d., ru« "Ml to prašnih*« dsilj Ho!idsya eto-veak XXIV GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 'Antiki 1» apramllki proa« »Hat ■ UvndaU " ' r 777' u -' viffw*> of fohlkMtia«. {Um O UandaU 4«a ____________________01» aobota, 20. avgmtn (Auguat H), 1931 B^aUtnTal «ptdal rolo of soatafo »nrldaS TaMpooSTuBrSTo^^ .■matur 4*nuary r». ISIS. al Um p—i >4 fina UM Aa rf Comtmm ot MuO t. HTS. Subacrtptioo KJ.D3 Yaarly izvežbanih vcev v Rusijo ^um* pronil^v be ^ dobilo ahižbe. — rogov-„ veljajo za eno in dve leti. Med prosilci so večinoma taae-jtsci b* York. - (FP) — V seji gospodarski krizi, ki ra-, Rusije objems ves svet, deti bolj in bolj obračajo avo-oti v deželo sovjetov. In med sni državami je Amerika na r«n mestu; katere delavstvo i novo deželo v Rusiji. Ta idovinski paradoks je razvi-, iz stotisoč aplikacij za izse-,v v Rusijo, katere je prejela itorg Trading korporacija v w Yorku. ! preteklem stoletju, do sve-ne vojne, je bila. nova deže-Amerika, ki je sprejemala ijone priseljencev v svoje to-Tie, plavže, rudnike* polja, dove in železnice. In ko je [redila svoj .kolosalni indu-ijski aparat, je zaprla vrata leljevanju. Z mrzličnih izpolnjevanjem strojne pro-tcije je vsa leta povojne pro-ritete metala stotisoče de-cev ns cesto. Ko je priila podarska kriza, se je armada iposelnih rapidno dvignila pet, šest, sedem milijonov iposelnih, ki so prepuščeni rim sebi. Kapitalistična A-rika se zanje ne zanima ra-toliko kolikor jo sili v to ih pred izgredi sestradanih ivcev, kar pa upa preprečiti lilottinskimi akcijami, n sedaj se ta armada brez-elnih obrača proti Rusiji u-<** dobi Mo ia krub. strani HuCjlTm ^aWlRF ?to silo gradi novo dmžbo, v ri naj imajo prednoeti člo-Ite vrednote in ne privatna tnina in gonja za profitom, bo absorbirala vseh, ki se žena »elit i v njo ter ji pomaga-i svojim strokovnim znanjem spretnostjo. tmtorg korporacija pravi, je Rusija pripravljena spre-v prihodnjih mesecih tega i le okrog šesttisoč od etoti-ameri&kih delavcev, ki bi se i izselili. Glavni vzrok temu ker Rusiji primanjkuje sta-rtnj in ne samo izvežbanih ivcev. Ker pa vlada garan-i vsakemu delavcu, ki ga ejme v svoje industrije, stanje ter iste socialne ugod-ti kot so jih deležni ruski deti. je pomanjkanje stano-ij glavni zadržek pri spreje-«ju tujezemskih delavcev, pa edini. >rugi razlog je, ker sovjet-i vlada želi imeti popolno itrolo tudi nad priseljeva-m tako iz gospodarskega sta* s kot iz političnih ozirov. [ Husiji je sedaj 2600 smeri-h delavcev, od katerih Je * tisoč inženirjev. V premogih v Kuznetzu, 8iberija, k 126 ameriških rudarjev :n knikov. Do prihodnjega ja-|ris pa bo odšlo tja nadalj-h 1600. Tristo avtomobilakih in trak-»kih delavcev je bilo poela-1 v f>gromno tovarno za trak-£ v SUlingradu; sto jih Je ™ v traktorsko tovarno v »r*ovu in enško izvilo v tovarno v Nižni Novgo-Amo avtno tovarno v «v» V lesno industrijo Ka- * bo ;><>slanih od «00 do delavcev. Krog 70 mehani- ' u poljedeljaks stroje bo ^"valo v razne tovsrns v Wa n» Donu, 400 pa v Sa-£ ln N"voro.inik. 400 jeklarskih delav-^f tuje v novo jeklarno v ^'k"r«kii. kjer gradijo ^ Jo Jeklarno na sveto. Ur ^jjeu. Jeklarna v Magni-bo prejemala premog jeklarna v Kuz-■s pe mde is Magnitogor- L 2»-* Sedem milijonov brezposelnih prihodnjo zimo 1 ■■ Green priporoča skrajšanje delovnih ur ki razdelitev dela kot remeduro. — Število brezposelnih v Kanadi se znižuje Wsshingten, D. C., 26. avg.— William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je mnenja, da bo število brezposelnih v Združenih državah naraslo na 7,000,000 prihodnjo zimo. Dejal je, da je večja uposlitev delavcev v avgustu le sezonska in da bo število brezposelnih pričelo spet naraščati v prihodnjih mesecih. On estimira, da je bilo 1. avgusta krog 5,100,000 delavcev brez dela. Green je izjavil,/ da je skrajšanje delovnih ur in razdelitev dela edin način, da se zmanjša brezposelnost. Dejal je, da je bilo v avgustu 18.4% članov federacije brez dela v primeri z 18.8 odet. v juliju, UB.2 v juniju in 17.1 odst. v maju. Ottanra, Kanada, 28. avg. — Zaposlenost se je spet dvignila v Kanadi v mesecu avguetu kot je razvidno iz vladne statistike, ki je bila včeraj objavljena. Statistika se nanaša na poročila, ki jih je dobila vlada od 7,887 industrijskih firm. Te firme so i-mele v mesecu avgustu uposle-nih 966,288 delavcev v primeri z 984.419 v juliju. [j-« T HILLQUIT-THO-MASOVA AFERA ZAKLJUČENA Diskusija v strankinem glasilu končana New York. — S priobčenjem Thomasovega in Hillquitovega pisma v zadnji številki strankinega glasila, uprava New Lead-erja pravi, da je ta afera zaključena, ker bi polemika nikomur ne hasnIU}. V tem se oči-vidno strinjata tudi oba sociali-stična voditelja, ko pravita, da bo bolje za stranko, ako nastane mir med člani radi Ite afera. V zaključnem odgovoru Thomas pravi, da je bil prisiljen javno izraziti svoje mnenje glede tožbe, katero je Hillquit vložil v interesu ruskih oaristov proti nekaterim ameriškim oljnim družbam, ki so dobile koncesije od sovjetov, ker je Hill-quit v obtožnici izvajal, da je Rusija "nelegalno zasegla" oljne vrelce. Thomas pravi, da ima vsaka država to pravico., V slučaju, da bi #illquit zmagal na sodišču, bi bila s tem odprta pot za nove odškodninske tožbe, v katerih bi bila posredno prizadeta tudi Rusija. Take tožbe tudi odtujujejo ztoližanje obeh držav in^odpirajo pot do boljkota in do vojne. Thomas priznava Hillquitove zasluge za stranko in omenja, da je prižlo do spora največ radi tega, ker on gleda bolj optimistično na Rusijo kot pa ffillquit. HHlquit zanika Thomasove argumente glede pravice Strahovi Satco in Vansettija izginili iz Bostona; dva spemla- aka alm lutake s nauki, kako n*J uMvajo več sadja In vitaminov. V New Vorku gradijo sa SO milijonov dolarjev eerkev, par blokov od eerkve pa šivi tisoče drušin v brlogih, ki oo prava gneada zločina in najhujše nemoralnoetl. Ia baš v tej eerkvl bodo najglaansj* kričali o pregrobi ia o propadajoči morali ameriškega naroda1 Kakor som ališal. bodo naši p<*X*nl priredili prihodnjo ne <*l)e romanj na H*!} Mili. menda jlti bo vodil Cerne—ako ko a Maj no tmeen. Stvor Ja Tudi v starem kraju *mo hp-Idili as bolje pota in na« sturti praatarši so hodili tja, pa je napredoval Zakaj ne bi hodili mi? Vidite, tako je: Ljud stvo se briga sa božja pota in za razne narodne ideale, razvija bandera in zastave, paradira v raznih procesijah in paradah, drugi pa vladajo in vsi smo pol ni robustnega individualisma Ker pa vztrajamo tako trdno pri vseh čednostih naših staršev in voditeljev, pa obenem ščitimo v kolikor je to mogoče, tudi na še organizacije pred politiko, posebno, pred čikaškim socializmom, napredujemo na vseh straneh, kar se pač lahko vid! iz vsakdanjega življenja in splošnega položaja. Evropski ognjenik navidezno počiva. Nemčija si je začasno oddahnila in koraka polagoma proti še mnogo hujši katastrofi, ki bo prišla, ako ne prej, v enem letu. Skoro šest milijonov brezposelnih, medtem ko ograiejo deželo še vedno stari vojni dolgovi. Kaj se bo zgodilo, kadar izbruhne novi požar, je lahko izračunati. Medtem pa intrigta-a Francija na Madžarskem, kjpr je povzročila padec vlade in k/fcr so vse banke zaprte. Rumunlja se nahaja v strašni gospodarski krizi; vsi večji denarni zavodi so zaprti ali pa na robu padca. Gospodarska kriza v Jugoslaviji, kjer krvavijo za francoski kapitalizem, ki lastuje državo. f$do ve, kaj je namen francoskOTka-pita listov? In v Istem času so v Parizu sklenili posebne trgovske pogodbe in sporazume o sovjetsko vlado. Tako se ruši moč kapitalizma na vseh straneh. Delovno sljud-otvo se ozira proti delavski državi Rusiji, ki napreduje s silnim razmahom na vseh straneh in posteja orjaška sila, g katero že danes računa ves ostali svet. Ta|co vidimo na eni strani vsestranski polom, na drugi vsestranski napredek, na eni bedo in obup in brezupno bodočnošt, na drugi dvigajoče blagostanje in srečo, živimo v razdobju, ko se preoblikuje družabni red, ko propada sistem izkoriščanja ln zetiranja ljudstva po peščici mogotcev in se dviga novi sistem, sistem pravice, svobode ln bratoljufcja. Mi pa hodimo na božja pota . .._ Spartak. Grehi HtUqu!ta Hi drugih Cloveleiid, a — Naša Enakopravnost se je 22. t. m. malo po-mudila v svojem uvodnem člaU-ku s Hillquitom ln njegovim ad-vokastvom ter socializmom radi tega. ker je pred meseci mislil zastopati kapitalistične oljne kompanije napram boljševikom. Urednik Vatro Grill — ki ne ljubi socialistov že od Gardnove "dekadence" iz leta 1927. to je bilo tisto leto, ko so prvič poskusili razdvojiti tisti pevski zbor Zarjo — nam Je sedaj zapisal med drugim tudi tole: "Bil Jo tu očivlden slučaj, ko je vod* ja socialistične stranke pozabil na principe v interesu osebnega dobička." Naš odgovor bo U: Morris llillquit im^pač tisti preznačajnl osebne E„ vi ni- _or Urednik Grill, Dir-ItlM je lato, >*r ima _______ Jja« in mnogo drugjfc. ^je pri To je eftvokatuta. In dbhler ti- sle eamo kih*1l. Vi ste pljuvali. ,imo v kapitalistUni družbi. si1 V*š »amen je bil porušiti par moramo slutiti kruh z našimi klubov, naredili ste razdor pri poklici. Hilkjuit j<- prevzel prav--j pevskem zboru in rogali ste se, '• If narno- Inom, da mu bo plačala kot Je na- mamm^mimmmmmmusih. vada v današnjih krivih Nekdo bi bil gotovo prevzel. In če bi sovjetska vlada vprašala HilkjUlta, naj jo zastopa v pravni zadevi, ne verjamem, da bi bil odklonil kakor ni Clarence Der-row — ki ga tudi smatrajo za prijatelja delavcev — odklonil zagovora milijoriarjevega sina Leopolda in Loeba, in kakor nI nad rojak Kušljan odklonil, ko je bil najet, da zastopa nekega pisarja v Ljubljani, ki toži podporno organizacijo slovenskih trpinov v Ameriki za $60,000. Preznačajnl poklic! Ker pa je Hillqult član delavske stranke in ga je ta opozorila, da se njegovo početje ne strinja s principi stranke, se je Hfllquft pokoril ln pustil zastopstvo v do-tični pravdi — dočim se nI rojak Grill pri pevskem zboru, ker ni bil član stranke. Ni bilo vprašanja diocipline, pravil in kon-stltucije, pač pa je šlo samo sa to, da pride truk in odpdlja kostume, piano in čarter v novo poslopje, dvorana št. 1, tako da ostane le kvartet Lazarje, Ku-kovca, Kreblja in Frančeškina. Je precej razlike med našim advokatom urednikom in advoka-tomHlllquitom. Nato ponavlja, kar je že zapisal Donald J. Lotrich v Proletar-cu 20. avg.: "Ne razumem, zakaj M se morali toliko zanimati za stvari, ki so čisto osebnega značaja. Morris Hillquit ima pravico zastopati oljne interese." Nato piše urednik: "Gotovo ima Hlllquit to pravico. Toda kakšno pravico ima potem trditi, da je socialist in celo vodja socialistične stranke?" Koliko je že naš urednik star? Kje pa živi naš Morris? V socialistični družbi? On dela in računa za delo, torej dobiva plačo in temu se ne more reči osebni dobiček. Poznam komunista, ki je hvalil patriotlčno E. Ta rojak komunist pravi, da je svobodomislec. pa je pomagal zidati slovensko katoliško cerkev na Glaas in E. 61 st., Cleveland, O. Delel je proti svojim principom za plačo. Poznam socialista, ki je cerkev pokrival, dasi je svobodomislec. Delal je proti svojim principom za plačo. Dokler se je Glasilo KSKJ (Kranjsko-elovenske kat. jednote) tiskalo v Narodni tiskarni v Chicagu, so ga stavili in tiskali svobodomiselni češki tiskarji za -p- plačo. Obratno marsikateri katoliški delavec zida dvorane za brezverce in tiska broaverske knjige. Unljski pek dostikrat peče kruh za akebe in1 unljski motornik ga vozi na delo, kondukter pa vzame njegov nikelj — seveda proti svojim principom, ampak je za to pldtan. Živimo v. kapitalistični drulbl, ki ie polna blaznosti ln kontra-dlkclj. Ali si moremo pomagati? Malo drugače je, kadar opazimo med poklicnimi tudi Uepoklic^ ne, ki imajo edino ambicijo, da plezajo kviško po onih, ki imajo principe in poklic . . . Nadalje piše urednik,-€e kateri rojak, ki ni dobro zapisan pri Proletarcu. premočno kihne, da to ni njegova osebna zadeva in ko jr življenje teko neprijetno. Vidite, v tak,h ča-sih je najbolj primerno, da ae «o*eh inpet bliža Uvu ln misli no pHJetnoetl v nebtrfih; take misli um potna* ,jo pozabiti na »Alenk osti )oge ivfta n BU mm prestani aktivnosti. Kdo je torej danes pravi voditelj v borbi za delavske interese?'' Ma*y menda čita le E„ Pro-sveto in Proletarca pa samo takrat, kadar je kaj notri od "samostojne" Zarje, drugače bi lahko vedela, da je bil aranžiran shod v Narodnem domu na 1. maja in tam so govorili Martinek, Sharts in druiri. Proslava v SDD je pa bila 8. maja in govorila sta Martinek in Slskovich. Dne 26. julija je bU socialistični piknik za okraj Cuyahogo in tam sta govorila šerif Benson iz Milwau-keeja in župan Svoboda iz Raci na, Wis„ oba socialista. Ali je E. kasneje poročala kaj o tem pikniku.? Ne, delavski list se intere-sira le za zbor samostojnih pev- Res so komunisti paradirali I. maja. ampak v obroču policije na konjih, motornih kolesih ta v avtih. Hvala lepa za tako demonstracijo, Kar mi želimo, je to, naj delavstvo pokaže, kako zna demonstrirati z volilnim listkom ; kadar nam to pokaže, potem bodo lahko drugačne demonstracije. Kdo je pravi voditelj delavstva v U. S. A.? Well Mary, komunisti niso, to vem za gotovo.—Frank BartflLH SOBOTA, n AVCtTupJ Papeževa enciklika na red To pa še ni vse. Crnokožni lastniki sužnjev so ae »k J z belokožnimr lastniki borili proti os\0bo3 robov! ^ kako lahko -boste ugonobili ono kar so drugi zgradili. Nazadnje ste tajili, da niste vedeli, ds pojete v sobi socialističnega kta-ba št. 27, dasi je tam tak na-jHe na oknu. Ce hočete mir, ne maiite se več v E. in nam ne bo treba več čistiti vas. Povsnta vim tudi, da klub št. 27 ni bil tisti, ki je orglnizirai pomožno akcijo za rudarje, ampak le sodeluje. Ta akdja je bila organizirana v gl. stanu Socialist perty. Tukaj gre za principe. Prod meseci je pa Šlo, da si pridobimo ugled pri našem h- I V tem liatu je Marv zapisala 20. t. m. med drugim tudi tole: "Kdor ni v gotovem krožku na St. Clairju, ta je 'izdajalec' in 'sovražnik' delavstva. Ha, ta je lepa! Toda ta krožek, ki si lasti monopol nad delavskimi interesi, se ni še nikdar v teh časih splošnega brezdelja in mizerije spomnil, da bi organiziral kak protestni shod, niti se nikjer ne pokaže na ulici, pa bilo prvega maja ali ob drugih prilikah, medtem ko vidimo komuniste v ne- stopajo skupno. Vera, narodnost in polt te 4 ........— - . . ki/o baze za slotno misel im akcijo. Baza f| Omenjeni Phillips piše, da "ustna !9 la, ki jih je zbral avtor od starih prebiv3 v raznih krajih ameriškega juga, močno ju je j o prejšnja izročila, da je v sužnttkikT slh mnogo svobodnih črncev odločno naspJ valo splošni emancipaciji iz bojazni, da po^ izgine njihova veljavnost v svobodni črni al". / m Dodd pripoveduje, kako je W:lliam U« Garrison, znani vodja abolicionistov (a^ jev za odpravo robstva), posetil Južno Kini no ob koncu civilne vojne in čestital bivS zamorskemu sužnjedržcu na osvoboditvi d govih sužnjev. Črni magnat je pa črnimo govoril:. "Ni treba -čestitati. Če bi bilo na j Je, bi bili moji nigri še moji sužnji.. 1 Zamorske sužnjedržce omenjam tu J tega, ker je stvar v tesni zvezi s plemen;^ narodnostnimi in verskimi faktorji v borbi r* delavci in delodajalci. Videli smo katoliške i proteotantovske sužnjedržce in katoliške t proteetantovske sužnje — in videli smo t« da je bivši črnokožni suženj, ko je bil gvofa den in sam imel sužnje svoje polti in vere, 1 di nastopil proti emancipaciji sužnjev. Vse to pomenja, da so interesi gospod^ jev povsod enaki in ti interesi jih silijo, da — Ali al nikdar ae iabijeja b gfcve? — Bojim ao. da ne. bo**. M( ifca laki Ki rtlktn teMttni »t »orflpe ^iti. Slabše ae more biti... Cuddy, Pa. — Delavske razmere so take, da slabše ne morejo biti. Danes je delavec sfečen, Če ima kakršnokoli delo in dobi kake cente. Kako živi, ve safo najbolje. Jas sem spet začel delati v rovu, a pohvalil se ne bom. Zasluži se mak> več kot nič. Vozič ki imajo zdaj po dve toni iti pol in od tone plačajo 40c. Vrhute-ga še ni vozičkov komaj po štiri ali pet na dva može. Končno ne delamo vsak dan. Lahko je torej izračunati, koliko dobimo na dva tedna. Pot^m pa naj človek živi/ posebno oni, ki ima po šest ali sedem otrok! Ljudstvo pa kar naprej spi. Noče se aframiti iz spanja. Kar tiho vleče kot mula, a ne zase temveč sa nikdar pqtoe kapita 1 i stične iope. Ko pa pridejo volitve, tudi* vsi volijo republikance in demokrate. Kaj bomo volili soelaliete, ki ne bodo nikdar zmagali! Edina dobra stran te krize in slabega zaslužka je, da se marsikateri revež ne more zdaj m6-tati okoli kakšne babje kiklje! Medtem pa so milijoni v pomanjkanju. Prosim člane naše jednote, da se naroČe na Prosreto in Proletarča.—A. Shaffer. Poročilo o Rusiji A obara, IU— V Illinois State Registru eem čitai poročilo kon-gresnika Henry T. Raineya iz Rusije. Takoj sem sklenil, da ga izrežem In pošljem Prosveti s željo, de ga prevede na slovensko in prioMi. PomšsMti je treba, da kongresi' Natoev al noben holjierik ili bi rajši kaj prikrajšal kot dela! o Ruaiji. Članek bo zanimal one ki zagovarjajo Rusijo; Obenem bo dobre lekcija za nasprotnike prHetarefce diktature i čestitam dopisnikom kot oo tartflL Trinajst* m nekateri drugi iti Jim klifltfn: te teko na-prej do smage!—Anten M lačni k 1"» 71 pinjami nenavadno raidražljtvr In *» Irjo brm >-sakega povoda. Pri 40 PO vseh izkušnjah vse žufcfte mtrne. Še tega je treba Pojavila se je novs organizacija "Amerik can Federation of Business". Ime je novo, toda organizirane sile pod tem imenom so že stare in znane kot je depresija. Znane so tudi metode, pota in smoter teh zlobnih sil. Ameriški podjetniki vseh vej so že organizirani na sto različnih načinov, toda cilj Je samo eden: kako obvarovati privaten dobiček in zavarovati izkoriščanje delavskih množic. SredrtVo, s katerim najefektivnejše nastopajo, je pa ignoranca teh množic. Zdaj jim je prišlo na misel, da si nadejo še eno ime. Voditelji nove organizacije pravijo, da bo organizacija pobijala "vsgk korak vlade v business in komunizem. Človek bi mtslll, da flooverjeva vlada sili z vsemi štirimi v business in skuša vse podržaviti, ako posluša U nervozneže. Res so naivni kakor sedemletna deca. Charles A. Wllson, eden voditeljev in predoednik živinske borze v Chicagu, je rekel te dni, da bo Ameriška blzniška federacija akušala dobiti v svojo srodo farmarske in delavske voditelje, ki se "zavedajo, da so ameriški ideali v nevarnosti vsled polagoma, toda aigurno prodirajočega socializma in komunizma". Ni dvoma, da jih lahko dobe. Na primer stric Matthew Woll je že danes aktiven pri ducat organizacijah za pobijanje komunizma in oh rane "ameriških idealov". Uwls, ki imenitno rešuje rudarje, je tudi pripravljen. Prodancev se ne manjka v fosillziranlh delavskih unijah. Kdaj bodo ameriški delavci tako aktivni za svoje koristi? mmmmsmmsmsfmm > Bratje v Rimu Prepir med papežem Pijem In papešem Muasollnljem je končan. Kdor je pričakoval, 4a MuaaolinI spodi Plja Iz Italije ali Pij strmoglavi fašizem, naj položi glavo pod pipo z mrzlo vodo. Kakor poročajo iz Rima, sta se PIJ in Mussolinl pomirila kakor se spodobi med brati, U se morda pokavsajo radi tega. kar je v skledi, a alkda? radi sklade. Mirovna pogodim določa. da Mussolinl oživi 16,000 klubov katoliške akcije, ki bodo odslej gojili bolj verako stran, Pij pa dovoli, da katoliška akcija prepusti vse mlsdlnsko gibanje stletskega značaja fašistični "Ballili". Dalje sta ss papeža dogovorila, da fašisti lahko organizirajo mladino v privatnih katoliških šolah, katoliška duhovščina bo pa imela širši delokrog v fašističnih mladinskih organizacijah. Tako bosta drug drugemu pomagala vkladati cement v možgane otrok in vzajemno bosta skrbela, da oetane italijanski človek vsestransko zabit vse svoje žive dni. To je zelo lepo. Nazadnje poročajo, da Pij In Muasollnl zapečatite kava z osebno pobratlmijo. Muasollnl obišče Pija v Vatikanu v par meoeeih. To bi eo bilo spodobilo kmalu potem, ko sta rimska diktatorja sklenila lateranški pakt. Museo-lini vsekakor priznava, da ni prav, ker toliko časa odlaša oblak svoje deene roke; če bi ee ao-šls v sijajnem salonu vettkanake palače In ma* lo pokra ml ja|a na samem, bi morda ne bilo teli • komedij, rlovek spozna ovojega brata delo, ko gs vidi ... Pri tem obisku lahko odpadejo neprijetne formolnostl 1 duceju ne bo treba poljubiti šolna svetemu čačl in Piju ne bo treba po fašistično iztegniti desnice. Kaj je treba teh bodastoč mM brati? Tako je prišel mir v Rim — in prav je tako. Zakaj bi so Rim držal stara tradicijo večnega bratskega kavaanja, zastrupUevanJa. medsebojnega izključevanja ia svete mator* cerkve In drugih takih demonstracij krščen* ode IJubeani? Ako bi so Pij In Muaso še dolgo pričkota za prazen nič, bi lahko eečell še po. metni ljudje sumiti, da se res ao vrati ta In etro-šeto drug drugemu po življenju. Tako pa naj miolijo le tepci, ki drugače nič ne mislijo. V Chicagu se imamo fletno. Te dni Je Ml po gangeiih ugrabljen bogati John J. I.ynch, ki b|<*oa t ebt<*. hemi voeh mogočih zločinov, pa Jo belj evoh*. i' mokratok Hu,,V*r' :tšk*, * *** Drugih uovk ni. Virai je lep«, kvala y gj( m ariza i * a male l^ttoana. PEOSVBtA THE ENLIGHTENMBNT 29 AVGUSTA. f*08vet* Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Proavete v Jugoslaviji.) >an1l0 majaeon umrl |«du j« umrl predsednik od- ^kJ zbornice in prvi čast- Mtor ljubljanske univer-TMajart«, ki ima mno-pikM, da »no Slovenci do- I gvojo universo Ljubljana, 7. avg. 1931. igraj zjutraj je v svoji vili udu umrl dr. Danilo Maja-Hvojem 72. letu. 2e pred « je zadela kap, od katere delno okreval. Prejšnji te-„ je zadela kap znova, le-dobil pljučnico in včeraj dne je umrl. Prepeljali borovo truplo v Ljubljano, dr. Danilom Majaronom ia v zemljo Človek, ki je i-anogo zaslug za to, da smo nci po dolgoletnih borbah irie dobili svojo univerzo, tega ga je ljubljanska u-ia ob njegovi sedemdeset-i izvolila za častnega dok-Bil/je njen prvi častni do- Majaron je bil rojen 12. sbra 1859 v Borovnici. Po uijgkih študijah je odšel rat pravo na Dunaj, ga do- il ter »topil na Dunaju ) prakso. Že takrat je ao-al pri več slovenskih čas-Ikot novinar.s članki in itki. Potem je prišel v Ljub-kjer je začel z odvetniško io ter 1894 otvoril svojo la-odvetni&ko pisarno. V tem ie bil večkrat urednik "Slov. a", pisal je tudi v mnoge ovne liste. Ko je bil izvo-t deželni zbor, je takoj po-zahtevo po ljubljanski u-zi ter dokazoval in uteme-I njeno nujno potrebo. Se-I obširno spomenico, ki jo | tudi tiskano, in v kate-zavzema za ustanovitev u-le. V mesečniku "Slovenski lik" pa je postavljal prve jiske pravne termine ter iavljal tako pot slovenski ki znanosti. Po prevratu je Voljen tudi v komisijo zalito ter bil njen predsednik, [»misija je vodiU priprave 19. je bila slovenska uni-uzakonjena. d odvetniki je bil zelo spoli in tudi za odvetniški stan oril marsikaj dobrega. 2e 901 je bil izvoljen za predla odvetniške zbornice v jani. t: DROBNE VESTI Po požaru v Rušah »*en je pogled na to vell-torifte, ki so ga šele dru-n popolnoma pogasili. Zdaj >goriSču kar mrgoli delavci »pravljajo zoglenele tra-odnaAajo karbidne sode koro «60 metrov dolga frontna sama razvalina. Koli-f bilo skladišč, so uničena ►■i »troji in objekti pa, v h se producira, so ostali k nepoškodovani in tovarna polno i>aro, da uetreže naročilom, ki jih je preja* pa sreča je bila, da so že-jodi, (Milni karbida, zdržalo, n<> odo oblatili. Tovar-^ z veliko naglico, da pi dovolj velike količine ■ln drugih kemikalij vsaj in* naročila. P '>■ so pregledali r* "i komisijsko ugotovi-' ■ krog 9 in pol ra Škoda se nanaša na PuJ^diA^ogromniml in pa koli M drugimi tel rteti ft da pregledajo, ali je karbid Še o-porabljlv aH pa se je pokvaril. Strela zanetila požar. — Iz Rinkovcev poročajo, da je v ponedeljek divjalo tamkaj hudo neurje. Pri tem je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Martina Kneza in ga vnela. Poslopje, dol^o 4f> metrov, je bilo polno krme in slame. Bilo je na-nadoma v plamenih. Gasit je prihitelo krog 150 ljudi, ki pa so predvsem obvarovali stanovanjsko hifo, ki se drži gospodarskega poslopja. Goreče poslopje pa je pogorelo do tki. Škode je krog 80,000 Din. Tri smrti v belokrajinskl družini. — V Dragatulu v Beli Krajini so hkrati umrli trije člani družino nadučitelja Ferdinanda Podržaja. Umrli so družinski poglavar Ferdinand Podržaj, njegova hčerka Melita ln sin Mo-dest. Po dolgi bolezni so vsi trije umrli istega dne, 4. avgusta. Za Čim so bolehali, ne poročajo. Od družine je ostala živa le žena. Rma Podržaj s hčerko Irino. Požar a* Dolenjskem. — Zad* jega julija ponoči je zagorel pod posestnika Vincenfca Povšeta na Šelih pri Dolenjskih Toplicah. Doma je bila le posestnikova žena z otroki in hlapec-mlinar. Žena in hlapec sta začela reševati vozove iz hleva in itpod poda. Prihiteli so gasilci iz Pod-turna, ki so preprečili, da ni o-genj uničil tudi hiše. Pogorel pa je pod, hlev — edina krava ae je odtrgala sama in rešila -r- Čebelnjak s žebelami in kozoleč. Pogorelo je tudi mnogo sena in žita. Posestnik se je tedaj nahajal v Karlovcu. Zavarovalnina ne krije škode. Mil sindikalisti sklicujejo ob vsaki priliki shode, s katerimi skušajo loviti kaline. Zdaj, ob zadnjecm napadu na rudarje, je Žolta Narodno socialna zveza izr koristila priložnost tet priredila več sliodov. Toda zelo naivni so in rudarji jih imajo pogruntane. Ti žolti strotavničarji končava-jo vae svoje shode z udanostniml brzojavkami ter se zatekajo po pomoč na razne urade in osebe, o katerih je gotovo, da ne morejo aU pa ne m#i*jo pomagati delavcem. Osvoboditev delavstva je delo delavstva samega — tako je rekel Marks. Črnožolti strokovničarji pa menijo, da je začetek in konec delavskega boja v tem, da člihbolj ponižno prosijo in lezejo neksterim nekam . . . Ropati je hotd. — V gostilno "Pri Jurju" rta^rOščenjaku pri Višnji gori se je oglasil 5. t m. zjutraj neki tujec ter se zapletel v pogovor t gospodinjo, go-stilničarko Betko. Iz pogovora je zvedel, da je sama doma in ds so drugi odšli po opravkih in na polje. Tedaj je neznanec planil proti gospe ter zahteval od nje, da mu takoj Izroči ves denar. GostilniČarka je naglo skočila skozi stransko sobo na prosto ter začela klicati ns pomoč. Neznanec je skočil iz gostilne ter sedel na svoje koloI fcr odhltel. Fant je bil star jedva 22 let ter je bil pred kratkim reduciran v krmeljskem rudniku. Bil pa je dolžan nekaj lastniku kamnoloma Renku, pa je šel, da s delom poravna avoj dolg. A prvi dan že ga je zadela smrtna nesreča. Rudarji protestirajo — Rudarsko delavstvo je imelo v vseh krajih velike shode, na katerih ao rudarji oatro protestirali proti sločinu Trboveljske premogokop-ne družbe, ki jim je diktatorsko znižala mezde, dasi rudarji ie doslej niso mogli živeti brez stradanja, ki bo imelo težka posledice slasti za delavsko deoo. Dne 6. avgusta pa se je vršilo posvetovanje zastopnikov vseh strokovnih organizacij in Delavske zbornice, v Ljubljani. Sklenili so, da Delavska zbornica sestavi spomenico z zahtevo, naj se vrnejo delavcem vsaj temeljno mezde. To spomenico bo Delavska zbornica izročila banu s prošnjo, da intervenira pri vladi. To je edina pot, ki ae je de-lavatvo lahko posluži, ker na kakšen drugi način boja ni misliti. Rudarji so preveč do kraja dognaiii, da bi bili sa drugačno Kniris toelelisHiee infernaeionale lji na tefekem sporu nemške in borbo In da bi lahko prenesli šl- ^francoske nacionalistične pol it i- kane, ki bi jih doletele, da bi se drugače postavili v bran. Tudi je današnja težka kriza in velika brezposelnost velika ovira, da si delavci ne morajo priboriti ničesar, ker jo vssik boj tvegan in sigurno že vnaprej izgubljen. Rudarsko delavstvo je predano na milost in nemilost tistim, ki 1-majo moč v rokah. Marie Huebnerova, slavna češka igralka, ki jO 20. marca letos gostovala tudi v Ljubljanski drami, je umrla te dni v Pragi. Že skoro! 70-letna je prišla letos na turnejo v Jugoslavijo, nastopila v Beogradu, Zagrebu in "uAilnico tloet * V ^^™re4nost dstjttp I,' -f^e v akladišdh, C dejanega lesa. več orodje, iniuMtrfj-| * i »rt vozna nsprsvs H ' ravnale za* »P Mogoče bo ško-rsd| ksrbida v sodih, namiec soda odprli, v gosd. Zdaj ga zasledujejo orožniki. Vlomilec z orglicami. — V Mariboru ima A. torko precej veliko razpečsvslnlco rsznovrstnih prid me t o v. Ts dal pa je nekdo vlomil ponoči v njegove prestare in mu pokrsdel mnogo blaga. Vlomilec je vlomil v sklsdišče, od koder je izdolbel v zkl trgovine luknjo, skozi katero se je sprazil v trgovino. Blaga je pobral za 18,B00 Din. Odnesel ja večje število nslivnih peres, več ur, več pip In clgiretnftr u-stnikov, 80 gramofonskih plošč — in da mu ne bo dolgočaa, je odnesel a sabo še 144 orglic. 8 ssmimi grsmofonsklml ploŠČsmi si ne more delati godbe, pa je It-bral orguflLjf Smrtna sisrifs delavca. — V ponedeljek S. avg. se je smrtno ponesrečit dHavvr Ferrtitisad Ks-ret pri kopsii/u pes>ks v ksmno lomu Cirila RaAa r Tftišdu Kopa! je pesek i jami dasf sa ga opozarjali klavci, na j aa paai fn naj spleta h jame. Fstft * kopsl dalje la nenadoma gs je vsegs zasulo. TOvsrišl so gs ns-glo izvlekli iz jsme, s je bil že aeasvasien la ie nskaj hipenr nato izdihnil. Imel je počrno lobanjo, ker ga je zsdel kamm nanje, ilottiic parno je tudi tilnik. velika umetnica. V Ljubljani smo jo videli v vlogi matere v Mšug-hamoVi drami "Sveti plamen". Njene kreacije res ai mogoče, pozabiti. In ko smo io gledali pred zastorom, to že nekoliko sključeno umetnico, tragedko prve vrste, so nam njena oči govorile kot v zadnji poedrav. In res bil jO prvi in zadnji njen pozdrav, V zgodovini slovanske i-gralske umetnosti bo njeno ime eno ismed najsvetejših. Bila jO rojena umetnica, ki se je vsek-dar do podrobnosti uživela v li-Iš, ki jih je predstavljala. Na* stopila je tudi v ^katerih čeških filmih. Smrt mladega dijaka pod avtomobilom. — V Podnartu se je pripetila smrtna neagoda. Od Save *so se vračali kopalci, mladi fantje, med njitni tudi 14-let-nl Vlado Ambrožlč, doma iz Lju-bnega. Na cesti so srečali voz in fantje so vprašali, ali smejo stopiti na voz, da bl se hitreje vrnili domov. Ps so sedli na voz; Kmalu je za njimi pripeljal avto stavbenika Slavca iz Kranja. Vlado Ambrožlč je opazil avto ln se abal, da bl avto zadel v voz ln poškodoval fante. Pa je Ambrožlč skočil z voza in priletel naravnost pod avto, ki ga j* poteptal in vlekel s seboj še kakih 20 metrov. Lado je bil ves potolčen in takoj mrtev. UmrH so dalja: v Tržiču dr. Oton Hevlina, v Ijubljsnski bolnici pa je umrla trgovka in Navs doba načenja Potrebno je, da ae še enkrat dotaknemo pomena in smernic e-nega najvažnejših in najplodovi-tejših kongresov socialistične delavske stranke, ki je bil zaključen zadnji dan meaeca julija na Dunaju, že po zunfoijo je kongres, ki se ga je udeležilo več sto delegatov iz vseh delov sveta, z mnogimi zastopniki iz Amerike In Azije, kazal sliko velikega razmaha moči in porast svetovnega socializma. - Pažnja tega kongresa se je o-sredotočila na nekatera važna vprašanja, ki odločajo o usodi delavskega razreda, to je, boj sa mir In njega zagotovitev, boj proti nezaposlenosti, razorožitev In boj proti faitaaMi. Naravno je, da se je moral kongres takoj pečati z najvažnejšimi političnimi dogodki, z veliko krizo v Nemčiji, ki teme-težketn ke. Na prvi seji knngress sta predsedovala softafga 3 račke (francoska soc. stranka) in Wels (nemška soc. stranka). Wels je otvarjajoč sejo poudaril neizogibno ptftrebo f rancosto-nemškega sporazuma na najšlrti podlagi, in Bracke je poudaril isto potrebo, in ko sta si oba na govorniškem odru prijateljsko podala roke, ju je kongres burno pozdravljal. Z ozirom na važnost tega problema je bil izpremenjen tudi dnevni red kongresa, da se nI razpravljalo o političnem položaju po svetu, kakor je bila prej namera, ampak izključno o Ljubljani ter povsod uspela kot političnem položaju v Nemčiji in Kmetje ao hiteli sa njim, a ga goitilnlčarka Marija Jenčfšava niso vlovlll, ker se je umaknil fj, uke prl Zidanem mostu: v Ljubljani je «mrl Alojzij Tomažin. komisljonar sredstvih, kako naj se utrdi mir v Centralni Evropi. Internacio-nala je bila soglasna v tem, ds se nemški socialni demokraciji ponudi vsakršna pomoč, za akcijo za izboljšanje gospodarskih prilik v Nemčiji ter da nemška socialna demokracija sprejme boj proti nemškemu fašizmu in nacionalizmu, katerih akcija je predvsem omajata zaupanje v mir in povzročila beg kapitala iz Nemčije ter s tem Izzvala strašno gospodarsko in finančno krU zo. Veliko pažnjo je kongres posvečal razorožitvi. Tekma v oboroževanju je aa vzela danes tako pot, da popolnoma upropašča gospodarstvo držav In-onemogoča vsakršno socialno politiko. Z druge strani pa prihaja s tem mir v vedno večjo nevarnost. Ker se za februar bodočega leta sklicuje veliks mednarodna konferenca sa razorožitev v ženevo, Je sklenjeno, da sa začne z akcijami po vseh državah In stori, kar je mogoče, da bo Imela ta konferenca uspeh. Naš cilj mora biti, da se oboroževanje čimbolj omejuje po določenem dogovoru in po vaeh državah. Isdalan je obsežen akcijski program, po katerem se naj organizirajo zborovanja, ki bodo pošiljata peticij« In tudi zs parlamentarno akcijo, za delo v Časopisju itd i Vsa ta propsgsn-da ss mor s vršiti obenem s strokovnimi organiascijsml. Resolucijo sta aoatavill politična in strokovna internacionala. in ia-vsšai odber strokovne interna* 1 onale as js Mdstežil tadl kongrese na Dunaju Posebns komisija ae je bavlla i gospodarsko krizo in a ogromnim socialnim prikrajševanjem, ki ga povzroča U kriza. V velikih kapitalističnih državah je postala splošno gospodarska in izhod it nje je mogoč le, Če se isvede nad vsem gospodarskim življenjem Čim večja javna kontrola in s Čim večjim pritiskom na kapitalistično gospodarstvo. — Z e-nakfm zanimanjem se je bavll kongres s fašistično nevarnostjo. Kot izraz razpoloženja na konfresu je stal na tribuni veliki Matteottijev spomenik. Resolucija v tej stvari govori o splošni potrebi borbe proti fašizma, dOČtm je komisija izdelala posebne nsčrte za to borbo v posamks-nih državah in sa vzajemno podpiranje socialističnih gibanj med seboj. Vsi sklepi kongresa so sprejeti z ogromno večino. Majhno opati* cijo so tvorile neke manjše skupine: skupina angleških neodvisnih, ki je v oposoclji proti delavski stranki v Angliji, en del švicarske delegacije in hebrej ska tvesa ls Poljske. Mišljenja te opozicije je bilo, da je mogoče takoj vsetl politično oblast in uvesti socialistično gospodarstvo ter izvesti tudi splošno razoroži tev. Kaj več, razen teh splošnih fraz, ta opozicija ni povedala ln ni pokazala poti, po kateri bi so to lahko tako hitro storilo. Kongres je bil zaključen ob velikem soglasju in prepričanju, da je prodiranje medharodnoga socia lizma v vseh velikih kapitalisti čnth državah nezadržljlvo ter da ss svet nahaja pred nastajanjem nove zgodovine. - . Zahteve za izrtfio zasedati je kongresa Sirijo se glasovi, da bo moral Hoover spremeniti svoje sta 4M§' Waahlngton, D. C. — „depigtment ameriške vlade n» »sedanje. On se bl r tam slučaju lahko )>o*lii žil običajnegs izgovora, da bl izredno zasedanje oviralo Izboljšanje industrijskega in finančnega položaja dežele. Tbda zgodila se je baš nasprotno; Eden od njegovih departmentov je bil prisiljen objaviti naznanilo, da je število brezposelnih naraslo v mesecu juliju. Na drugi strani pa ae nadaljujejo bančni polomi, slasti tlatlh institucij, katerih bančne amer-nlce so zaščitene le tedaj, ko prevladujejo v deželi normalna ras-mcre. Sicer v sedanjih časih bi ne bilo toliko bančnih polomov, ako bi fi/iančno institucije držale večji odstotek imetja v denarju. Tega pa večina bank nima, kajti vse skušajo napraviti čim večje profite za svoja ddkigarje, kar v taki dolgi deprsaljl kot j«' sedanja rezultira \ 'zmrznjenem' Imetju. Xo potem večje število vlagateljev zkhtevk denar v kratkem času, morajo banke ta-piratl vrata. m Slovenski Narodni a.spHS Podporni Jodiofa 17. Jaaty* 1007 f šfc«! lUiaola H57-5I 9«. Uwndsl« A v«* ( Hirat«. III. TtL Rockwell 4901 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIOUURKi VINOJ&NT CAINKAR. Predsednik.... 2C&7 8. Uwndsle A ve., Chlcafo, III. KRED A. VIUKK, gl. tajnik..........2067 8. Uwndsle Ave., Chlospo, lil. RLAS NOVAK, tajnik bul. oddelk« ...2AR7 H. Uwndale Ave., Chlcsto, III. JOHN VO<}RlCH, ari. blagajnik......M87 8. Lawndal« Ave., Chlcajr«, III. FILIP OODIVA, upravitelj slasUa... .S007 8. Uwnd«le Ave., Chleavo, 111. JOHN MOLBK. urednik glaalla......mi 8. Lawnd«le Ave.» Chlesao, III. . ODBORNIKI: ANUREW VIDRICH, prvi »odpredudnik, m Russell Ave., Johnitown, P«. DONALD J. LOTRICH, drugi podpred«., lt>37 8. TruiubuU Ave., Chlesfo, l\l JOHN J. ZAVEHTNIK, gl. idravnlk........37t4 W. mh 8t, Chlcsgo, I1L GOSPODARSKI ODftKKs FRANK AUbBH, predsednik..........g184 8. Crsvford Ave., Chlesfo, III. JOKN OUP ...................140 8. Proapeot Ave., Clsrendon HIII«, III J08BPH SISKOVIC1I.................1000 K. 74th Street, Cleveland, Ohlu. POROTNI ODSRKi JOHN OORftEK, predsednik ............ 414 W. H«y 8t.. SprlngfloKI, 111. ANTON ŠIH.AR...................................Ros JI7, Anus, Kane. JOHN TRC&LJ...................................Box 867, Strsbene, P«. FRANK PODBOJ................................Bok 61, Psrk Btll, Ps. FRANCBS ZAKOVSKK..................101« Adam« 8t., No. Chlesfo, III. OKROŽNI ZASTOPNIKI! G BO ROK SMRRKAR, prvo okroije......187 Msln Ave., W. Allauipps, Ps. JOHN LOK A R JR., drugo okroftje........606 R. 168nd 8t„ Olevelsnd, Ohio. FRANK KLUN, tretj« ekrošj«...................Bos Chtsholm, Mlnn. JOSKPH BRATKOV1CH, četrto okrolje..........R. R. 6, PltUburg, Kan«. PRANK KLOPCI C, peto okrolje.............Bos 183, Ročk 8pr|ngg, Wyo. NADZORNI OltHFUv: FRANK ZAITZ, predsednik.................J163U W. Sflth 8t„ Chicsfo, 111. ALBERT HRAST............,,.,.1016 W. Pleree 8t„ Mlksukee, Wk PRED MALGAI...............................86 CentrsI Psrk, IV«u, HI. POSOS • ikvnlpi •SNmlki, ki «ku|* « It Mre*«, m vrli uk»ui VSA riSHA. 6l M HMMUI* R« »Mb et. erMMiitSa. MJ M MIUO M« pr^MdnUl««. VSS UENASNS ee*UiM• «1. mritMU w4mkm is )*»•!• sej m m40J«I* m «1. UjNlit™. , Vm KMbn, t* Mslias uSih, sej M M*iljeje es M. tejslltve. V»T • Msf.JsUSksl serij. ssJ M s-»iiJ.J« M klaseJiUtiv«. vsa rniTotas »MUt,«i« » «t. mum r«j m m«hj«j« r«mii s*j»«. V Ml ram V t S« ■» |wr»Ui a4Mk SSJ w seAilJsJtt se Juhn UeHks, pratoSnlk« u»h.»- VSI DOPISI I« S«eei «sUl. ssssseile. HflMt. Mre«slss Is «#Mi m. ker b r sieal a slealleai J«Snala, naj m s*»lU« m T SOS V STO," MU g. Uwe4al» A**., C4tl«as«. III. NOTI| gisišušiil »ks Iha Septeia« OfflM «SeeM ha .Mr.^ m l»Qa*«i ( »mbuImIImi lev Iha m*wm «|mM»si timiM Im aiSwaa«i le blsi. Aftl Msdiiasttt af nastv gad hB^Bms Iki___w___ »gk»« * ——■ ^^ » m^^ v*nwfpin| ' "Bv* asi IRVMPVII sini f SM*fl( «SaeM S* illigiil to Um HWtUn'i »Mae, Msiton •« atak kas»m «S»mM k* U4taaaa4 to ik* aaaMsst aasralerr. ■■Hptfsl aeltoV. eeSat tka JsvMtolfos al tka trisatii1« *ttU* akaekl ka . LI- Cksaea«. tka w»ifc «r tka aaaaeUva kw«S akasM k« aMtaaaaS to rre«k •asipletata i«i assaski akesM ka U4tmmi Is Jake OmIA. aUIreMR. JeSiatol RAZNE ZANIMIVOSTI ■ M* fstersoau. M tras pHieiarljs (•Im+mn* airafta) ti4*j sU»te. Dela ci zahtertje vW)o nn* Maver« prad IlofMfdllnlcamJ la pfljtaiiaje mrije. 'V m. Pračlovek v Južni A(rlk) Profesor, vssučlllšča v Cape-townu Ooodwin ln dr, Jo1ly sta odkrila zanimivo prazgodovin* ska najdbe HO milj severno od tega mosta' pri VllllOradorpu, kjer Je žel. 1912 ratoskovalec dr. Peringuey Izkopal podobne o-stanke. Vse itkopine, ki tehtajo skupaj okrog 150 kg, ao apravlll v mutej v Capetownu, deloma pa so jih prepustili Fieldovemu muzeju v Chlcagu, ki ima mnogo aa-slug, da se nam Ja odprlo danOs novo poglavje v najstarejšo igo-dovlno človeštva, Izkopano orodje ln drugI predmeti so-namreč za čud? podob-nI tfazgodDvinskim iskoplnam v Južni ftpanljl, ln sicer ts dobs starsjšsgs palsolltlka, mnogo tisočletij pred srednjo kameneno dobo, ki je spet mno^ro tisočletij pozneje gladila doba jamarjev. Ker J<* v tisti prsdavni dobi od Olbraltara do Tunlsa obstajala kopna zveza med Efrropo in A-friko, menita oba rsziskovalca, da ja pračlovek v Južno Afriko prišel ls &panije. Sicer niso našli nobenih dnigih ostankov tsgs prsčlov»ka„raaen njegovegs orodja In podobnih predmetov, a to ni čudno, kpr je afriško podnebje zelo neugodno za konservira-njs okostnlh in drugih telesnih ostankov. Proučevanja teh zsni-mlvlh najdb se Šs nadaljuje, TrtdsasUrst zaročen Nedavno se Je vršil v Stutt-gsrtu sanlmiv proces proti odvetniku Hp|rnau-u pod obtožbo velikih sler>arij. Teh sl«|iar-nino. To ps je b|W» "Ary" ja rsv-so prav ln potem, ko J« d*d»ll od-kopniac, cjim j* stl« olvotal- ka molzel In motgsl ksr do krvi. Ko pa odvetnik ni mogel več da-r Ijo, ga Jp MAryM prisilil, da Ja sačel ponarejati menice ln po. sredovatl pri raznih drugih sleparijah, pri katerih so Itgubllo telo ugledne tvrdke nad 700,000 mark. Gospod "Ary" pa je denar tipal med žene in dekleta kar t o-bema rokama. Za Aryjem so no* rele ženake la "najboljših" rodbin In Ary Ja bil, kolikor so doslej dognali, najmanj na 80 strani saročun . . . Zlorabljal pa ja tudi ponorelost šensk do skrajnosti in Jim Je pobral denarja kolikor ga Jo mogel, ds js mogsl zopet plsčevati za druge, Tudi ljubavna pisma njegovih omote-nlh oboževalk so mu prišla prav, kar jih Je zakonskim možem prodajal sa visoke vsote, da so so lahko ločevali "po krivdi svojih žen", da jim ni bilo plačevati vzdrževslnlns. Lshko si torej mislimo, kofiko ja moral pretrpeti odvetnik, čim Je padel takemu tipu v roke. Za ta procea vlada v celi Nemčiji silno zanlflisnje, ker js raz-gabil gnile rasmere v današnji "družbi" do kraja. Izumirajoči Indijanci RIVŠI avstrijski minister Thaler je obiskal več predelov v Južni Ameriki, da bl našel pripraven naseljenkki teren za emigracijo. Prepotoval je tudi ozemlje Cako in prišel v stik z Indijanci. Itprva *o MM malo zaupljivi, k<» pa J|m je poklonO razm« malenkosti, si je pridubH njih zaupanja. Na koncu so mu postrfgll s mesom, ki so ga pškll na rsžnju In so plesali prad nJim. Pokazali so mu tudi mstemstlčncga "Kenija" svoje rase, ki umu šteti do m«dt*m ko znajo dsugi šteti nsjvsč do 4. Indijansko pleme Jo napravilo ns ThslerJs zelo žalosten vtis. fVprsv so IJudjs na zunaj lepi, rdrsvl in močni, kažejo /«lo Ja*n« znake propsdanjs. Najbolj jih unlčujs canla žgan« Je, ki ga pridobivajo li sladkor-nega tras. To Jih Je že močno u-propsstflo In jih bo docsls iztrebilo. fl»#«,, Mftil V Afr/Jd rai» drovc < Iga: o-pojni cvetni ^ on j usmrti človeka, ki lati »cd nJim ali v njegovi neposredni btlflni. Angleški botanik Ale*nfidwr n*v* je organiziral odpravo, ki hoče prouM'l za-jfottefno drevo do 'skrajnih qpaJ. Anartsln.il. bo sestavno dele drsvssiiih semen ter upa. ds Jih bodo lahko v obliki doslej poznane drog• r sUi v fnža«WJ«. Udiranj* Bob km boUttn t Oim, PREISKAVA Z X-EAY (Utfcl), | •I 4mU aoka ponravlimtl, ufctml PHDSVET* Lidija Sel/uUaa: V1RINEJA Za Protvšto prevedel Mile Klop&ti "Ah, vi strahopetni psi! Jaz baba, jaz po-k varjena babnica naj vas učim? Ali celo ozmerjam? In vendar vaa zdaj moram. Navduševali »te se za same ničvredne besede, zdaj pa? ko je prišla ura dejanj, zdaj hi radi prodajali zijala? To ne gre, možje! To ne gre, dragi moji bratje, dragi moji sodrugi! Kakšno je vaše življenje, kaj ga boste še dolgo prenašali? Kdo pa je rekel: vzdržimo do skrajno*!? Kako podla je človeška duša v svoji bojazni. Vi, svojat! Ce ne marate, pa pustite. Bom že še našla drugih ljudi. Ce ne bodo verjeli meni, bodo vendarle verjeli svojemu lastnemu življenju, da ne moremo več čakati." Njene oči so gorele in prosile. Z odločnim Klanom je nadaljevala: "Prišla bo ura, ko se bodo naši vrnili. Jim hočete tedaj pokazati obraz ali zadnjico? Pa dobro, jaz, noana ženska, bom sama vodila vso stvar dalje. Ce vaa je volja živeti dalje v lakoti in strahovanju, potem ravnajte po svoje. Sts-rovernl nas vladajo z nasiljem, da človeka srce boli. VI pa bi radi še počakali, da pridejo ko-zaki. Saj vam ne bodo prizaneali, pa četudi jim obližete pete. Ze dolgo vaa srepo gledajo, slutijo vaše prepričanje. Ce se bodo bližali naši, bodo tako ali tako obračunali s vami. Pa dobro, saj vidim, da Je nesmiselno govoriti z vami." Ze Je hotela proti vratom. Tedaj pa s? začeli kmetje spet kričati. Zmerjali ao Virko, ne prepirali, nazadnje pa so le sklenili tako, kakor je rekel Pavel. Virka je odšla z Žarečim obrazom. Bilo je, kot bi ne šla težkemu delu, marveč velikemu veselju nasproti. SlvolaSi, ostriženi kmet ji Je smehljaje dejal: "Ti si torej naš poveljnik in naš stotnij-aki far obenem, ženska. Koliko si vedela pove-dati! Hej to je bila cela pridiga!" Poveljnik pa se Je le a tešavo vlekel domov. Spotoma so Jo zgrabile bolečine. Vzllc temu je šla sama po babieo Kozllho: "Pojdi brž z menoj! Zdaj bom pač kmalu rodila otroka." Ko Je dospela domov, ae je dolgo časa obotavljala iti v posteljo. 8 krepko stisnjenimi zobmi je hodila po aobl gor in dol. Kozllha je nejevoljno kričala nanjo: "Zakaj držiš jezik za »obrni? Tak kriči vendar, kriči, laže ti bo. Prvič vidim Mko kamen i to Žensko, ki bi rada rodila, ne da bi kričala. Virka se Je kratko in medlo nasmehnila. Namrgodila je obraz in spet siknila presekane "Otrok naj stopi s vsseljem na svst, Tako dolgo sem ga čakala . . . Kričala pe bom, rada bi bila, da bi bil porod lahek." . * In Je zakričala samo enkrat Glasno in močno. Zdelo ae je, da ni krik bolečine, marveč krik veselja. In potem je preletela njeno telo neizrekljiva, sladka lahkota in zaslišala je pravljično lepi glas novorojenčka. • "Le poglej, kakšnega kričeča ai rodila. Kako je velik! Tega bo oče vesel. Kako se počutiš? SI nezavestna T "Ne. Pokaži ml otroka ... Sin Jsl" __ "Kako si pa spoznala, ti premetenka? Naj IKiletl malo sam, najprej moram tebi postreči." Toda Virklno veselje s njenim sinom nI trajalo dolgo.. Ko je pet dni nato prejela od svojih ljudi sporočilo, kako je z njimi, je ponoči nekdo razburjeno ih tiho potrkal na vrata. Virka je planila ln šepetajo vprašala: "Kdo Jsr Preplašen ženski glae je odgovoril: "Odpri brž, pusti me noter." n /, * Toda Darja ni stopila v sobo, msrvSft je vprašala s praga: "Je Kozliha pri tebi?" » * "Tu je. Danes Je prišla in ostala čes noč. A zakaj vprašuješ V "Kje Je?" "Na peči epi." "Zbudi Jo brž, otroka naj vzame k sebi, ti nama i»a teci pri tej priči akael selenjadnl vrt dol k reki. Tam te čaka Parfen." "Kako naj otroka .. "Otroka ... kaj pa, «e ubijejo tebe? Pavlu je treba sporočiti, sicer ga vlovijo. Podvizaj se, prebudi Kozi i ho. Kaj stojiš T "Zakaj pa nisi takoj ..." "Kozaki so tu. Zdaj stojijo pri Kožsiaja-kinu. Kožemjakinov dninar je bil s svojim gospodarjem pri njih. Pa je slišal, da nam je prišel na sled. Koiemjakin je zvedel za našo namero in šel h kosakom ter jim sporočil Imenoval pa Je le tebe in mojega moža. Moj se Je že skril, zbeži torej hitro. Ah, da me le ne bi zalotili pri tebi! Zbeži torej skozi vit... Skozi vrt dol k reki. .." In je izginila v temo. Virka Je vzela otroka is zibelke: "Babica, mati I ... Vzemi otroka." "Kaj pa ima*, da si tako vznemirjena? Naj ga vzamem k sebi na peč r* No, daj sem." Virko je spreletela strašna groza. Zdelo se ji je, da je odtrgala od svojega telesa topel, živ kos in ga izročila starki. Z budnim obrazom, brez solz, brez vzdfcov Je naglo vrgla ruto na glavo, ogrnila kožuh in planila iz koče. "Virka! Virka, kam greš? O moj Bog, se ji je mogoče kaj pripetilo?" Razumela Je šele potem, ko so planili ko-zakl in kmetje »ko*! vrata, ki se>j* Virkinem odhodu ostala kar odprta. Razumela je, zrla mimo a peči in zaftfls ujčkati jpkajočega dojenčka: "No, no, no. 8a«emara bojiš noči, da tako kričiš. Fš—pš—pšl" "Kje je kmetfea, ti atara copgnlca?" "Odšla je nekam. Nisem je-,vprašala, kaj me briga? Mislim, da se bo kmalu vrnila. Briga me. Jas ne moram teči za njo, saj nisem več mlada." Rdečebradat kosak ji Je zapretil a aabljo: . "Povej, sicer ti sbijem glavo s ramen!" "Saj se tako ali tako slabo drži ramen. Kaj naj povem? Zbežala je, ne da bi zinila. Pa če nM razparaš trebuh, več ti ne morem povedati. Stepi proč od otroka, da ne uročiš nedolžne duše." rAnisin Koiemjakin Je rekel črnolasemu oficirju: "Tu sdsj nič ne pomaga, vaše blagorodja. Starki ae je nalagala. Zdaj moramo nadzorovati hišo." Tedaj js dejal stari, koščeni in strogi sta-rovernik Antip, ki js bil videti kot kakšen svetnik s »tare svetniške podobe i Y t "Otrok naj ostane s babico tu. Potem ae bo mati sama vrnila. Njeno materino mleko jo bo zvabilo k otroku." Rečeno, storjeno. Prežavcl ao sa poskrili na skednje pred hišo. Podnevi eo iskali Vlrine-jo, našli pa ja niso. Tri noči so strašili. Četrto noč proti polnoči, v. naj tišji in najtemnejši uri, je prisluhnil rdečebradatl kozak v lopi ln stegnil vrat Od vrta sem se Je bližala šenaka postava. Pridital je sapo kot lovec, kadar zagleda divjačino. Virka se je bližala z lahno, oprezno hojo divje živali. Kdt volkulja se je plazila k svojemu otroku. Bilo je, kot bi s steg-njenim vratom vohala sled ln kot bi jo klical njen laatni duh — duh krvi, vsote is njenih žil — ki mu sledi, da podoji ln rs«l svojega otroka. Stala Je fte skoraj tik pri važnih vratih, ko je rdečebradati kozak glasno poklical svoje pajdaše, ki so bili skriti v temi: "Pokonci! DriHte jo! Imam Jo! Teci, Slčjov, pokliči blagorodje." Virka je zaleglo zakričala ln se na moč trgala v krepkih rokah zastavnega kozaka. "Stoj ... Stoj! Ti hudičeva ženska! Kaj, mrha, grisls me boš! Čakaj ..." Virka Js krspko sunila, osvobodila eno roko in s vso močjo udarila kozaka po nosu. Potem je napela vas telo In ga brcnila v trebuh. Kosak je zakričal od bolečine ln jo izpustil. Drugi je priskočil In ji z vil roke na hrbtu. Branila ae Je In metala kozaka sem fcf* tja.' Nerodno se je prestopil, zgrešil z nogp.stopnico In padel na tla. Ko Je omahnU, je poisgnll Virko s seboj, de enkrat je glasno in oglušujoče zakrpala. Potem Je utihnila. S tilnikom je bila udarila na ostro šeleso, ki je bilo pritrjeno pred vrsti za čiščenje Čevljev. Isti hip se Je oglasil is sobe živi In proseči jok otroka. Vlrklne oči so v sadnjem utripu zažarele In ugasnile . . . KONEC. je Alberti aa takojzataknila na prvotno SŠHto In od tintega ca-as je skrbno pszila »anj. To Je LPceta vedela, ^se je kazalo, da jo sprejme U stara Ija zelo nevljudno, a morda jI pokaže %elo vrata. In vendar je hotela poskusiti srečo. Dni-gegs izhoda iz kočljivega položaja ni videla, kakor prikupiti ae stari teti s tem, da bo hvalila in odoMravala njene menije. Ze dolgb je nosila Lueetta najbolj trtčeče obleke in obraz si je maaala z naj pestrejši mi barvami. 'Saj tako se zšpelju jejo moški, je-U? Toda tete A bertine bi tak obraz ne zapeljal. Ko Je torej gospodična Legoune izstopila v mestecu, nI bila več podobna bni frivolnl Lulu, ki je prejšnje noči plesala po zatohlih besbicah Montmartra. Zdaj ni bilo na njenih licih nobenega sledu po rdečilu, ne po kremi., Na sebi je Imela staromodno Imo obleko, ki jI je segala tja, doli do gležnjev, ln ogromne nizke čevlje, katere si je bila IzpoHodila pred odhedom od hišnice in v katerih je zdaj coldjala po Bayeuxu. Lueetta je našla stsro Alberti no v kotu kuhinje. Sedela ja na pručid in luptl§ štiri krom. pirje. To Je bila,njena vsakdar nja večerja. Proti vsemu pričakovanja Je sprejela svojo nečakinjo dokaj prijazno. — Stopi bliže, da te vidim, — je zamrmrala in si nataknila o-čala. — Podobna ai poštenemu dekletu. Človek bi ne verjel, da prihajaš ia Pariza. Potem ^e začela teta Seurelo-va zabavljati na druge člane rodbine. Trdila je, da je to zločinska družba, katere edini cilj na tem svetu je iztisniti čim več denarja iz tete Albertlne. 'Lueetta ji Je pritrjevala. Potem je pa a dalekovidno dobrohotnostjo Izjavila, da hoče pomagati priletni teti. Ce hoče, Ji je Lueetta na raspolago. Bila bi ji družabnica, Skrbela bi ss njo zgolj po dolžnosti, ne da bi računala« s nagrado. > Sicer pa mnogo ne Je, zadovolji ee z malim in stroškov ne bo povzročala. - ' ** . ■■ — Miloodete si/ Lueetta, in pri meni ostaneš, — je dejals Albertlns. — Da, »veti tako sa-puščena je res žalostno. Poleg tega pa'fte asle slabo vidim. In res! Lueetta je -bila zelo dobrodošla 4eti Seurelovi, kajti starka je Mle napol slepa, a misel, da bt vzela služkinjo, Ji je bila strašna, ker jo je sporni njala zakonskega poloma v času, ko je bM mož ie živ in podjeten. Od tistega dne Je bila Lueetta dobra in COnena služ-[ klnjs, o kakršni si tete Albertlns še ssnjsti nI upsls, Lueetta je bila obenem selo vestna in natančna upravitelj ica, ki se je prepirala s dobe vitel j i in notsr-Ji ter prisilila kmete, da so točno poravnavali račune. Ta dvojni čudeft je dopolnjevala s tem, ds je spravila skupsj več denarja in snišala še Itak pičle izdatke. V najem sta bUl oddani obe nadstropji hiše, Alberti-na in Lueetta sts se pe stiskali v pritličju. Lueetta je spala na žlmnlci v ozki temni izbi in u način življenja ji je ugajal. Tata Albertlne je ponavljala veno- [ tale punce Je res pravi | zaklsd. In pogosto je pripom-nila resno: — toda morda malo prevarčna. ~ Vsak večer Je sestradana in od dela izmučena Lucette na avoji žimnid navdušeno razmišljala o bogastvu, ki bo kmalu njeno. S tem, da je tako dobro igrala komedijo lakomnosti, ae je docela prikupila lakomni starki. Clm bi starka izdihnila, bi Lucette nedvomno podedovala. Potem bi pa odložila krinko obenem s nizkimi čevlji in dol go črno obleko. In vrnila bi se kot mlada neporočena milijonarka v Pariz, kjer bi sijajno živela. Čeprav Je teta Albertina pešala od meseca do mesecs, vendar je vzdržala še osem let na tem svetu. Umrla je v 80. letu, blagoslsvljsjoč vnukinjo, kste-ro ji je bila poslala boija pre vidnost, da ji je tako skrbno, požrtvovalno in nesebično stregla. Oporoka ni rasočala Lucetti-nih nad. Podedovala je rente in posestvs. Vse skupsj je bilo vredno okroglo tri milijone. Vaa. srečna je stopila Lueetta v ki je b«s o#4'njena last. je ti$dih|ll^, rekoč: Je biu stars is pet-deset let. Odvisno Je bilo toflUaameied n£gtds uresniči vse svoje načrte o sijajnem življenju. Odpotuje čim prej, iz-nebi se te grosne črne obleke, tega simbola njene dvojne igre in zmagovitega sušenjstvs. Se predno je pripravila prtljago, se je napotila peš na dokaj oddaljeni kolodvor, da pogleda na vozni red, ker ga ni hotela kupiti. Vprašala je tudi, koliko bi stala vožnja v III. razredu Iz Bayeuxa do PariSa. — Triinpetdeset frankov, je odgovoril uradnik. — To je nesramnost! — je zakričala Luce^a. — Raje prehodim to pot peš. Vsa razkačena se je vrnila domov. Polagoma »e je njena jess polegla in Lueetta je spoznala samo sebe. Čutila je, da je postsla z doslednim posnemanjem lakomnosti stare Albertlne ssres lakomna. Krinka, katero je nosila nepretrgoma osem let, je postala naenkrat golo dejstvo. In zdsj je bils nje-ns bodočnost zapečatena. Životarila bo kot bogata, obenem pa siromašna stara "devica". Drugače že ni mogla. Za vse na svetu bi se ne bila ločila od svoje dolge črne obleke. jt- Cemu neki bi hodila v Pariz? — je mrmrala sama pri sebi. — Da bi zapravljala denar?. — Se na misel mi ne pride. In tako je sedla Luoetta v kotu svoje kuhinje ns pručko in začela lupiti štiri krompirje, ki bodo njena današnja večerja — kakor, tudi vse bodoče večere do zadnjega. SOBOTA, 29. AV( Leningrajski iivafcfci V Leningradu pripravi,!!! lik zoološki vrt. NačJt že gotov in predvidel ozemlja v Oaerkiju.Od, mljišča odpade 31 ha na« MJvključeni v, ski park. 8kozi glavni / de dnevno lahko do :u) skovaksev. Prva vrata k; dejo v centralo za uvodni Tam jih bodo seznanili fijo živali, z njihovimi napram okolici, z zakona nja itd. Iz tega oddelka Jjudje k najprimitivnejL stam (gobam in črvom) k ribam, dvoživkam, ' sesalcem, opicam in ^ pithecanthroposu ter nekakemu pračloveku. Vifefc pa bo muzej, ki bo pr^ človeka sredi razredn«tt kjer zmaga socializem. 3 NAZNANIM) KDO MI POSODI $2,511 (mortgege) posojilo, n» , stanovanjsko leseno bilo v I besement in furnece. Ptaanj miš ne in 6% obresti. PoMjk v»e lastninske listine. 0*lujn< 2700 S. Clsrence Ave., ____________tsm v asklvn ie Jih npist ništve ae Sebi. TereJ Je lašl nte%^vlJenir^UMr m ZOBOZDRAVNI lononnp i JAMČENO, |8 . MOJE CENE SO ZMESMI. M PBBISKAVA Butftubu STAR IN ZVESTI PRIJATELJ 11'T ilM BffgS":«? 'it unii.-*«.^* i', je ta poznana banka vsem svojim g— pomaga la daje nasvete. Oaa obavlja vseh vrat bančne poele la prodaja "šifkarte" vseh družb. Ne posablte ss obraiU aa nje kadar kaj potrebujete. Vaši prihranki so zavarovani pri MSPM AIEKKAI STRTE HI CHICAGO, ni ltoo BLUE ISLAND AVENUB NAROČNIKI IMerre lllljetey : Priložnost dela zločince in radn /spelje žensko v greh. Prav knkor usoda, ki vas slu-čajno preseneti z nsj težjim i U-darci. ln tako ata sapustila l.ucetto Legoue v Istem tednu 1 lektor Casaegraln, ki Jo Je rszkoftno vzdrževal, ln Petlt Co-co. mlad zamorec, ki je na njen račun bresakrbno živel. Ko Je Hektor Cssnegraln zapuščal l.ucetto — fant se je namtrč ženil JI ja prinesel kot udnje darilo dokaj velik diamant In natlačeno drnun co. Mali Coeo je menil, da tako plemenitega Hektor Ja ni na vsakem vogalu ln čes tri dni je izginil. In tebi nl{ meni nič Je odnesel s seboj denarnico In dta mant. Laeetti je ostala ekoro brez beliča. To je bila njena napa treh letih ta podli Coco» bi bila Lahko nsšožlla v banki težke tl-iake. Toda Lucettl nI bilo prav nič žal tega denarja. Saj zamorec tudi nI karslbodl. In tako je torej videla pred seboj dva tshods: bodisi da poišče nemudoma novega Hektorja ali pa poetane zopet modlStka, kakor ae JI je še pripetila Drugi Is-hod se JI Je zdel neeprejemljlv. Mučno Je nemreč delsti s neznatnim aaalužkom, če je človek ka. Od tega, ksr Jo Je stal v pMprrj bree dela mnogo zaslužil. Vendar je pe Lueetta Iskala bogatega ljubčka, ki bi bil prijazen ln radodaren kakor jie bil Hektor. Minilo Je več tednov, toda Lucettl se lov nI posrečil. Končno je ubogo dekle mlalllo, da je ujelo bogatega bankirja. Toda gorje I V zadnjem hipu ee Je pojavila poštena šenaka ln jI ga je odpeljale pred noeotn. Nesreča jo je tako potrta, da je sbolela. Ko je ss silo okra- vala ln ko je bila duisvno strta ln brez densrjs v nevernosti, da pade najnižja, ae Je spomnila, da ima svojoe. de na mlael jI ni priilo, da bi poeetila avo-jega siromašnega očeta ali mater. Pač je pa takoj pomialila: Kaj ko bi takole slučajno poee-tUa teto Albertino? To je bila namreč milijonarka, ta stara, zapuščena ln bres-srčna teta Albertina Seurslovs, bivajoča v Rayexu. Nobenega sarodniks nI pustila k sebi. Ko JI je umrl mož, jI je sapustil o-gromno premoženje. Toda kljub trtlkemu bogastvu je živela be-raftko življenje. Ljudje so pripovedovali o njeni lakomnoeti Marsikaj. Da omenimo samo tisto o njenem sobu —- da. o tem umetnem sobu ute Albertlne, katerega je nekoč s Juho potrta Po dvodnevne« romanju po Umnih potih je prišel mali predmet bres nezgode sopet na dan. Vsa srečna gs Znamenje (Jaly 31, IMI), pomeni, da vam je naročnine potekla U da*. Ponovite Jo pra- vlmo. Ako Msta as prejamte, je mogoče nsUvlje«, ker nI bil plačan. Ake js vaš list plačaa ln ga ae ptPjmeta, je msgeis št veni tajnfld In ki, pri katerih li In sa pel Ista $3.00. $4.80 sa Iste, SNPJ leta $7 JP, pel $1.7$, ss Ha- la Evrope aa pel Ma $1.70. lahko tndl llpravaištva TROSVETA" 2SŠ7 S. Lavndale Ave. Tiskarna S.N.P.J. / SPREJEMA VBA V TISKARSKO OIIT SPAIAJOCA BELA Tlaka vabila sa Tspallea !n ahoda, vtritnica, časnika, knjiga, Ja, letake itd. ▼ slovaniten, hnraUkam, alovaškam, češkem, nemškem, pnghikim J^dkn In drugih TODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANRTO &SJJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojssnfla dajs vodatvo unijsfio dslo prvt 9. N. P. J. PRINTERV MS749 Sa. Lamrfala Avmm CHiCAOO, ILU TAM 8« DOBI RA iMUO TUDI VSA U8TMKNA POlAUHtA