železame Štore (Jeklo) bi stala 200 milijonov DEM in ne 75 mihjonov DEM po Baničevi navedbi; letošnje cene jekla v treh mesecih so 15 odstotkov višje v primerjavi z lanskimi; imamo trg in smo zapolnjeni z naročili; edini iz sklopa Slovenskih železam smo del kreditov že vmili; zdaj, ko smo »prečiščeni« (pred letom nas je bilo 3.500) pripravljeni na novo konjuk- turo, dobro delamo in proda- jamo, nas rušijo; prodaja družbe ITRO je ne- umnost. Oblastniki imate pač svojo logiko razmišljanja, kjer so v ospredju, nažalost, politični in osebni interesi, stroka pride šele potem. Z botri se pač da vse doseči in v Štorah jih ni- mamo za razliko od naših dveh večjih sester. Se en ocvirek z navajanja (zavajanja) gospoda Baniča: zgrešene investicije iz prete- klosti v Železarni Štore... če je za to kriv menagement z Maroltom na čelu, potem naj ista logika velja za menage- ment Koncema, za katerega v Štorah že dolgo vemo, da je zanič lastnik in upravljalec in vse državne institucije, ki so »požegnale« omenjeno investi- cijo in ji bile boter. Potem, ko so si tudi z našimi žulji dobro napolnili malhe vsi fantje, ki so kdaj vedrili in oblačili na Koncemu in imeli svoje botre na višjih položajih, nas zdaj prodajajo kot ovce. Edina za- sluga koncemskih mož je v tem, da so nas v Štorah do- dobra razredčili in ukinili ve- lik del proizvodnje prej cveto- čih Štor. »VeUki« sanatorji Štor Bur- nik, Senčič, Ocvirk, so že odšli s Koncema. Z blagoslovom dr- žave na boljša in varnejša de- lovna mesta. Dobili so odprav- nino po nekih prekletih kon- cemskih klavzulah, ki so jih sami določili?! Nam delavcem so kljub sin- dikalnemu nasprotovanju na perfiden način »speljali« (od- tujiU) vso našo - z odrekanjem in prostovoljnim delom zgra- jeno lepo število objektov družbenega standarda (Rab, Cres, Kope, Čatež, Tratna). Vse to in celotna krajevna in okoliška infrastruktura je bila zgrajena z znojem in žulji de- lavcev treh generacij zdaj od- pisane Železame Štore... Zdajšnje ravnanje državnih eksponentov z nami je zato v nebo vpijajoč greh. Kot vroč kostanj nas prekladajo iz roke v roko v imenu vlade Ocvirki, Baniči, Hujši ter ostali... Ocenjujemo, da državni se- kretar za industrijo g. Banič ne dela na sanaciji temveč na podiranju Štor in železarni škoduje. Stavkovni odbor je g. Baniču prejšnji teden poslal telefax, z željo, da se predstav- niki Stavkovnega odbora z njim srečamo v Ljubljani. Ni nam odgovoril, prav tako tudi ne generalni direktor Koncer- na g. Kokalj in predsednik Upravnega odbora g. Hujs od katerih smo že pred časom že- leli izvedeti pravo resnico o si- tuaciji oz. perspektivi Železar- ne Štore. Zato smo preko našega predsednika SKEI Alberta Vodovnika, ki je član državne- ga sveta, zahtevali, da v tem visokem domu sproži vpraša- nje odgovomosti državnega sekretarja za industrijo g. Ba- niča, za podajanje irdormacij v javnih medijih, ki Železarni Štore škodujejo. Naša socialna demokracija iz prvega časa zagovarja pro- met in oborožene sile, ne de- lavstva in revščine. In v takih pogojih nas, delavce Štor, po- taplja naš Koncem, Upravni odbor Slovenskih železam in gospod dr. Banič osebno. Bomo kdaj še živeU v delav- cu prijazni državi?! Stavkovni odbor družb Železame Štore Predlog zalcona o omejevanju uporabe tobačnih izdelifov Podpiramo sklep dmge obravnave 10. člen, ki se glasi: »Prepovedano je vsako rekla- miranje tobaka, tobačnih iz- delkov, zaščitne znamke ali lo- gotipa«. Smo proti amandma- jem Vlade Republike Slovenije Predlogu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov - EPA 154 - tretja obravnava. PAVEL ZAGODE, predsednik Dmštva nekadilcev Sevnica Št. 24 - 16. junij 1994 23 Izjava za javnost Slovenske deželne stranke enakopravnih dežel Slovenska deželna stranka enakopravnih dežel (SDES) sporoča javnosti v zvezi z ne- deljskimi volitvami o referen- dumskih območjih novih ob- čin, da si je obstoječa oblastna struktura že zopet privoščila predrago učno uro na račun že skoraj do skrajnosti obuboža- nih deželank in deželanov. Ce- loten referendum je organizi- rala po istih scenarijih, kot v realsocialističnem režimu in skušala n» ta način zopet na- staviti svoje poslušne hlapčke v sleherni kotiček Slovenije. Nedeljski »poizvedbeni« re- ferendum je torej propadel, kar je bilo SDES že zdavnaj jasno, vendar pa na prepreči- tev oblastnih zablod ni mogla vplivati, ker se je šele pred ne- davnim ustanovila. Res je draga vaša šola, go- spodje oblastniki in drugi šefi koalicijskih strank. Očitno vam ni bilo nič mar, če ste v nekaj urah oskubili in preva- rali poštene in delovne sloven- ske deželanke in deželane za več kot 270 milijonov tolarjev ali za skoraj 3 in pol milijona nemških mark. Za propadli referendum je odgovoren Državni zbor, vla- da RS, predvsem pa ministr- stvo za pravosodje in upravo. Zato SDES pričakuje in zah- teva od predsednika vlade Ja- neza Drnovška, da čimprej predlaga državnemu zboru ta- kojšnjo razrešitev oz. zame- njavo pravosodnega ministra Miho Kozinca, ker je konkret- no in objektivno odgovoren za nestrokovno pripravljen pro- jekt referendumskih območij. Od Državnega zbora, pred- vsem pa od njegovega pred- sednika Hermana Rigelnika SDES prav tako utemeljeno pričakuje, da prevzame nase skupaj s poslanci neposredno politično odgovornost za ne- deljski neuspeli referendum in, da stori vse, da poslanci zaradi svojih nepremišljenih odločitev in očitnih zablod ta- koj povrnejo v proračun neod- govorno in neutemeljeno za- pravljenih 3,5 milijona nem- ških mark, ki jih davkoplače- valci slovenskih dežel z lastni- mi odrekanji tako težko plaču- jejo državi iz svojih žepov; ne- sposobna oblast pa je njihov denar brezčutno in z namenom manipulacije zapravila za ne- deljski referendimi. lO SDES, Celje, JOŽEF JARH Sem za šolo v naravi Kako prijeten občutek, da greš v šolo, hkrati pa le ne v či- sto pravo šolo. Jutro ob našem odhodu v šolo v naravi je bilo čisto drugačno kot druge dni. Se vreme se je nasmihalo. I*red šolo smo se zbirali učenci, spremljali so nas starši, vse je bilo v prijetnem razpoloženju in nekem pričakovanju. Nič strahu, da bom danes dobil slabo oceno, nič tesnobe, ki jo včasih občutim, ko grem v šo- lo. Razredničarke so tekale sem in tja, da bi ne pozabile še tega in onega, mi pa smo brez- brižno klepetali in se spraše- vali, kaj vse bomo doživeU in videli. Tu in tam je bilo videti še zaskrbljene mamice in oče- te, ki so nam naročali to in ono, mislim pa, da nas večina ni tega nič slišala. »Vsak ra- zred dobi svoje majice,« so med splošnim direndajem po- vedale razredničarke in že smo začutili pripadnost svojemu razredu. Se nekaj pozdravov in pogledov s starši in že je naš avtobus odpeljal v dogovorje- no smer — proti Prekmurju, kjer bomo preživeli naslednje štiri dni. Lepo je bilo, ogromno smo videli in doživeli. V novem okolju smo se med seboj še bolj spoznali in spoprijateljili. Ko smo se po štirih dneh vr- nili v Celje, sem razmišljal, ka- ko lepo bi bilo, če bi bila šola in delo v njen tako organizira- no, kot tiste dni v Prekmurju. Ali smo se manj učili kot v vsakodnevni šoli? Sploh ne! Ali nam je bilo prijetno? Da! Ali je bilo enolično? Nikakor ne! Zakaj potem ne bi imeli take šole? Najbrž je denar posredi? Štiri dni pa je le bilo lepo... Za prijetne dni so zaslužni starši, ki so nam daU denar, naše razredničarke in agencija ITA Celje. BENJAMIN MARČEN, 5.a razred I. OŠ Celje pritožna knjiga Zavrnlena pacientka Dne 14. junija je bila paci- entka Jožica Zaler naročena v celjskem zdravstvenem do- mu za pregled pri zdravniku dr. Milanu Rajtmajerju, kamor sem jo spremljal. Namesto pregleda ji je rekel, da nima časa in da naj gre domov. Niti tega ni mogla zvedeti, kdaj lahko spet pride, čeprav sem ga dvakrat vprašal. Mislim, da takšno ravnanje ni pravilno. FRANC JANČIČ, Celje zahvale, pohvale Slovo od prvega razreda z lovskim rogom Konec šolskega leta je tu. Učenci prvega b in d iz laške osnovne šole si bodo dobro za- pomnili konec prvega razreda, prav tako njihovi starši. V sredo, 8.6.94 so se odpra- vili na piknik v Govce, to je pogreznjena vas nad Rečico. Tam stoji lepa lovska koča in na terasi te koče, nas je poz- dravil g. Napret, seveda naj- prej z lovskim rogom, nato še z besedo. Ni manjkalo iger na pokošenem travniku, pa Poka- ži kaj znaš in seveda prijetne- ga sprehoda na Govški vrh. Tam nas je g. Napret tudi kr- stil, saj smo bili prvič na tej vzpetim. Otroci so uživali, starši smo se imeU lepo. Želim se zahvaliti očetom teh otrok, posebej g. Križniku in g. Kola- recu, za njihov trud, kajti nji- ma gre zabvala, da so bili vsi želodčki in želodci polni. G. Napretu pa želim, da bi v svoji lepi lovski obleki, s svojo pri- jetno pripovedjo o Govcah in z vrvjo za krst, še marsikomu zatrobil v lovski rog in mu po- lepšal dan v prijetnih Govcah. Udeleženka prijetnih uric na Gk)vcah Izlet »Stranke šaijivcev« Ob koncu maja sem bila de- ležna lepega dvodnevnega izleta v Poreč, kot nagrajenka »Stranke šaljivcev«. Zahvala za ta lep izlet gre g. Tonetu Vrablu, simpatičnemu g. Ediju Masnecu in Simoni Brglez, ki so poskrbeli, da je vse lepo po- tekalo. Najlepša hvala Turi- stični agenciji Dober dan, ki je podarila lepo nagrado za sode- lovanje v zabavni igri. Zahva- la velja tudi harmonikarju Zo- ranu Zorku, ki je skrbel z za- bavo in smeh, pa tudi Duetu Orfej iz Polzele, ki je skrbel za lepe in poskočne melodije do jutranjih ur. Hvala tudi prijaznemu šo- ferju Izletnikovega avtobusa g. Romanu Tovorniku, ki je spretno vrtel volan in skrbel za varno vožnjo. Še enkrat hvala vsem in na svidenje v Loki pri Žusmu na kongresu »Stranke šaljivcev«. Hvaležna šaljivka JANJA KAJTNA, Žigon nad Laškim Srečanje paralitikov v Zdravilišču Laško v Zdravilišču Laško smo se sestali nekdanji pacienti, ki smo se zdravili na otroškem oddelku od 1955. do 1962. leta. Srečanje sta organizirala go- spa Milena Žurbi iz Ljubljane in gospod Oto Blatnik iz Vele- nja. Zbralo se nas je okrog 30 iz cele Slovenije. To je bilo že šesto srečanje. Še posebej smo bili veseli, ker se je vabilu odz- val gospod dr. Pohar iz Ljub- ljane. Kljub veliki starosti se je spominjal zanimivih dogod- kov iz tistih let. Vsako sredo se je namreč celih 27 let vozil v Laško. Povedal je, kako je uvedel aktivno razgibavemje v vodi. Zanimivo je bilo srečanje tudi zato, ker se nismo pogo- varjali o telesni prizadetosti vsakega posameznika, ampak o tem, kako je kdo kljub vsemu v življenju srečen. Težko je na kratko opisati življenjske uso- de, ki so spremljale nas parali- tike skozi življenje. Ugotovila sem, da so bili vsi udeleženci polni življenjskega optimizma, ki bi jim ga zavidali celo zdra- vi vrstniki. Ob tej priložnosti bi se v imenu udeležencev zahvalila za izkazano gostoljubnost upra\d Zdravilišča Laško, ki nam je nudila na razpolago sa- lon, kosilo po zmerni ceni in brezplačno kopanje. Prišle so tudi strežnice, ki so v času na- šega zdravljenja pred več kot 30 leti skrbele za naše dobro počutje. Gospa Marica je izde- lala za vse udeležence šopke cvetja, ki smo jih bili zelo ve- seli. Čez eno leto se bomo po- novno srečali, za kar bosta po- skrbela oba organizatorja. Že sedaj vabim vse tiste, ki se le- tošnjega srečanja iz kakršnih koli razlogov niso mogli udele- žiti, da se nam priključijo v le- tu 1995. Zahvalila bi se tudi Nedeljskemu dnevniku, ki je brezplačno objavljal vabilo za srečanje. Še posebna zahvala pa gre predvsem gospe Žurbi- jevi in gospodu Blatniku. ANDREJA GOMBAČ-LEVAK, Celje Prileten iziet Le kdo si v teh kriznih časih ne želi sprostitve in razvedrila. Posebno sedaj v to prelepo cvetočo spomladansko naravo (seveda kdo jo zna občudova- ti). Lep dan smo doživeli tudi oskrbovanci doma upokojen- cev Šmarje pri Jelšah, saj nam je uprava doma omogočila 31. maja prijeten izlet, združen s piknikom. Po zajtrku sta nas v lepem sončnem jutru pred domom že čakala avtobus, za volanom pa prijazen šofer, za- sebnik Vrbek in domski kom- bi. Z nami je potovala tudi pri- jazna medicinska sestra Mari- na in še nekateri drugi domski uslužbenci. Vožnja do Dra- melj, kjer je bil prvi postanek je kmalu minila. V Dramljah je bila v lepi, s freskami obdcini podružnični cerkvi sv. Uršule ob 10. uri sv. maša, ki jo je daroval drameljski gospod župnik prof. Vlado Zupančič. Po maši nas je v veroučni učil- nici vse pogostd z dobrim do- mačim pecivom in vinom za kar se mu iskreno zahvalju- jem. Nato smo pot nadaljevali do Slovenskih Konjic, kjer smo obiskali Lambrehtov dom upokojencev. Tu smo se po- sladkali z domačimi keksi in sokom. Iskrena hvala! Pot nas je vodila do kartuzi- je Žiče, a je žal v takšnem raz- padajočem stanju, da ni kaj vi- deti. Peljali smo se do tviristič- ne kmetije Sekimik v Rogaški Slatini, kjer smo imeli piknik. Tu nas je pričakal tudi muzi- kant. Dobrote na žaru sta pe- kla glavni domski kuhar in njegov pomočnik Gašper. Ob prigrizku, dobri domski polič- ki ter žlahtni kapljici smo pod vodstvom dobrega pevca, me- dicinskega tehnika, Ferda Gk)bca, vsi zapeli, tako da do- bre volje ni manjkalo. Čas nas je neusmiljeno preganjal in vse lepo kar prehitro mine, zato smo se morali posloviti od Se- kimikove domačije in lepega okolja. Odpeljali smo se čez Hajnsko in Zibiko v Šmarje. V dom smo se vrnili veseU in zadovoljni, saj smo ta dan ve- liko lepega doživeU, ki nam bo ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Na koncu se v imenu vseh udeležencev tega prijetnega izleta iskreno zahvalim Upra- vi doma za lep dan. Hvala tudi voznikoma avtobusa in dom- skega kombija za varno vož- njo, ter vsem tistim, ki so nam kakorkoU pomagali. Žarek veselja je ta dan posi- jal v naša srca. HILDA LOKOVŠEK, Šmarje pri Jelšah OSNOVNA ŠOLA ROGATEC objavlja prosto delovno mesto učitelja biologije, kemije PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom (nadomešča- nje delavke na porodniškem dopustu), približno do janu- arja 95. Pogoji: dbločeni z Zakonom Začetek dela: 1. 9. 1994 Prijave z dokazili pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA ROGATEC, 63252 ROGATEC. KOf^lSIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE, na osnovi 70. člena Zakona o zavodih razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Skladno s Statutom Muzeja novejše zgodovine Celje morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka izobrazba družtx)slovne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem položaju v mu- zejski stroki - organizacijske sposobnosti - jasna vizija razvoja muzeja - kandidati naj predložijo kon- cept razvoja muzeja za obdobje 5 let z upoštevanjem speci- fičnosti zgodovinskega muzeja - poznavanje muzejske problematike v Sloveniji in poznava- nje muzejske stroke v Evropi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom sprejema KOMiStJA ZA VOLITVE, iiMENO- VANJA IN KADROVSKE ZADEVE SO CEUE, Trg celjskih knezov 9 v 10. dneh po objavi razpisa. O izbiri tx)mo kandidate obvestili po obravnavi na seji zlx)rov otjčinske skupščine. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve OBČINA CELJE Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja objavlja naslednjo OBJAVO O kreditiranju zainteresiranih občanov, društev in dobrodelnili ustanov pri priidjučevanju na javno plinovodno omrežje v občini Celje v skladu s politiko občine do varovanja okolja in skladno s planom komunalno-cestnega gospodarstva občine za leto 1994, občina Celje poleg same izgradnje in rekon- strukcije javnega plinovodnega omrežja, preko SPLOŠ- NE BANKE CEUE d.d., Celje, zagotavlja tudi ugodne pogoje za pospešeno priključevanje na javno plinovod- no omrežje. V ta namen je zagotovljenih 100,000.000,00 SIT, ki se bodo kot kreditna sredstva podeljevala v skladu s pla- nom komunaIrKJ-cestnega gospodarstva ot>čine Celje. Interesenti morajo izpolnjevati splošne pogoje kot so: - biti morajo kreditno sposobni (posojilo lahko dobita tudi dva družinska člana, v kolikor eden ni dovolj kredit- no sposotjen), - predložiti morajo pogodbo o izvedbi plinskega prik- ljučka do požarne pipe (za izvedbo katerega je pooblaš- čena samo PE Plinarna Celje). - predložiti morajo izjavo lastnika objekta-stanovanja, da dovoljuje izvedbo plinskega priključka, v kolikor niso lastniki objekta-stanovanja in - stroške zavarovanja posojila in stroške odobritve po- sojila plača posojilojemalec. Posojila se dodeljujejo: - državljanom Republike Slovenije, ki so zaposleni ali prejemajo pokojnino ali druge prejemke v Republiki Sloveniji in - društvom ter dobrodelnim organizacijam. Posojila se bodo dodeljevala za: 1. izvedbo plinskega priključka in plinske instalaci- je na osnovi pogodbe z izvajalcem (katere sestavni del je predračun) v višini največ 2/3 od pogodbene vred- nosti: a) plinskega priključka do požarne pipe in merilnega mesta (skladno s pooblastili je lahko izvajalec teh del samo distributer plina PE Plinarna Celje) in b) plinske instalacije in plinskega trosila z ustreznim certifikatom (izvajalec je lahko samo za to usposobljena pravna ali fizična oseba. V predračunu oziroma v pogod- bi so lahko le elementi, za katere je zagotovljena servis- na služba) in 2. celoten prispevek za priključitev (kompletna oskr- ba) po Sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav individualne komunalne rabe (dobi se v JP Komunali Celje, Marit>orska 2). Posojilo se daje le za izvedbo priključkov, kjer bo dejan- sko možna izvedba priključkov na javno plinovodno omrežje v letu 1994. Posojilo se daje za dobo dveh let po fiksni, 13% letni obrestni meri. Obrazci vlog za odobritev posojila so vse do izčrpanja predvidene mase za dodeljevanje posojil, na voljo v SPLOŠNI BANKI CEUE d.d., Celje. Ekspozitura Vmnčeva 1. TP ŽANA p.o. Žalec IVIestni trg 2, 63310 ŽALEC OBJAVUA I. ODPRODAJO RABLJENE TRGOVINSKE IN GOSTINSKE OPREME - hladilna tehnika: kompresorji, izparilniki, ventilatorji - register blagajne NCR - tehtnice 3 kg BIZERBA - blagajniški pulti - prodajni pulti (leseni in stekleni) - nakupovalne košare - paletni vozički - 2 toni - razna oprema in deli opreme (žični in pločevinasti elementi za police) - električni kotel (2001 za kuhanje hrane) - ekspreso mlini za kavo Prodaja je v skladišču Prodajnega centra Lena v Levcu vsak dan od 8. do 15. ure, do razprodaje. II. ODPRODAJO PALETOMAT DVIGALA ZA VERTIKALNI TRANSPORT PALETIRANEGA BLAGA nosilnost dvigala: 1500 kg višina paletomata: 6800 mm višina etaže - izhodišča: 3650 mm moč motorja: 1,5 KW Paletomat - dvigalo je nerabljeno, opremljen z varnostnim atestom in ostalo dokumentacijo. Ogled je možen v PC LENA LEVEČ. Informacije po telefonu: 063/26-313._ Št. 24 - 16. junij 1994 24 Seat toledo 2.0 16V Španska avtomobilska to- varna Seat, znotraj nemškega avtomobilskega koncema Volkswagen, skuša počasi po- zabiti na lanske izjemno ne- prijetne recesijske čase in iz- gubo 1,1 milijarde mark. Le- tošnja prodaja tako na špan- skem kot na drugih evropskih trgih je veliko ugodnejša, upa- nje je, da bo k temu nekaj pri- pomogel tudi toledo 2,0 16V (na sliki), najhitrejši oziroma najzmogljivejši toledo. Slednji je še vedno največji avtomobil pri tej barcelonski avtomobilski tovarni, v novi izvedenki pa bo ponujal nekaj več predvsem tistim, ki so se- daj pogrešaU močnejši motor- ni agregat. Slednji zmore pri gibni prostornini 1984-kubič- nih centimetrov 110 kW/150 KM, kar zadostuje za najvišjo hitrost 215 km/h ter pospešek 9,5 sekunde do 100 km/h. Hkrati so močnejšemu motor- ju nekoliko prilagodili vso ka- roserijo, za notranjost in to iz- vedenko toleda pa so značilne posebne sedežne prevleke v kombinaciji usnja in blaga. Bogat in razveseljivo dolg je tudi seznam serijsko vgrajene opreme, ki vključuje tudi za- vorni sistem ABS in dve zračni varnostni blazini. Po novem je torej toledo naprodaj s sedmi- mi različnimi motorji z močjo od najmanj 68 do največ 150 KM (vmes sta tudi dva dizel- ska agregata) in petimi različ- nimi vrstami opreme, poleg te- ga pa si je moč omisliti tudi avtomatski menjalnik. Volkswagen spredal, Fiat vse slabšei v letošnjih štirih mesecih je bilo dogajanje na evropskih avtomobilskih trgih približno takšno kot lani, vendar z do- volj pomembno razliko pri eni sami stvari: prodaja je bila večja za 3,3 odstotka. Pač pa se ni spremenil vrstni red avtomobilskih tovam, kaj- ti njihovi tržni deleži so ostali nebistveno spremenjeni. Na prvem mestu je še vedno Volkswagen, ki je imel po šti- rih mesecih v rokah 16,5-od- stotni tržni delež. Opel je na drugem mestu, pripadlo pa mu je 12,7 odstotka trga, prav to- liko pa si je v tem času priboril francoski koncem PSA (Pe- ugeot in Citroen). Ford zaosta- ja zelo malo, kajti njegov tržni delež je 11,8 odstotka, medtem ko italijanski Fiat tone globlje in globlje. Letos je na evrop- skih trgih prodal 11,3 odstotka vseh avtomobilov, lani v tem času je bil njegov delež še 11,8-odstoten. Položaj itali- janske avtomobilske korpora- cije je tako iz leta v leto slabši in vse kaže, da tudi izjemno dobra prodaja fiata punto ne bo prav bistveno pripomogla k drugačnemu tržnemu polo- žaju. Pač pa gre letos veliko bolje Mercedes Benzu, kajti njegov tržni delež je z lanskih 2,7 narasel na letošnjih 3,6 od- stotka. Med manjšimi, toda ze- lo uglednimi tovamami, je se- veda tudi BMW, ki je letos evropskim kupcem prodal 3,1 odstotka vseh avtomobilov. Roadster SLK za ieto 1996 Priljubil se je skoraj vsem, so pisali (večinoma nemški) časopisi ob nedavni torinski premieri Mercedes Benzovega roadsterja z oznako SLK (kar pomeni v nemščini tudi špor- ten, lahek in kratek). Novi ro- adster naj bi se na cestah poja- vil leta 1996, nekaj kasneje kot podoben avtomobil miinchen- skega BMW (ta naj bi road- sterja izdeloval v svoji novi to- varni v ameriški Južni Karo- lini). In prav to je bil eden od do- volj tehtnih razlogov, da se je nemška avtomobilska tovama uglednega imena odločila za promocijo roadsterja SLK na relativno nepomembnem to- rinskem avtomobilskem salo- nu in ni čakala na precej odda- ljeni avtomobilski Pariz (v za- četku oktobra). To bo seveda dvosedežnik, ki ponuja skoraj izjenmo zunanjo podobo. Slednja zanesljivo posnema nekaj osnovnih karoserijskih potez veliko večjega, dražjega in prestižnejšega roadsterja SL. Bmno Sacco, najpomemb- nejši tedaj, ko je v mislih obli- kovanje pri Mercedes Benzu, je ob tem mnenja, da roadster SLK vendarle ponuja dovolj prepoznavno in klasično obli- ko, ki je tako v časti pri tej stuttgartski avtomobilski hiši. Na sliki: roadster SLK. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je obiskalo blizu 2500 obiskovalcev. Na prodaj je bilo 750 vozil, od katerih jih je 32 zamenjalo lastnika. Večina prodanih vozil je dose- gala ceno okoli 5.000 DEM. Opei astra tudi v indiji Tudi Opel, sestavni del Ge- neral Motorsa, postaja ne- kakšna globalna tovarna. In to vsaj v primeru, ko je v mislih opel astra (na sliki). Pred nedavnim sta namreč General Motors in Hindustan Motors podpisala pogodbo o izdelavi opla astre v Indiji.. Investicija bo skupaj vredna nekako 100 milijonov dolar- jev, v letu dni naj bi tako izde- lali nekako 20 tisoč avtomobi- lov, delo pa bo dobilo 500 lju- di. Tako General Motors kot Hindustan Motors bosta imela v tovami, ki bo stala v Halola- lu, polovični lastniški delež. Opel astra tako nastaja na treh različnih celinah in v sedmih različnih državah, je pa skupaj z vectro eden najuspešnejših avtomobilov znotraj Opla (do- slej že 1,7 milijona vozil). Št. 24 - 16. junij 1994 25 Radijski super sliow na Giavnem trgu v Ceiju Bliža se 25. lunll. Dan oUprtega Radia Celle Na Radiu Celje se približu- jemo prvemu vrhuncu v sklo- pu praznovanja 40-letnice na- še, druge najstarejše lokalne radijske postaje na Sloven- skem. To bo naša že tradici- onalna prireditev na dan praz- nika Dneva državnosti, »Dan odprtega Radia Celje.« Na ta dan, kot je že znano, svoje študije in redakcijo pre- selimo na Glavni trg v Celju in delamo prav poseben program v živo. Ker gre za jubilejno le- to in ker je prireditev tudi uradno postala del »Poletnih prireditev v Celju - knežjem mestu« smo se pri letošnji pro- gramski ponudbi še posebej potrudili, poleg tega pa bo program na prostem tudi ne- koliko daljši kot prejšnja leta. Predstavila se bo vrsta zna- nih imen slovenske zabavne in narodno zabavne glasbe in drugih nastopajočih. Že zdaj je zanesljivo, da bodo v dopol- danskem programu nastopili Štajerskih sedem. Celjski in- strumentalni kvintet. Sanja Mlinar, Speedy & Gogi, pred- stavili bomo Stranko šaljivcev in že znamenito prireditev Zlata harmonika, ki se je letos uvrstila tudi v uradni koledar Unesca. Na nekoliko druga- čen, bolj atraktiven način bo- mo v dopoldanskem programu izpeljali tudi redne oddaje Po- ročilo OKC Celje, Horoskop, Študentski servis in Teen val, kjer bosta morda v teen podo- bi gostovala Meta in Robert iz Klub klobuka. Z dinamičnim programom bomo seveda nadaljevali tudi v popoldanskem času. Za do- bro voljo bo najprej poskrbel ansambel Zeme, sledila bo od- dajo o modi V modnem vrtin- cu, ob kateri bomo pripravili tudi modno revijo z najnovej- šimi hit modeli za poletje. Po- tem naj bi prišli na svoj račun ljubitelji avtomobilizma: predstavniki Avta Celje, ki je zastopnik za prodajo Peuge- otovih vozil, bodo predstavili različne modele »Francoza nad Francozi«. To bi morala biti prava paša za oči, dogo- varjamo pa se, da bi ta avto- mobilski salon popestril tudi znani komentator formule in nasploh velik poznavalec av- tomobilizma Niko Mihelič, še posebej specialist za moštvo " McLaren, ki v letošnji sezoni formule 1 uporablja Peugoto- ve motorje. Glasbeno podobo bodo krojili skupina Neron in Orlek, za smeh in zabavo pa bodo poskrbeli Strašna Jožeta in skupina Alkotest, ki bo ime- la zaključno oddajo Alkotest satirikon pred poletnim dopu- stom. Po naši osrednji informativ- ni oddaji Kronika, ki je lani z izvedbo v živo vzbudila ne- malo zanimanja, bo sledil na- stop že legendarne skupine New Swing Quartet, s katero Radio Celje odlično sodeluje, po njihovem nastopu pa se z vodilnima možema celjske oblasti županom Antonom Rojcem in premierom Jožetom Zimškom dogovarjamo, da bi pripravili neke vrste politični Hyde park in da bi v živo od- govarjala na vprašanja obča- nov o vseh vprašanjih, ki jih žulijo v njihovem vsakdanjem življenju v celjski občini. Glasbeno bo politični Hyde park popestrila znana celjska skupina Cmok, ki bo tudi skr- bela za zabavo v večernem programu, ki bo tudi športno obarvan, saj bomo pripravili posebne vrste kviz s skritimi gosti - športnimi zvezdami, s katerimi bomo potem pripra- vili tudi pogovore. Generalni pokrovitelj Dne- va odprtega Radia Celje je Banka Celje, na njem pa se bo predstavila kompletna novi- narska, voditeljska, tehnična in uredniška ekipa Radia Celje. ROBERT GORJANC Dvanaist »porotnikov« s Poizeie Saj ne gre za prave p>orotnike, ampak novinarsko-literami krožek z osnovne šole Polzela, ki nas je minuli petek obiskal skupaj z mentorico, učiteljico Marijo Kronovšek. Na fotografiji Edija Masneca jih lepo vidimo v studiu A radia Celje, kjer z zanimanjem opazujejo čarovnije tonskega tehnika Janeza klanska. Šlo pa je za oddajo Petkove štengce, Id jih na Radiu Celje uspešno vodi naš radijski Jonas Ž. Kamilo Lorenci. radijski spored od 16. do 22. junija RADIO CELJE četrtek, 16.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročita OKC Celje, 6.30 Poročita OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20 Tečajntaa, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novtae, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajntaa, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek). 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek pro- grama Petek, 17.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice,12.10 Tečajntaa, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas- bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večema poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa Sobota, 18.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 10.30 V modnem vrtincu, 12.00 BBC novtae, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Napo- vednik, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00 Večemi športno-zat)avni program: 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 19.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, PribI 18.00 Zaključek programa Ponedeljek, 20.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje. 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večemi program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa Torek, 21.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novtae, 10.30 Lestvtaa 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečaj- ntaa, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (metodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 22.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS,5.35 Domača metodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajntaa, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajntaa, 13.00 Novtae, 13.05 Napovednik, 13.10 Domače glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSto), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 'Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop toto, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa,_____ _____...... Glavni in odgovorni urednik: Mitja Unmik Pomočnik odgovornega urednika: Bobert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431. fax; 441-032. Studio: 441-310, 441-510. Stojan Auer Stojan Auer (Poglej in zade- ni) ne bo v soboto gostoval sa- mo na vaših televizijskih za- slonih, ampak ga boste lahko slišaU tudi čez dan na sedmih radijskih postajah: Jesenice, Slovenj Gradec, Ptuj, Celje, Novo mesto-Studio D, Izola in Ljubljana-Poslovni val. Pri- ljubljeni zvezdnik, ki si je letos priboril viktorja in premagal , celo nepremagljivo Mišo Molk, bo namreč gost naše oddaje Glasba je življenje. Razkril nam bo tudi kakšno o sebi, predvsem glasbeno. V nagradni igri ob 130-let- nici Pivovarne Union smo prejšnji tedien izžrebali Rolan- da Kresnika iz Teharij, ki bo prejel ročno uro ter Anjo Kav- čič iz Škofje Loke in Alenko Hribžir iz Grosuplja, ki bosta prejela po dve majici. Gorsko kolo pa bo počakalo na lastni- ka do konca avgusta. Bliža se čas počitnic in do- pustov, a ekipa oddaje Glasba je življenje se je odločila, da bo ostala zvesta radijskih poslu- šalcem tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. VeseU bomo, če boste v naši družbi. Tof pa v svoji realno revolu- cionarni poeziji marsikdaj marsikatero lepotičko postavi na realna tla... Zrcalce, zrcalce, na steni poglej katera je lepša od mene, povej? Če ženska lepa je tako, tako kot jaz, mar ni usoda kruta to? JVe, draga moja, to ni usoda, to je-zabloda! SIMONA HjO- Četrtek, 16. junija, 9.05 Pokličite in vprašajte: SKB - Atena Pooblaščene družbe za upravljanje z investicijskimi skladi rastejo kot gobe po dežju. Danes bomo predstavili eno takih družb pri SKB banki - Ateno. Ce še ne veste, kam boste vložili svoj certifikat, vsekakor prisluhnite. Pogovor bo vodila Irena Baša. Četrtek, 16. junija, 12.20 Mavrica: Zdravilišče Rogašica Slatina Zdraviliški turizem v Sloveniji po osamosvojitvi ob omejenosti obmorskega letovanja cveti, predstavili pa bomo eno od najuspeš- nejših slovenskih zdravilišč. Nedelja, 19. junija, 10.30 Nedeljski gost: Pilot Peter Kamer Vse, kar vas je kdajkoli zanimalo o športnem letalstvu, boste izvedeh v nedeljo v naši oddaji »nedeljski gost«. Pogovor pripravlja Vesna Lejič. Ponedeljek, 20. junija, 16.05 Kontaktna oddaja: Projekt AMA DABLAM Gre za duhodno-alpinističnni projekt, ki v sebi nosi tri temeljne cilje: opraviti vzpon na Ama Dablam, marksmten sedemtisočak v neposredni bližini Everesta, opraviti raziskave o metodah oseb- nostne rasti in poiskati stične točke med alpinizmom in t.i. novo duhovnostjo. Naš sogovornik bo vodja projekta Dani Bedrač, z njim se bo pogovarjal Mitja Umnik. Ponedeljek, 20. junija, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov: Šaleški fantle Iz Velenja Tokratni gostje Vrtiljaka polk in valčkov bo ansambel šaleški fantje iz Velenja. Ob predstavitvi njihovih skladb bo pogovor vodil Tone Vrabl. Št. 24 - 16. junij 1994 26 Z zvokom formule 1 Pri angleški diskografski hi- ši Dreamtime Recording je pravkar izšel novi album sku- pine Tekton Motor Corporati- on, ki nosi naslov Human Race Urnition. Skupina obstaja že od leta 1991, sestavljata pa jo Branko Mirt in Goran Majcen s sode- lavci. V preteklih treh letih je Tekton Motor Corporation za- beležil zavidljive uspehe na mednarodni sceni, saj so bili prisotni na več kompilacijah ter s samostojnimi ploščami. Predvsem so bili deležni do- brega sprejema pri neodvisnih angleških D J-jih, kot tudi pri večjih evropskih glasbenih di- stributerjih. Sicer je bistvena komponenta glasbe Tekton Motor Corporation oplajanje in razširjanje izraznih dimen- zij z zvokom motorjev dirkal- nih avtomobilov formule 1. Gre za izrazito dinamično. hrupno glasbo, same zvoke motorjev pa so posneli v sode- lovanju s Phillip Moriš Servi- ces ter TAG McLaren Co., v Manchestru pa so za MTV tudi naredili videospot. Ena od zanimivosti omenjene ploš- če je tudi ta, da so na njej pos- netki govora znamenitega bra- zilskega dirkača Ayrtona Sen- ne, ki se je nedolgo nazaj smrt- no ponesrečil med vožnjo s formulo 1. Pripoveduje o me- ji, do katere človek gre in ka- tero lahko tudi preseže. Očitno je imel v mislih hitrostno mejo v avtomobilih, je pa to tudi ena od njegovih zadnjih doku- mentiranih izjav nasploh. Si- cer skupina za letos načrtuje še turnejo po Evropi, medtem ko se bodo jeseni predstavili tudi domači publiki. CD Hu- man Race Ignition je mogoče dobiti na nekoliko bolje zalo- ženih prodajnih mestih. BORIS GORUPIČ Šaleški odmev ob Veienlskem jezeru Mlada skupina Šaleški od- mev, ki obstaja šele dobri dve leti, je izdala svojo prvo kaseto Po plesišču naokrog. Posnela jo je v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu v Kisovcu pri Zagorju. Večino skladb je napisal nekdaj odličen glasbe- nik Tone Videč, ki je tudi men- tor skupine; prav njemu se lahko zahvalijo za dobro igra- nje in hiter prodor na sloven- sko tržišče domače glasbe. Skupina je imela lani več kot 60 nastopov. Igrala je večino- ma v okolici Velenja, spoznali pa so jo tudi že drugje, vse tja do Portoroža. Šaleški odmev bo pripravil promocijo prve kasete v petek, 17. junija, ob Velenjskem jezeru. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Med gosti bo tudi Irena Vrčkovnik, prireditev pa se bo začela ob 20. uri. Šaleški odmev se bo pred- stavil z vsemi skladbami, ki so na kaseti, zaigral pa bo tudi tiste skladbe drugih ansam- blov, ki jih igrajo na raznih družabnih prireditvah (Avse- nik, Mihelič, Alpski, Slovenski muzikantje in drugi). Šaleški odmev se ob tem pripravlja tu- di za kvalifikacije za nastop na 25. festivalu na Ptuju, ki bodo 26. junija. ......._______ ......._..^TV_ Tristo na uro Strelnikoif In veleniski stiskači Dvesto se nas je v petek, na tretji junijski večer, zbra- lo pred edinim velenjskim ročk klubom Stiskama. Ča- kali smo na že dvakrat pre- loženi koncert celjskih spe- ed-rollerjev Strelnikoff. Tu- di »Streljaki« so nato dobro uro čakali, da bi se vsaj polo- vica čakajočih le stisnila v Stiskamo. Čakali smo mi, čakali so oni, na koncu so prvi vstopili oni, za njimi pa še dobra petdeseterica nas. Po minutnem uigravanju so poskočni Celjani v dobre pol ure nanizah nekaj uspeš- nic z zadnjega albuma »He- avy Mentally Retarded«, na- to pa nam s peklensko hi- trostjo, 300 na uro, predsta- vili še tri priredbe znanih komadov legendarnih Bul- dožerjev. Taistih seveda, ki se bodo znašli tudi na CD-ju, ki naj bi izšel še ta mesec. Od hitrega tempa tresočih nog in glav nas je odneslo naprej v noč, krivdo za slab obisk pa sem naložil kar na pred kratkim umrlega brazilske- ga dirkača Sermo. Tristo na uro je bilo še zanj usodnih. Razmišljanja o tem, kako bi takšna hitrost vplivala na zunaj čakajoče huligane, ki so borih 300 SIT raje preto- pili v maligane in se nato znesli nad velenjskimi koši za smeti, so me žrla še v zgodnje jutro. Strelnikoff In Da dol padeš Nastop Strelnikoff teden dni kasneje, v soboto, 11. ju- nija, pa je bil povsem druga pesem. Dobesedno. Za to sta najprej poskrbela predvoza- ča, harmonikaš in basist, ki sta pod imenom Da dol pa- deš s precej neubranim prei- gravanjem slovenskih na- rodnozabavnih viž poskrbe- la, da nam je (vsaj nekate- rim) res vse dol padlo. Dve- ali triminutna akcija rodo- ljubnega dua bi bila prav po- srečena pogruntavščina in dobra šala, predolgo razte- govanje meha pa je bilo bolj v škodo kot v korist Strelni- čarjem. Za identični pro- gram kot v Velenju so pora- bili precej več energije, da so sicer poln Kljub pripravili do sodelovanja. Sobotni koncert je bil kljub vsemu precej poučen, spet se je na- nu"eč izkazala nezrelost slo- venske »rockerske« publike. Večina prisotnih je, sicer pod vplivom alkohola, kar ne more biti olajševalna okoliš- čina, glasno navijala tako pri vižanju dua Da dol padeš kot pri grmenju Strelnikoff. Da dol padeš! SŠ METALUCA se bo po enolet- nem premoru spet vrnila na koncertne odre. Njihov prvi večji nastop naj bi bil avgusta ob 25. obletnici legendarnega ročk festivala Woodstock. Me- tallica je zaradi obsežnih pri- prav na ta nastop odpovedala Icrajšo poletno turnejo po evropsl(ih stadionih. James Hatfield in ostala trojica se pač zavedajo, da bi se lahko tudi ta festival, glede na do sedaj prijavljene r6ck zvezdni- ke (Guns & Roses, Pearl Jam, Aerosmith...), zapisal v zgo- dovino. 24-letna MARIAH CAREV je, poleg večne tekmice Whit- ney Houston, trenutno naju- spešnejša pevka. Prvi albvun je objavila pred slabimi štirimi leti in zanj dobila Grammyja, do sedaj pa je prodala že več kot 20 milijonv plošč. V njeni štiriletni karieri se je nabralo že toliko uspešnic, da je njen mož Tommy Mottola, ki je šef diskografskega koncema So- ny, začel razmišljati o izdaji kompUacijske plošče tipa »The • Best Of«. Mariah želi za to kompUacijo vse uspešnice pos- neti še enkrat v živo, ker pa se bo njena že dolgo pričakovana koncertna turneja začela še to poletje, nam na izid zbirke uspešnic ne bo treba dolgo ča- kati. Pred koncem leta naj bi Mariah Carey posnela tudi al- bum z božičnimi pesmimi. V ta namem je Sony Records že re- zerviral slavni studio Hit Fac- tory. EROS RAMAZZOTTI, tre- nutno edini italijanski pop zvezdnik svetovnega formata, bo 11. julija nastopil na stadi- onu v Veliki Gorici pri Zagre- bu. To bo njegov drugi nastop pred hrvašlio publiko, datum Erosovega koncerta v Ljublja- ni pa zaenkat še ni znan. V soboto, 18. junija, bo svoj 51. rojstni dan praznoval PA- UL McCARTNEV. Dan prej je bil pred 30, leti rojen tudi pri nas vedno populamejši hrva- ški pevec SANDY, čez šest dni pa bo petdeset let dopolnil vo- dja še zmeraj delujoče skupine Kinks RAY DAVIES. Včeraj je bila v kulturnem domu Španski borci v Ljublja- ni premiema predstavitev vi- deo kasete »Od prašiča do ra- kete* skupine AGROPOP. Na kaseti je po besedah Klinčija »70 minut zabave in vizualne- ga terorja«, gre pa seveda za zbirko najuspešnejših Agropo- povih videospotov, povezanih z gagj in intervjuji v režiji Špele Predan. V torek je v ljubljanskem klubu Eldorado svojo novo kompaktno ploščo in kaseto naslovom »Liza ljubi jazz« prvi".: predstavila Irena Jalšo- vec REGINA. Avtorji skladb in založba Corona, ki je izda- jatelj tega projekta, so prepri- čani, da gre za eno izmed pre- lomnih plošč slovenske pop glasbe. JON SECADA je svojo kari- ero začel kot spremljevalni pe- vec Glorie Estefan, pred dve- ma letoma pa mu je uspelo posneti izredno uspešen solo album, ki se ga spominjamo predvsem po skladbi »Just Another Day«. Secada je zad- nji dve leti v glavnem živel na račun svojega prvenca, konec aprila pa je končno le posnel material za svoj drugi album. Plošča z naslovom »Heart, So- ul And A Voice« je že v proda- ji, »If You Go« pa je naslov prvega singla z nje. Dobro zastavljena in medij- sko izredno promovirana vrni- tev teen idolov iz konca osem- desetih, pevskega kvinteta NEW KIDS ON THE BLOCK, ni obrodila sadov. Njihov al- bum »Face The Music« je dva meseca po izidu padel celo z ameriške lestvice Top 200. Precej bolje pa se godi v živo posnetemu in pred kratkim iz- danemu albumu »A Night In San Francisco« VANA MOR- RISONA, veterana irske folk ročk glasbe. JOHNY'S BAND v kranj- skem studiu Pan pripravlja posnetke za svoj drugi album. S prvim »Boš ti kej moja bla, bla, bla...« so se že dobro za- sidrali na nekaterih sloven- skih radijskih postajah, opazi- li pa so ji tudi Nizozemci. Ki- taristu Janezu Hostniku, pev- cu in basistu Janiju Kovačiču, klaviaturistki Loreni Mihela- čin in Branku Rauterju, ki igra akustične kitare, so za lažji prodor na tuja tržišča predla- gali, da v glasbo vpletejo tudi slovenske folklorne instru- mente. Bobnarju skupine Šank ročk in voditelju priljubljene radijske oddaje Ročk block ALEŠU URANJEKU je - kot prvemu slovenskemu glasbe- niku - uspelo podpisati pogod- bo o sodelovanju z eno izmed največjih izdelovalk činel na svetu, ameriško tovarno Zildi- jan. Aleš dobro sodeluje tudi z japonsko tvrdko Vamaha, vse pa je seveda plod njegove- ga trdega dela, ki se vleče že dobrih 15 let. STANE ŠPEGEL Glasbena šola Celje Slomškov trg 10 obvešča, da bo vpis novincev za šolsko leto 1994/95: - v ponedeljek, 20. 6. 1994 in - v torek, 21. 6. 1994 med 8. in 10. ter med 14. in 16. uro. Ravnateljstvo Na podlagi 8. in 16. člena Statuta Sklada za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur objavlja Upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva v sode- lovanju z Ljudsko banko Celje: RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Šentjur 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki, - podjetja oziroma gospodarske družbe z do 20 zaposlenimi delavci, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasitev podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni register, in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Šentjur. 2. Skupni znesek razpisanih posojil znaša 50 mio SIT. Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom oziroma podjetnikom začetnikom, ki še niso pričeli obratovati. Rok za začetek obratovanja je 6 mesecev po prejemu sredstev. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup nove opreme; - nakup zemljišča v obrtni coni; - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oziroma tehnoloških procesov; 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba: 4 leta - obrestna mera: DEM + 10% - moratorij: po potrebi največ 1 leto - znesek posojila: največ 30% predračunske vrednosti in ne več kot 30.000 DEM v tolarski protivrednosti - rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi in najdlje 3 mesece po odobritvi - stroški odobritve posojila: 1% od vrednosti posojila - anuitete: mesečne - plačilo obresti za čas moratorija: mesečno 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih, - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, turizmom in podob- nimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše, - pospeševanje in spodbujanje razvoja MG z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij, - za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti. 6. Vloga za posojilo mora vsebovati: a) prošnjo v kateri so podatki: im*) in priimek, stalno bivališče oziroma firmo in naslov firme in prosilca, dejavnost, opis investi- cije z obrazložitvijo namena, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila. b) original dokumentacija s tekočim datumon'< kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic, oziroma podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni reaister (z vsemi prilo- gami) in dovoljenje (odločba) za opravljanje dejavnosti, oziroma potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasitev podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni register, ter prilo- žil vse predpisane dokumente za ustanovitev; c) dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo over- jeno na sodišču - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec lastnik: zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje, oziroma priglasitev del in predračun - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik: soglasje lastnika oziroma upravljalca poslovnih pro- storov, da dovoli nameravana dela in gradtjeno dovoljenje ozi- roma priglasitev del na ime lastnika oziroma upravljalca in zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu na ime lastnika oziroma upravljalca, najemno poaodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun - ph nakupu opreme: overovljen predračun ali račun d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju oziroma gospodarski družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno raz- merje v tem podjetju oziroma gospodarski družbi najkasneje v roku 6 mesecev od odobritve posojila; e) izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let. f) dokazilo o kreditni sposobnosti: - davčno napoved za preteklo leto (potrjen obrazec za odmero davka od dejavnosti z vsemi prilogami) in podatki o poslovanju v tekočem letu - izjavo o dosedanjih kreditih - potrdilo o plačanih obveznostih državi - za podjetje oz. gospodarsko družb)o: zaključni račun za pre- teklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2, 3,-SDK). - dokazilo o možnem zavarovanju posojila: original zemljiškoknjižni izpis nepremičnine, ki je bremen prosta in ustrezno zavarovana, za obrtnike je zavarova- nje možno tudi preko zavarovalnice 7. V posojilni pogdobi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodt>e oziroma, da je bila pogodba sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indek- sirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z realno obrestno mero 30%. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki jih ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vloge podjetij oziroma gospodarskih družb, ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobenega delavca ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je do 15. julija 1994 na naslov Sklad za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur, Mestni trg 10 11. Upravni odbor Sklada bo najkasneje v 30 dneh po konča- nem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga posredoval vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obrav- navali. UPRAVNI ODBOR SKLADA Št. 24 - 16. junij 1994 27 Big Ben in neumorni Gianni Skupina iz Nove Gorice, ki je danes znana skoraj povsod kot pop bend ali kot kvartet, je nastala pred 13 leti. Od začet- ka je prvi mož v ansamblu še vedno simpatični Jani Rija- vec-Gianni, mož z neskončnim številom novih idej in z energi- jo, ki jo premore le malokdo. Giannija bi lahko primerjali z motorjem, ki premore maksi- malno število konjskih moči. Poskusil ga bom predstaviti v eni izmed prihodnjih številk Petice, tokrat pa poglejmo skupino Big Ben, ki prodira tudi v tujino, čeprav o tem skromno molčijo. Prvi hit, s katerim so se predstavili Sloveniji, je bil Lep pozdrav chiao Mateja. Ta- krat so izdali tudi prvo kaseto, ki je začrtala specifično pot skupine, po kateri kot pop- verzija hodijo še danes. Kaseta se je pozlatila kot tudi nasled- nje, ki so sledile: Mladosti lju- bezen, Adijo Špela, Pomladno cvetje in velika uspešnica Nancy iz Ljubljane. Takoj po tej so izdali Največje uspehe, saj prvih kaset in plošč ni bilo mogoče več kupiti. Pa to je pri nas itak že stara praksa. Nato je v času, ko so se v skupini pripravljali za gostovanje v AvstraUji in Švedski, izšla kaseta Stara mama. V tem času smo ponekod za- slediU tudi nov image skupine, tako imenovan Big Ben kvar- tet. Fantje v smokingih, me- tuljčkih ali kravatah so nam predstavili povsem drug slog, ki ga prej nismo bili vajeni. Kvartet obstaja že približno deset let, res aktivno pa delajo zadnja tri leta. Njihovo delo- vanje se je iz domačih cerkva že predlanskim razširilo tudi v Avstrahjo, največje prizna- nje pa je nedvomno dvakratno koncertiranje pri papežu v Va- tikanu. Bliskoviti uspehi so la- ni prinesli s sabo gostovanje na Švedskem in v Kanadi, kjer so nastopaU tudi v pop varian- ti, nastala pa je tudi nosilna skladba zadnje kasete Indijan- ka. Tujina jih čaka tudi v le- tošnji jeseni, saj so jim tam očitno dokazali, da Slovenija premore še kako dobre pevce in pop skupine. Kot kvartet pripravljajo izid laserske plošče in dveh kaset, kot bend pa CD ploščo s stari- mi uspešnicami in tudi novimi skladbami. Da Gianniju ne bi slučajno zmanjkalo dela, prid- no prepeva z Mišo Molk, ki se ji prej niti sanialo ni, da zna tudi peti. Miša se ob vodji Big Bea vse bolj pogosto pojavlja kot vokalistka, nabralo se jima je že toliko materiala, da bosta v kratkem izdala samostojno kaseto. Ob tem Gianni najde še čas za sžunostojno oddajo na prvem programu slovenskega radia Dej nebi no in vodenje zabavne oddaje na novo nasta- li TV Primorki, ki je najbolj gledana oddaja na Primor- skem. Ko sem bil gost oddaje, sem se o tem tudi sam prepri- čal, saj so se telefoni dobesed- no pregreh. Big Ben je tudi po desetlet- nici v polnem zagonu. Tako lahko le ugotavljamo, kakšna bo naslednja poteza po vrnitvi iz tujine. Pustimo se preseneti- ti fantom s I*rimorske, ki so si nadeli ime po londonskem Big Benu, ko se jim še sanjalo ni, da bodo po vseh uspehih zunaj naših meja morda koncertirali prav v njem. SLAVC L. KOVAČIČ R^0T/7RNICA Antismog monoiog čisto res utegne biti, da se cela stvar že predolgo vleče, medtem pa sem se na lastne oči prepričal, kako dobro zna- jo ovce ločiti slastno in aroma- tično zel od neokusne in mor- da celo strupene. Tem plašnim in nadvse milim živalim, s ka- terimi se ljudje v glavnem sre- čujete z nožem in vilicami v rokah, ko mastnih brkov ša- rite po njihovih posmrtnih ostankih misleč, da tako pač mora biti na svetu, se je moč približati le če ste skulirani do kamena in vsaj kakšno bezgo- vo vejico je treba imeti v ro- kah. No ja, nikar si tega ne jemljite preveč k srcu, saj ko- nec koncev tako ne morete nič spremeniti, razen morda svo- jega pogleda na svet, od solate pa se res ne da živet. V enem redkih nerazčišče- nih naravnih rezervatov pod Idrijskimi krnicami smo oni vikend grizli kolena navkre- ber. Otovorjenemu z inštru- menti mi je kapljal znoj z nosu in dobra volja je zadrževala noč, ki bi nas utegnila objeti v gozdu tik pred ciljem. Še isti večer smo posneli nekaj otip- ljivih v imenu Kdo je Vidku poklonil krzneni plašč, potem pa se potopili v stoletni gor- janski sen utrujeni in srečni. Zjutraj, ko smo si polnili re- zervoarje s čistim navdihom zelene burje, je Sanjska na- brala cel koš bezgovega cvetja mi pa smo sedeč pred staro kmečko hišico zrli tja gor proti bližnjim vrhovom Krnic, kjer so se orli v zraku spopadali za naklonjenost neveste. Kukavi- ca, ki se je oglašala zdaj s te, zdaj z one smeri v globeli pod nami je natančno odmerjala čas. Zopet je bilo treba na pot in dobrih 120 kilometrov, ki so bili pred nami do Kopra, je vrla šoferka kot vedno prema- gala s fantastičnim občutkom. V koprskem MKC-ju je bil za sobotni večer napovedan kon- cert splitske juniorske zasedbe No Coment, kot podlaga pa je pred njimi Javna traja opravi- la svoj prvi poskus tempiranja forme pred prvim izvoznim angažmajem na gnilem zaho- du, povabilo je tokrat namreč prišlo iz nikdar bratske Italije. Težko, pravzaprav nemogoče, se je bilo naenkrat privaditi na glasnost v betonskem hramu, namenjenemu mladinskemu družabnemu življenju na oba- li, ki ga že dober mesec krasi tmpozantna razstava slikarja Jožeta Slaka-Džoke, pa tudi malha dobre volje, ki smo jo prinesli s sabo, je bila pre- majhna za odpravo garaške nervoze v štabu. Pomanjkanje prostovoljne delovne sile in nepopularen pristop diktature proletariata je v organizacij- ske kroge vnesel precej zopr- nega frfotanja, kreganja in be- zlanja. Kljub temu je koncert stekel v rutinsko cev in bil opažen vsaj od tistih osemind- vajsetih, ki so kupili vstopni- ce, oziroma plačali vstopnino. Hudi organizatorski napori Društva prijateljev zmernega napredka so namreč v zad- njem času usmerjeni v ustano- vitev zveze podobno mislečih društev in klubov, ki se ukvar- jajo z organizacijo mladinskih prireditev po Sloveniji in tudi čez. Tako bo v tamkajšnjem MKC-ju v soboto ustanovni zbor zveze, ki zaenkrat še ni- ma naslova, predlagani pa so do sedaj: Zveza plemenskih skupnosti in vračev (Brecelj), Zveza nosilcev mladinske kul- ture (Knez), Zveza za napre- dek mladinske kulture (Ogrinc) in Zveza trobent in oblakov (Belušič). Vsak vaš svež predlog bo upoštevan do sobote na telefon 066-21-989. Meni pa pišite, kako je bilo kaj na koncertu Streljakov v Klju- bububu. Avfviderzen. Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedal Drago Želj, Po- horska 4, Celje, in si s tem prislužil nagrado, vredno 3000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral naš nagrajenec, lah- ko glasujete v sredo, 22.06.1994, ob 18:00. Za pra- vilno napoved vam sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, podarja nagra- do, vredno 3000 SIT. Kupone pošljite na dopisnicah na na- slov: Radio Celje, Prešerno- va 19, Celje. Št. 24 - 16. junij 1994 28 Varanje Nič ni lepšega, kot če imaš prijatelja, če ljubiš, zaupaš, imaš rad... To pa se ponavadi lahko zgodi samo, če se čustva vračajo. V primeru, da ni tako, nekaj časa daješ, mogoče daješ celo vse, in pričakuješ, da se bo vrnilo vsaj nekaj. Vendar se to včasih sploh ne zgodi. Potem si najprej razočaran, nato depresiven, žalosten, nazadnje pa se z vsem tem ali sprijazniš ali pa ugotoviš, da je bilo vse skupaj brez smisla. Potem pustiš, odvržeš, pozabiš. In ponavadi se zgodi natančno to. Ko dosežeš nekaj takšnega, je občutek, da ti je z glave (in srca) padel velik kamen, fenomenalen. Končno se počutiš svobodnega. In to je tisto, zaradi česar je nekaj časa vredno tudi trpeti. NINA M. Črno sonce Piše: Karmen, 2. letnik /2. del/ Daša! Dnevi brez tebe so neznosni, ne morem več. Vedno sem be- žal pred problemi v svoj svet, v svet omame. Svet pa je po- stajal vedno manjši, a še vedno tako prekleto moj. Ko je postal le še pika v vesolju, je v moj svet prvič vstopila noč, temna in tuja. S sabo je prinašala vse nerešene probleme in vse po- zabljene težave. Znašel sem se v temi in sonce je naenkrat po- stalo črno. Kamor koli grem ali se ozrem, vsepovsod ga vi- dim. Posmehuje se mi in me pogreza v temo. Daša, rad te imam. Prosim, vrni se in mi pomagaj premagati čmo sonce za vedno! Tadej Prebrala je pismo in odneslo jo je k telefonu. Zavrtela je šte- vilko ... »Halo?« »Dober dan, je Tadej doma?« »O, Daša! Ne, že cel teden ga ni. Menda je šel na morje s prijatelji!« »Aha...« »Ti ni povedal?« »Ne, midva... Midva sva dogovor- jena šele za naslednji teden, pa sem mislila, če je že doma.« »Mu kaj naročim, ko pride?« »Ne, hvala, adijo!« Z amatersko lažjo je zaklju- čila pogovor. Pogledala je ku- verto in pismo. Datumi se niso ujemali. Pismo je ležalo na po- šti teden dni. Morda pa ga ni takoj oddal? Zaspala je s pi- smom v rokah in z mislijo nanj. Naslednje jutro je bila dobre volje. Pripravila je zajtrk in šla v nabiralnik po pošto. Vze- la je časopis in ob jedi brala. Žlica ji je zastala, ko so jo v oči zbodle kričeče rdeče črke: »Še ena tragična smrt narkoma- na,« stran šest. Ne, saj to ni Tadej, on se je želel odvadi- ti... Odprla je na strani šest in obstala. Pisalo je: »Včeraj zve- čer okoli dvajsetih so v stano- vanju na Celovški ulici našli nekaj dni staro truplo. Identi- fikacija je pokazala, da gre za devetnajst let starega Tadeja Mlakarja, narkomana, ki je zadnji teden živel pri prijate- lju. Po vsej verjetnosti gre za samomor, saj je vzel preveliko količino heroina in pustil spo- ročilo: »Čakal sem te, Daša, pa te ni bilo. Ne zamerim ti, a ne morem več. Čmo sonce zma- guje. Rad te imam, oprosti mi, prosim. Ta smrt naj bo opozo- rilo.. .«. Ni več brala, le slepo je zrla v časopis. Ne bi ga smela pu- stiti, ko je bil v težavah; takoj bi mu morala pomagati. Če bi ga prej poklicala, bi bil še živ. Ce... Vstala je in se opotekla proti vratom. Vzela je papir in pisala. Ko so vdrli v stanovanje, so jo našli na preprogi v mlaki krvi. Iz prerezanih žil je še vedno lila kri, kot bi hotela izliti vso ljubezen. Ko so je od- nesli, so opazili s krvjo prepo- jen list. Pisalo je: »Smisel, sa- nje, ljubezen, življenje.« Ko izgubiš smisel življenja, ti preostane obup, ko izginejo sanje in te v obreiz udari real- nost, ti preostane le še resnič- no življenje. Ko pa izgubiš lju- bezen, izgubiš tudi življenje. »Smešno,« so govorili ljudje, »skupaj sta se ljubila in skupaj sta šla v smrt.« Res sta šla, a čmega sonca jima ni uspelo premagati. Še vedno sije. Konec Happv haus Horoskop (nadaljevanje) Poslanec (23. 9.-22.10.) Vi ste mučenik današnjega časa. Odrekli ste se mirnemu, lagodnemu življenju, slišali ste glas nemočnega naroda. Sedaj pa vse to. Samo vaša preda- nost višjim ciljem in dolg do zgodovine vas držita pokonci, da ne pustite vsega, naj propa- de. Podcenjevanje vaše (ne- )sposobnosti je preseglo vse meje. Obeti za prihodnost: fi- nančne težave! (Upamo...) Šolnik (23.10,-22.11.) Ste luč sveta in sol zemlje. Pisano pa je: če se sol spridi, s čim se bo solila? Vendar vam je vaša drža, ki je olika vzviše- nosti in odmaknjenosti, porok distance, da vas ne bodo spri- dili tisti, ki jim ni pomoči (mu- larija nehvaležna, pokvarje- na). Držite se svojih bukev in vse bo v redu. Obeti za prihod- nost: uspeh! Poračun bo! Kasetna bomba (23.11.- 21.12.) Resnost, upornost in teme- ljitost. Ste v službi človeštva pri reševanju perečih plane- tarnih težav: rešujete demo- grafsko prenaseljenost, razčiš- čujete versko-etična vpraša- nja, psihoterapevtsko poma- gate impotentnežem, mother fuckerjem ter drugim kastri- rancem. Obeti za prihodnost: vaš čas šele prihaja! Ozonski plašč (22.12.-20.1.) To je čas vaše slabosti. Po- puščate na vseh koncih in kra- jih. Konec je vaše ravnodušno- sti in brezbrižnosti do tistega, kar je pod vami. »Dobrine« ci- vilizacije so vas dosegle. Živ- ljenje vas je potegnilo v kotel zla in skrajni čas je, da se tega zaveste. Gledano v perspekti- vi, je to šele začetek. Odfre- onite! Ola gumi (21.1.-19.2.) Vi ste branitelj demokracije, čuvaj tokov naše revolucije. Sex ni mrtev! Nahajate se v kočljivem, protislovnem po- ložaju. Kot zagovornik na- prednih, zelo ekstremno radi- kalnih idej morate omejevati užitek, da bi bil ta že mogoč. Ampak, če spregledate vso za- pletenost svojega položaja, uvidite, da celo hudič je muhe (ne španskih, seveda). Zatorej vzemite, kar se vam ponuja, in recite: hvala gospodu in mir ljudem na zemlji! Znanstvenik (20.2.-20.3.) Vaš pristop k reševanju pro- blemov je strogo analitičen. Črno ni čmo, dokler to ni vid- no v epruveti in dokler tega ne potrdi konzilij vaših kolegov. Vaša težava je v tem, da se dnevi in noči menjajo hitreje, kot napredujejo vaše raziska- ve... Vendar vas vaš značaj sili k rešitvi. Dosegli ste nivo, ko lahko rečete: »Čas se da ustaviti. Mi imamo sredstva za to in najmanj, kar smo storili za začetek: raztegnili smo dan za eno uro. Vaš moto je: po ena atomska bomba na glavo pre- hivalra! i..,^^^^..^^^^^. Vsakdo pravi, da je prija- telj, vendar ni pameten, kdor se na to zanese. Nič ni bolj pogosto kot to ime, nič pa bolj redko kot ta stvar. (Jean La Fontaine) Človek je svarilo za opice. Ljuba Darka! Očitno si prav nežno bitje, da se pustiš pretresti takšnim malenkostim. Nekateri ljudje so resda barbarski, a kaj zato. Niso vsi takšni. Naš Jožek je čisto kul. Mislim, tejk it izi, Darka! Saj veš, da so ljudje le tretja najinteligentnejša bitja na zemlji (Douglas Adams- Štoparski vodnik po galaksiji op.p.). Sam sem prepričan, da smo goveda četrta. Dobro, res- da so oni izumili kolo, žlico, abecedo, atomsko bombo in električni molzni aparat, a tu- di goveda hitro napredujemo. Razen tega imamo boljši voh, lepši vonj, vodenejše oči, ostrejše rogove in bolj hrapav jezik. Torej le glavo pokonci, Darka, saj si dosti boljša od povprečne krave molznice. Če sem odkrit, tudi od marsikate- re druge štiri — ali dvonožne domače živali. Sedaj moram končati, saj nas Jožek že pri- ganja na pašo. Zbogom, pa zdrava ostani! Rad te ima HUBERT Z NT&RC v Gardaland Eno naslednjih sobot bodo z nami tja potovali tudi: Matjaž Motoh, Pod lipami 36, Celje, Aleksandra Jezovšek, Vodenovo 18, Šmarje pri Jelšah, in Lucija Kladnik, Voglajna 3, Gorica pri Slivnici. Black Hole Sun (Sound Garden) In my eyes indisposed In disguise As no one knows Hides the tace Lies the snake The sun In my disgrace Boiling heat Summer stench 'heath the hlačk The sky looks dead Call my name Through the cream And rU hear you Scream again Black hole sun Won't you come And v^ash away the rain Black hole sun Won 't you come Won't you come Stuttering Cold and damp Stel the warm wind Tired friend Times are gone For honest men And sometimes Far too long For snakes In my shoes A vvalking sleep And my youth I pray to keep Heaven send Hell away No one sings Like you any more Hang my head Orown my fear Till you aH just Disappear Osnovna šola Bratov Juhartov Šempeter v Savinjski dolini razpisuje za šolsko leto 1994/95 prosti delovni mesti: učitelja likovnega pouka z dopolnjevanjem gospodinjstva za določen čas s polnim de- lovnim časom (nadomešča- nje delavke na porodniškem dopustu) učitelja razrednega pouka za določen čas s polnim de- lovnim časom (nadomešča- nje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnje- vanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Pričetek dela je 1. septembra 1994. O izbiri vas bomo ob- vestili v zakonitem roku. Št. 24 - 16. junij 1994 29 Sonce mi je jemalo vid in nekam čudno sem plavala po zraku, kot da mi bo zdaj zdaj zmanjkalo poti pod nogami. Kakih 50 m pred hišo se mi je zavrtelo... Onesvestila sem se. Prebudila sem se na divanu pri tašči. Tedaj sem opazila svojo roko: vsa je bila posuta z pikicami, drobni- mi kot proso. Tudi noge so bile take. »Poglej, kakšne pike imam po telesu!« zakUčem možu. »To pa ni samo prehlad. Boš lahko šla k zdravniku?« »Bom poskušala.« Sina je prijel svak, mož pa mene pod roko in smo šli k zdravniku. Pot se je vlekla celo večnost. Kako rada bi sedla, kar tam ob cesti, a je bilo treba dalje... »Zastrupitev po penicilinu imate. Dobro, da ste takoj prišli. Drugič ne smete več dobiti penicilina. Napisal bom v zdravstve- no knjižico. Dobili boste tablete. Jejte jih po navodilu in počivajte.« Molče sem odšla. Videla sem samo še posteljo. Po tistih tabletah sem samo spala... Čez teden dni zopet v šoli. Konferenca. Ocenjevanje učiteljev. Opisne ocene berejo naglas. Za Silvo: »Ima skrbno izdelan po- drobni učni načrt...« Za mene: »Ima po- drobni učni načrt.« Molčim. To je zato, ker sem morala svoj prav ob hospitaciji doka- zati s Pravopisom... Razmišljam: bi Silva sploh naredila nov učni načrt, če ne bi tega jaz zahtevala? Saj bi že lansko leto morala imeti novega, ko me še ni bilo na šoli. Mar nimava obe enako skrbno izdelanega?Silva to dobro ve, a je tudi tiho. Ona je v partiji in ima več privilegijev. Samo ena besedica manjka in tako zaboli! »Prava reč, saj se pri plači tako ne bo nič poznalo!« se tolažim. Je že res: nič koliko ur več lahko delaš z učen- ci in za šolo, plača pa je vedno enaka. Če pomislim le na tabornike: koliko ur zabi- jem vsak teden z njimi! Enkrat na teden vodovi sestanki in priprava nanje, ob nede- ljah pa redni izleti. Nedelja, ki naj bi bila gospodov dan ali vsaj dan počitka in miru z družino - mi pa hajd na izlet na Boč, Donačko goro. Rodne, ali na kakšno občin- sko ali republiško tekmovanje. Tudi to je delo z učenci, a to ne spada v opisno oceno učitelja. Važno pa je, če si na partijskem sestanku. To je družbeno koristno delo... Najbolje je, da človek o tem sploh ne razmi- šlja. Marko se je poglobil v študij, le zdravi moramo biti vsi. Grem na pošto, da zvem, kako je s Hotimirjem. »Jutri lahko pridete ponj! Ne pozabite na oblekco.« Srce mi je kar zvalovilo. Po treh tednih bom spet videla sina! Sonce je začelo lepše sijati. Učenci v šoli so bolj prijazni, snov lažje dojemajo. Ob dvanajstih na vlak, pa v bolnico. Ho- timir me je spoznal in začel jokati. Tolažila sem ga, da bom sedaj vedno ob njem, vse do postaje sem ga nesla. Bil je ves shujšan, same očke so ga bile. Šele na vlaku se je umiril in začel jesti kekse. Kruto je bilo, da se cele tri tedne ni mogel srečati s starši in bratcem. Doma se je najedel, kar ni bila njegova navada. Ves se je spotil. Skupaj sva šla v posteljo in objeta zaspala. »Dobila bova novo stanovanje,« je konč- no ves vesel povedal mož. »Kje?« »Na hribu, v učiteljskem domu. Je suho in zračno, a voda je samo na hodniku in stranišče skupno.« »In daleč je. Otroka bosta morala še pol ure prej vstajati.« »Kaj hočeš! Samo da se rešimo te vlage. 25. decembra se moramo seliti, da stanova- nja ne zasede kdo drug« »To je ravno božič.« Spet pakiranje. Sneži. Za prevoz smo do- bili lojtrski voz s konji. Hiteli smo. Pohištva nismo založili, ker nismo imeh s čim. Spal- nica se je močno poškodovala. Voz je bilo treba kar trikrat nalagati,Snežilo pa je kar naprej ...Iz z vozom se je dalo priti le kakih petdeset metrov do hiše. Stanovanje je imelo tri sobe in kuhinjo, dimnik je bil samo v kuhinji. Še isti dan smo morali kupiti štedilnik na drva, da smo lahko ogreli vsaj en prostor. Prebehh smo ga šele na pomlad. V prejšnje stanovanje se je brez odločbe vselil Tratnik z družino. S pomočjo milice so ga izselili, vso opremo so zmetaU kar na sneg. Po tleh so razmetani ležali dokumen- ti, zapisi s črnilom so se razlivali, res pravo razdejanje. Šele po številnih prošnjah je Tratnik dosegel, da so mu dovolili začasno vseltev. Vse je steklo v svoj tir. Bili smo zdravi. Marko je študiral vsak dan do dveh zjutraj, da je lažje vzdržal, sem bedela ob njem. Pisala sem priprave, pletla, brala in poslu- šala povzetke knjig, ki jih je prebral, ter razpravljala o vsebini. Tako sem spoznava- la rusko literaturo, ker se je pripravljal na B diplomo iz ruskega jezika. Mesec februar se je bliskovito bližal. Vsakih štirinajst dni je prinesel nov kovček knjig... Naloga ja bila napisana in oddana. Zagovor. Pohvala in B diploma je bila v žepu. Še večji zagon za A diplomo, odobrili so mu prošnjo za študijski dopust. Spet sem s sinovoma sama. Marko študira v Ljublja- ni, kjer so knjižnica in knjige na razpolago. Vsi smo bili čez glavo zaposleni, zato je čas hitro tekel. Nedelje so bili edini srečni dne- vi v mesecu, ker smo bili skupaj. »Izšel je nov Pravopis, moram ga kupiti.* »Zadnjih pet tisoč din imam, prvega pa je šele čez teden dni. To je komaj za hrano.« »Vseeno! Si bom sposodil denar. Nujno rabim.« »To pa že ne! Otroka jesta v vrtcu, krom- pirja je še nekaj v kleti, regrat je na travni- ku, mleko pa tako plačam prvega. Se bomo že kako prebili,« odločim. Obiskala sem tasta in taščo. »Maša, kupi mi lončke za rože, denar ti bom vrnil« »Ne morem, ker nimam niti dinarja.« »Kako pa gospodarita? Nekaj denarja mora biti vedno pri hiši!« »Marko je v Ljubljani. Nepričakovano je moral kupiti Pravopis in tako sem ostala doma brez denarja.« »Potem ti dam 5 tisoč din. Kar je več, ostane tebi.« Srečni smo bili, ker smo iz ostanka de- narja lahko kupili kilogram kruha, saj ga že nekaj dni nismo imeli. Bližal se je prvi maj. Veselili smo se, da bomo spet nekaj dni skupaj. Kako smo se zmotili! Marko je moral trasirati 30 km dolgo progo za okrajno taborniško tekmo- vanje. Zame tisti »moram« ni bil nikoli res, saj bi lahko ta »moram« uresničil kdo drug v celjskem okraju. Možu je bil že tako čas skopo odmerjen za študij, kajti do junija je bilo malo časa za zgotovitev diplomske na- loge. Že dolgo sem vedela, da se nisem omožila samo z njim, ampak tudi s taborni- ki. Moja »medvedka« sta bila stara komaj tri leta, pa sta že prehodila vse griče in hribe v okolici Rogaške Slatine. Tudi ta »srečni« prvi maj smo bili mi trije živa kontrola ob hotelu Soča v Rogaški Slatini. Ekipe so kapljale v velikih presledkih. Slatinske ekipe nikakor ni bilo, prišla je dve uri za vsemi. »Mislila sem, da ste se izgubile, ker vas tako dolgo ni bilo,« sem pozdravila Verico, ki je bila vodja ekipe. »Saj smo se, ker se nismo dobro ravnale po azimutu. Prespale smo v Makolah name- sto na Boču. Zjutraj smo se vrnile na Boč in poiskale kontrolo, da ne bi bile diskvalifici- rane.« »Sedaj pa le hitro na cilj!« Kmalu za njimi so prišli kontrolorji in hiteli na cilj ocenjevat opravljene naloge. »Tako, moja junaka, gremo kuhat ko- silo!« »Kaj očka ne bo prišel?« »Bo, bo, ko bomo skuhali, pospravili sta- novanje in bom oprala vajine obleke.« »Midva bi se zunaj igrala.« »Kaj se nista dovolj igrala z mano?« »Saj veš, da ni bilo nič otrok iz naše hiše.« Št. 24 - 16. junij 1994 30 Št. 24 - 16. junij 1994 31 Št. 24 - 16. junij 1994 32 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VUlSm CAli T ŽEBOVNIK ^ Kislo, mokro in mrzlo vreme v preteklih dneh gotovo ni pregnalo vaših načrtov za le- tošnje poletje. Verjamemo, da bo dež kmalu obupal in da bo spet posijalo sonce. Končno bo tudi naše vrtin- čenje do konca meseca name- njeno modi, ki skoraj vedno potrebuje sonce. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerov- nik pripravlja mini serijo o mokri modi, predvsem ko- palkah, s katerimi je mogoče »pričarati« skoraj popolne po- stave. Še enkrat pa naredimo kra- tek skok v prejšnji mesec in preglejmo, kdo so naše nagra- jenke. Petra Osojnik iz Celja in Andreja Dečman iz Sloven- skih Konjic bosta prejeli uni- katna izdelka naše modne sve- tovalke, Marinka Ferlič iz Šentjiuja pa modni nakit trgo- vine Iva. Sedaj pa se skupaj z Vlasto predajmo čarovnijam. Uredništvo Čarovnije s l(opall(ami Ko je Bog ustvaril žensko, je ugotovil, da bo na svetu pravi dolgčas, če bodo vse enake. Zato je eni podaril širše »oza- dje«, drugi spoštljivejše oprs- je... Vse te različnosti, ki jih zaradi trenutno aktualnih in privzgojenih lepotnih idealov sprejemamo kot pomanjklji- vosti, se lahko do neke mere prekrijejo z obleko. Ko pa pride čas kopalk, naj- bolj izdajalsko odkritosrčnega oblačila, se zadeve večkrat ne- rodno zapletejo. Če spadate tudi ve med tiste, ki že dolgo nimate ali pa še nikoli niste imele postave za 5, se tik pred kopalno sezono nikar ne pre- dajte malodušju. Letošnja mo- da kopalnih oblek je mislila tudi na debelkaste oziroma debelušne dame in gospo- dične. Pa pojdimo lepo po vrsti: velik trebuh in preširok pas »ukrotimo« s kopalkami, ki imajo podložen trebušni del, kar ima za nalogo rahlo sti- skanje trebuha. Nikakor pa nobenih draperij in volanastih okrasij na tem predelu! Če je pas preširok, izberemo model, ki ni prerezan oziroma ne po- udarja vodoravne linije pasu. Kopalke naj imajo navpične princes šive oziroma vzorce s tem efektom (model 1). Debela stegna in široki bo- ki: ožji videz dosežemo s ko- palkami, ki so ob straneh tem- nejše (navpični vstavki ali vzorec, ki proti stranem temni oziroma se izgublja). Podaljša- ne, ravno krojene hlačnice so letos ponovno modne, čeprav ženske niso preveč navdušene nad njimi, saj noge nekoliko »skrajšajo«. Močna stegna pa bodo z njimi vendarle manj bodla v oči (model 2). Če imate prevelike prsi, se odločite za kroj s plastičnimi košaricami, ki prsi podpirajo - ta del je okrepljen še z lycro ali markizetom v obvezni tem- ni barvi, ki zgornji del telesa vizualno pomanjša (model 3). Še nekaj učinkovitih čarov- nij s kopalkami, ki postavo op- tično uskladijo, pa prihodnjič. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca jimija: KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO- SILE? a) Bikinke, b) dvodelne z romantičnimi volani, c) enodelne. zdravilne rastline Boris Jagodic; Bršč ali navadni dežen (Heracleum spondylium L.) spada v družino kobulnic, ki ima številne predstavnike med zdravilnimi rastlinami. V zemlji ima debelo, mes- nato in razvejano koreniko, iz katere požene do 120 cm visoko, robato in s trdnimi ščetinami poraslo votlo ste- blo. Listi so raztreseno dla- kavi, spodnji zelo veliki, zgornji pa manjši, trojnati ali pematodelni, z velikimi krpatimi ali pernato nacep- Ijenimi roglji. Listne nožice so trebušasto razširjene. Zgornji listi imajo prav nez- natne listne ploskve in sedijo včasih kar na trebušasti nož- nici. Vrh stebla in na koncu vej so veliki sestavljeni ko- buli z belimi ali rdečkastimi cvetovi. Cvetovi iz kobulč- kove sredine so pravilni, zu- nanji pa večinoma nepravil- ni. Iz plodnice se razvije topo jajčast, stisnjen pokovec, ki se razkolje pozneje na dve rožki. Mlad plod je dlakav, zreli pa je gol. Plodovi so v jeseni prava poslastica za ptiče, ki prirejajo na bršču prave pojedine. Ce prepolo- vimo brščevo steblo, se cedi rumenkast sok, ki je grenke- ga okusa in diši po korenju. Bršč raste po vsej Evropi in tudi pri nas raste po trav- nikih ob robu gozda, ker mu ugajajo senčni prostori. Cve- ti julija in avgusta. Nabira- mo celo rastlino, tako kore- niko kot steblo z listi. Bršč vsebuje precej zdravilnih snovi in sicer eterično olje, kumarinske heterozide, ar- ginin, holin, sluzi, rudninske soli in sladkorje. Danes ceni bršč le ljudsko zdravilstvo. Iz njega si pri- pravljajo zdravilne napitke zoper prebavne motnje, za jačanje apetita in nekateri ga priporočajo tudi zoper spolno nemoč, ki izvira iz nervoze in splošne telesne oslabelosti. Severni narodi, kot so Laponci, Norvežani, Rusi in Švedi pripravljajo iz bršča osvežilne in zdravilne napitke, ki blažijo histerijo, božjast, prebavne motnje pri lenem črevesju in proti gli- stam. Pri nas so in še ponekod nabirajo mlade brščeve liste in jih pokladajo živini za boljši apetit, poleg tega pa jih namakajo tudi v domači slivovki. V ta namen je bolj- ša sveža korenika, ki je pol- na rumenega, ostrega in žgo- čega soka. Ko je nekaj časa počivalo na toplem se prece- dili in so po majhnih količi- nah uživali pri histeriji, živčni razrvanosti in nespeč- nosti. V starih časih so meč- kali sveže brščeve liste in so jih polagali na rane, ki se niso hotele zaceliti. S svežim sokom pa so omilili boleče pike žuželk. MOLOŠKI KOTIČiK Astrologinje lUANE Šifra: Delovni uspeli! V zadnjih dveh letih sem po- stal nezadovoljen z delom, ki sem ga do sedaj z uspehom opravljal. Mislim, po svojem občutku, da bi se moral lotiti česa novega, vendar pa sem v dvomih glede tega, za kaj naj se odločim, Vleče me v to, da bi oživil nek svoj hobi iz mladih let, čeprav še nisem tako v le- tih. Zanima me, kaj pravijo zvezde o moji prihodnosti? Ivana: Saturn vam je v zad- njih nekaj letih, kot ste začuti- U, prinesel zaključek nekega starega in začetek novega ob- dobja, ki pa še ni pokazalo svoje smeri razvoja. Torej, naj- brž se vam to že dogaja, kajti zaradi veliko pisem sta morali nekoliko počakati. Iz astrolo- ške analize je razvidno, da je bilo vaše delo sedaj zelo veliko povezano z ljudmi. V prihod- njem obdobju vam priporočam bolj samostojno delo, kjer vam ne bo treba toliko komunicira- ti z ljudmi. Nadarjeni ste za tehnične izboljšave, manjše nove izume ali tudi za raču- nalništvo. Vsekakor bo za vas ugodno, če do konca poletja, pravzaprav do septembra, pri- pravite vse za začetek novega dela, tako boste zagotovo uspeli. Navežite prijateljske ali druge stike s kom iz tujine, na tem področju vam v življe- nju dobro kaže, še posebej v naslednjih treh letih. Nikar si ne naložite preveč obvezno- sti ali vehkih načrtov že takoj na začetku, kajti bolje se boste počutili, če boste delali na projektnih, manjših zadevah, ki pa vam ne bodo jemale pre- več časa. Astrološko gledano v naslednjih letih ne boste spremenili zgolj dela ampak tudi zasebno življenje. V ob- dobju, ki bo sledilo tema dve- ma letoma, se boste morda po- novno čustveno vezali, morda na precej mlajšo osebo, prav tako pa boste morda imeli tudi otroka. Previdnejši bodite v zimskih in pomladnih mese- cih, raje čimveč naredite poleti in v jeseni. Vaš ASC se nahaja v znamenju Dvojčkov, Mesec pa imate v Ovnu. Šifra: Prva ilubezen Pred veliko leti sva bila za ljubljena z nekim dekletom, vendar pa je bila ta ljubezen bolj platonske narave in se ni iz tega razvila nobena prava zveza. Oba sva nato zaživela po svoje. Pred nekaj meseci pa sva se srečala in moram priz- nati, da od takrat večkrat nu- slim nanjo. Zanima me, kaj pravi primerjalna analiza na- jinih horoskopov za morebitno zvezo v prihodnosti? Ivana: Iz primerjalne anali- ze vidim, da sta zrasla v precej različna človeka, že v času va- jinih močnih čustev se nista mogla ujeti in najbrž se tudi sedaj ne bi. Kajti, vi ste po značaju hitri, vaša čustva te- meljijo tudi na skupnih, oziro- ma podobnih intelektualnih interesih, ona pa je počasnejša in nekoliko vase zaprta, prav tako pa zelo nezaupljiva in previchia pri izkazovanju ču- stev, kar vam v kontaktih ne bi odgovarjalo. Obeta pa se vam neka nova zveza v prvi polovi-[ ci naslednjega leta. Št. 24 - 16. junij 1994 331 Št. 24 - 16. junij 1994 34 Št. 24 - 16. junij 1994 35 Št. 24 - 16. junij 1994 36 Št. 24 - 16. junij 1994 37 Št. 24 - 16. junij 1994 38 Št. 24 - 16. junij 1994 39 Št. 24 - 16. junij 1994 40 Dvomi fotograf In minister Vinko Skale je očitno postal dvomi celjski fotograf, saj se pojavlja povsod tam, kjer odpre usta ali pa se pokaže ljud- stvu kakšen od občinskih veljakov. Njegov osebni šofer pa je postal kar član občinske vlade Matjaž Zeleznik, zadolžen za kadre, ki ga prevaža z enega prizorišča na drugega. Kdo ve, ali je to nova občinska kadrovska politika ali pa mora Skale samo odslužiti nagrado in razstavo? Kažejo se lahko le ženske Mozirski župan Franc Mi- klavc je na zadnji skupščini pozval Olgo Klemše, kandi- datko za direktorico Glasbe- ne šole Nazarje, »naj se pride pokazat pred mikrofon, da jo bodo videli poslanci tudi s sprednje strani.« Naslednja točka je bila imenovanje 9- članskega upravnega odbora Javnega podjetja Komunala. Glede na to, da odbor sestav- ljajo samo moški, je predsed- nik komisije za volitve in imenovanja Raj ko Pintar bi- stro ugotovil, da si župan ne bo zaželel, da bi cel nonet videl za govorniškim odrom. Še prav je imel. Frlšnl kanilelabri Po mnenju Franca Severja iz zbora KS v velenjski skupščini se titula za najlep- še urejene slovenske kraje preprosto kupi. Sever je na- mreč predlagal, da bi name- sto za nakup titule sredstva porabili za kaj konkretnega. na primer barvanje kandela- brov. Verjetno Velenju res manjkajo le še sveže preple- skani kandelabri, pa bi bil najlepši slovenski kraj. S kremplji za stolček Celjski župan Anton Roječ res nima sreče. Če reče kate- ro, je vse narobe, če ne, pa tudi. Tako ga je na shodu socialdemokratov v Golovcu nekdo v dvorani nahrulil: »Vi, gospod župan, pa bodite kar tiho, ker ste vse doslej narobe naredili.« In to še preden je ubogi župan sploh odprl usta. Tudi poskus obrambe ni uspel, saj je ta- koj za tem slišal, da se s kremplji drži za stolček, ki so mu ga menda že nekajkrat skušali spodnesti. Pa naj še kdo reče, da je lahko biti župan! Je na vrsti Topole? Celjski poslanci, ki so se verjetno že naveličali »pri- mera Mešl«, bodo lahko po novem razpravljali o »pri- meru Topolef Gre namreč za ponovno imenovanje ravna- telja II. osnovne šole v Celju Igorja Topoleta, ki menda tudi ni v pravi stranki, če- prav je stroka na njegovi strani. Če mu ne bo uspelo, bo še vedno lahko šel za vo- diča h kakšni turistični agenciji ali pa za snemalca s skrito kamero, pravijo tisti, ki dobro poznajo njegove iz- venšolske aktivnosti. Le zakaj nas je vse manj, če pa »toč počnejo že v avli so- dišča? Fevdalizem Je blizu Namesto sramotne podrtije v ozadju naj bi po želji Rečičanov stala bodoča popolna osemletka. Iz te moke na bo kruha, ker mariborska škofija tega objekta ne da. Verjetno pričakujejo, da se bo kmalu povrnil čas hlapcev in dekel, pa ga bodo še kako potrebovali. NAJ MUZIKANTI POVEDO Larme da te kap Le nekaj starih komadov je Franci Žurej iz Javorja pri Slivnici znal zaigrati na har- moniko, ki mu jo je napol zastonj prodal njegov boter in že je bil na prvi ohceti. »Že res, da še nisem veliko znal, mi je pa >gobec< harmoniko pokrival. No, starešina je res imel glavno besedo in morda bolj kot muzikanta so včasih zbirali njega. Spom- nem se možakarja, ki je bil za starešino s sedemdesetimi leti in tistikrat že 70-krat izbran za to dolžnost. Spomnem se, da mi je pred izročitvijo larme postavil zelo nepri- jetno nalogo. >Na krožniku moraš prinesti živega pete- lina, ki ne sme migat,< je rekel. Bolj sem študiral, manj sem bil pameten. Nič druge- ga mi ni preostalo, kot da sem šel s krožni- kom v kumik in na vse načine skušal pre- pričevati petelina, da se nanj vsede. Enkrat pa mi je uspelo. Narahlo sem mu spod vil vrat pod perutnico in petelin je negibno ležal. >Prekleti smrkovec, kdo ti je pa to pove- dal,< je še rekel in larma je bila moja. Na drugi ohceti sva že bila dva. Boter je imel tudi klarinet, ki ga je prodal kolegu in od takrat sva nerazdružljiva. Tudi takrat sva dobila neprijetno nalogo pred larmo. Stare- šina je rekel: >Po tejle hiši morata korakati, naga, pri luči, pa da vaju nihče ne vidi.< Kaj pa zdaj? Muzikanti smo svoje rešitve običajno našli na podstrešju, ki je skrivalo veliko rekvizitov in tja sva se tudi takrat odpravila. Hodila sva gor in dol, razmišljala - nič. In ko sva prišla dol, nama je starešina čestital in bil zadovoljen. Kdo nama je po- magal rešiti uganko, še sam nisem vedel? Enega sem skrivaj poslal vprašat, če sva res rešila nalogo. >Seveda. Po dilah hiše sta naga korakala in nihče ju ni videl !< je rekel in bogata larma je bila v žepih. Sicer pa je bilo larm več, saj so trajale ohceti več dni. Običajno se je začelo z vab- ljenjem v četrtek, v soboto smo bili na eni strani, v nedeljo na drugi, v torek pa smo se >primigali< domov, tako da smo bili čez dan ali dva še čisto bledi, ko smo že šli na na- slednjo gostijo. Larme so se začele proti večeru, ko naj bi, bila večna luč. Za pečjo sem našel pečnatel vile, lončen pisker, prižgal sem svečo in cingljal z zvončkom. Posebna melodija - pe- sem je bila pri tem in med drugim je šlo takole: >Prižgana nam je večna luč, stareši- na bod' pozdravljen, le sklici svate vkup, da muzikanti ne bi bil' pozabljen.< Starešine so bili včas' od vraga. >Muzi- kantje, jaz bom fajn veVk gor dal, sam' vidva mi data pol nazaj,< so nekateri rekli in drugi se seveda niso upali kaj dosti manj na krožnik dati in sva z veseljem vrnila tisti njegov delež. Tu in tam še s kolegom Karlijem Artič- kom kakšno ušpičiva in če ste zato, se vam predstaviva na srečanju ljudskih muzikan- tov in humoristov v Loki pri Žusmu, 26. junija.« EDI MASNEC V Loki pri Žusmu, kjer bo 26. junija veli- ko srečanje Stranke šaljivcev NT&RC je vse pripravljeno za doslej največji dogodek za ta kraj, kjer naj bi prišlo po prvih ocenah vsaj trikrat toliko naših privržencev, kot Loka šteje prebivalcev. Zato je tudi delovna ekipa, kateri poveljuje Mirko Mastnak, izredno velika, saj imajo angažiranih kar 70 ljudi. Poseben avtobus bo iz Celja odpeljal ob 12. uri, prijavite pa se lahko v agenciji Dober dan. In še nastopajoči v programu: Stari znan- ci iz Štor, Šentjurska pleh banda, Janko Mogu klapa, Joži Križnik iz Vranskega, Franček Vinder iz Čmove, brata Vrčkovnik iz Šoštanja, Janezek Gradišnikov z Svetine, Zoran Zorko, Tereza Košir in Janja Kajtna iz Laškega, Franc Žurej in Marjan Kladnik iz Javorja pri Slivnici, Alkotest satirikon, Liga šaljivcev iz Velenja, Bernard Jovan iz Hramš, Ansambel Zupan, Ivan Leben-Slavc - častni predsednik in Slavica Planko — nje- gova namestnica. Največ kuponov smo v prejšnjem tednu prejeli za šalo O človeku, ki nam jo je poslal Janez Gradišnik s Svetine. Izžrebali pa smo Vido Wosch iz Zaloga, Dramlje. Šala tedna O človeku v šoli so bili v enem pro- storu štirje razredi. Za četrti razred so se učili o človeku. Ko vpraša učiteljica koliko delov imajo človeška pljuča, je dvignil roko Janezek iz prvega razreda. Ker je Janezek vztrajal, da ve, mu je učiteljica dovolila, da pove. Janezek začne: »Človeška pljuča imajo dva dela. To sem videl doma, ko se je sestra umivala in sta ji dva dela pljuč dol visela.« Zapor Trije moški so prišli v zapor, kjer so jih sprejele paznice. Vsakega posebej so preiz- kusile, preden so lahko odšli v celice. Prvi je na preizkusu kričal kot nor. Drugi je kričal še bolj. Tretji pa se je blaženo smehljal, ko je prišel v prostor, kjer sta ga druga dva čakala. Pa so pripovedovali, kaj se je zgodilo. Prvi je povedal, da je mesar. Dati ga je moral na mizo. Sledil je »plojnk« s sekiro po njem. Drugi je povedal, da je mizar. Dati ga je moral na mizo, sledilo je lupljenje po mizarsko. Tretji se je smejal, ker je bil sla- doledar. Jasnovidec Janez je prvič pri svojem dekletu. Ker bi se rad pred njo postavil, ji reče: »Veš draga, jaz znam brati misli!« »Takoo! Zakaj pa potem že dve uri sediš kot štor na stolu?« Naglica Francka sreča prijateljico Metko, ki hodi peš ob kolesu. In še predno jo ogovori, ji Metka zakliče: »Danes me pa ne ogovarjaj! Tako se mi mudi, da še na kolo nimam časa sesti!« Cesta Domišljava Gertruda in njen mož Fran- ček (copata) sta se sprehajala po cesti. Franček je bil zelo varčen in ko je zagle- dal na cesti 10 tolarjev, je ves vesel vzkh- knil: »Glej Trudi, 10 tolarjev!« Že se je hotel skloniti, da bi jih pobral, ko mu je žena zabrusila: »Kar se na cesti vidi se ne sme pobrati.« Sprehajala sta se dalje. Franček je v glav- nem potrjeval njeno govorjenje o zoprni so- sedi, modi, ipd. Prišla sta do parka, kjer je zraven kante za smeti ležalo nekaj papirč- kov. Franček redoljub se je momljaje sklo- nil: »Tole bom pa pobral!« A predno je pobral prvi papirček, že je zabrusila domišljava Trudi: »Karsena cesti vidi se ne sme pobrati!« Franček jo je res ubogal in pustil ležati smeti na tleh. Zmago- slavno je stopala Trudi po ozki poti v parku. A takrat je stopila na kamen, ni se mogla več ujeti in že je ležala na tleh. S solzami v očeh je prosila: »Poberi me Franček, ljubi moj Franček!« »Kar se na cesti vidi, se ne sme pobrati« jo je Franček zviška pogledal in odhitel dalje. ¥lnskl bratec Janez je stanoval v bloku nad Poldetom. Rad ga je cuknil ter tako hrupno v poznih večernih urah prihajal domov. Vedno, ko je prispel v stanovanje, si je sezul en čevelj, ga zalučal v en kot, nato drugega, ga zalučal v drugi kot in nato zaspal, kot tudi Polde z družino spodaj. Pa je Polde sklenil, da bo Janeza opozoril: »Janez, nič nimam proti, če se ga napiješ, le ko prideš spat, bodi miren.« Seveda je Janez vse obljubil. Ko je prišel naslednji večer zopet nažgan domov, je za- brisal prvi čevelj v kot, nakar se je spomnil obljube, drugi čevelj je sezul potiho in za- spal. Polde in njegova družina pa so čakali na tresk drugega čevlja ... Ker je bilo vse mimo, je odšel Polde k Ja- nezu: »Janez, lepo te prosim, vrzi še drugi čevelj, da bomo lahko zaspali.« Šale so prispevali: Vida PODPECAN iz Celja, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu, Irena SELIČ iz Laškega, Uroš SORGER iz Gomil- skega in Stane ŠUMEJ iz Šentjurja. Št. 24 - 16. junij 1994