GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Naročnina znala: letna 1 K; posamezna štev. 10 vin. Uredništvo in upravništvo: KlfS Izhaja vsak petek Št. 30. V Ljubljani, 25. junija 1915. Leto X. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. PRESKRBA Z ŽIVILI. Čim bolj se približuje žetev, tembolj vse zanima, kako da se bomo preživeli. Kar smol doživeli in pretrpeli zadnje mesece glede na preskrbo s kruhom in z moko, nas jo prepričevalno poučilo, da tako, kakor je šlo dozdaj, ne sme naprej. Način, kakor se je dozdaj preskrbovala moka in kruli, bi lahko državoi samo spravil v zadrego. Le malo časa nas loči zdaj še od nove žetve. Naj jo li čakamo nepripravljeni? Kaj naj se zgodi, da se preskrba s kruhom in z moko uvede po žetvi na tista pota, ki nam kruh zagotove in nas zadovolje ? O tem važnem vprašanju so se posvetovali na skupnem posvetovanju avstrijskega kršč.-socialnega delavstva vodstvo državne zveze avstrijskih krščanskih delavskih društev, načelstvo osrednjo strokovne komisije in dunajska mestna organizacija. Poročal je poslanec Spalowsky, ki je izvajal med drugim: V siloviti vojski, ki jo mora voditi naša domovina s premočnim sovražnikom in ki jo je dozdaj tako uspešno prestala, je delavstvo preneslo največje žrtve tako! pred sovražnikom kakor tudi v gospodarskem življenju. Domovina bo storila uslugo svoji udarjalni in obrambni sili le, če od delavstva, ki toliko po draginji trpi, odvrne po možnosti draginjo. Odredbe na polju preskrbe z živili so deloma pomanjkljive. Krščansko-so-cialno delavstvo zahteva zato: 1. Vsa: pomoč naj se nudi peljedel-stvu, da more pravočasno spraviti žetev in jo pripraviti naj hitre j še za kon-zum. 2. Zapleni naj se ves pridelek in naj se za čas vojske uvede žitni monopol. Prebivalstvu na kmetih naj se pripuste tiste množine, ki jih samo potrebuje. 3. Pridelek naj se razdeli med prebivalstvo po racijah pri kaki obratni družbi, ki naj se izpremeni v avstro-ogrski zavod in ki naj s sodelovanjem obeh vlad razdeli enakomerno žetev v obeh državnih polovicah. 4. Vojna žitna prometna družba naj sporazumno z vojaško upravo razdeli pridelek vojaški in civilni poterbi. 5. Naj višje cene naj se takoj znižajo. Zadržane zaloge bi se potem takoj dovedle konzumu. 6. Najvišje cene naj se ne določijo samo kmetu, marveč tudi vele- in podrobni trgovini. 7. Pridelek sadja naj se po možnosti dovede prebivalstvu s konservira-njem. 8. V živinoreji naj se gleda v prvi vrsti na to, da ne bo trpela preskrba z mlekom. Za zimo naj se že zdaj skrbi za krmo in za pičo. 9. Na uvoz inozemskega mesa in rib naj se obrača večja pozornost kot dozdaj in naj se uvažane množine raz-dele enakomerno v raznih krajih. 10. Občinam naj se naloži, da se pravočasno preskrbe z zadostnimi množinami vseli živil. Uvede naj se končno živilski urad, ki naj vodi hitro in primemo statistiko o pridelkih in ki naj organizira preskrbo z živili. Podrede naj sc mu deželni, okrajni in uradi večjih občin, ki naj jim pritegnejo tudi zastopnike delavstva. Te zahteve so 11. t. m. izročili poslanci Kunschak, Anderle in Spalovv-sky v ministrskem predsedstvu. XXX Splošna draginja je tako pritisnila, da bi vsekakor kazalo jo ublažiti, kajti sicer se je bati, da naraste tako, da je kljub dobri letini ne bode moč zmagovati. O moki, kimhu, žitu sploh, usnju i. dr. niti ne govorimo, ampak naj služijo v dokaz vsakdanja tržna živila. O conah teh, istotako vsakdanjih, nepogrešljivih potrebščin srno se informirali in dobili sledeča pojasnila. Tako je veljal, odnosno se je zahtevalo minuli teden v obče n. pr. golob 1 K 20 v, kokoš 5 K, boljši petelin 6 do 7 K, par piščancev, kakor golobičev velikih, 5 K, kilogram koštruna 2 K 80 v, kg kozlička 3 K, govedina 4 K, cene masti se pa itak skoraj od dne do dne dvigajo, kakor mesnina sploh. Češnje so hoteli pro-dajati liter po 40 v, a so šle vendar na 24 v, jajca so pridržala maksimalno tarifo komad 12 v, in sedaj! Novi krompir liki orehi debel okoli 20, stari okoli 6 komadov za 10 v. Zelenjava je pač nekoliko cenejša, a vendar občutno dražja, kakor sicer. Kuhi are 50 v komad, kolerabce tri za 10 v, rdeče jagode posodica 40 v, borovnice liter 20 v itd. itd. Pri tej draginji trpi vse, ker ljudje takorekoč drug drugemu draže. Ali res ni mogoče pametne ureditve? — Tako piše »Slovenec«. Res skrajni čas je, da se razmere na ljubljanskem trgu ure-de. Gorje, če postane kmet oderuh. Dozdaj še ni. Izredno draginjo morebiti odpravijo iznova uvedene boljše obratne razmere na železnicah. Osebni promet na železnicah. O polnoči od 22. na 23. junija vozijo na naslednjih progah ti-le vlaki: Maribor— Ljubljana: brzovlaki 1, 2, 5 in 6; osebni vlaki 31, 32, 33, 34, 35 in 36. — Ljubljana—Nabrežina: brzovlaka 5 in 6; osebni vlaki 31, 32, 34 in 35. — Zidan-most—Zagreb: osebni vlaki 501, 502, 503, 504, 505 in 506. — Št. Peter—Reka:: Brzovlak 1605; osebni vlaki 1616, 1634 in 1671. — Jesenice—Ljubljana: osebni vlaki: 1711, 1712, 1713, 1715 , 1716, 1718, 1721 in 1724. — Trbiž—Jesenice: osebni vlaki 1711, 1712, 1716 in 1717. — Jesenice—Sv. Lucija—Tolmin: osebni vlaki 11, 12, 13, 15, 16 in 18. — Gorica drž. kol.—Trst drž. kol.: osebni vlaki 12, 13, 15, 16, 18, 20, 42 in 43. Na ostalih nenavedenih progah na Kranjskem, Goriškem in v Primorju ostane promet za civilne osebe, v kolikor ni ustavljen, do nadaljnjega neizpremenjen. lj Doslej najlepše kinematograiične predstave bodo pač prihodnje dni v »Kino Central« v deželnem gledališču. V soboto, v nedeljo in ponedeljek predstavlja kolosalno sliko v štirih oddelkih: »Juna — biser Ganga«, Prizori te predstave so uprav pravljične krasote, dejanje živo in napeto. Za praznik sv. Petra in Pavla pa je pripravljena največja pridobitev kinematografije v tej sezoni, uprizoritev »Judite iz Betulije«, velike drame v 4 dejanjih. Kdo ne pozna povesti o lepi Juditi iz Betulije, ki je vzela glavo Holofer-novo, da je rešila svojo domovino. Vse tedanje dogodke, vse tamošnje kraje, ta-mošnje ljudstvo, njegovo tedanje trpljenje in boli nam oživi ta velikanska slika, ki je pač doslej največja senzacija v letošnjih predstavah. — Več lepaki in letaki na ljubljanskih vogalih. Krvoses kapitalizem. Sladkorna mizerija. Ker menda še drugih, po vojski pro vročenih sil ni dovolj, nam. groze sedaj še s pomanjkanjem sladkorja in zopetnim podraže-njem. Iz tega je pač več kakor dovolj jasno, dai je pri nas vseh sil kriva edino le špekulacija. Sladkorja imamo v Avstriji v izobilju, o tem ni nikakega dvoma. Ves ogromni izvoz v Anglijo je zadnjih deset mesecev vsled vojnih zaplet-ljajev izostal, pridelek, ki je bil lani povoljen, bi bil moral priti v celoti na domači trg za domače ljudstvo in sicer še cenejši, kakor poprejšnja leta. Doživeli pa smo, da so se cene enkrat že povišale in vsa znamenja kažejo na to, da se sladkorni kartel in ž njim vred velike banke, veletržci in bog ve kdo še vse, pripravljajo, da v ugodnem času zopet zasade svoje zobe v meso kon-sumentov. Pribito je, da je v Avstriji dovolj sladkorja in pa, da je klub temu nastalo v trgovini njega pomanjkanje. Umljivo je, da premetavajo krivci krivdo eden na! drugega. Trgovci pravijo, sladkorne rafinerije skrivajo in zadržujejo svoje zaloge, tovarnarji pa odgovarjajo, da dajo dovolj blaga v prosto porabo, da pa pomanjkuje železniških ugovarja zopeit gospdjd železniški minister, češ, da je za aprovizacijo ljudstva vedno dovolj voz na razpolago. Kartelu samemu se trdovratno predba-civa, da se isti pere v najčistejši nedolžnosti. Poučeni krogi hočejo celo nati, da imajo velebanke v zvezi s sladkornim kartelom v dunajskem komunalnem skladišču 40.000 meterskih stotov sladkorja skritega, le-te pa so zopet v neki tozadevni enkiti v trgovinskem ministrstvu vse trdovratno utajile. Dolži se tudi nekatere veletržce, da sladkor zadržujejo ter čakajo znatnega podraženja v prihodnjem letu, a X+Y Prepozno. , Še enkrat se je' ozrl po mali vzpre-jemni sobi svoje žene. Mir in sreča sta kraljevala tu, opojena z vzduhom pomladanskih cvetic, iki so bile razpostavljene vse povsodi. Vse belo in zeleno - cvetke, zavese in kakor gozdni mah mehke preproge. Tam zunaj je pel zvonec neprestano. Vrata so se odpirala in zapirala, vselej se je začul prijazni glas starega Sanversa: »Prosim, tušem, tu notri!« In sledili so koraki, težki in obupavajoči, ali pa nagli in plašni. Čakalnica se je polnila z bolniki, ki so raztreseno premetavali razne liste in knjige po mizicah ali pa v pričakovanju motrili podobe po stenah. Pred časom je bila ta čakalnica zajedno doktorjeva obed-nica. Takrat je bil še sam. Zaročil se je. »Ivan!« je zaklicala nekega dne njegova mlada in lepa nevesta, »Ivan« in hitela mu je nasproti, polno naročje mladih duhtečih rož. »Ti vendar ne misliš resno, da bova tudi pozneje tu notri obedovala. Tu notri, kjer ure in ure posedajo tvoji bolniki in puščajo kal in sled bolezni za seboj!« ti hočejo biti nedolžni in povdarjajo, da so pičlosti krivi največ konsumenti sami, ker nekateri nakupujejo neprimerne množine. Kratko rečeno: Nihče ni kriv sladkorne mizerije in tako moramo začeti verovati na čarobije. Ves sladkor se je iz prometa izeopral; grofi in knezi sladkornega kartela in drugi podrobni udeleženci na temu zlu, so nedolžni, kakor novorojenčki in morda še celo objokujejo, ako utegne sladkor z povišano ceno kar čez noč priti zopet na beli dan. Poročilo o anketi v trgovinskem ministrstvu kaže smer, ki jo mora vlaida kreniti, da se sladkornim oderuhom zagozdi nadaljno prodiranje. Velika je moč cukrovili baronov, velik je njih upliv na banke, toda končno se pa mora temu vplivu vendar le enkrat napraviti konec. In če nimajo sami toliko moraličnega čuta, da bi opustili brezprimemo1 odiranje ljudstva, je dolžnost tiste države, ki od konsumentov zahteva toliko in toliko vsakovrstne požrtvovalnosti, da nastopi ter napravi pravičen konec! Ruski velindustrijci o strokovnem gibanju delavstva. Odbor vsemogočne ruske osrednje zveze industrijcev izjavlja poluradno, da je prisiljen, da se brani zoper — baje> neopravičene — očitke glede njene politike v zadevah delavskega gibanja. Pri tem pravi, da ljudski blagor že sam na sebi zahteva, da se delavstvo v socialnem oziru povzpne, toda to pa je le polagoma in mirnim potom izvedljivo. Medsebojni interesi delodajalcev in delojemalcev izključuje vsako vmešavanje posredovalcev kakorSne koli vrste, ker le ti netijo nasprotsva. Sporazum je na najenostavnejši način izvedljiv, ako se de-lavstvo! brez vsakega tujega vpliva in sodelovanja prosto združi v močne delavsko zveze. Izkušnje namreč u!če, da so dogovori potom odganizacij naj- Pritegnil jo je naj s6 z vsemi njenimi ljubkimi rožami in ji zrl ljubeče v oči. »Cvet moj, pustiti bi te moral med rožami. Greh je presaditi te med tesne puste velikomestne stene. Toda prepozno je, prepozno. Navezan sem na te sobe, na to ulico in — glas mu je drhtel pridušene ljubezni — in tudi brez tebe več ne morem živeti.« Njegove oči so jo objele, še tesneje jo je privil k sebi. »Jera, ali vidiš nekdaj hladnega in treznega doktorja, kakor otrok sem —.« »Ivan, bolniki puščajo vendar kal bolezni za seboj,« ga je ustavila. Izpustil jo je. »Dete moje! povedal sem ti že, da zdravim na živce bolne. Moji paci-jenti vendar nimaijo nalezljivih bolezni.« Govoril je zopet mimo in stvarno. »Noja, pa vendar je nasičen ta zrak z onimi črnimi in obupnimi mislitfii, ki zro vsem tvojim bolnikom iz oči. Ne mogla bi zaužiti nobene stvari tu, kjer so pred časom posedali ti umobolni reveži. Brr! kar mrazi me, če salmo mislim na to. In Ivan, se li spominjaš, sam si mi nekoč čital neko znanstveno razpravo, v kateri trdi oni strokovnjak, da se vjedo vse črne in obupne misli teh nesrečnežev v stene, v les, v vse. Vidiš, pa si me takrat okregal, da nisem paz- boljše jamstvo za trajne odnošaje med gospodarji in delavci. — Tako govori sedaj ta dična družba, a mi pa vemo, da centrala ruskih delavskih izkoriščevalcev že deset let obstoji. Ves ta čas pa ni le molče gledala, temveč še celo odobravala, kako je ruska vlada zatirala in res tudi skoraj vse zatrla. Sedaj pa hočejo biti industrij ci kar naenkrat prepričani, da je trdna delavska organizacija prava podlaga miru in trajnih odnošaje v. Po dosedanjih poročilih iz velikega carstva smelo in zelo dvomimo, bodo li za naprej ruski industrijci imeli dovolj resne volje in poguma, da se pri vladi zavzamejo za delavski stan. Čemu neki se boje tujih posredovalcev, ki po njih mnenju zasledujejo baje le lastne koristi. Morda pa je vojska tem mogočnjakom ucepila spoznanje, da je v najresnejšem času delavska pest največje narodno bogastvo. O, da bi jih strah in pa spoznanje ne minila! Vojni dogodki od 15. do 21. junija 1914. Severno bojišče. Na bukovinski meji in med Dnjestroin in Prutom so bili odbiti vsi ruski napadi. Med izlivom reke Stryj in dnjes trškimi močvirji je sovražnik vsled porazov na se-verozapadu Izpraznil južni breg Dnje-stra. 19. junija so vzele zavezniške čete Grodek in Komarow in so prodrle že preko močnih zagrodeškili utrdb. Padca Lvova je vsak hip pričakovati. Proti severu se bliža naša bojna črta Rawia-ruski; sovražna postojanka pri Magic-rowu je padla 19. junija; pri Jaroslavu, kjer so bile zavezne čete prodrle sovražno postojanko 14. junija, smo ujeli 16.000 Rusov. Na severni fronti smo zasedli Tarnogrod in Ulanow in očistili ljiva,, da se ne zanimam za take stvari. Šteti sem morala petlje nasnutek športne nogavice in vendar sem si to zapomnila. Vidiš! In naj tvoj dobri in stari Saniders še tako pridno pometa in skrbno briše prah, teh črnih misli vendar ne bo mogel izbrisati nikdar. Ali mi boš sedaj še ugovarjal?« Ljubko ga je pogledala prekoi svojih mamljivih rož. Moral se je smejati »Ne, duša! Udam se! Jaz — g. vsemi črnimi in obupnimi mislimi bom stanoval v pritličju. Ti boš pa kraljevala v prvem nadstropju najine hiše. Si li zadovoljna? Sedaj mi podari rožo in pojdi z menoj k potoku, tam je tako lepo.« — To je bilo pred sedmimi leti. In danes! Pravcata človeška anatomija se mu dozdeva njegova hiša, s svojimi raznimi oddelki in prostori. V prvem nadstropju biva njegova oboževana Jera. Tu sem se ni smel nikdar približati s svojimi urnimi in težkimi mislimi. Tu je bilo srce tega resnega delavnega moža. V drugem nadstropju se podita iz sobo v sobo njegova dva ljubljenca. Njiju tekanje in vpitje oživlja vso to lepo srečo. Srce mu je vztrepetalo, kadar se je ozrl v cvetoči obrazek / južni breg Tanewa. Od 1. do 15. junija sni-o) Ujeli 108 ruskili častnikov in 122 tisoč 300 mož ter uplenili 53 topov, 187 strojnih pušk in 58 municijskih voz. Na nemško-ruski fronti ni bilo večjih dogodkov. Na črti Avgustov, Kalvarija, Mariampol, Kovno so Nemci na več mestih napredovali, ravno tako ob cesti Prazmysz—Myszynice. Zapadno bojišče. 15. juniia so Angleži z močnimi silalmi napadli na celi Črti; dosegli so nekaj uspeha le severno od Yperna, kjer so vtisnili nemško postojanko, severno od La Bassee so bili pa s težkimi izgubami odbiti. Severno od Arrasa Francozi še vedno na-paidajo; vsako peid zemlje odplačajo s potoki krvi. Višine Loretto še vedno niso popolnoma osvojili. — V Vogezih se vrše boji posebno v dolini reke Fecht. Metzeral je razstreljen. Francozi so obstreljevali Miinster. Nemški zrakoplovci so zopet bombardirali kraje na severovzhodni angleški obali. Francozi so metali bombe na Karlsruhe, Nemci pa na Compiegne. — 10. junija je angleški letalec Warneford Uničil nemški Zeppelin. Južnozapadno bojišče. Italijani niso nikjer napredovali. Na koroški in tirolski meji se vrši večinoma artilje-rijski boj. Sovražni sunki na planoti Folgaria—Lavarone, dalje proti prelazu Tilliach, v ozemlju Toefana, pri Frosassi in drugih točkah so bili odbiti. Na koroški meji so štajerski čmo-vojniki vzeli Mali Pal vzhodno od prelaza Pilocken. Italijani bi radi obstreljevali Naborjet in Rabi, a si ne upajo ■toliko blizo, da bi krogle dosegle svoj cilj. Krvavi boji se vrše na Krnu in pri Plaveh, kjer imajo Italijani strahovite izgube. Tudi pri Ronkih in Tržiču so bili zaman italijanski napadi. — Naši letalci so zopet metali bombe na itali- svoje hčerke ali pa v temne vprašujoče oči svojega sinka. Zadaj nekje je kuhinja. Zanjo se ni zmenil. Zdrav človek, tako je večkrat smehljaje se, rekel, naj ne ve, kaj in kako prebava njegov želodec. Spredaj v pritličju pa so gospodarili možgani, njegovi možgani, ki so skrbeli za vse drugo. Delal je pridno, neumorno, da trdo. Pomagal je vsem in vsakemu, kjer je mogel in čakalnica se je polnila bolj in bolj. In je stanoval on sam in njegov stari zvesti Sanders. Kolikokrat je ure in ure stikal in brskal po labirintu zavozljanih možganov. Zrl je v globine zagonetne duše, v prepade črnih obupnih misli. In mnogokrat sc mu je posrečilo s svojo jasno, krepko in čisto voljo potegniti bolnike na površje življenja. Tedaj mu je pokazal z mučno roko pot v prerojeno Upanje. Sam pa je stopil k oknu, hvaležno se ozrl proti nebu. »Jeri povem«, je vzkliknil in pohitel k njej. Ko pa je sedel pri njej med cvetjem in zelenjem in mu je začela govoriti o otrocih in sebi, je molčal. In bilo je srce, možgani Pa so ostali zunaj. janska mesta: Mola di Bari, Polignano in Monpolo. Jadransko morje. Začetkom tega meseca je italijansko brodovje obstreljevalo svetilnike na otoku Visu, Suš-cu in par drugih. 17. in 18. junija je pa oddelek našega brodovja obstreljeval in poškodoval svetilnike ob izlivu rek Tagliamento in Pesaro ter železniški most pri Rimini. Potopili smo tudi en italijanski parnik. — Naš podmorski čoln je 11. junija v severnem Jadranskem morju potopil italijanski podmorski čoln »Meduša«. 9. junija je pa naš podmorski čoln blizo Sv. Ivana Medovanskega potopil angleško križarko vrste »Liverpool«. Albanija. Srbi so jeli prodirati proti Draču, Črnogorci pa proti Skadru. Baje si hočejo samo zavarovati bok in napraviti red, potem se umaknejo. Dardanele. Boji pri Sedil Bahru in Ari Burnu se nadaljujejo; zavezniki imajo samo izgube in nobenega uspeha. Turki so celo osvojili več strelskih jarkov. — V Črnem morju se je bil boj ter so Rusi baje poškodovali bivšo nemško križarko »Breslau«. Na Kavkazu Rusi polagoma prodirajo. Delavska beda v Ameriki. Posledice sedanje strašne svetovne vojske čutijo tudi v Ameriki, dasl pošiljajo našim sovražnikom orožja in streliva za tisočere milijone, kar ni prav, a Američan se za to, kar je prav in kar ni prav, čisto nič ne zmeni, samo da se mu polnij .* njegove nikdar dovolj polne denarne bisage. A četudi napravljajo ameriški bogataši ogromne dobičke, se delavstvu ne godi dobro. Neki Štajerec je pisal iz St. Louisa v Ameriki svojemu prijatelju: Dolgo sem molčal, a zdaj ti pišem zopet nekaj vrstic. Upam, da jih dobiš. Čitali smo namreč zadnje čase, da po-mečejo Angleži in Francozi vsa pisma v morje, če so naslovljena v Avstrijo ali pa v Nemčijo. Misiim, da se Tebi dobro godi in da pod težavami časa ne trpiš preveč. O sebi: Na jetiki bolan ležim že v bolnišnici 2 tedna in bom ležal morebiti še celo leto. Moja zlomljena noga me zelo boli. Večkrat želim da bi stal v vojskni črti, tam človek vsaj ve, če bo konec, tu te pa prevlačujejo iz one bolnišnice v drugo in nikjer ne upaš, da se ti izboljša zdravje. Žalostna resnica je, da moram zdaj živeti od milosti drugih; če bi ne imel skrbne žene. bi me bilo konec. V tej deželi smatrajo delavca le za tovorno živino in če ne moreš več delati, zakriče na te: »Go to Hell!« (poberi se). Časi so tu zdaj tako hudi, da hodijo stotisočeri brez dela in jela po cestah. Ni dela, ni denarja, vsak dan se radi brezposelnosti več sto ljudi usmr-ti. Tako se godi v obljubljeni deželi Ameriki. Zdaj končam svoje slabo pisanje. Oprosti mi, ker komaj morem držati pero. Z druge strani se pa poroča: Ameriško gospodarsko življenje vedno bolj čuti posledice omahljive Wilsonove nevtralne politike, ki ne ščiti trgovine nevtralnih držav, pač pa zalaga sovražnike Avstrije in Nemčije z orožjem in s strelivom. Velike tvor-nice so morale znižati delo, veliko so jih popolnoma ustavili. V Newyorku samo ni že sredi meseca marca delalo 400.000 oseb. Delajo in zaslužijo le delavci v tvornicah streliva, vsa druga kupčija počiva. Vlada se pa ne meni za to. Brati se s tvornicami orožja in je gotovo z Anglijo sklenila tajno pogodbo. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza. Blagajniško poročilo I. četrtletja. Dohodki: 55.849 tedenskih prispevkov h 30 h K 16.754-70 6.306 „ „ a 40 h 2.522-40 38 vpisnin ii 40 h 15-20 2 vknjižnini ži 20 h —•40 Obresti 1.227-08 Koledar 581-30 Strokovni listi 22-80 Strokovna komisija 306-76 Brošure 30— Pomožni zaklad 81-— Dobro skupin 14-91 Povračila 1) 730-— Vsota . . K 22.286-55 Saldo 31. decembra 1914 . . 25.755-65 Izdatki: K 48.042-20 Bolniške podpore K 9.397-65 Porodniščine 945-— Mrtvaščina 440- Podpore ob mobilizaciji .... 381-48 Izredne podpore 100-— Obresti skupinam 1.925-90 Agitacija 340-80 Plača in nagrade 1.704-— Strokovni listi 1.720 70 Tiskovine 48-50 Pisarna 338-10 Knjige in časopisi 14-88 Bolniška blagajna in zavarovanje 174-60 Koledar 10-20 Seje, delegacije itd 93-60 Pričuvni zalogi 133-03 Pomožnemu zakladu 17-— Strokovna komisija . . . . , 564-86 Povračila skupinam 35-08 Zaostanki skupin 221-27 Delež 100 — Razno M —•20 Vsota . . K 18.706-85 Saldo 31. marca 1915 . . n 29.335-35 K 48.042.20 Izkaz o premoženju: Gotovina blagajne . . K 29.335-35 Vrednostni papirji . . „ 30.195-50 Deleži....................„ 5.300-— ________________K 64.830-85 /■ Smrtna kosa. Sternberg. Ana John. R. I. P. Strah |e čloueha izpadanja las in redke rasti las, a nesreča, izgubiti naravni, plemeniti okras las in vsled tega izgledati neznaten in starikav, zadene le tistega, ki svojih las ne neguje. Zato svetujemo v svrho dosege bujne rasti las uporabiti Fellerjevo slovečo, pristno Tan-nochina pomado za rast las »Elsa«. — Na tisoče jih je, ki hvalijo nje dobri učinek proti prhotu in izpadanju las. Krhki, redki lasje postanejo bujni, prožni, dobijo svit in prvotna barva se jim povrne in tako ne osive pred časom. 1 lonček št. I. K 1‘60, št. II. (močnejše vrste) 3 krone. Za negovanje brkov priporočamo Fellerjevo voščilo za brke. 1 lonček 50 vin. Dobiva se edino pristen od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica, Elsa trg št. 264 (Hrvatsko). Zabavljice. V računski uri. Učitelj: »Korlček, predstavi si, da si mož in da imaš 3000 kron. Rad bi pa kupil hišo, vredno 10.000 kron. Kaj še potrebuješ?« Korlček: »Bogato ženo.« Ameriška. Sodnik: »Obtoženec, Vas li že nisem videl?« Obtoženec: »Imam za obraze zelo slab spomin — a mogoče je že, ker sem se v življenju moral kretati v jako mešani družbi.« Svet hišnega zdravnika. Gospa: »Gospod doktor, svetujte mi, v katere toplice naj s svojimi hčerkami letos potujem?« Zdravnik: »Svetoval bi vam, milostna, ostanite mirno doma in poizkusite z inserati v časopisih.« Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. Felier-jev dobrodišeci liuid iz rastlinskih esenc z znamko £ rV & je skoro že po celem svetu poznan kot bol lajšajoče, živce in ini&ice jačujočc domače zdravilo. Vprašajte zdravnika, ki Vam hode potrdil, da isti zabranja revmatične in razne druge bolečine, ki so posledice prehlaje-nja, prepiha in .vlage. Mnogi so se že prepričali, kako odlično vpliva pri vsakodnevnem umivanju in masiranju. Žal, da je na ponudbo mnogo ponaredb in manjvrednih izdelkov. Namen gornji sliki, ki kaže varstveno znamko, je, da se cenj. občinstvo ve varovati. — Cena za 12 malih ali fl dvojnatih steklenic 6 K poštnine prosto. Najbolj učinkovite sestavino Korenik od rabarbare, ki izvrstno pomagajo pri menjavanju snovi, so v Fellerjevih rabarbara-krogljicah /. znamko ,.Elza-krogljice“ srečno združene z drugimi najboljšimi zdravilnimi snovmi, takimi, ki pospešujejo prebavo, urejujejo‘odvajanje in pačijo želodec. — 6 škutliic stane 4 krone 40 vin. poštnino prosto. — Oba tu navedena izdelka naročajte pristna pri lekarnarju E. V. Foller, Stubica, Elza trg 2(54 (Hrvatska). Lekarna ..Pri kroni" Mr. Pti. n. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno ln slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčn,' krč, steklenica 50 v. Posipalnt prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Hlbje olje, steklenica l krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očis ln trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla oo v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni ao v in 4 krone 80 v. I /Bogata zaloga ženskih rožnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Meršo U0BL1HHH 1 Mestni trg 18. n in drobnim blagom. enln, čipk, rokavlo, bleke ln perila, pasov, pnlh roboev, ovrat-volne, bombaža, sn-oa Itd. Trgovina z modnin Velika lzber vez nogavlo, otroške o predpasnikov, že nlkov, zavratni o, kan Ifredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki Izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. // // // //—7/—7/—7/~ 14L & B. SKABEKNl A - W \\ NK K JK \\ ■ \V W 'K \\ - 1, M®§toi trg š4«y. 1® ^ , != Velika zaloga manufakturnega blaga, različno 1 E suktio za moške obleke, volneno blago, kakor ; § ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — J g Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakcih vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. « ~ Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti J : v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni j o prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J % Priznano nizke cenel sv. w w \\ \\ \\ \\ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ~ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: š Y srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi S; pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s S v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g< velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * U ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in | L klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- § -finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti I [5 žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago 1 1- $ *—*—*—Ji—Ji—f/ //////—7/-n Hajholiša. naisigurnelša prilika za štedeniel Liudskn Posojilnica regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v 1 tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 01 4 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.