Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve^ja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo !eto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: COBTLAlfDT 2876
List: slovenskih -^delavcev v Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreag of March 3, 1870.
NO 91.
TEV. 91.
NEW YORK, MONDAY, APRIL. 19, 192G. — PONDELJEK, 19. APRILA 1926.
TELEFON: OOBTLANPT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
SUHAČ1 PROTI OMILJEN JU
18. AMENDMENTA
Prohibicijonisti so odločno proti vsakemu omilje-
Francoski odmevi laške nestrpnosti.
Govor italijanskega dik-
IZJAL0VITEV MEDNARODNE
PREMOGARSKE STAVKE
nju Volsteadove postave. — Zavzemajo se celo tatorja Mussolinija gle-za nadaljno poostrenje prohibicijske zakonodaje. V New Yorku kuhajo baje le malo mun-šajna. — V Clevelandu je imela prohibicija baje blagodejne učinke.
de "večje mornarice je dobil odmev v francoskem senatu. "Morje mora ostati prosta domena," j e izjavil predsednik.
PARIZ. PiiiiKMja. IS. aprila. — ataljaiis-ke.jra mini-M) <1 (vbitii n,l--^enatu, ko je !< ni <l<*'ba t •• n'lede m>o m a r i^kepra ; > <i ii 11;] iii<»riiai:višfki minister Cl i ir , L<'v<ru«-< zahteval vito. ■ '•i <«• /;>.«*•< ;l i v i Franciji mornari-i!>. ki l>-o laotrla uspešno zavarovati >iV'• intent v Sr^flozcMii-s'kem Jiirr ju. Ne <ki bi tlireiktrto o-
WASHINGTON, D. C., 17. aprila. — Tekom nadaljnih zaslišanj pred senatnim podkomitejem j za prohibicijo in proti njej, so osredotočili prohibi- j Zadnji jrovmn
rijonisti svoje napade v glavnem na predlagano le- isTrsk,,-*i i>reil-»Mlnrkn
|. . .	i * •	i i i i	i i Mfv v fi-i.n.eoi>»keni s
galiziranje prodaje piva pod vladno kontrolo, o ka-1
teri je izjavil pomožni zakladniški tajnik Andrews, da se mu zdi primerno. Suhači niso le trdili, da je pijanost, povzročena od piva, najhujša med vsemi in da prevladujejo med pivci piva ledvične in druge bolezni, temveč da so čutili oni, ki so zavživali pivo, ko je bilo še dovoljeno, vedno poželjenje po j m :| !	>	Lo-v v /^v • i • • ii i • iriiivs. da nima <nikdo pravice re žganju. — <<Jni, ki se zavzemajo za vladno proaajo
piva, — je rekel prejšnji kongresnik Edward Keating iz Colorada. — so v vseh drugih slučajih najo-strejši nasprotniki državnega obratovanja.
Zaslišanja so se udeležili zastopniki katoliških protestantovskih cerkva, Federated Council of m 1,151 <lonie.ua. pm*to. Churches of Christ, Women's Christian Tempe-' ^ i^iflmila ranee Union in Antisalonske lige. Vsi so se odločno zavzeli za poostritev Volsteadove postave, s čemur bi dobila po njih mnenju prohibicija priliko, da pokaže svoje dobre strani.
Dr. Will iam Ha ven, član Ameriške biblijske družbe, je izjavil, da niso zla prohibicijske dobe tako huda kot v času pred prohibicijo. Uvedenje piva in lahkih vin bi po njegovem mnenju otežkočilo izvedenje prohibicije. Dr. Lee Beatty, superintendent Madison Square Settlementa v New Yorku, je trdil tekom zaslišanja, da se kuha in vari v tenement hišah New Yorka le malo žganja in piva. Tekom štiri in devetdesetih obiskov je le enkrat zapazil "home-brew". Helen Green, občinska svetovalka v Clevelandu, je izjavila, da so se zmanjšale pod prohibicijo beda, pijanost in revščina. Predložila je številke, ki kažejo, da je bilo leta 1917 izvršenih v Clevelandu 3 1 50 aretacij radi pijanosti,
<rii»>
•i. •■<!;» .j«> inorj<» naše" kot je ba-j.- rnk«'l Miwsofliru pro<] kra.t'kam. Ko .je /abteva! kredite v -znesku u <>.v* im sitiri-Jto ini;LLj<>!»(«v fmtn-kn\\ j.* !v javil mornariški imni-vf-r, da mora :b'eti morr j<» kof medli iirrn-
la avi.'ii'tika vodilno iiionfo, in vlada potrebuje -denarja, da ra,zvije to naipo<sro	ter ob<»n< mi t udi
mornarico. Povečam jo pliač za čhvnitke smatra za neobhodno potrdi »no.
Mednarodna premogarska stavka se je izjalovila pri pogajanjih v Bruselju. — Komitej je odobril nameravani boj angleških premogarjev ter upa ustaviti pošiljanje premoga v Anglijo tekom stavke.
BRUSELJ, Belgija, 1 8. aprila. — Mednarodna premogarska stavka, v podporo angleških premo-garjev je bila vrjetna včeraj popoldne, po zaklju-čenju sestanka izvrševalnega odbora mednarodne premogarske federacije, ki je bil sklican, da čuje A. J. Cooka, Frank Hodgesa in druge zastopnike
PASSAIC JE SLIČEN
VOJAŠKEMU TABORU
Stavkarsko ozemlje v Passaicu in okolici je slično vojaškemu taboru. — Policija nosi puške. — Otroci stavkarjev so protestirali v Washingtonu in Trentonu. — Vlada baje ne more posredovati. Obsedno stanje.
WASHINGTON, D. C., 17. aprila. - Skupina otrok stavkujočih tekstilnih delavcev v Passaicu in okolici, ki je skušala vprizoriti protestno demonstracijo pred Belo hišo, je bila v desetih minutah pregnana. Najprej so jim prepovedali nositi plakate, v katerih so dajali izraza svojim protestom.
angleških premogarjev, ki so obrazložili položaj ! Ko Pa so nato otroci in njih voditelji izjavili, da bo-v Angliji.	:do ostaJ! kljub temu pred Belo hišo, jih je pregna-
— Komitej je pripravljen vprizoriti akcijo, če ia	ki se je pri tem poslužila izgovora, da bi
potrebno, da se prepreči eksportiranje premoga v demonstracija kršila delavske postave distrikta Co-Anglijo v slučaju prekinjenja obratovanja, — je
zem-:keni morju, no v osvojevnJ m-m .namenu trim-eč da za vami j«* komunikacijo svojimi afriškimi kolonijami.
— Največja nevarnost. — je ivk<d. — tir-i v dejavni, da j«* Frr.n cija Invz potroQejsikLh virov, ki ft*o jxwtaAi siiPoUhadno iztrebili za moderne ilwijme 3adje ni v i-JlIiHcajiii
1». j no C	ti *71 i r\ r-\ -v".	..	i -ovraižnosri .bi imelo to lahko ;za
leta 1 )Zd pa celih /719. Povišanje aretacij je po posledic, da Hi ostala Francija njenem mnenju posledica strožjega postopanja po- -brra mornarice eelih štiri loset licije napram pijanim.	(1ni
Praktično iztrebljenje sedanjih virov opojnih pi-	~alor *
. v. I 1- 1 1 v •	^ 3 ^	»©anioaon. Francije. da lot-:
jac je obljubil včeraj pomožni zakladniški tajnik ]< bo rojevanja ma morju in na kop-
Andrews, ko je zahteval od kongresa nadaljna dva 111 v ikatoivmkoia irlbanju za
milijona dolarjev za prihodnje leto. Ta denar po-l1'8^^ 'ker ul>ravičnje -nje™ | j„ ;______j _____ji___ .	. .. , .	.-staliče do moinariee. ki je ix»t.r(Hb-
a*oje ikcMiiiuii-ka-
izjavila resolucija, sprejeta po štiri ure trajajoči razpravi.
Na vprašanje, kakšno akcijo bi vprizorili, je izjavil ko mitej, da bi v slučaju mednarodne stavke mednarodni komitej obvezal posamezne narodne organizacije, da ne končajo stavke pred časom, ko bi našli zadovoljiv temelj za obnovljenje dela v vseh deželah.
Komitej je tudi odobril boj angleških premogar-,ev. Mr. Cook je izjavil: — Upam, da bodo vlada in delodajalci sedaj spoznali, da je vsledtega sklepa kompromis nemogoč. ..... . Neangleški delegat je so kazali le malo volje za
1 red morrtr.rižkiim ministrom i*' ii	.	. ii/^ii	»i
govoril senator de Ker-uezee. I sodelovanje, čeprav je rekel Cook, da se ne bodo v pvrd-ediiik iinomaiTigke komisije, slučaju mednarodne premogarske stavke angleške ki je obžaJoval, da m storila Prara- unije vrnile na delo, dokler ne bodo inozemske unije dosegle svojih ciljev.
LONDON, Anglija, 18. prila. — Nikakih na-Francija močno araiado v Sredo-! daljnih razvojev v premogovni krizi ni pričakovati
pred ponedeljkom, ko se bo posvetoval ministrski predsednik Baldwin z lastniki premogovnikov ter zastopniki premogarjev. Dogodki tega tedna kažejo, da sta se obe strani borili za najboljšo tak-, tično pozicijo, da pa čakata na odločilno kretnjo vlade. Baldwin se je včeraj posvetoval s kraljem v Windsorju.
eija tc<ra. kar je ftftorila Italija, ko j«> poverafei svoje mornariške silo. Izjavil je tudi. dn more; imeti
Kieferle spoznan umora po drugem redu.
trebuje, da izvede predlagani reorganizacijski program, kar vključuje ustvarjenje alkoholskih in pivskih oddelkov v prohibicijskem uradu ter nastav-ljenje nadaljnih 250 mož za patruliranje ob meji. Da pokrije stroške izvedenja prohibicije, je predlagal general Andrews obdačenje nepostavne trgovine z žganjem, ki ima mesečni trgovski promet v znesku več milijonov dolarjev. (To je naravnost abderitski predlog, kajti kakorhitro bi vzela vlada od butlegarjev davek, bi s tem odobrila njih poslovanje ter ga obenem zaščitila. Vlada ne more sprejemati davkov iz virov, ki niso postavno dovoljeni.)
Štirideset kongresnikov države New York je vložilo predlog za preklic Volsteadove postave, s katerim naj bi prepustili vsaki posamezni državi, da določi podrobnosti glede izvedenja prohibicije opojnih pijač.
na. <1a zavaruje
ci je.
Xaiakar Kieferle, ki je ustrelil Mrs. Watson in II. Kotbe-a v Mineoli, L. I., je bil spoznam vee-Iraj krivim umora po druprem redu.
Zdravniki ko dognali, da ni duševno zdrav.
Suspendirani delavski člani.
LOXDOX, Ajifilija. 16. aprila. Trinajst članov delavko stranke v poslaniki zborniei je bilo suspendiranih tekom n«W*ne seje radi »viranja j poslovanja.
Ivonx-rvativee N'eville Chamberlain je navedel dotične elane ter atavil predlog, naj .se jih suspendira. Prodlojr je bil sprejet s 16.3 gIa.sovi proti 76, nakar *o se Ootič-

Senat in stavka v New Jersey.
Senatorji bodo zahtevali preiskavo glede tekstilne stavke v New Jersey. — Načelniki republikanske stranke nasprotujejo temu načrtu.
ni poslanei odstranili iz dvorane-
Zborrrk-a je razpravljala o določbah ekonomske predloge, ko je predlagal J. Thomas, delavski Čla ii iz Derby, zakljueenje debate. Po predpisanem ea.su niso še l»rišli števci glasovanja s številkami in poročalo se je. da niso hoteli nekateri člani parlamenta v koloni defilirati mimo števcev.
To je pomenjalo kršitev zborničnih pravil in sledilo je suspendiranje.
WASHINGTON, D. .. IS. apr. Pretaija senatorja BoraJia da bo spravil zadevo tekstilne stavko v Passaicu in oJoolici v wnai, če bo komite j za industrije še tia<Uilje za\*račal resolucijo I^a Folletta za preiskavo, je dovedla včeraj do hitre ?.(koije. Kotniterj -e .ie dojro-voril, da se bo lotil resolucije v povideljek.
Med repRibfrkaiun je o|>a»n>ti do-^•ti zaikulasnih prizadevamtj. da sr predeči preiskavo, in senator Rnt'.er, predsetlnik republikainskr-cr:i nanxlnega. komiteja, ki je sam telistil-ni baron ter izkoriščevalec. skuSa preiskavo 'blokirati.
Sena»ior Borah je rekel včeraj, da okušajo mi»i>roitniki razširiti
idejo. <la nima izvoizna vlada no-bene pra\~ico vmešavatti se v državno zadevo.
—	Ta arjgument je nezdrav iz dveh razlogov, — je rck»d senator Boi-ah. — Prvi razlog je, da
t r ■ . s<o jv »po! n m na 0anaJli0(\"aževaIi u-sta-
i vo Z<li{iižc3iiih <bvaa*. V New Jersey, če s<) jji formacije, prihajajoče iz Pa^sadca resnične. oropali InVtihu' delavce njih tj-.tavniJi pra\ie. Odločna briga in naloga iz vezne vlaule ,>e piilziti na t«o. da zavaruje ustavita jamstva tem državljanom.
—	I)j-u«ri razlog pa je, da je t*ik--itiLnra imlusltirija, visodco ziavarovana. R^kli so nami. da je visoki ta rif za zavarojvanje ajiieeiških delavcev. Po.vsem primemo je pr?-istkait.i kaj ^odi 1iVkaj.
Senator Gerry iz Rhode Islanda je spravil poiložaj v New Jersey zopet pred -senalt ter stavil .predlog. naj <se preiska\x> razširi tako, (ta bo vkljiKČevaia tekstilno indii-c-trijo po vsej No\"i Angli^. Omenil je prav pot*e<biw> American Thread Company v Will ima n tic, Conn, in tamošnjo sitavko v preteklem lebu. iko .so mezde 5ikr»5ili za deiN*»t odsiotko<\- tar ^gli delavec iz kompajiijskih Iiiš.
Čudna usoda kraljevske krone.
Pruska kraljevska krona, ki je bila neznano kam izginila, se je pojavila v Doornu.
lumbia.
Predsednikov, tajnik Sanders, ki je poprej sprejel voditelje protestne delegacije, jim je pojasnil, da ne more predsednik ničesar storiti zanje ter jim rekel, naj se obrnejo na delavski department.
Trideset otrok stavkarjev je zapustilo včeraj zjutraj s svojimi materami Passaic, da vprizore pred državnim kapitolom v Trentonu protestno demonstracijo proti nasilju policije in okrajnih oblasti proti stavkujočim tekstilnim delavcem. Sporočili so jim, da se nahaja governer Moore radi bolezni v svojem stanovanju v Jersey City.
V namenu, da zlomiljo stavko tekstilnih delavcev z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, so se pripravljale včeraj oblasti Passaica in sosednih krajev na nadalje odredbe proti stavkujočim delavcem. Z vso naglico so zaprisegli nadaljne pomožne šerife. Policija je patrulirala s puškami na ramah. Stavkarski okraj je bil vsled tega sličen vojaškemu taborišču. Tujce, ki so se zdeli policiji sumlj i vi, so pregnali iz mesta in kakorhitro se je zbrala na kakem cestnem vogalu majhna skupina, jo je policija takoj razgnala.
Serif Nimmo iz Bergen okraja, ki je proglasil pred par dnevi ter uveljavil v Bergen okraju obsedno stanje, je dal postaviti v neki tvornici v Gar-fieldu strojne puške, pripravljene, da pričnejo ob prvi najboljši priliki streljati na stavkarje.
Robert Dunn, zastopnik Civil Liberties Union, ki je sedel od ponedeljka v ječi in Norman Thomas, ki je bil aretiran v sredo, ko se je zavzel na privatnem zemljišču za prostost govora in zborovanja, sta bila izpuščena proti smešno visoki jam-ščini $10,000. Eden korenjaških varuhov miru in reda je izpovedal pred mirovnim sodnikom Hargreavesom, da je govoril Thomas "izzivalno".
BERLIN. Nemčija, 17. aiprčla. Na lovu za krono nekdanje pruske kraJjjoe (ter cesarice Avguste Viktorije, ipnve žene prejšnjega nemškega kajzerja, so prišli pruski tajni agimtii na novo sled. Krona je vredna tri milijone zlatih mark. Pred več kot treami leti je brez .sledu izginila irz kraljeve palače Unter de« Linden.
\j itabrantfh informacij je razvidno dejstvo, da je bila krasna •kivwia leta 1922 izrtifrota/pljetia iz I palače v namenu, da jo bo nosila: pri ]K>raki dituga žma toajzerja, I Ilermina (?). Po postavi je krona iawtmiuui, -pruske <lnžave.
Ned?i prejšnji dvOcrni jtrveiir je baje oibvesitil vlado, da mu je prinesel 'krot>o v usnjerem fuiteralu n-eki moški, iki se je ozdtajal za zastopnika Vilemia IL
Odipaslanec je baje pojasnil ju-velirja% da je najtvečja želja prej čnjega monarha, da nosi Hermina j>ri poroki 4jo kror»o. Ker je kaj-7.qt veiled, da bi se krona ne prilegala glavi Hermine je 4>il juve-lir wa prašen, aiaj jo amanjša.
Ko je prišel agemt pozneje po krono, je izjaivil, da jo bo odne-eel, v Doom na jjonodco, ki se je vršila dne 5. novembra 19221
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danu BO nato een« tlededt
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.60
Pri Mlrirtini, Iri saaiajo manj tm UmS liaarjev nTihimi ptatbe} II centov za poštnina in druge ati iiifcn
Baspoiilia na sadnje pošte in Isptainje -Toštai Mural vaJT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9J0	600 lir ..........$21.75
300 lir ........... $13.35 1000 lir........ $42.50
Prt narotiflh, Id raniaji nanj kal sa poštnino in drofe stroške. Razpošilja m sadnje pošte ta
t Trato.
Za poHUatre. M preoegajo PBTTI8O0 DINABJDV aH pa STATIBOC
LIK dovoljujemo po mogočnosti ie pooebcn popoit Vrednost Dinarjem in I Ii mm soda) al otataa. Menja n idkid ta aaprt-šakovano; is t^a raslofa naat ni aigiit padati nstswfwr eene maproj; računamo po ceni tistega tei ko nam pride psslsnl denar ? roka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati aafroQe pa fl«i*i Postal Mmm Osdsr m pe Near Tork Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortlmdt IM
1
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih





GLAS NARODA, 19. APR. 1926.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Sovjeti in ruska emigracija.
Ouned and Published by SLOVEN'IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Salter, president.	Lou« Benedik, treasurer, tu. Le malo jih je med njimi, ki
bi si bili rešili toliko premoženja
Ena največjih tragedij, ki jih beleži svet pv na zgodovina, je go-tovo usoda stotistočev ruskih inte-ligentov, ki jih je bol j še viška revolucija razkropila p/ vsem .sve-
Plicf of business of the corporation and addresses of above officer: fr'J Corllandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•• G L A S NARODA*'
" Voice of i he People'^_ ___
Issued Every ftay Except Sundays and Holidays.
7.a Ctln I* to velja list za Ameriko
in Kanado ............................%G.O()
7a p.,I leta.............................b.i.00
7.a c* trt h ta .........................$1.50
da bi mogli brez skrbi živeti. Večina .se jh mora boriti za vsakdanji kruh, mnogi žive v skrajni bedi in umirajo pomanjkanja. Vsi pa so si ohranili oni sveti patriotizem. ki ga nerus. zlasti pa še ne_ slovan no more umeti. Njihova
7.a Sew York za celo leto $7.00
2a pot leta ________________________*3.50
7.a inozemstvo za celo leto ...*7.oo ljub«™ težko preizkušene do-pol leta .............................. V.50 movine' -vete matjuške Rusije, je
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has A 'a roda"3 izhaja vsak i dan izvzemši nedelj in praznikov
D«;|> i brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. blagovoli pošiljati po Money Order, kov. prosimo, da -e nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
neomejna, njih največja želja, da bi ».p mogli vrniti v njo. t Po v rat ek je seveda odvisen od j nu dalj nega razvoja političnih raz-• mer v Rusiji. ter je sožitje med
pinami moramo najprej omeniti, kakčna je po mojem mišljenju grnpacija ruske emigracije. Delini jo v tri kategorijo: monarhisti. rcpublikanski-demokratje in soei-jaiisti. Srelnji tabor organiziramo mi (kadeti) v Republikansko, demokratično udruženje. Ta .skupina še ni politična stranka, vendar je pil v nj mnogo mladine, ki ni pripa lala prej noboni stranki. Zbiramo torej prve sile za bodočo republikansko demokratično stran ko. K centru bi prišteval tudi del socijalstov. Za odločilno smatram idejo koalicije, ki jo propagiram v ''Poslednjih Novostih" že več let. V vprašanju letovanja z drugimi skupinami j'* «* lini naš kriterij -»posobnost dotične skupi -ne. Leve struje soc ijal i etičnih
Denar naj se ■ , ........	.	.............
.... . . i današnjim boljševizmom in ogroin strank odklanjajo sodelovanje, do_ Pn spremembi kraja narocm- _ „_-?__ ____ ».___:_______- I..	......
najdemo naslovnika.
(i L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876'	_

ANGLEŠKI DAROVI
Iv .t • j«- k.ili. <*kLm |Mi'(.ia sporočilo setiukaj iz Anglije, je dal U : [>a:Jaain n; ln ilji pravico, da zgradi -wo je lastno brodov-
•	v R.ini. ,,;.ir sprejeta i^ostnva v av:ijr 1 r*Šiki predanaiki Zbornica daje I i ] ■•in—nine. "da z/»p--t zgraili kraljevo indijsko mornarico". >;uiiovl.ul.i 11td'je napreduje hitrih korakov.
\'il..|o Imi -nu-l vsled tega v bodočnosti reči, da drži Anglija SV' ;<• k<"' u je iic|.itH in ne^aniofatojne. ^
i) >v 'I - nje. k:(teiN> je dobrohotno dal anglcwki parlament gle-«ie	[astme indijske mornarice, pa minina. \kot vidi Lahko
';•■!»*!, i .» prvi jw>gl«*d. nitu najmanjšega opravka k kalk l-šnoko-li obli-.ijtio\ i.ide. h<»ine rule aH eelo s poftitK-no neodvisiw*satjo. Ker ni s 11 > i •.; .j i.: drugega ko-t angleška »»airapija, katero upravljajo vi s-iivi t i •» < .si v j iii.ulniki ter ,|i vladajo v vsakem o<z,im, tie more biti i n. r	''fstm.jtča pni vdid^voni in kontrolo ialkiih aaigleskih
I ml:in'. — ni *•>•-,.! drugega ko«t izraz moči Anglije, 'uzraz ojače-nji -i!« Aj:«lije. ne pa Indije.
hi' j .ko Im dov je j... ima zelo reahsn pomicn, PoHtao*iflo bo na.ni-' L-ki-vo mormariški i pro gram. kot ga je ugotovila koaiferenca za 4 ••<< .>'•'• v ■ M /i \a:i) r.i nr>rjti. ki je zborovala v \Xashingt«nu. In-d .; < !..•!.,n» dvUiMt^a indijskega bro*lovja bo Jiaanrcč nemogoče "'vi	.1 i všteti v število bojnih ladij, dovoljenih Angliji na teme-
• i	ij» m g;j dogovora. Te. po<! angleškim j>ovelj(stft\-iom stojeoe
l.idje. 'vi !»• |o Angliji vedrifo na razpolago, l>odo pomnožile angleško " • »• s ►y.vrn in pr«lco razmerja, katero je določila faanosrna . !ifrr<it:ra v Wn>h ing tonu in ki je izražemo v Aevi»'fl«ili 5—5—3 i'; / \ .	a-}.a rata in luvz v se h večjih težkoč sd je znaia AJigli-
•i i1 • i f " 'i na ta na m posebno i>rodovje ter si oil isstein čjuvu še P ' ' i -I"ves. d.a je najbolj Lil>eraina in popa^lgiiva kolonijalna sil., na cel« m svetu.
! -idi. '.o bi od ov je bo slutilo sevala povsem določeneanTi nameni j,i-ij>m.\i': /;1 vojno. l,oj-d Reading, amglešiki prtdkraJj v Indiji, je U. tn !_.>\<»tii. ki ga je imel pred kratkimi, jiovdarjaj to dejsTrvo i zelo odloč« n način :
X.i„li >lj v.-vzn.i služI*! tega brodovja v >Aroji ip«-\-i delavnosti i o » ija'.i v i/vr/bonju brotiovja v vojne svrhe. NjegOMo moKf.v, <• i. 1 a vzgojiti za vo.,io ter ga T»npra.\ihi na vojno. Iz tega i-azloga i< ! ,1 izur i t le ladje kot enotno <-~kadro brodlovjia na visokem mor n Ni 1r< ' .1 j o:: a vn je vat i vam še enkrat vajenost tega sklejxi. Vklju «* 1 e muiiree \iiž» ti princip Misleči Imlijci so že dantao s.tr«mi€!li z:i
•	m. da s»> iwtvari br<Hlo\ ie zr- Indijo, brodovje, k?i bi »bilo zmožno t ur i: oii.,!i. varovati pristanišča ter pomagati la^go^ui. Ta hvale
v 1 1 t riz.. I« \«.n:a bodo s«• iaj izpolnjena. Indiji, ki je neločljiv« •ojer, i / Materinsko deželo, s.- bo m idilo na ta način anožaiost, da , -ko- Atigliju n.:. pmnoč proti njenim sovražnikom ter ji -nuditi oporo, katere dosedaj ni mogJa luulitii . . .
(.'isjkh! podkralj je rekel vsled t<-ga pon-senn odkrito, da gre
no večino »ruske emigracije pa<-nemogoče. Seveda ne zastopajo vse frakcije emigrantov v tem pogledu istega stališča. Ruski dopisnik "Lidovih Novin" se je obrnil tozadevno na nekatere ugledne emigrantske voditelje v Parizu. Prav zanimivi sta izjavi dveh naj-odličnejših med njimi. .Miljukova in Kercnskega. Obe izjavi objavljamo tudi mi.
P. .Miljukov, znani vodja kadetov in bivši ru^ki zunanji minister je odgovoril na novinarjevo vprašanje:
"O položaju v sovjetski Rusiji je treba omeniti, da se liori sovjetska vlada z velikimi finančnimi težkočami. Sovjetska vlada je računala z veliko večjim izvozom, kakor ga dejansko ima. Njena trgovinska bilanca je pasivna. Rusija stoji pred inflacijo vlada se je boji. Červonec je že začel padati, kmetje nočejo plačevati davkov, vlada jpa nima drugih 'virov, iz katerih bi mogla kriti izdatke državnega gospodarstva. Poleg tega je nastal v komunisti-
čim bi se z desnimi lahko sporazumeli. Po mojem mnenju je mogoče sodelovanje z vsemi skupinami. ki priznavajo koalicijska bazo. Zato stavljam v center tiste, ki priznavajo koalicijski princ i r». v levi tabor pa soeijallste. ki to idejo odklanjajo.
Volja pariške skupine soeijal 11 ih revolucionarjev in bivši ministrski predsednik A. Ker-mski. je izjavil:
"Gospodarski položaj sov:»r-kr Rusije kaže, da razvoj v okvirju holjševiške diktature ni mogoč. V tem pogledu se krije naša ^ socialdemokratsko diagnozo. Rusiji so potrebne nove gospodarske s le. Kar ji je prinesla 1. 1921 novr. ekonomska politika, ne zado;ruje več. Treba je izpopolniti vzreli 7 novimi koncesijami. V tem leži težišče položaja v Rusiji- Pod vplivom holjševiške propagande se je razširilo v inozemstvu nazi. ran je o nesporni obnovitvi ruske industrije. To, kar imenujejo v Rusiji razvoj industrije, ni ges-podarska obnova. To je skrajno
Jugoslavia irredenta.
Tu smo in tu ostanemo! . . . mogoče lepe stvari. Slovence čaka Italjani so ob svojem prihodu pod halijo absolirtna pravičnost... mod naše ljudstvo na Pri mor- Zal. da je še nUo dočakali, ^kem. Notranjskem in Koroškem Kaj 30 pisali o šolstvu leta 1919? povedali na ves glas: Tu smo in Številni i-ta\ja»ns-ki listi so se ta-tu planemo! Oas teče. navezuje- krat zavzemali za naše šoJske pra-jo se prijateljstva in snujejo na- viee in pi-ali so mek.uteri gle<le Tr-sprot-tva. Oil takrat dalje, ko ni si a. da >e i ta ija n ska vlada 11«» 1110-vedel Nirneič v beogT»j-kem par-jre jvovi-uiti k politiki, ki je L%lo-lainentu ničefsrr poveclati v ob-. čevrJa na tisoče vloveuskih otrok ranii'jo .našega primorskega 1jih1-|ocI 11 avaidnoga in višjega pouka, tva. posebno pa še i>o zadnjem mai*več treba uvosti tudi v Trstu
loven- k?, šale. Sploh Je sveta dolžnost diž«ive. da zagotovi svojim novim jMiilložmikom v Trstu pouk v ljud-k-h in sa*ednjih šolah v materinem jeziku . . . Ako bi hote'-o -Klrekat-i SJoveneem in Hrvatom njiJiove luirodne šole. M bila to zmota*, to bi bil greh . Tako sr> ni-odrovali nekateri Italjani leta 1919. Takrat, ko Pri-niiirje ni bilo oficijeTno j>iiso-ieuo Italiji. Leta 1926 pa gospodujeta v naši šoli zmota in greh ! Kaj smo izgubili leta 1920? Tragično usodiuo je v^ii nas leto 1920. Rapallski dogovor je prinesel 'katastrofo. V teku eneg-i 'oeseea sjnio izgubili Korošiko in Primi-rje. Ena trotjiua vsega slo venskega naroda je prišla jio. fujce. Izgubili smo neizmcri\o bo rast. v o na rudaih (svinec iti železo •ia Koroškem, živo sre*bro v Idri ji', izgubili vino v«likan>ke lesne zalklade (Koroška. JavoruMc. Na nos), izgubili smo divno le.pe ikra je. ponos Slovenije (Vr'»^ko iv P laško jezero. Postojnsko in Šlvo erjansko jamo. Op;nf.ijo. Sočo1*, i/ guhili smo bogate vinorodne kra ie in končno sivo je najl>o.lj za vediie ininiorskc brate. 5s Ti*stom ■n Reko nam je odtpmlel d*>lio< m a morje. Z Ra]xi.llom so bili nn ši oiiviran izročeni nn.-ilju. sred katerega se sedn.j borijo za svoj Oihs tanek.
čni .stranki spor med radikalnimi zvišanje produkcije na starih gr.q_ in zmernimi oportunističnimi ele-Jpodarski načelih. Štiri leta po menti. Novi člani stranke, veči- . blokadi, ki »jo imela za posledico noma delavci, ki so postali koinu. umikanje integralnega lenini?m nlsti šele zdaj, se ne morejo spri- J vidimo v gospodarskem življenj jazniti z boljševiško ideologijo- Rusije defekte, ki zahtevajo nove. Jasno je, da so se v.se na le na Jleka. Prepričan sem. da b! bil svetovno socijalno revolucijo iz-J ta razvoj končan že pred štirimi jalovile in da o zinagi socijalizma	,-e bi se bile zavezniške d.ža_
niti v Rusiji ne more biti govora, j Ve ravnale po tem, kar smo jim Diktatura ruske komunistične svetovali o blokadi in intervenciji stranke .se bliža koncu.	jlevi emigranti. Kljub svojemu
Tak je položaj v Rusiji. Kakšne skrajnemu materijalizmu ne mo-konsekvenee naj izvaja iz tega ru-' rejo boljševiki razumeti, kaj
moni princip svobode v
po etu v Rimu se fa.šlstnvski voditelji mitziiijo Jujroislovaiiom. namiguje se o mogočih isunkih pro ti vzihodu in severovzhoda. ne povdarja se več samo "tu ^111(1 in t-u os-T^iioMioam:p<i.k ru^glaša so: "Tu -vino in odtod se Lih ko še raz-širino!" . . .
Nasproti temu navajamo Lz razgovora Clemenceau s T rum bičem 13. januarja 1920: Clemcnceau je pomia.rjal. je }x>grešeno. ako se veruje pri vs>t varjan.ju "kaikih. aranžmanov, da čas stoji in da se nič ne i-zipremeni v<-č. Ne mislite, da se živ le nje 1 usta vi in da ostanejo dispozicije. ki jih -.torinio. ncizipremenlijive . . . Fašisti t>o«ro-stoma ei,t-irajo ^IiissoVinijeve be-sede. da se agodovrna prefl mej ji imi pogodil vam i ne ustavi . . . Večna je pač snino izpremeniba ' To velja za vse.
Vstajenje.
WiK-on je dne 12. februarja 1918 zaklieal svetu: Narodi Ln dežele n«a»j so ne •premikajo od države do diwive. k«kor da «0 reci ali ikanmenčiki v kaiki igri. Potem: Nihče ne sme obvladati ali vladati kak narod. • če tega narod sam ne dovoli. Nadalje: Uredite.v meja lit;-/'lje naj ;se izjvede z jasno -nanimi narodn:nvi črtami. Anglija, FraTkci.i«. Italija so mu .pri-ri-jevale. 'Prišla je vse drugače. Po zasedbi je v *rtaljanskem parlamentu Rjavil grof Si'orza.. da hoče Iitali.ra Jugo-.lovanom v Julijski Kraj-ini izagotovsti najširšo

Peter Zgaga
Na Opčinah
pri Trditi ^e jt» imel vršiti glasbeni večer, »'i tiv-r"ka kve^hira 11» svobodo jeizika in kulture. To je! hotela d*vi do vrnjen ja. ker je bi-
a ]>r:red:te;v doTn-čena v dvora 1 i
;; čaitina obveza, in čin poliločne mo ju dre-ti. Oiolitti je zatrdil, da bf
1 j- 1	,	-	ruske vasi in odstraniti boljševi-
M -'n.,1 i//:.! jui-no le za to. da	Indrjo s<- bolj m se bolj rzrecno -j.^ ciemente Po
ska emigracija? Osebno ne spadam k skupini, ki bi hotela obnoviti Rusijo s pomočjo zunanje intervencije. Mi računamo z notranjim procesom v Rusiji, na katerega vpliva deloma naraščajoča aktivnost neboljševiškega prebivalstva. deloma pa gospodarske in druge težkoče sovjetske vlade. To velja zlasti za ruskega kmeta, ki postaja agilen, začenja se organizirati in nastopa v nekaterih slučajih zelo agresivno. Ruski kmet skuša obvladati upravni aparat
•m. da
dijakih sireMiljre pre ve*' vbo&o na obzorju, da v Ijuliji.
»icor poi'-asi a gotov v Indiji, tem
ko< «i »s<daj v služIm ^materinske dežele .
Za ir;:iia. i/koriščana iri .bičana, Indija naj doprinaša od sedaj
naprej -Y večji krvni davek K(y ga je doprinašala dosedaj. Proti
- • >vi../ n i ki .tu XngJije" i:.i j oborr/«• brodo^'ja ter .<«ttivi na razpolago
»"' v-' Iiw 1 jo naj -e utrdi in 'zavaruje" tLji ^e iziulržu priti-angle-
sh. eleiu«>«ite v notranjos.ti tležele to je v bwliji sami ter tudi one
v iii<f/<<iir^ vu. Indijo iwj >e olv« roži <lo zob. <la -e lahko nudi p rime-
.11 odp:»r inlij-kim prijateljem pro^tostii ter njih ntikim zaveztri-
z.)-igure. talijo z<4 Anglijo in Ka angb^ki imperij ali z«»m.
To ie i.-.nimu ^M>men indijskega bro<K>vja. oi-ozja za zatiraiige j
1 str<inlje.'j !>o pi .stosfti in neod\i<nostL Jvilnce pa stoji že'
bi ne mog'o pregiK:«i hlad 4e reaikoije .	- .
J ter organiziramo republikanske in
. . ,	, „,. demokratične v Republikansko-
'o. eas .ko ho »Lrobljen aiigWki' , ,	...
.. ,	demokratično udruženje. Spočet,
tarda drugod 111 ko bo padla , ,u .	. . . ' . ,
, , - . ... . , ... ._. .. . .. ., . ... ' . ,ka je bil boj z monarhisti težak,
^talisee n<tahh nekdanjih koWiu>iltuh sd, komfa sda je , , . .	. .
mL z., Vcdn*	t1(Kla Zad"Je ea-se Je °Pa2atl V
i-ski emigracii velik prelom v škodo monarh 1stov. Monarhisti za svoje načrte nimajo realne podla-
mojem mnenju nastane najmočnejša opozicija proti sovjetski vladi v sami Rusiji. Zato mora biti emigracija pripravljena. da priskoči v slučaju potrebe svojemu narodu na pomoč. Mogoč je miren razvoj, pa tudi konflikt ni izključen. Mi odklanjamo vse kar je v zvezi .s tako zvanim belim pokretom. Zato se dosledno borimo proti monar.
.hističnim elementom v emigraciji
; mi
Bli ž« erijaluu-m. ne
le
Pnoee- riwr.*ij ne ho najbrž taico nagH k«t je btf pri prejihtjih 'onijaliiih sLKih. a nobenega <tvr„ma ne more hitii. da «st> -^TŠi že
daj.
Bre&žični detektiv.
ge, njihove nade na poraz boljše-vikov od zunaj so padle v vodo in zdaj je jasno, da njihov program
Na Dunaju je bila izvršena te izroičl avto v komisijo, je Herz'praktično ni izvedljiv. S tem pa_ dni drzna tatvina avtomobila. — t/koristil njegovo odsotnost ter jo tucii v*™ monarhistična ideolo-Skot'er (it'org Hertz je priš«'! 1: z avtmbihn dkuril. Lastnik garaže	bolj, ker je povsem jas_
lasr.nklou neke a\togaraie ter iz- je hit/^1 na polioijo teT prosil, da javil, da ima kupiti po naročilu sc preganja lain potoro radiote-i«»»ke banfop avtomobil. Ker j« ' lefonije. Ustregli so mu ob prili-lastn k garaae Ilerza os«lmo po- ki opnklanrtkeiga koncerta. Kmahi znal. n»u je verjel. Sedla *ta v e-'nato je agaioseiral «len od *bo-nepa crmnl a\tomobik>v ter pod- nelov Herza in a\*tomo^>il na uli-
ia f>o>kn>no vožj»jo po mes4a. ei ter dal tat^i aretfirati. Herz je vodimo jproti takim Ko k«? j" la*tmk avlogaraže twt«- iji.rl v«* poflno dolgov, denarja pa [energičen boj. vil pred hišo, ^ kateri je <tamo- v trenotku aretacije talco malo, Če-hočemo govoriti o možnosti hw?iuk avtrrmnjiila, ki umi je da m mogel kitpiti niti benzioa. sodelovanja z drugim ruskimi sku.
no. da se Rusija vedno bolj od. dal ju je od monarhističnih principov. Veleposestnikom je v Rasi j i odzvonilo. Monarhisti so hoteli popoln fijasko in tako so izgubili ves vpliv na rusko emigracijo. Mi
kongresom
po. go.-, poda rskem življenju. Človek kot .le. lovna moč potrebuje izvesten minimum svobode, kakor potrebuje stroj izvesten minimum bencina. V tem je temeljna razlik 1 med nami in boljševiki. ki ne morejo o. pustiti diktature in dati v>aj listo svobodo, ki jo je imela za ea«a Aleksandra in Nikolaja II.
Kar se tiče ruske emigracije, moram priznati, da je možnost našega delovanj zelo omejena. Delovati moremo samo idejno. Rale volje bi sodelovali z vsemi političnimi -skupinami, ki odklanjajo povratek k prejšnjim razmeram v Rusiji in hočejo urediti boiočo domovino na demokvarčnih principih. Glede po vrat ka •migrantov v Rusijo sem mnenji., la ne morejo biti v-.i emigranti junaki in da tistih, ki se legamo vrnejo ni mogoče ob.-.ojjiti. Lju-lem. ki s politiko nimajo nič skup nega in se hočejo vrniti k svojcem, ie treba pomagati. Treba je apelirati na evropsko javno mnenje, da ^ svojim pritiskom odstrani zapreke, ki jih stavi sovjetska vlada emigrantom. To pa seveda ne pomeni. da smo opustili politično borbo z boljševiki."
Berlinska senzacija.
Kakor povsod, primanjkuje po vojni denarja tjudi v blagajni me--ua Berlina. Zaradi tega se ne morejo acavmiti nova dela v novih prtime-Mtjih Berlina. Te dni je bil v takozva-m koloniji na '"Južnem teeaju" netlakovanega Neu-KocT na .strašno blato. Ognjogasci so morali potegniti ven dvovprezm voz. Em konj je utonu.1 v blatu, ker se je spodtasknil v od- ^no-t voznika in ni mogel vwtr«u. Sllč ne senzacije ni doživel Berlin po zatrdilu časopisov že več sto
bo ; z go-til nizkim obratom.
Italija vesitno t^ po-At ovala -pravice ' i ."\olm-lo Jugo^m'aniov. Taikrat ie ^-'ada^o gorje v Primer ju. Prišel ie fotšazem in označ-il fsfor-zo in friolrttija za s ta rok opit ne/a i izdajalca itriVan-ske stvari. Fa:;zein/ je napovedal Jugoslovanom narodno 9; ni rt. Razvija se ma:nj;'n<ko vprašatnje in Kjudstvo una na preobrat. Dane-r ie še »preveč vojnega duha in pre-
27 samomorov v enem dnevu.
DIN A J. Avstrija. 14. aprila. K>rt poročajo i/. Budimpešte, -e je pripetilo v maidižarske.m glav-n mu mestu v teku zadnjih 24 ur našr-'27 samomorov. To je najvišje število ki ga je dosedaij ilosetrlo.
.Med mrtvimi se .nahajajo mladi malo vneme -za mirovno delo. Ka- ; ljudje. Kot vizroke se navaja hoda r <e pnsledn-.5e podkrepi, napoči; le.zni iim nezaposlenost. ur>va ('.T-ha isti-pnea-a sožitja. Do
t ;a je s-igumo še dolga pot. Naše lin hstvo mora hoditi -po trnju, toda vTttramoijsLt in možatost premagata vse ovire m pres^a.ueta vse
Skrivno-it služkinje.
kraju Got t seli i m se je preteklo j«'sen zglasila p; i -nekem posestniku služkinja z imenom Marija
Ivolečrne. Vs-e se prenese in pre-1 WerjrM in je prosila gospf>darja trpi v zavesti, da pot čez CrolgaT.>' za službo. Ker je bila lepega in
vodi k v-tajrciiju . . .
Kaj je obljubljal Babuder?
pi'ij;\z,nega vedenjn. so jo sprejeli v službo vam je. A" svojem -po-■Jovanju je ibila vzorna in nad A' svoji bro'uri. »naslovljeni n.-I vse priljubl jena rpri Ostalem slu-
V	ne'kem lKtii čitam :
V	Wasliingtonu se vrši odločna b'j-ba med zastojmiki mokrih in suhih sil.
Najbrž so se tako vneto zapletli v debato, da -o prezrli -brzojjvvko. katero je t«* divi obj;ivilo ameri-- ko Časopisje.
Brzojavka pi-ihajTi iz Lr.ndoria ter se glasi:
Narodni odbor jet a" škili komisarjev izjavlja, dft so zadnja tri
U'.ra odpravili v Aingliji petindvajset jentnišaric. To se je Z4rnrlt-hi za-*traute<ra. ker ni 'bilo dovoli jetnikov tu kaznjencev. <Ki bi vzdrževanje jotmišnie izplačalo.
/^aka-.i s,, sidiači ne po.^lužjjo trga argumentai/ To vendar jasam dokazuje neizmerni hlagobit Anglije. odkar j«' začela efaspoKirati v^e svoje žganje v Združene drža ve.
S' Ameriki pa narašča število zločincev kot gohe po dežju. Toliko jih je. da ri<> morejo zanje ječ
sproti gradita.	*
*
Napočil je vedeli pomladni ča.s. Vse ga 'navdušeno pozdravlja. Najhofj pa zaljubljenci, katerim se ne bo več rtreba skriv^Ki |io v<i-žah.
*
I-'or vi je zgraidil v Italiji tovarno. katera producira vsa^k dan sto kar.
Italiji se je osnovala družba proti 'proklinjamju.
To sta dve brzojavki iz Italije.
In lined tema dvema brzojavkama je najbrž tesna zveza. *
Cerkveni učonj.-hkj. ki preiskujejo skrivnosti svetega Pisma, ^o dognali, da je vzel Noe na svojo barko tihili p-jccejšnjo množino vina.
To odkrit je je Vplivalo kot klo-fu<ta na razne tprot<^s4amtov.-ike pa-st or je.
Todn kmurlu so jo pogrunti«li.
Izjavili -o naanreč, da je bil Noe lober državljan, da se je poko-•*ii postaivam in da ni svoje zadoge vina prej jv.kiLsil, dokler ni bil oddaljen dvanajst milj od obali.
Ameriška siuša ima, dost.i sovražnikov.
Največji «o\Tažnik ameriške s*u-še je pa strahovita žeja Amerika nee v.
* '
Na svetu je vedno več plešastih ljudi. Posebno pa poročenih mo-skih. Kaj je vzrok pleše?
Dokler je moški še samec. -J populi polovico ilas v skrbeh in napetem pričakovanju, če ga, ho njegova izvol j«mika vzela.
Ko se poroči ž njo, si pa populi osta'o ipoEovieo las v premisli je-vanju, kako bi se ločil od nje.
rove podložnike. je prot". Babuder zanrotavlkil. rla do Italija vedno lojalno -spoštovala pravice v-a-
ža.bnišrvu. Vse j>a je silno presenetila novica, ki so jo izvedeli pred kratkim: nova služkinja je
Le m-^jšrtie i.n da bo dajala Ijtid- gospa B ni egg. soproga graš<"aka ^ke šole vsaki skupini v a j 4P , na Ilolandskem. Zakonca ^ta se otrok, ki govore jezik jugoslovan- radi prepira s -darši moža ločila ske manjšine. Naglsišal je. da -e i in graščakvmja bi morda leta in je otvorpo v Tolminu slov««usko leta ostala še shivrkijija. če ne bi
itvda oklenila d^igaeei f^oprojr je rz žalosli r>id odsotnostjo svoje žene pokzikusiJ izvršiti samomor, voljnišrvn otročki vi-tee s cloven- kar pa je njejrove stai-še napotilo, ^kim učnim jezikom. Obljubljal je j da ^ poiskali s:nprocro in jo pre-pošteno vojno odškodnino rn vse'peljali na Ilolandsko.
učiteljišče in pokazal je na Vipi-vo. da kjer je bil |>oIeti 1910 o-ot.vorjen s strani italjan-kega po-
Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo.
Vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
obrestujemo po 4 pricensi s prvim vsakega meseca,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : : New York, N. Y.
*
__:_________

_____
______
__ ... ......
ar^^Mfrt_____...

PrijihteJj (ime je na razpolago") mi poroča Lz CVillmwood, Oliio:
Xa^nanjani t.i. da sem eden izmed tistih, ki ira tihem pritrjujejo tvojim ATi-Kticam. Vse pritrdim, kar M pisal gbsle "dnevnika" patra Koverte. N"j«*gov li-« inrui namreč dvoje vrs-te naročnikov; v prvo vi--to spadajo tisti, ki plačajo več korf je li<4t \Te<len: v drugo vr-- Jo pa t »--ti. ki ^ploh nie ne plačajo od leta do leta.
Jaz spadam v drugo vrsto. List ni i ]v>ššljajo že tri Jeta in mi ga lahko pošiljko Še nadaijna tri. če v» jim izpKaea. Mem i se zdi, da j»m nv ne doJgujem. ik«n* nisem ničesar nr.ro<*H. V tej zavesti -em pojv>ln poštenjak.
X.iki starokrajnki list piše:
Kakor po vseli volhvah, tako je bilo tudi po 4trboveljskih. Vt>e "t ran k e -o zado\-«ol j ne z izidom volitev. v«n li^; pišejo o napredku
in"zmagi s vojn v.+ramk. . " *
Potemtakem je tiudi v Sloveniji ta-ko kot je v Ameriki in drugod po svetu.
Pri volitivaJh vsa amaga-jo, edmo le volilei so tepeni.
i vVi WrRSint
GLAS NAHODA. 19. APR. 192«.
Henry Mnif«: "
L A BOHEME
Slike ix življenja ciganov.
( Nadaljevanj«.)
Ob <~»»4iLih je tekla Mirni na kraj kj^r u;ij bi >e Rudolf srečal z A-inelijo. Zapazila je svojca ljubč-ka. ki ve je sprehajal in »e vedel kot človek, ki čaka; dvakrat je ;l;i mimo njega, ne da bi se <ra biLi	ogovoriti. Rudolf je bil lioeoj 7.flo He^rantaio napravljen :n močna razburjenja, ki so jra mučila ca#lnjih	<Lni. s»o bila vti-,iv*la njegov»»mu obrazu izraz nečesa velikega; to je Mirni čud no jjcnih). Slednjič se je odločila, da tra nagovori. Rudolf jo je brer
'«• sprejel ter jo povprašal za rdravje. nato pa je .|>oizvedeI, kaj je vzr*4c. da je prišla k njemu; v><- jf 'taril 7. neaiiui «rlav>in. j»r' «-.*ni»'r ni iiKvr«-! zatajiti neke ža-JfMt I.
—	Prinesla sem vam slabo novico; jpo^pod h-na Amelija ne more iT: / vami na ples. njen ljubimec jo zadržuje.
—	Potem »rrem nam.
Tu -e je naredila gospodična Miini. kot bi se bila izpodtakni-la t.>r ise je oprla na RudoJfovo ra»i» Prijel jo je za roko in %e ji ponudil. da jo opremi domov.
Ne, — je dejala Mimi. — stanujem z Ame.lijo: ker pa je ta s svojim ljubčkom, se ne l*om mojrln vrniti, d'4cler ne l>o odšel.
Poslušajte. — je rekel pesnik. — po ppoHpod ični Amelji tsem vam dal sfv»roerti predlog. Ali >|irejniete 1
—	Da, — je rekla Mini — roda v izrazih, ki jun ne morem verjeti kljub temu. kar se je do£«odilo. Ne, Rudolf, ni*em mo<?la verjeti kljub temu, kar mi morete očitati da me imate za tako brnz srea. da bi privolfia v jiodobno trfpovi.no.
Ni »te me razumeli, ali pa vam je froapodiČna slabo poročala. Kar nem rokel, vtn rekel. — je dejal Rudolf; — ura je deset, še tii ure iinale cats premušljati; m«»j kiju«'- 1k» v vratih do polnoči. l~thko no*"-, zbogom rJi pa na>vi-dcnje!
—	Zbogom torej. — je s tresočim se glasom rekla Mini i.
lu ločiLa sta se. . . Rudolf se je vrnil domov in >e vrgel oblečen na po .teljo. O polnoči je stopila Mirni v iobo.
Prišla sem. da vas prosim za po^toljubnost, — je reklu. Amelija ima pri e»ebi ljubimca, zato ni-s<-m mogla v a»obo.
Pogovarjala, sta se do treh zjutraj. Bil je to pojasnjevalen razgovor, pri katerem sta rabila lupa Taju mesto oflcijelncga vi. domači ti.
Ob štirih jima je ugasnila sve-ča Rudolf je hotel tprL»ga.ii novo.
—	Ne. — je rekla Mirni, — ni vre4lno, čas je. da za^ptva.
In čez pet minut je njena lepa. rjava fflava zopet ležala na kvo-jeni mestu na Mazini; in njen pla«.. f>ol.n nežnosti, je vabil Rudolfov« listnice na njen« niodroži-ie roe ice. Rudolf ni jtrižgal sveče.
.\j>lednjojra dne je vstal Rudolf prvi. Pokazal je M i m i vce za-vo»«v in ji z zelo nežnim glasom rekel;
—	To je vaše; lab k o odnesete sem mož beseda.
—	Oh. — je r»*kla Mirni, — vidite, -trudna nem in ne bom mo^to o. I nesli vseh teh zavojev na enkrat. Rajši ne vmem.
In iko se je napravila, je vzela vamo en ovratnik in par m&naert
—	Oktalo bom pomalem odnes la. — je smehljaje prijavila.
—	Ne, — je rekel Rudolf, — <*lnesi vse aH nič; toda tega naj bo konec.
%— Nasprotno, naj se zopet začne. posebno pa naj dolgo traja — je rekla Mimica in objela Rn dolfa.
J*o •zajtrku sta odšla z doma na kniote. Ko *ta šla skozi Luxembourg j« *recal Rudolf velikega pesnika, kateri ga je vedno z ljubeznivo dobroto sprejel. Iz dostojnosti se je Rudolf naredil, kot da «ra ne vidi. Toda pesnik ni -pitsUl. da 'bi se izmuznil; in ko je šel mimo njega. mu je .prijazno namignil in z lj'ubkm nn-sm^liom pozdravil njegovo prijateljico.
-	Kdo je ta irosjHxl? — je vprašala Minil.
Rudolf ji je imenoval ime, pri katerem je zardela od veselja in ponosa.
Oh. _ j,- rektd Rudolf. — to sr»*«*anj«' s pesnikom, ki je .tajco b>jx> opevaj ljabey.en. je dobro znamejije in l>o priuieslo srečo najini stvari.
Ljubit« te. — je rekla Mimi :n »tisuila roko prijatelju, čeprav sta ibiJa sredi mno/w*e.
—	O joj! _ je mislil Rudolf. — kaj je boljše.- pustiti se vedno varati, ker smo verjeli, ali niledar verjeti iz strahu, da bi bili vedn varani?
XV.
Doneč gratus. . .
Pripovedovali smo že, kako je slikar Marcel spoanal gospodično Musette Xeke<ra jutra ju je združilo ministrstvo kapric, in mislila sta, kor se*to večkrat dogaja, da
— Res jc, — de Rudolf, — 011 m jaz sva Otelova učenca.
Cez nekaj časa se je Rudolfo-vmu m Ma;reo-lofv«m.u pfosclpdinj-st.vu pridružilo Jsehannardovo; irla^be-nik se je s Fcimijo priselil v hišo.
Od tega duie so spali vsi drugi sosedje na vuikamu iij. ol> roku so Vsi složno o<lpovedali stanovanje.
Zai-es je manilo malo dni. da ne bi izbruhnila nevihta ^M-i enem -izmed omenjen Lli pwiirov. Včasih >-ta se Mimi in Rudolf, če nista ime-ia več moči. da bi govorila z jezikom. pogovarjala s stvarmi, k* s o jima prišle pod roko. Največkrat pa je .Sellaunand s palico napravil kako opombo . mela-uholič nI Kemiji. Marcel in MiKsefte pa sla >•<• ra/provarja.la -pri zaprtih vratih: bila sta vsaj toliko previdna, da sta zaprla vrata in okna.
t'e je pa slučajno vladal pri ^ijih niir, dnrgi najemniki ni>o bili manj žrtve te začasne slo^je. InKliskretTic stene so ]>ropuši"ale k njim vse -krlvivosti cijraBiskib družin in jih uvajale kljub njihovi volj v vse njihove skrivnosti. —I Tako je marsikateri Kosed imel rajši casus belli kot ratifikacije mirovnih po«rodb.
Ce hočemo govoriti resnico, mo-rrmio reči. da je bilo življenje, ki sr. ga živeli še sit mesecev, čudno. Najlepše brato\srtivo je brez vsakega šopirjen.ia vladalo v tem krožku, kjer je bilo v>e vseh in k j(»r so si delili med seboj srečo ali nesrečo, ikot je že prišlo.
V mesecu so bili gotovi praTniie-ni dnevi, ko bi ne bili stopili na cesto brez rokavic, dnevi veselja, ko so jedla ves cLui, Bili so drugi dnevi, ko bi bili skoraj šli na dvorišče brez čevljev, posebni dnevi.
se poročita, me da bi jima veleva lo srce. Ko pa sta bila nekega ve.' ko niš-o skupno za,jtrkovali ne obe
•era po hudem »prepiru oklenilr la se lakoti zaipuvtita, da se jima i-f^ie. ki sta si jih za slovo stis-
dovali ali se jim je s .pomočjo e-konomičnih komiblnacij posrečilo, da so pripravil enega izmed onih
nila. nočejo ločiti. Skoraj brez obedov, pri katerih so krožniki z njune vedi 10*4 .se je razvila ij nju ' 'laniizjem počivali, Ikot jc rekla ne trme ljubezen. Na^pol smehlja-, gospodična 3rimi.
je sta si oba to priznala.
— To je ipa zelo resna -stvar, — je rekel Marcel. — Katko, vraga, sva to napravila ?
Čudno je biilo. da se v tej družbi, kjer so bile -tori mlade in lepe ženske, sii pojavila nikaika sled nesloge med moškimi; poklekali
STRAŠNI TRENUTKI
Angleški kolonijalni časstnik kapitan Pejiibort.rtn. ki jo dVje ča--a bival v 7.apadni Indiji, opisuje v neki ansrle.'lki lov-iki reviji s-vnj strahovit doživljaj.
LANDRUJEV NASLEDNIK
X.'davno >«iio poročali o zagonetnem in tajins;t venem z ločino 11. ki jc bil v februarju prijet v Parizu. e-igar ideoiditete psi kriminal, oblasti na nobe«n način niso nioplo
Justifikacija v Celju.
Nekega dne je večja lovska j dognati, ker se je mož sikrival pod1 drti7ba taborilai v <lžun^li. Pruž- 47 imeni. Ziiial je svojo vlogo tn-
čn na lirva^-skeni. je bil trptovee in gostilničar v svoja rojstni vasi. Koncem leta 1924 je zašel v denarne težkoče. Da si pridobi de-ba si je za zajtrk udirala prbstor ko imcmt.no i-rari. da nj iiiti'nar< jo (tkf>u novega leta 1925
polog nekega grmičevja. Pember-J enkrat zmotil, ko je preiskoval-1	mesarja Josipa
ton je bil grmičevju najbližje m	soetnuku prslal generacije Kraljiča v Dobovi ki jo no.il pri
vseh 47 oseb. Zločinec razpolaga r:,sebi veflno veliko vsotp neverjetnim spominom. Krimi-	prilil<(, za
naJne obla.sti so fpri zaslišanju po-«je na-.rt;l ^ ^ jo v ta
r'elje, 20. marca, jrazpra.-ykal prsi in velo — vse to -Josip Ilotko, rojen 20. julija I pa redito <la.n j>ozneje. kadar je >695 v Mariji Cioriei pri Zapreki- slišal, da blazneži t;Uco delajo. —
Poslan je bil v ljubljansko opn-zovalnico za duševno bolne, ki ga je »pred nekao tedni posiala zopet v Olje, ker so prišli psihiat-
re baš hotel sesti, ko se jo z velikanskim skotkom pognal nanj o-gromen tiger in ga zrušil na tla.
Vsled - .Ine^ra padca, se je častnik. »abUe vse trike, rnso pa mogle .večkrat peljal v Zagreb, toda vse-
cnesvcstil. Ko se je vsled ]>eko r-)h bolečin /.opet vzdramil iz nezavesti. je opazil svoj strahotni položaj. Ogromni tiger ga je v svojem žreln nesel .po džungli, najbrže v s\-->j brlog. Kaijiitan je bil težko ranjen in je trpel silno bolečine. V duhu si je pre (ločil strašno -usodo, ki ga čaka, rokn je imel pnwo in Lziza pasa je oprezno potegnil sa,mo k res. Skrbno je jHiinoril proti tigrovemu srcu in sprožil. Vslefl neprir-aikovavne-tigrovega pok ret a ]>a je krogla izgrošila svoj cilj. Tiger je besno zatulil, toda nemoteno je nc-^cl -vojo žrtev dalje. Ka/petan je še enkrat pomeril in Ustrelil. Zver ie strahovito zarjo vela in se v velikanskem skoku pognala, naprej spusteč svojo žitev iz žrela. — Častnik se je zop<d onesvestil. Ko se je zopet zavedejt je bil v krogu svojih Molkih 'tovarišev, ki so sledili tigru ter našli zver mrtvo, poleg nje pa častnika v nezavesti. .Strel je tigra pogodil točno v srce in ga usmrtil na licu mesta. Kapetan je v bolnici kmalu okreval.
J*
s voli a men
FRIZER — POSREDOVALEC
— Oh. — je povzela Musette. so ,,osto F1^ najneanatinejšinii
ne rodna nisva bila dovolj previdna.
—	Kaj pa je? _ je rekel Rudolf stopivši v sobo; bil je namreč že nekaj časa Marcelov .sosed.
—	Je to, — je odgovoril ta in pokazal na Musette. — da sva z gospodično nekaj odkrila. Zaljubljena sva. to naina je najbrže prišlo v spanju.
O. o. v spanju, ne verjamem, — .)*' dejal Rudolf. — Kaj pa do-aznje. da ve ljubita? Mogoče pretiravata pnijazrKVst.
—	Za vrx*ga. — jo rekel Marvel. ne moreva se trpeti.
muhami svojih l.jaibie, toda mo-beden izmed njih ne bi niti za trpinotek omahoval med žensko in prijateljem.
Ljubezan >se rodi-saima od sobe ; je improvizacija. Na<iprotno pa se TW'ijateKistvo takorekoč gradi. To je čuvstvo, ki prei-idno koraka; to je samoljubje duha, medtem ko je ljubezen samoljubje srca,
Nest left so se cigani »poznali. — Ta dolga doba. «ki so jo preživeli vsak dam v intimnosti, je, me da bi bila spremenila individualnost ki je bila pri vsakem globoko <za-čitajia. ustvarila mc^d lijioni so-
—In ne moreva se več ločiti, j klasje misli, jieko skupnost, ki bi
OOLEJTE ai TO KRA«NO
KXKO SLIKO
Dr&knt dnevno: IN — » 30
RMBA8SY THEATRE
- je pristavila Muse-tte
—	I'oteni. draga otwka. je A*a-jina stvar jasna. Hotela sta .prav >pr«'tuo igrati in sta oba igro izgubila. To je kot moja agodba z v"»»podično Mimi. Že skoraj dve leti se noč in dan prepirava. S t era sistemom se ovefcovečuje zakon. Vajino življenje bo podobno mojemu. In če prideta Sclvan-nard in Fomija stanovat v našo hišo. kot sta mam zagrozila, si bomo napravili v svojem terceh« prav prijetno bivališče.
V tem trenofrku je vstopil Col-bne. Povedali ro mu. kaj sc je nr!.petilo gospodični Muserti in Marcela.
—	No. filozof, — je rekel ta. — kaf misliš ti o tem t
Toll i ne je popraskal dlako na klobuku, ki mu je služil ea streho in zamrmral:
—	Sem že napreg vedel. Ljubezen je hazardna igra. <^dor ea smolo prime, se ownoli. Človekn ni dobro samemu biti
Ko je prišel Rudolf zvečer do-mnv- J«4 rekel gosrpodični Mimi:
—	Nekaj novega jc. Musette je za telebana v Marreela iti ga noče več z&pastki.
—	T'bogo delde! — je odgovorila Mimi. — Tako rada je?
—	Mareel rpa je zaUjubljm v Musette. Obožuje jo «? Šestintridesetimi TcairarfT, frat ibi rekel intrigant fWuie.
—	T'Tjogi dečko! — je rekla go-«podična' ^fniai. — ko je t&Vo
je ne bili našli drugod.
Vendar pa je ,po šestili mesecih skupnega življenja naenkrat planila mednje epidemija ločitve.
Šcbaunard je začel. Nekega dme je zapazil, da ima Kemija eno ko leno lepše oblikovano kot drugo. In ker je bil glede plastike strog purist, je .spodil Feunijo in ji dal za spornim palico, s katero ji jo delal tako gosto opombe. Potem je šel zopet stanovat k nekemu sorodniku, ki imu je dal stanovanje za-<tonj.
štirnajst dni zatem je Mimi zapustila Rudolfa in sedla v kočijo mladega grofa Pavla, nekdanjega učenca Oarolusa BarbemUchea ki ji je bil obljubil sijajne obleke.
Za Mimi jo je oddcurila Muset te in se vrnila z velikim lirurpom v aristokracijo galantne družbe, ki jo je bila zapustila, da je šla z M arc e lom.
hofifi so se brez prepira, brez hrupa, brez preudarka. To vez, ki se je rodila iz muhavosti in raz-fila v ljubezen, je prelomila druga muharvotst.
(Dalje prihodnjič, t
Kdo kaj ve kje je W. M. STAI-NEOAR, lei ima posestvo Kellogg, Ida. in leta 1919 je živel v Los Angeles, Cal. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njem, ali naj ne pa sam javi. — Matt Kaiser, P. O., Box 667, Kellogg, Ida.	(6x 13-19)
Ttalijamska policija je aretirala nekega bubifrizerja, ki je veljal med domačini, <kakor med tujci za pravega frizerskega umetnika v Benetkah. Še .pred kratkim je vodil čisto 'brezpomembno trgovino v predmestju in se naito preselil v razkošne .prostore eenitmma, kjer je zaslovel kot prvi mojster modernih frizur. K temu frizerju so vade zahajale hčerko bogatih meščanov, pa tudi inozemci, ker je mojster vzdrževal dva oddelka, enega za moške, drugega za dame.
V zadnjem ča»su pa so se v javnosti (pojavile govorice, da v salonu ni vse v redu in da se dogajajo v separatnih damskih oddelkih kaj čudne stvari. V te oddelke ,so ba/je zahajale mlade (tevoj-'ke, o katerih se je t.rdilo. da so prihajale v ;*epariirame .sobe kos nedolžne deklico. <za*pn5čale pa j ill kot nekoliko manj popolna bitja. Policija je posegla vmes in dognala, da je frizer res posredoval znanstva med mladimi dekle ti in veselimi $fOMpodi, in da mu je bila obrt samo >za firmo. Dali so ga pod iključ in ž njim -vred tudi dva pomoanika in eno pomočnico, ki so mu poanagali pri njegovem eedm-m j>r-llu.
Švicarska delegacija v Jugoslaviji.
Te dni je prispela v Zagreb švi-caa-ska delegacija, sestoječa iz desetero profesorjev in industrija! e<-v. Na kolodvoru so d osle po zdraWli švicarski konzul, zastopnik mestne občine in zastopnik hrvatske industrije.
Delegacija ostane par dni Zaigrehm, da si ogleda tamkaj-šnja industrijska >pod>jetja. potem pa 'bo piqpotovola Bosno, Dalmacijo in C'Itm) goro ter proučevala tann 'k<ijšnjo gospodarske i-azraerp.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
i.ij.nstvenemm neznancu, ki je o- ,brez	HotkoV vedel
Munlj.ni raian 1J1 umorov ter dnu- ~f,a vozi Kraljič ob petkih teleti'io gib zločrnov, «zv.rti le eno priznan-'. Za^lvh Odpeljal se je torej v je ter ga spra^ti v past.	'potek 27. februarja 1925 zopet v
Navzlic svoj nienavadn, prebri-	za Krn.]jičein. sel>oi pa j-
sanost, pa je bil zločince naposled v/e4 raizk>žllo lovsko pukko Krl.
vendarle razkrinkan. Izdala ga je'ni Kraljiča v Za«n-ehiu -a je noe«ova fotografija.'katero s<> m- yye+ev	Y 1>0l}>0ivi kj;r ^
nesli vsi listi. Policija se je {>0-'
-iužila najauodernejše-ga sre<lstva in za.sledovan'je : sliko zl |>rodvajali v kinematografih. —
ie res natšel a- Megovičevi gostilni v družbi treh kmetov. Ilotko za za.sledovan'je: slLl<o zločinca, so':.	». .,.,„1,- ... _
J. ;	je s<y!ei k stranski mizi tn posnei
, iz pogovora, da namerava Kraljič
1'speh ni izostal. Zločinca so !^po- -	7„ , 011
1 ,	1 .se istj \(M'cr v sosedno vas Šele k
znali njegovi rojaki iz rojstnega 'svo j j žen-
me*ta Nantes. Policija je tako iz-j Ilatko ^ ^^ iz ?oatilne vedela, da je mož bivši dijak: VVi-r^^ Kra]>k,a se Ruel. Putstolovec, ki je mož v ie;tni^ki
ualjepših letih, ima za seboj 1se'je'res prLpelial Kraljič na svo-tro m bujno »karijero. Leta 191G jem kolesU Ko je prispel tlo IIot.
je Ruel skiy.il kot poročnik v ka je u ^^	^^ ^
di spijonažc fskočil s kolesa in zbežal. Ilot-ko pa je bil obsojen ma smrt. Pobegnil je iz vojaškega za.pora i nemo
m
v zasedi ob že-progi . pri Šelah. Kmalu
leto pozneje se je "kot preprost vojak pod krivim imenom prijavil za drug polk. Menda so mu tudi
je tekel za njim, med potom še enkrat nabasal pušiko in drugI«* ustrelil v Kraljiča, ki se je nato j-smrtmo zadet zgrudil na tla. Ilotko je skočil k njemu, mu odvze tu tla. postala, kmalu prevroča in k-w,,.,.-	• • ,
1	1	.iistmneo z tlenarjem 111 srebrno u-
lepega dne je ^ez^rtiraJ. Obsojen r0 ^^ nafto miplo nfl
te.bU dnugiK, na smrt, a se je zo- L0 in ga položil na .tračnice, 'kjer
pet rešil* begom.	|JO bilo potem ra^mesarieno od
Iret.jic je bil obsojen na smrt vlaika
v ^larseilki. Ruel je baje v itar-l n . „-T]	, 1 j „ 1 Doma .70 Tlotko prt-zmal svoii
seillu umoril bogato vdovo Ba-	.' ^	J
,r j . ,	.	zem. da jc Kraljica ustrelil 111 o-
irique. .Med »preiskavo mu je uspelo pobegniti, bil pa je n:i contu-
maciam dbsojen ma smrt. Njegova zločinska ka/rijera je bila polna grdih zločinov. Očitajo mu.
ropal. Oba tsta nato preštela oropani denar: bilo ga je 11.130 dinarjev. KlraJjičevo sa-ebmo uro j in druge predmete, ki bi ga mogli
^	izdati, je skrbno sikni. Dmigi dan
da je umoril tudi gospo Brotisc,1 • , , ^ v. . „
se je odpeljal v Brežice 111 v Za-
las^niico nckciga hotela v mestu Ge.fcte, in jo oropad. O tem, da jc hotel dve mladi deklici odvesti v harem v Mandko. je bil ože poročamo. Pri izločincu so našli mali notes, v ikatereni je imel vkmjiže-na imena, različnih deklet., imel pa je pri sebi tnidi fotografije raznih lepotic. To odkritje živahno spominja na dnevnik glasovitega morilca Landrmja, »ki jc tudi vodil rtočno evidenco svojih živ tev. I'soda Ruela je prejkone zapečatena. odprto .je sami o vprašanje, ali pride pred vojaško ali civilno sodnijo. Med preiskavo je Ruel hotel .simulirati blaznost, vendar mu to ni ])omagalo, ker so zdravnika izjavili, da je mož popoltnoma zdrav in normahvu.
B?"vši kancelar Fehrenbach umrl.
Iz Freiijunga, poro ajo, da je umrl tam bivši (nemški kancelar Fehrenbach, iki se je odlikoval kot .pYefclsexlnak ipai$/am^kital — On je načeloval kot državni kancelar šesti nemški vladi po prevratu. ko se še ni vedelo, kaj bo! z reparacijami in neonsko mai'ko ju ko mi še nihče sdutdl, da jo čaka katastrofa. Takrat se je zdelo, da je repubika resaio ogrožena. Izhod pz krize je našel poslanec centra Fehrenlbach. ki je predla-« gal prezidentu. naj poizkusi z mamjšinsko meščansko vlado. — Predset^nik je ta predlog sprejel in Fehreml>achu se je posrečilo sestaviti vlado. — Po poklieii je bil Fehrenbach odvetnik. Od leta 1913 jc bil člam državnega zbora, kateremu je neka j časa tudi predsedoval.
gretb ter z oropa,ni 111 denarjem plačal nekaj dolgov. Ker je postalo Ilotkovo obnašanje v Megovičevi gostilni in plačevanje dolgov sumljivo, je bil Hofko a retiran. Svoje dejamje je sprva trdovratno tajil, dne 2. marca 192.") pa ga je pri okrajnem sodišču v Brežicah v >polncm obsegrt priznal.
Na .porotni razpravi, ki se jc vršila 4. junija 1925 v Celju, je bil Hotlco obsojen na smrt na ve-salih.
Kmalu po obsodbi je pričel Ilotko v celjskem zaporu simulirat-blaenost. Pred dobrimi 7 mesecf je spregovoril zadnjikrat. Vprašal je namreč paznika: — Ka'ko mt-•^lite. ali boan pomiloesČMi? — X koč je v celici namazal lastno blato na ikruh. pozneje si je do krvi
ri do prepričanja, da Ilotko ni blazen.
Te dni je minisJter pravde potom stola sedmorice v Zagrebu vrnil okrožnemu sodišču v Pel.pi llot'koive kazenske spise z nalogom. naj se >mrtna kazen izvrši.
V	lUHleljo dne 28. marca točno opoldne, je sodni dvor pod predsedstvom višjega sod. svetnika dr. Bračiča »objavil Ijotku v njegovi eeliei. da bo na njem izvršila smrtna kazen. Ilotiko. ki je bil žo preoblečen v civilno obleko. je bil popolnoma iniivm. Ko ga je predsednik vprašal, ali je razumel in mu povedal, da l>o v }>ondelje»k ob jmlsedmrh zjutraj obešen, pa je krčevito pogoltnil
Klic. Spregovoril 111 niti besedice. Nato so odvedli Ho.jka vjm-eibno pritlično celieo.
Krvnik ^Faii-sjier s svojim pomočnikom je prispel v Celje v no-či od sobote ma mnleljo ob pol 2 zjutraj. V nedeljo je postavil 11.1 dvorišču jetnišnice celjskega o-krožnega sodišča vešala.
Ilotko je vso liedeltjo in vso noč simuliral blaznost oziroma j * kazal popolmo oto]>elost. Zvečer so mu prinesli večerjo, pojedel je j pečenko. 4 žeanjlje, torto, /jvipii en opokalico in pol litra vina s sifonom. Cigarete je odklonil. — Ponoči je popil še pol litra vina Ln pojedel svinjsko meso s kruhom. Ves čas od trenotka, ko so mu javili. da bo obešen, je ležal v postelji, skrit poti odejo. Kadar so mili prinesli jed in pijačo, je blažil oskočil s postelje, hla.stno pojedel in popil in se nato zopet zavil pod odejo. Proti večeru je po-setil Ifotka kaplan Caputa ter mu prigovarjal, naj se spove in spravi z Bogom. Zaman je bila vsaka njegova beseda. ITotko ni s ka.planom spregovoril niti besedice.
V	pondeljek ob G.30 zjutraj se je na dvorišču jetnišnice okrožnega sodišča zbralo okoli 150 ljudi. da prisostvujejo justifikaciji. Ob 6.3S s<* je "pojavil na dvorišču sodni dvor. Ilotko je mimo stopal v spremstvu paznikov in orožnikov na morišče. stopil je na podnožnik ter še enkrat vrgel pogled na zbrano množico. Krvnik je nato vrgel zanko okoli vratu ter 11111 jo zadrgnil. Procedura jc trajala 8 in pol minute, nakar je zdravnik dr. Černej ugotovil smrt.
Ob 7.10 sta krvaiika snela obešen ^ in ga položila v knsto. ki so jo odpeljali na pokopališče.
SLOVENSKO -AMERIKANSH KOLEDAR
za leto 1926
Cen« 50c i poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., Hew York, H. Y.
POZOR!
Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo n-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-eenje in prenos denarja traja približno en mesec.
Kakor v vseli ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., XEW YORK, Ar. Y.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
sparnikom "PARIS" 22. maja 1926. •
Potnike bo spremljal na$ uradnik prav do Ljubljane. pBZll bo ca prtljage in gledal posebno na to, da bodo vbI potniki udobno ln brea-skrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za n&Se potnike, najbolj8d kabine ▼ sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami.
Toznl Ust stane do fcjubljane $116.77 z vojnim davkom ln Selesni-co vred. za tja in nazaj pa ramo $206.00 lu $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni x vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta per* nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na i
FRANK SAKSER ST^TE BANK
82 Cortlandt Street	New Ywfc, N. Y.

i*
i
\
GLAS NARODA.. 19. APR 192G.
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "QUa Naroda" priredil O. P.
1.L
—	( *|J -M*
n	j«
—	To je tk
i*k4» llfIH/IM
(Nadaljeval nje.)
•al	poltmi ii i>o<li ii-iniljtui Bog, — j«* odvrnil
i, da j«* -lopii«, Sigrid korak na;uij ter prebtcdela. ■ mo piHnja, - je bolela. reči. a l»e>ede je t>4>ravila v/. . . »Uu>. tla je knez ni razumel.
J.ik«»j pa j.- obžaloval -v« ..> <wsti<x>t. ki -e ni iprdegrala «jego-v it: -i-. / :."st jih	y i«-1 j. \*»\>-tl ti <_r., j,, obrnil proti Sigrid.
Opr - .	je reke! eii«»*,tavuo. tno<rr>£e razumeš, da »»mis
razburjen.
J)a. tla. v ded re^ra L«<-- -iti za vzet i tvoje mesta. Kakorhitro I / !ia\ i k, i• b< m |M>klicala. — je re«kla Sigrid vneto
Materi pa je |>or.i-ii zauajal / tjla vo. Svarilo profesorja je bilo -;••< r |»rt1 v. >1 u.» iziteeuo. a kjiez ni mogel pozabiti So^a »varila in tu-
•	• " ».'i ii;\iti .svoje antipatije napram Sigrid. hi če Iti nnahjval ' " ^p* j« I |• »v-' Ui nar. ao ponudibo S'ugrid ter ji prepustil za ne-k;ij f.iN,i valovil nad hi-. l»i bilo o onnaiiovanje le kratko, kajti Iriv je -itiua odlo*'ila v stvari.
N«-. S.grid. ne Sigi:.«. — j-' vzkliknila v -panju, skrajno nc-m rna — Ne piwti Sigrid k uieJli!
.vi a i*ee i j« p<xgladil -	roko čelo lrls ter jo na m est u po-
mit 1. Ker -e ji i nič primaknilo za nj«n. je obrnil ter trdno po-yletl,.! Sigrid. ki je -lala lajn nepremično.
Zaikaj s« te boji hi-.' je vprašal nezanpno.
Srjri«! pa se je ze pomirila.
< Jo vel I \ \i -ici, — i<- leflcla, n«LVHley.no vznetnii .j-Min.
Knez pa j«- zsiiajal z g!a«vo
T< iitp a' na t i; n čela -e mi zdi norouaina. — je rekel mir-
Mi-iiiu. .a bi b !<• boljše, ee jmsrtiš lnrne rti Iris sam«. -J. i j« 'd* a. ne <lii bi i/,pregovorila katko Ix'setlo . . .
!'<.! ure pozneje -e je vrnil pmfssor, a sa.ni. Zdravmlk je bil 7.a-d'./.;.ti .1 n-.ie o; -rat-he ter ni mo gel priti pred večerom. Le na kratko je mogel povoriiii - profesor,jem. ki m-.i je obrai/lo/il celi slučaj. v kolikoj niu je liil zr.an
P< pol n i mi /m kneginjo je bilo vse. kar je miO£ci prrporoeiti. i.« ieij. obkladbe na glavo. če bi teonperatura poskočila in če bi se J" ' z..vedla moe.no jnlio n šampanjca. — predvsem |ia mir. ki je najbolj \;i/.en v ladcib -lučajilj.
■s :<jh. je rekel knez. — ki je pozorno (poslušal. — je z<!ia- .iik mnenja, da je dobi! v sled sprejetega zlega fwooeila. dub moj, /ene Min« k. ki je dovedel <ln tega rezultata?
Prolc-or se je odkašijal,
1/ •:..Ijave je težko otl N.:-!: i kaj takega. — je menil. — Zdi pa mi. d., tleli 'Zdravnik moje nazore glede bolezni kneginje . . .
—	In ti -o i
V nu «1 it*imi sem lajik, ter -<• lahko motim. — je odvrnil pro-
•	" ~ -1 ■»- P« čakajmo obiska zdravnika. kajti j;i«z bi se nerad /■-.i,'ii do takrat. Ker bi -e vse obrnilo proti meni, če bi ne iinei ■ • nu -:v;ir liočt m pripomnili i: — Vaša gmypa soproga, j ii zua.-.tj. ki -e j .. I duševnim bremenom talko --.-etle, da se odloči za
dejanje, hi potem una -vojo ljubezen < 1 r> va^s. o kateri -bi nlk-dar n« dvt;mda. Naj j. kar hoče. kar učinkuje tukaj tako usodopol-n" 1 • t«', diii^i prijatelj, tla ji uie >me ostati niti najmanjši tlvr.ju. kn -e bt» p'e Uaihfla. hi menim celo na nevarnost, da s t« ju diiievno |>otre . . .
Note l>i. tla jHivisj,' brez f kttliščin. kaj mislite, — ura jt Uinil knez.
Ne ]">z.i*»ite. da nieesear ne vem. da ne pozrnam vzrotka i-n <la mm tuiMjvJ epaZOvati le učinkovanje. - je odvrnil profesor. — <Jo-vonm torej le k"t -lejiee o barvah. Vi poznate vzrok in dokler ne pri-le /ti r a . n ik. jt va.-a -'var pai alrzirati učinek. .Jaz ne morem vzeji :.a>. btvmena I«. !<•► težke tbtožhe kot jt. je stvor da moja teorija brez potinJiiji diimeslovea.
(Hvtrzbt ; —. je vprašal knez začudeno.
\'< pioti onenm aaigtdjčku lam. — je odvrnil tprofefior z lali-uiiiii n-mev.m. .»■i-m.iet, j niti jiostelji, kjer je jKK-ivala lrls. Nato je prikimal knezu ter odšel ven po prstih.
Tek. 1,1 god nje I>0|.I,Klanske ure je odprla Iris oči ter zrla krog sebe po\j.t.m r«tziMtUK>.
M are.d. j.- vzkliknila, ko je .z&paizila svojega moža ]K>lcg
Maiet I ' 'I i ' Torej ni bil -.mi ' Ti s.i prišel ter me iztrgal smrti iz rok !
Hvala Rogj. da ni bil -en. — je odvrnil l&ulbezaijivo. — Pnšel S4»ni |>»a\očasno, IrK • Moja uboga, mala Iris, kaj si morala trpeti, tla je moglo priti pri tebi do kaj takega?
I ris m' je sitmda.
—	Bila je k rižev a jv.t. kateri -em šla. — je rekla tiho.
Marcel .»i je nežno pogtadil svetle lase.
—	M >ja uh ižica, — a lahnega očitka ti ne morem prihraniti. <M-itka. <la -si nnvgla dvomiti o meni.
—	Dvomit* o tebi.' _ Nikdar, -nikdar! — je vzkliknila lris ter fce naj>ol vara\"Biala.
Sevala, srt'ek. To je d\-om o moji ljubezni do tebe. o ljube/ni. Ki ne i- L^ia nobenega tlv.tma. — je odvrnil s prepričevalno ,'rij.uf)-.jo. ki mu je bila lastna. — Surova, breizofrkzirna ro"ka je ho-leia v oi.tHtiku mvete. _ osme nad menoj. — zadeti tebe ter je* raz; -'a! a uoprejw ka/rero je -tki:Ja ljtibeizen k mg tvojega izvora. Kdo in - drznil dvt-nii'i o tem. da te je uionjlo to nenadno *pozna-: nje fibiSoko zatle.fi v -rec. da te je moralo pretresi v dnodmsno? Morala pa -i me lMdj-ve |»oynati kot da si mogla vrjeti. da bi te to v nifjiii « eh p-ini/alo. zjinuijšalo mojo ijubazeai do te,be.,
—	Tega niMini mislila niti za trenutek. — se je p-lasil hitri, mir-fli in varnf in {govor.
In- Slarcel je VKel njeni obe ?v>ki ter ji xrl trdno v lile-, nje i. i Vrjela -i v mene in vendar. — vendar si mogla wet, najino dete, imlotinao dete. v svoje aeiložjie roke ter "rti ž njim n -nirt. da prirameni hre/jmejno »K>le-,t ter obremeniš s-vojo diwo * sirašno "krivdo?
O-.}reje je irovoril kot je nameraval in moral se je obrniti proč, da se ranii nje jxMiiiri. Kt> se je zopet obrnil proti njej, je videl, da - je n j* ti i»-jr'etl kom-entnral na znotraj, da no pootale poteze nalete. kot da prisliifflcuae daljnim. — daljnim glasovom.
—	Iri*»! — j,, vakliknil pre^rawen ter ji iixuloiil roko na giavo. Vsa nape+ost je iaginiJa ix njenega <iferaza.
—	Ixwi bu «noraš odpustiti, — ifotela.
CkJpn- eno je. je bilo odpuščeno, ko s<-m držal tete ln Erika-v svn.jdi rokah. — je rekel res<ro.
Zrla je imnj s .svojimi lepimi, ja^iimi očmi.
—	TelHBio ni me raid, sedaj it*i še mojo duSo. _ je pro-— V meaii je ^aK ki me sili .smatrati življenje neznosnim. <k1-
Prekinila je.
—	Nag počiva v miru. — je rekel knez resno.
—	<.'e -i pri metli, je vse dobro in od mene t*' umaknejo nii.««li. — mi4i na samomor. — Marcel. Marcel, ne zapusti me! Moj lastni glas mi jwavi. dii me ne l>oš jw>gnal ie svojega srea. a jxdeg tega šepeta nekaj \ meni ter me -ili oprostiti te s svojo smrtjo.
Knerz ni popolnoma rrfzuauel. kaj je menila s it^. nasprotje v njenih bi*^edah se mu je zxbdo lK>lestno stanje, povzročemo 'hI velikega tliLsevnega pretrcseaija.
—	-Ia,z te ne zaq>usrf*ni. — je rekel dobrohotno. — Skirpno se va borila proti tenKu diMiiomi. Ali se ni še umaknil. Iri- ?
—	S,, ne. — je za šepetal«:. — Tvoja voJbja je močne jša kot tin. v t vo j i naivzočno-ti leži ter čaka. da me piu-tiš siaano. tla -e zopet ]Mda-l-i iinene.
- .Mi dvomiš o lneiiii— je vprašaj ljnJiescnjivo.
—	Ni'. — i*iii je zagotovila. — Ne. Celo težko mi je. če vidim tvojo ljubezen, očitati -i. da -eni -ramoiaii madež na tvojem rotlov-niku.
—	O. Iri-. to bi biilo Oizskosrčno. nekiiščansko stališče.
S hvaleaaiim pogjedoni -e je ožila va.nj.
—	Odkod i>si veš to.' — je vprašal nato. — Ali si našel pismo. aH pa ti je rpovtvkda Sigrid . . .
ANGLEŠKA TRMA
se J<
pre-
s4e
itar vem, da »eni hčerk« , , 4
(Dalje prihonlnjič.)
LOltESZl DE BRADI:
Santina.
V tem starem mestecu, kamor se že dolgo leta nisem povrnil, .-em srečal dona G razi a. prijatelja iz deških let. Ker sva se v polnem solneii kar dušila na trgu. obda-nom s hišami, ki so se pražile kot na žerjavici, me je hotel odvesti k sebi t lomov. Sledil sem mu po ozki, začrneli. s kamenčki tlkova-vani, zaudarjajoči ulici. Tam žive ljudje. Njih bivališča -o tako razpadi j i va ! Pročelja se skoro dotikajo. Ztli se, tla se bodo zdaj zrušila. Sam l>og ve. kako so jih zidali- Okna so okrašena z nageljni in krvomočnicami. Včasih se nagne raz nje lepa. temnorjava glava. Otročaji kakucajo pred nosom mimoidočih. Olasovi žensk so visoki in pojo: 4tO zia !. . .<) zia! Drug prijatelj iz deških let na pragu neke krčme pre*pava svojo pijanost. .."
Opazil sem nekega dekleta. Kako jt' lepa! sem dejal. Temne la--e je nosila kot Madona. Njene tiči st> bile črne pod črnimi trepalnic*":. V motnem obrazu so .sijala temnordeča usta. Pod pisanim jopičem so se bočile opojne grudi. In celo njeno telo je izražalo Hrepenenje.
—	To je Santina. mi je rekel tlon (j razio.
I "stavila se je pred nekim zelo bledim mladim možem, ki se je upiral na debelo grčavko Slišal sem. da mu je dejala mimogrede: "Nič na svetu me ne bo odtrgalo ml tebe." Potem je odšla. Nisem se mogel zadržati, da se ne bi ozrl na njo. Oholo je nosila glavo in nalahno se je pozibavala. Mladi mož jo je nepremično gledal s plamenečimi očmi.
V.spela sva se po lesenih stopnicah. ki .so lireščale pod najinimi koraki. Nato so me v neki sobi. kjer je bilo pohištvo že napol podrto. posadili v vegast. skoro preluknjan naslanjač. Mati mojega prijatelja je bila v črno opravljena. Njen obraz je bil samo še kot s črno svilo okvirjen pregament. Ponudila mi je kolačke in in mir-tov liker. A kolački .so bi i žajtavi in liker grenek. Toda to staro, majavo okrožje me je očarovalo. Če smo molčali, smo čuli, kako črvi glodajo pohištva in bruna. Vdihavali sem vonj, ki jie vanj vssak rod pustil svojega. Koliko črvivih portretov! Pod stekleno oblo na mizici ob kaminu je stala pi ram i dasta ura... Vendar .sem mislil na Santino- Ali ni bila sijajna roža sredi struge posušenega hudournika? Don Grazijo je .slekel suknjič. Odprl je okno na ozko ulico, odkoder je prihajal duh po odpadkih...
—	Govori mi o Santini, sem ga prosil.
—	Santina, je dejal don Gra-
na samo Roku. Saj si ga videl, kako .se ves pohabljen z grčavko komaj drži pokonci. On in njegov poklic ugajata Santini. Toda liir-bo ne more trpeti Roka. Ta mr-znost izvira že iz deških let- Mizar je trezen, a mezga r sovraži
l^eta 1920 .je na Angleškem v Llandovery umrla žena, katera je bila pred šestdesetimi leti poročena sinom soseda, veleposestnika. ter vsa srečna |>o poroki nastopila ženit o van j sko potovanje. Toda njetna sreča j«- kaj hitro za-temnela. Predno -ta .z nuažem dospela na par milj oddaljeno železniško po-tajo. se j e mo« obregnil ob nijcn rdeči solučnlk. češ. da ni lep in primeren. Beseda^ je dala besedo, jeza je naraščala in ko sta medtem dosij>ela na postajo, je ona kratkojnalo odklonila nadaljnje potovanje z možem ter se vrnila sggna na svoj dom. Šestdeset let sta ,potem živela vsak na drugem koncu vasi ter nikdar be--etle .pregovorila, če sta. se srečala. Žeiui ni nikoli zapustila, hiše. ne da bi vzela seboj oni ivsode-polni rdeči isolančnik in ko je umrla. je zapustila moža kot — "spomin na njegovo barbarstvo".
Prid par leti je v Yorkshire u-mii neki Kari Rolbinson. o katerem -c pri|ioiveduje, da se je leta 1Ss-2 poročil iz lepo deklico ter takoj po [>oroki odrinil ž njo >na potovanje. Peljala sta se v London. Toda komaj jima je domači kraj izginil izpred oči. sta se piičeln prerekati, ali naj bo okno vagona
Hretanje parnikov - Shipping New
vse. ki ne popivajo tako. <la bi iji zvalili pod mizo. Potem Rok poje j zaprto ali odprto. Nobeden ni ho-
kot škrjanček. Birbo pa ima ves hripav glas. Kako bi živela v zgledni harmoniji'... Ko je mez_ gar izvedel, da je njegova lepa sestra. naklonjena mizarju, je strašno besnel. Preklinjal je Santino. Ta pa je samo zmigala z rameni. Ko je kričal nanjo: i4l'bil bom tvojega Roka," mu je odgovorila : "(V le on ne bo tebe!"...
Birbo. ki je tovori I premog v ml dal jen ib «rozilih. ji1 če.-to cele te_ dne izostal od doma. l>og ve. ali sta zaljubljenca izrabila njegovo odsotnost ! Rok je omamljen živel življenje in vse dolge dni ob delu samo prepeval.
Neke noči, ko mezga rja ni bilo doma. je mizar prišel k Santini. Toda Birbo .-e je nepričakovano povrnil in ju izncnadil. Vrgel se je na lieoboroženega ljubimca in udrihal po njem z nožem- Na presunljive Sani i ne krike so pritekli ljudje. (V Rok ni umrl je. kakor si ga preje videl. >anio še senca samega sebe. I.irba ni ovadil. R -1 je na. |>oliciji. da ni prepoznal ..i ski ranega napada I-c«t. brez dvoma tekmeca. Zakaj je neki tako ravnal. Splošno domnevajo, da se mu je prot i vilo. da bi dal aretirati ljubičinega brata. . . —
Prijateljeva mati je pristavila: ' * Nekaj mi pravi, tla ta zadeva še ni končana."
o o o
Povrnil .sem se šele dve leti pozneje. Bilo je zvečer in po trgu so prihajali in odhajali ljudje, med njimi tudi don Grazio. Seveda sem ga vprašal za novice o Santini.
—	Mrtva je! Brat jo je ubil!
—	Ah, tako lepega dekleta !
Videl j0 bil sanio enkrat, a
vendar me je žalostiia njena smrt.
—	Kljub Birbi, je dejal don Grazio, se je Santina odločila vzeti Roka za moža. Zapustila je brata. Toda ta ni odnehal z grožnjami. Mizar je bjl popolnoma okreval in se oprijel .spet svoje obrti. In njegova pesem se je od jutra do večera razlegala po tišini naše ulice. Ko se je približal ženito-vanjski dan. se Birbo ni vrnil iz gozda, kjer je delal. Bilo je v soboto ob desetih zjutraj. Santina, vsa lepša kot kdaj prej. v poročni tančici, je bila bolj blesteča kot rože. pod katerimi je izginjal oltar. .. Rok je hotel cvetličnega razkošja. .. Nenadoma se je pri-
tel odnehati, ki na prvi postaji jf razjarjena mlada nevesta izstopila. -e vrnila domov, ženina pa pu-tila. da se je sam odpeljal na žen i tovantj^ko potovamje. Od mio-ga ča-a se ta dva nesrečneža niti videla nista, čeprav sta živela le par mil j vsaksebi in 40 let se vsej dipLomat-iji sorodnikov ni posrečilo. da bi ju zopet spravili»
Leta ISO:"} sA je neki trgovski sot rudnik v Leedmn prvi dan po poroiki -pri •- svojo mlado ženo in jo z besedami: — 'A Bogom, čez trideset Set se vidiva. - - ipropu-
21.	aprila:
Berex'.curia. Ctlerbourp: La Pa vole. Havre; Pres. UardiBf. Bremen.
22.	aprila:
Bremen. Bremen; Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
ilajestic. Cherbourg; France. Havre.
29. aprila:
Mauretania. Cherbourg; America* Bremen, Uepublic, Bremen.
29.	aprila:
B. rlin. Bremen; Hamburg, Cherbourg, Hamburg.
30.	aprila:
Levilathan, Cherbourg.
1. maja:
Paris, Havre.
5.	maja:
Aquitaniii, Cheihonrc; Pr^s ITartl-ing. Cherbourg, lirenim; Or.;>, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia. Bremen.
Cherbourg; IT.imer'c,
Hamburg; Muonehen,
8. maja:
Olympic, Cherbourg. 12. maja:
Berengaiia, Cherbourg: Pe Ompsp, Havre: tleorge Washington, t'her-bourg, Bremen.
13. niaja:
Albert Kallin, Cherbourg, Hamburg.
15. maja:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sit: ra W nfcina. Bremen.
18.	maja:
Columbus. Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania. Cherbourg; Pres. Hoo-sevelt. Ch-rbourg. Bremen.
20.	maja:
Thu^iagia, Hamburg.
22. maja:
PARIS. HAVRE; SKUPNI IZLET. 25 maja:
Leviathan Cherbourg.
26. maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg: America. Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Deurschlan.l, Cherbourg.'Hamburg.
29. maja:
Ol vtnpic, Cherbourg. 22. junija:
martha Washington, trst; skupni izlet.
6. julija:
PRES1DEXTE WILSON. TRST; DP.LOI SKl.'PNI IZLET.
Joseph Porshe: .Ittliel. Mary B:uuhieh. J. Zaletel in John Kren; La Sulle« J Spelicb; Maseoutab, Frank Aujjustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrui )grin; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin Id okolico. Anton Se)J«k
Vlarj land:
Kltzmiller. rr. VodoplvM.
NAZNANILO.
Michigan.
I»etr.»it. An«
.l:it»c/.i«il.
Iltnnesota:
Chisholm, Frank UouZe; Ely, Jo«, t. Peehel: Eveleth. i,ou1b <iou?e; Gilbert. I.ouis Vessel: Hibblng, Joh-a Por 6e; Virginia, Frank Hrvat'ch.
Mlusonrl:
St. Louis Mike Orabrljaa.
Montana:
Klelo.Grcogr Zobec.
New i'ork:
Gowanda, Karl Stemlaha; Little Fail?, Frank Masi«.
Oblo:
Harlierton. John P.alaut ; flevehind.
-til samo »<'bi. N west a se je ne-|Ant. li.»l»-k. Ltuiis Kudnian. Ant. sim-
urtOLaižIjiva vriirla im svoj doim. Matl,J s,<.l,,uik; ,;ii:t"L A,lf<"1
•	.	'	|<le: L,tir:iin. Ltnus P.alaut in J. Kuiu-
zenm .pa se je podal V London.	Frank Kosovšek: Yrmmrs-
Kojakoni naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, k i je v Indianapolis, Ind., zastopa! naš list nad dvajset let. Pred i kratkim si je ustanovil stalno bi-1 vališče v Llevelandu ter natn sporočil, da namerava tudi.v Cleveland u vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v lndianapoli.su.
Mr. Rodman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas -Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
zio, živi z bratom, imenovanim j kazal Birbo. Priplazil se je bil kot Birbo. priganjavccm mezg. Ga boš j maček. Dišal je po divjem gozdu «e videl: obraz ima zagorel, krog j in vihtel dolg nož. Padla je. Toda
ledij rdeč pas, jopič široko razpet. bič obešen na močnem vra-
urenej ;i od bliska se je Rok z Ik>-daleem v roki vrgel na mezga rja
tu, med listami ik. Satan ne kol- | in ga jwxlrl na tla. Ljudje so plane tako 'ka* on. V*i se ga boje | nili. Brat in sestra sta liropela v zb( j njegove nasilnosti. Kadar se krvi, ki je tekla vzdolž oltarja.
v nedeljah napije, z nožem v roki izziva ljudi. Ure |in ure včasih gode na gosli — Ni mi treba za-trejevati. <la je Santina lepa. Prikupijo ve jšega dekleta ni v tem meftfeeu. Zato jo vse noči uspavajo s serenadami. Toda med vsemi zaljubljenimi fanti je nafclonje-
Ubogi mizar je kričal in stokal... Odnesli so ju... Umrla sta med transjiortom v bolnico. ..
Rok, ki je bil oproščen, je neutolažljiv. Del svojih -dni preživlja na grobu Saxitine. kje»* neprenehoma cveto rože...
P. K-n.
da bi tam našel pozalbljenje in premeženje. Medtem ko je zapuščena žena žalostno preživljala vvoja leta v domači vasi. je on v mestu pridobil 'bogastvo. Xa daai tridesete oblet.iVice njune ločitve pa >e je vmii 1 k njej ter jo brez besede ipritisuil k sebi. Pravijo. <la danes ni srečnejšega para na britanskem ozemlju fleot s-ta ta dva. tako nenavadno ločena in zopet združena človeka.
FaLzifikator Zardi aretiran na Reki.
Znani ponarejevalec dinarsikili novčamic Ziirdi je pobegnil pred sedmin ti meseci, kakor znamo, na ilrzen način oz ajporov v Loipoglii-vi, kjer bi .moral presetletd 13-Jet-no ječo. Sjpu>til se je po vrvi na tla. stoipU. tuskaj v pripravljeni avto Ln zbežad čoz mejo. Šele sedaj ga izsledili na Reki in bo prihodnje dmi .zopet izročen jug. oblast im.
town. Am«m Kikelj.
Fennsi I v aula:
Ambridge, Frank JnksUe; Bessemer, j f«ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ;1 Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, , John Demsbar; Conemaugh, Vid Ro-1 vauAek in J. Brezovec; Claritlgp, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina : Dunlo ! Ant. Tau2elj ; Export. Louis Su^nčič j ForestCity, Math Kamin; Farrell. Jerry | Okorn ; Imperial. Val. Poternel; Hreens bnrg. Frank Novak; Homer City ln okolico. Frank Farencbak; Irwfti, Mike i PAusliek; Johnstown, John Polunc in Martin Koroshetr.; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma chek In Fr. Podmilsok: Pittsburgh, Z Jakshe. Ig. Magister. Vine. Arh In U Jakobieh; Heading, J.Pezdire; Steelton, A. Hren; Turtle Creek In okolico. Fr Sehifrer: West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previeli: Willo« k. J. Petemel.
We«t Virginia; Coketon, Frank K oda a.
Wlseocsin:
Milwaukee. Joseyih Tratnik ln Joe Koren; Racine In okolico, Frank Je
lene; Sheboygan, John Zornian.
Wyomtaif:
Rock Spring«, .Lonls Tancher.
OGLASI
na-j se FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Xa ta naslov fliio pisali že več važ nih pksemi ra)di denarnih zadev, pa ne dobim-o ji ob ene ga o<lgovora. Sprejeon zadnjega priporočenega pisma je podpisal zanj Frank Jarutz.
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(Sx 17.19.20)
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na Uratl naročnino aa dnevnik "Gla« ffaroda".
V«ak zastopnik izda potrdilo «a srote. katero je preJeL Zastopnika ra^akoai
toplo prlporočama
Naročnina m "Glas Naroda" le:
Za eno leto 16.00: za pol leta $3.00: a Stirl mesce r.'.OO; ra četrt leta 1.50.
Naročnina aa Evropo Je f7. ca eno let*.
California:
Ban Francisco, Jacob L«a«ta.
Colorado:
Denver. Fr. Skral»ee; Pueblo. Peter Culi^. John Genn. Fr. .Tanesh: Sali-da. Louis Costello: Walsenlmrg. M. J. Ba.vuk.
Indiana:
Indiana poli.«. Frank Zupančič.
Aurora, J. VertUch; Chicago. Joeepb i Cloero. J. Fabian; Granrille,
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen jtotovali v stari kraj, je potrebo, tla je na-1an<~ii:> |i«mVn o |kotnih li>iih. prtljagi in tlrugih stvareli.
1'ojasnila. ki Vam jiii z.-iuion-nio dati vsi.hI naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v ktirisr: Imli priporočamo vedno le pr\ovrstne pa mike, ki imajo kalilne tadi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave ki je sit.piia v veljavo s 1. julijem.
za morejo tudi lietlržavljani dohiti dt>voljenje ostati v tloiuoviui eno leto in akti ]K>trchuo tudi tlelj; tozadevna titiv.iljenja izdaja generalni nuselniški komisar v Washington. 1». C. Prošnjo za tako dovoljen je se lahko napravi tudi v Xew York 11 preti nripot ova njem. ter se pošlje prt »silen v stari kraj plastmi najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dohiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije l>o pripuščenih v prihodnjih treii letih. o-| L julija liH'4 naprej vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti s"in žene in otroke do IS. leta brez. da bi bili šieti v kvoto. stariši in orroei od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pišite jk> •pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta za morejo Ju-goslovani setlaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST„ NEW YOKK
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	K«w York, H. T.