Let. 27, št. 1, str. 77–102, December 2023 STATUS UMETNE INTELIGENCE V SVETU UMETNOSTI Sprejeto 22. 9. 2023 Pregledano 3. 12. 2023 KRISTIJAN MATJAŠIC Unvierza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija kristijan.matjasic@student.um.si DOPISNI AVTOR Izdano kristijan.matjasic@student.um.si 22. 12. 2023 Izvlecek Danes smo prica zelo naglemu razvoju umetne inteligence (UI) na prakticno vseh podrocjih. Javnosti najbolj znan oz. opazen razvoj na podrocju UI je razvoj ChatGPT-ja podjetja OpenAI. ChatGPT je orodje, ki s pomocjo UI odgovarja na vprašanja, pomaga pri pisanju besedil, esejev, tudi programerske kode. Se pa je v zadnjih letih javnosti približala še ena oblika kreativne UI, ki pa se ne ukvarja z jezikom, temvec se umetniško udejstvuje na podrocju vizualne in druge umetnosti. Verjetno najbolj znan program UI za ustvarjanje oz. generiranje graficne umetnosti je DALL-E, ki je tako kot ChatGPT v lasti podjetja OpenAI. V tem clanku bomo pisali o »problematiki« vpeljevanja UI v umetniški svet in kaj umetnost UI v kontrastu z »normalno« cloveško umetnostjo predstavlja družbi. Predvsem nas bodo zanimala vprašanja kot so, kaj je Kljucne besede umetna inteligenca (UI), umetnost, umetnost UI, ali umetnost UI sploh lahko upoštevamo kot umetnost, ali je UI lahko sama po sebi umetnik ali je samo institucionalna teorija, funkcionalna teorija, informacijska teorija orodje, kako in zakaj umetnost UI vpliva na umetnost samo ipd. https://doi.org/10.18690/analiza.27.1.77-102.2023 CC-BY, besedilo © Matjašic, 2023 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 Vol. 27, no. 1, pp. 77–102, December 2023 THE STATUS OF ARTIFICIAL INTELLIGENCE IN THE WORLD OF ART KRISTIJAN MATJAŠIC University of Maribor, Faculty of Arts, Maribor, Slovenija kristijan.matjasic@student.um.si CORRESPONDING AUTHOR kristijan.matjasic@student.um.si Abstract Today, we are witnessing a very rapid development of artificial intelligence (AI) in practically all fields. The most widely known or notable development in the field of AI is the development of ChatGPT by OpenAI. ChatGPT is a tool which answers questions, and helps in writing texts, essays, and programming code with the help of AI. However, in recent years, another form of creative AI has been brought closer to the public, which, however, does not deal with language, but is artistically involved in the field of visual and other arts. Probably the most famous AI software for creating or generating visual art is DALL-E, which, like ChatGPT, is owned by OpenAI. In the article, we will touch upon the “problem” of introducing AI into the art world and what AI art represents to society in contrast to “normal” human art. We will mainly be interested in questions such as what AI art is, whether AI art can even be considered art, whether AI can be an artist in itself or is just a tool, and how and why AI art affects art itself Accepted 22. 9. 2023 Revised 3. 12. 2023 Published 22. 12. 2023 Keywords artificial intelligence (AI), art, institutional theory, functional theory, information theory https://doi.org/10.18690/analiza.27.1.77-102.2023 CC-BY, text © Matjašic, 2023 This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. This license allows reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution is given to the creator. The license allows for commercial use. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti Uvod Kot je ChatGPT povzrocil strah na prakticno vseh podrocjih, ki se ukvarjajo s pisanjem in tvorjenjem besedil, predvsem pa v šolstvu, se je podobno zgodilo umetniškemu svetu, ko je postalo vsem dostopno generiranje umetniških del s pomocjo umetne inteligence. Marsikdo se ne zaveda, da je umetnost umetne inteligence (UI) in umetniško ustvarjanje s pomocjo robotov prisotno že vec kot 50 let. Okoli leta 1973 je slikar Harold Cohen predstavil svojega, kot ga je Cohen oznacil, »asistenta« AARON-a. AARON je bil program, ki ga je Cohen naucil slikanja. AARON je deloval na principu vnašanja podatkov in raznih spremenljivk, s katerimi je Cohen želel doseci, da bi se program lastnorocno odlocal pri, recimo, izbiri barve in kompozicije. Na zacetku razvoja programa je ta zmogel slikati monokromaticno, nato je scasoma, preko razvoja osvojil sposobnost slikanja z barvami in oblikami, tudi oblikami iz »resnicnega sveta«, kot so cloveške figure. Pri slikanju se je program AARON sam odlocal, katero barvo in katero obliko bo uporabil in ni bil nadzorovan. (Vass, 2023) Treba pa je lociti med UI, ki se uporablja kot orodje in UI, ki sama ustvarja umetnost na podlagi kode in podatkov, ki jih ima v svoji knjižnici. Kate Vass, galeristka in ustanoviteljica umetniške galerije Kate Vass, v svoji predstavitvi o Haroldu Cohenu omenja še enega umetnika, ki ga je Cohen inspiriral. To je Tom White, ki se UI, ki samostojno ustvarja umetniška dela, bolj približa. Gre za umetnika z Nove Zelandije, ki se ukvarja s vprašanjem »kako stroji vidijo naš svet«. Pri svojem delu uporablja nevronske mreže, ki so sposobne prepoznavati vsakodnevne objekte. Umetnik je za nevronsko mrežo ustvaril risarski sistem, s katerim UI oz. nevronska mreža po prepoznanju objekta, recimo banane, izriše, kako ona vidi ta objekt,. Znanje, ki ga posedujejo Whitove nevronske mreže, bazira na prepoznavanju fotografij iz »realnega sveta«, zato je še toliko bolj fascinantno, da si je UI zmožna sama ustvariti sliko o objektu, ki ga je videla. White pa gre pri svojem delu s stroji še dlje. Po koncanem risarskem podvigu UI, da White izdelek na prepoznavanje drugim nevronskim mrežam oz. UI, ki lahko prepoznava objekte. Zanimivo je, da je Googlovemu in Amazonovemu sistemu uspelo prepoznati objekt na umetniškem izdelku Whitovega programa, kljub temu, da je ta bil precej abstrakten. Vcasih se zgodi, da ti UI sistemi za prepoznavanje ne prepoznajo objekta na fotografiji, recimo banane kot banane, temvec enostavno samo kot »hrano«, medtem, ko abstrakcijo banane prepoznajo kot banano (in ne, recimo, kot hrane). (Benney, Kistler, 2023) Umetnost UI povzroca precejšen razkol med umetniki in ljudmi, ki se tako ali drugace ukvarjajo z umetnostjo, ki na eni strani ne podpirajo ter ne želijo upoštevati umetnosti UI kot dejanske umetnosti, in tistimi, ki v umetniškem svetu umetnost UI sprejemajo z odprtimi rokami. Cohen in White sta zelo ocitno umetnika, ki se jima umetnost UI oz. uporaba umetne inteligence v umetnosti ne zdi sporna, v bistvu ravno nasprotno. S svojim delom sta dokazala, da s pomocjo UI lahko pridemo do zelo zanimivih rezultatov, ne samo v umetnosti, temvec tudi na podrocju razvoja umetne inteligence. Seveda pa je treba pri klasificiranju umetnosti UI kot umetnosti, upoštevati že ustaljene teorije v estetiki, ki »diktirajo«, kaj je umetnost, kaj je umetnina in kdo je umetnik. V nadaljevanju clanka bomo skušali najti filozofsko teorijo umetnosti, v katero bi umetnost UI najlažje umestili in v kateri bi umetnost UI lahko v miru in spokojno bivala. Najprej pa vprašanje, »kaj sploh je umetnost UI«? Kaj sploh je umetnost UI? Umetnost UI je precej širok pojem, saj zajema ne samo vizualno umetnost, temvec tudi zvocno, verjamemo pa, da se bo spekter scasoma še razširil in slej ko prej zajel vsa umetniška podrocja. Pojem se ne uporablja samo pri ustvarjanju umetniških del, ampak tudi pri spreminjanju in izboljševanju umetniških izdelkov. Tako kot pri vecini programov UI, tudi umetniška UI temelji na algoritmih strojnega ucenja. UI se, preko razlicnih tehnik, uci, kaj je umetnost in kako jo opisati. S tem lahko nato generira popolnoma nove umetniške izdelke ali pa pomaga pri izboljšavi že obstojecih. Orodja, s pomocjo katerih lahko generiramo umetnost, so vedno bolj popularna, saj so sposobna generirati vizualne podobe, ki jih clovek ni zmožen, hkrati pa so zelo hitra. Vse, kar mora narediti clovek, je vnesti kljucne besede, ki najbolje opišejo željeno podobo, UI pa preko vnesenih podatkov generira izdelek. Vnesemo lahko tisto, kar hocemo, da je upodobljeno in celo v kakšnem umetniškem stilu si želimo, da UI generira podobo. (Kerner, 2023) Mislimo pa, da se precej pogosto dogaja, da ne glede na to, koliko podatkov vpišemo v sam program in ne glede na to, kako natancni smo pri opisu podobe, ne dobimo željenega rezultata. K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti A painting of a person Description automatically generated Slika 1 Vir: https://medium.com/@dlaytonj2/ai-art-and-the-portrait-of-edmond-de-belamy-43f318882c09 UI programska oprema za generiranje vizualnih umetniških del je s pomocjo razvoja GAN modelov1 doživela velik vzpon v zadnjih letih in omogocila širšo uporabo umetne inteligence pri izdelovanju umetnin. Tako je leta 2018 kolektiv umetnikov imenovan Obvious izkoristil GAN modele, s katerimi so ustvarili sliko Edmond de Belamy in jo uspeli prodati na dražbi za 432 000 $. GAN modeli, ki jih je kolektiv uporabil, so izdelek ustvarili na podlagi preucevanja 15 000 portretov iz slikarskega obdobja med 14. in 19. stoletjem, do del pa so dostopali preko spleta na strani WikiArt. (Kerner, 2023) Ravno ta primer je kot nalašc za vprašanja, ki si jih bomo zastavili v clanku. Je umetnost UI nekaj, kar si zasluži naziv 'umetnost'? So programerji, ki so delali na programu, ki je ustvaril umetnino, umetniki? Ali so samo skupina ljudi, ki znajo manipulirati z GAN modeli do te mere, da dobijo z njihovo pomocjo umetniško delo? Mnogi trdijo, da umetnost ni umetnost, ce za njo ne stoji clovek in da je samo v tem primeru artefakt v pravem pomenu besede. Seveda pa se ob umetnosti UI pojavljajo tudi eticne dileme. Recimo, kdo je avtor UI umetnine, program, ki jo je ustvaril, ali clovek, ki je razvil program? V uvodu smo omenili, da se programi za 1 GAN oznacuje Generativno Adverzalno Mrežo in gre za vrsto umetne inteligence, ki se uporablja v strojnem ucenju za generiranje realisticnih podatkov. GAN modeli sestojijo iz dveh glavnih komponent: generatorja in diskriminatorja. Proces usposabljanja vkljucuje tekmovanje med njima. Generator poskuša ustvariti podatke, ki so nerazlocljivi od pravih podatkov, da zavede diskriminator, diskriminator se pa trudi izboljšati svojo sposobnost locevanja med pravimi in generiranimi podatki. Generator skozi ta proces izboljšuje svoje podatke pri iznosu, tako da ima diskrimantor vedno vecji problem pri razlocevanju med tem, kaj je resnicno in kaj ne. ustvarjanje umetnosti »ucijo«, kaj je umetnost. Vprašanje pa je, po katerih standardih oz. po kateri definiciji umetnosti, glede na to, da niti umetniki niti filozofi niso sklepcni pri tem »kaj umetnost je«. Zato lahko precej hitro pride do pristranskosti med razlicnimi UI programi, ki dojemajo umetnost na drugacen nacin. Problem pri umetnosti UI oz. digitalni umetnosti nasploh je to, da je vcasih lahko precej obscena oz. prikazuje motive, ki v drugih vizualnih oblikah niso »legalne«. Recimo, umetnost UI brez problema prikazuje motive pedofilije, saj ne razume, kaj to pomeni. Za to, da UI razume, kaj je moralno sporno in kaj ne, pa mora poskrbeti programer, ki je zadolžen za doticno UI. Eno izmed poglavitnih vprašanj pa je definitivno vprašanje o originalnosti oz. ali je umetnost UI lahko sploh originalna. Morda pa obstaja znotraj estetike kakšna teorija ali definicija, ki se prilagaja oz. ustreza umetnosti, ki nastaja s pomocjo UI. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj definicij oz. teorij umetnosti in kako se UI v njih »znajde«. Umetnost UI proti definicijam umetnosti Definicija umetnosti se je skozi cas in razvoj umetnosti drasticno spreminjala. Od Platona, ki je trdil, da je umetnost »manjvredna« in da od nje ne izvemo nic novega, saj samo posnema (Thomas, 2022), do modernejših opredelitev, ki jih bomo predstavili v tem poglavju. 3.1 Institucionalna teorija umetnosti Institucionalna definicija umetnosti govori o tem, da nekaj postane umetnina, ko je artefakt in ko ji ta naziv dodeli »umetniški svet«, tj. ljudje, ki v umetniškem svetu posedujejo neko avtoriteto. (Dickie, 1974) Dickie je to definicijo, ki je precej hitro postala prevec skopa, razširil na vec prepletajocih se definicij, ki pravijo tako: (1) Umetnik je oseba, ki z razumevanjem sodeluje pri nastajanju umetniškega dela. (2) Umetniško delo je artefakt, ki je ustvarjeno za predstavitev svetu umetnosti. (3) Umetniška javnost je skupina oseb, katere clani so do neke mere pripravljeni razumeti predmet, ki se jim predstavlja. (4) Svet umetnosti je celota vseh sistemov sveta umetnosti. (5) Sistem sveta umetnosti je okvir za predstavitev umetniškega dela umetnika. (Dickie, 1984) K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti Že prva trditev za umetnost UI predstavlja problem. Razvoj UI še ni tako dalec, da bi programi lahko razumeli, kaj pocnejo, saj bi za to potrebovali zavest. UI deluje na principu vnašanja podatkov in izstavljanja rezultatov. Samega procesa umetniškega udejstvovanja kot takega ne razume.2 Za UI to ne pomeni nic drugega, kot golo procesiranje podatkov, ki se ne razlikuje od nobene druge naloge, ki jo mora opraviti. Zato UI pri izdelavi umetnine ne sodeluje z razumom, npr. z nacrtovanjem, saj sama po sebi ne razume nicesar. Pri drugi Dickijevi trditvi je vprašanje, ce je umetnina, ki pride izpod rok UI, sploh artefakt. Tadej Todorovic in Janez Bregant v svojem clanku o umetnosti UI »AI Art: Merely a Possibility or Already a Reality?« omenjata definicijo artefakta po Hilpinenu (Preston, 2020), ki pravi, da je artefakt nekaj fizicnega, kar je bilo ustvarjeno z nekim dolocenim namenom oz. namerno modificirano za dolocen namen. (Todorovic, Bregant 2021) To je ena redkih definicij artefakta (mogoce celo edina), ki ne omenja pogoja, da je artefakt nekaj, kar je ustvarjeno oz. modificirano s strani cloveka. Razumemo, zakaj sta uporabila to teorijo, saj v nadaljevanju clanka pišeta o 'intencionalnosti' menimo pa, da cloveške komponente ne smemo ignorirati. Umetniško delo UI bi se lahko, po našem mnenju, sicer posredno pa vendar, smatralo za artefakt, saj je pri tem bila vpletena cloveška roka oz. neka modifikacija v programu, ki je bila razlog za nastanek umetniškega dela. Recimo, graficno oblikovanje oz. umetnine, ki jih ustvari clovek s pomocjo programske opreme, se obravnavajo kot umetniška dela, ceprav jih clovek ustvari s pomocjo racunalnika. Seveda mu je pri tem pomagal program, ampak tako kot graficni oblikovalec uporablja orodja, ki so mu na voljo v programu in svojo kreativnost, tako se programer pri izdelavi umetnosti UI naslanja na svojo sposobnost programiranja. Tretja trditev bi potencialno lahko bila problem predvsem v bolj konzervativnih umetniških krogih 'visoke umetnosti',3 ki so prepogosto precej rigidni pri vpeljavi in sprejemanju novih oblik umetnosti, zlasti pri sprejemanju umetnosti, ki ne izhaja neposredno iz »klasicnih« oblik umetniškega ustvarjanja. Že v našem letniku na Oddelku za umetnostno zgodovino lahko opazimo precejšen odmik od moderne in 2 To, da UI procesa umetniškega udejstvovanja ne razume, predpostavljamo zgolj zaradi argumenta. Namrec, clovek razumevanje pokaže s svojim obnašanjem in izdelki in v tem se od stroja ne razlikuje. Ce pa ni razlike med strojem in clovekom v smislu dokaza za pripisovanje razumevanja, potem je sporno trditi, da eden razume drugi pa ne. 3 Znotraj družbe 'visoka umetnost' predstavlja umetnost, ki vkljucuje kulturne artefakte estetskega pomena, ki jih družba kot celota smatra za izjemne umetnine. (Williams, 1983: 92) sodobne umetnosti, verjetno zato, ker pogosto ne predstavlja nekaj oprijemljivega, pa tudi sam postopek, ki je bil uporabljen pri izdelavi umetnine, pogosto ni jasen. Po brskanju po internetu smo zasledili, da precej ljudi, ki so del umetniškega sveta, podpirajo razvoj in vkljucevanje UI na podrocje umetnosti. Eden od teh je Matt Clark, ustanovitelj kolektiva UVA (United Visual Artists). Clark sicer govori o UI, kot orodju, s katerim si umetniki pomagajo pri izdelovanju umetnin in ne o UI, ki sama ustvarja, še vedno pa nasplošno dojema UI tehnologijo kot nekaj, kar dejansko pomaga umetnosti do napredka, zaradi cesar jo nekateri umetniki sprejemajo in njeno uporabo vzpodbujajo. (Clark, 2023) Cetrta trditev govori o svetu umetnosti v katerem umetnost UI, po našem mnenju, še ni našla pravega mesta v že obstojecem sistemu sveta umetnosti in vprašanje je, ce že lahko govorimo o umetnosti UI, kot delu umetniškega sveta. V tem primeru bi morali biti sposobni njene izdelke uvrstiti v eno izmed kategorij, ki so že definirane in se jih uporablja za razvršcanje umetniških del. Morda bi jo lahko oznacili kot racunalniško umetnost, se pa pri racunalniški umetnosti UI uporablja kot orodje, s katerim upravlja umetnik in (še) ne kot program, ki ustvarja sam. Se pa skozi razvoj in širjenje UI vedno bolj vkljucuje tudi umetnost, ki jo UI samostojno ustvari bodisi s pomocjo združevanja umetniških del oz. podatkov, bodisi kako drugace, ampak še vedno s precej predsodki in omejitvami. Zadnja trditev pa se nam za clanek ne zdi dovolj pomembna, zato se pri njej ne bomo prevec zadrževali. Sistem sveta umetnosti se nam zdi dovolj odprt, da pokaže in razstavlja umetnost UI kot pravo umetnost. Todorovic in Bregant v svojem clanku pravita, da že obstajajo primeri umetnosti UI, ki nekako sodijo v Dickijevo definicijo in podajata primer Jeffa Cluna, ki je predstavil nekaj UI umetnin na 40. letni študentski razstavi v Wyomingu, od katerih jih je bilo kot umetnina sprejetih 35.5 %, nekaj od teh pa je dobilo celo nagrade. (Todorovic, Bregant, 2021) Todorovic in Bregant (2021) pa omenjata še eno definicijo umetnosti v svojem clanku, funkcionalno definicijo, ki jo bomo predstavili v nadaljevanju. 3.2 Funkcionalna teorija umetnosti Po funkcionalni definiciji bi umetnost morala imeti neko funkcijo. Ena od teh funkcij je vzbujanje obcutkov v cloveku. To je lahko obcudovanje, groza, katarza oz. karkoli, kar poskrbi za to, da se v cloveku nekaj premakne. Seveda pa nekaj takšnega težko K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti splošno pripišemo sodobni umetnosti, ki velikokrat nalašc nima estetske vrednosti ali »sredstev«, s katerimi bi v cloveku vzbudila karkoli oz. to sploh ni njen namen. Menimo, da je ta kriterij precej radikalen. Seveda pa lahko gledalec vidi in zacuti v umetniškem delu, nekaj kar umetnik sam ni opazil oz. neposredno in zavestno prikazal. Pogosto se dogaja, da ljudje najdejo in namerno išcejo pomen oz. custveno globino v umetninah, pri katerih tega ni. Eden od takšnih primerov so Crne slike Sandija Cerveka, v katerih ljudje najdejo in aktivno išcejo pomene in globino kljub temu, da je umetnik sam povedal, da nimajo nobenega pomena. To, da umetniško delo v cloveku zbudi neko custvo, ni pogojeno s tem, kdo ali kaj ga je ustvarilo. Seveda pa je to še posebej prisotno pri razlikovanju umetnin UI in umetnin, ki jih je ustvaril clovek. Todorovic in Bregant navajata preizkus, v katerem so 21 (cloveškim) posameznikom pokazali dela, ki jih je ustvaril CAN (Creative Adversarial Network) in dela, ki jih je ustvaril clovek. Ta dela so potem anketiranci morali oceniti od 1–5. Sodelujoci v preizkusu niso bili sposobni prepoznati CAN umetnin kot umetnin, ki jih je naredila UI, poleg tega so tem delom dali višjo oceno kot delom, ki jih je ustvaril clovek. CAN umetninam so celo pripisali namernost in sporocilnost, ki naj bi bili lastnosti »cloveške« umetnosti. (Todorovic, Bregant, 2021) Funkcionalna definicija se nam sama po sebi zdi precej ohlapna, saj vsebuje preveliko mero »cloveške custvene naivnosti« in subjektivnosti. Po tej definiciji bi res lahko prakticno karkoli dojemali kot umetnost, kar pa bi seveda vodilo do ogromne zmede. Kot podlago za to besedilo, smo vzeli ravno Todorovicev in Bregantov clanek iz leta 2021, sami pa bi radi dodali še eno teorijo, ki se nam zdi omembe vredna in ki je onadva v svojem besedilu nista omenila. 3.3 Informacijska teorija umetnosti Informacijska definicija estetike je delo nemškega filozofa Maxa Benseja, ki je nastala konec petdesetih let in v zacetku šestdesetih let 20. stoletja. S to teorijo je Bense želel vzpostavitvi objektivnost v estetiki na podlagi znanstvenih meril oz. pogojev. S pomocjo matematike je skušal povezati umetnosti in racionalnost, s cemer naj bi se izognili zunanjim vplivom. Zanimale so ga »zakonitosti estetike«. Frieder Nake, Georg Ness in Michael Noll so se na podlagi Bensejeve teorije ukvarjali z vprašanjem, kako bi lahko algoritme uporabili za ustvarjanje vizualne umetnosti. (https://aiartshop.com/blogs/ai-art-blog/the-origins-of-ai-art) Med letoma 1954 in 1965 je Bense oblikoval svoj koncept informacijske estetike, interdisciplinarno idejo, namenjeno kvantificiranju estetike z znanstvenimi sredstvi za uvedbo objektivnosti. Prizadeval si je za vzpostavitev tega, kar bi lahko razumeli kot »zakoni estetike«. Bense je želel združiti racionalnost in umetnost z uporabo matematike in informacijske teorije. Poglabljal se je v teorijo estetike in semiotike, s posebnim poudarkom na estetskih vidikih realiziranih znakov, znakovnih procesov in znakovnih sistemov. To je bilo prizadevanje za preusmeritev ustvarjanja in analize umetnosti in literature od custvenega k racionalnemu z znanstveno podporo. (Center of excellence digital art, 2022) Bense je definiral estetski objekt kot materialno entiteto, povezano s »somaterialnostjo«, ki jo je videl kot znak. Sprva se je opiral na teorijo znakov Charlesa Morrisa (1949) (Center of excellence digital art, 2022), kasneje pa je v šestdesetih letih 20. stol. prešel na Peirceovo (Center of excellence digital art, 2022) teorijo znakov. Bense je kontekstualiziral estetske objekte v Shannonovi tehnicni komunikacijski teoriji in jo prilagodil cloveški komunikaciji. To je povezal s kibernetiko4 Norberta Wienerja (Center of excellence digital art, 2022), ki jo je videl kot model umetniškega procesa. Bensejev cilj je bil zgraditi racionalno estetiko, ki temelji na znanstvenih temeljih in je brez subjektivnih domnev. Estetiko je delil na mikroestetiko in makroestetiko, pri cemer si je koncept izposodil iz sodobne fizike. Mikroestetika se je nanašala na implicitna razmerja med umetniškim delom in teorijo, ki temeljijo na znakih in procesih, ki so prisotni v vsakem umetniškem delu. Nasprotno pa se je makroestetika ukvarjala s tem, kako se umetniška dela dojemajo. To razlikovanje je poudarilo kontrast med subjektivnim vrednotenjem in estetsko oceno, ki temelji na informacijskih in znakovnih sistemih. Bense je uporabil izraze, kot sta »redundanca« (oznacuje red) in »entropija« (predstavlja materialne izdatke), pojma, ki sta pogosto povezana z Norbertom Wienerjem. Kljucni vidik Bensejeve estetske teorije je bila »negentropija«, kjer je bila umetnost obravnavana kot proces, ki se premika v nasprotju s fizicnimi procesi. Po njegovem mnenju, se fizicni svet približuje kaosu, svet umetnosti pa redu. Ti izrazi so bili ontološki temelj njegovega znanstvenega pristopa. (Center of excellence digital art, 2022) Bense je cilj generativne estetike opisal kot umetno ustvarjanje inovativnih verjetnosti ali odstopanj od norme. Njegovo besedilo iz leta 1965, objavljeno med prvo razstavo racunalniške umetnosti na svetu, ki se je odvila istega leta, velja za 4 Veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo. K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti zgodnjo referenco racunalniške umetnosti. Bense je v svojih projektih generativne estetike orisal štiri metode abstrakcije: - Semioticna metoda, ki vkljucuje triadicne znakovne odnose za dolocanje posameznih in kompleksnih znakov v umetniških delih. - Metricna metoda (makroestetika), ki uporablja numericne podatke za analizo makroestetske kompozicije umetniških predmetov. - Statisticna metoda (mikroestetika), ki se osredotoca na pogostost in verjetnost videza in znacilnosti elementa. - Topološka metoda, ki je osredotocena na nize elementov, ki sestavljajo umetniška dela, ob upoštevanju vidikov, kot so okolje, povezava in kompleksnost. (Center of excellence digital art, 2022) Teorija je precej bolj tehnicno naravnana in obarvana, zaradi cesar se nam zdi zanimiva za upravicevanje umetnosti UI, saj umetnost UI izvira iz racunalniških laboratorijev, kjer algoritme razvijajo ljudje, ki jim je teorija, kot je teorija informacijske estetike, verjetno bližje, kot recimo funkcionalna definicija umetnosti, saj vsebuje tehnicni »jezik«, ki ga programerji lažje razumejo in (neupraviceno) raje sprejemajo kot relevantnega, kot pa teorijo, ki govori o custvih. Neopredelitev do teorij umetnosti in definicij znotraj umetniškega sveta pa lahko progamerjem oz. razvijalcem UI, koristi, saj ne sledijo pravilom ene teorije umetnosti, zaradi cesar je lahko njihov program manj pristranski in bolj »svobodomiseln«. Ravno zaradi tega pa po našem mnenju takšna teorija, ki skuša razložiti umetnost na »matematicni« nacin in vpeljati objektivnost (kar se nam zdi v umetnosti skoraj nemogoce), razvrednoti, kaj naj bi umetnost bila. Zakaj? Ce lahko nekemu umetniškemu delu pripišemo objektivnost, to po našem mnenju ni vec umetniško delo. Recimo, eden takšnih primerov so moderni arhitekturni nacrti, ki so popolnoma objektivni in se jih vec ne smatra za umetniško delo, tako kot se jih je v preteklosti. Seveda se marsikateri arhitekturni nacrt obravnava kot »umetniško delo«, vseeno pa je v luci razlikovanja med umetnostjo in obrtjo treba upoštevati, da je vecinski delež arhitekturnega dela bolj povezan s funkcionalnostjo in nacrtovanjem, od katerih se ne odstopa kaj prida, kot pa z estetsko vrednostjo, ki temelji na spreminjajocem se procesu ustvarjanja umetnine. UI pa, kljub temu da je v umetnosti prisotna že vsaj 50 let, tj. od kar jo je Harold Cohen uporabil pri svojih delih, kot orodje, ima še veliko prostora za svoj razvoj. Z razvojem UI pa se odpira vedno vec vprašanj in razmislekov o tem, kako definirati umetnost UI oz. ce jo lahko vkljucimo v okvir kakšne že obstojece definicije ali teorije umetnosti. Institucionalna teorija umetnosti je teorija, v katero bi lahko brez vecjih težav umestili umetnost UI in ji dali oznako umetnost, saj se je zmožna prilagoditi hitremu razvoju umetnosti in umetniških praks. To je dokazal že Duchamp s svojo Fontano vec kot sto let nazaj. Edina problematicna trditev v Dickijevi definiciji je prva trditev, ki zahteva razumevanje procesa umetniške prakse, o cemer pa pri UI še ne moremo govoriti, pa še tu smo omenili problematicnost pripisovanja zavesti na sploh, cemur se ne izogne niti clovek. Po funkcionalni teoriji umetnosti bi morala imeti umetnina, da ji lahko recemo umetnina neko funkcijo oz. bi morala v cloveku nekaj vzbuditi. Pri tej definiciji se nam zdi bolj pomemben clovek, ki je tisti, ki poda umetnini oznako umetnost, saj je on tisti, ki v umetnini najde nekaj kar nanj vpliva. Pri funckionalni teoriji ni toliko pomemben umetnikov pristop oz. pristop UI, saj je clovek tisti, ki išce in skuša najdi neko funkcijo v umetnini, ki si jo ogleduje, tako da tukaj avtor ni tako pomemben in bi izdelki UI lažje veljali kot umetnost. Omenili smo tudi informacijsko teorijo umetnosti, ki izhaja ne toliko iz umetniškega sveta, ampak bolj iz sveta, ki je skorajda v nasprotju s humanisticnim pristopom k vprašanju »kaj je umetnost«. Vpeljevanje objektivnosti in racionalnosti v umetnost preko algoritmov, matematike in fizike se nam zdi Sizifovo delo. Racionaliziranje in pretirano analiziranje umetnin bi lahko smatrali kot popolno nasprotje temu, kaj umetnost in umetniki z njo želijo doseci. Omenili smo jo predvsem zato, ker je to teorija, ki je nastajala v podobnih razmerah in okolju, kot nastaja UI. Z njo smo skušali pokazati, kako odmaknjen je lahko svet UI od umetniškega sveta in kako nujno je sodelovanje med ljudmi, ki se ukvarjajo z razvojem UI in ljudmi, ki so del sveta umetnosti. Je UI umetnik ali samo orodje? V prejšnjih poglavjih smo pisali predvsem o izdelkih, ki jih ustvarja UI kot orodje. Kaj pa sama UI? Je lahko UI umetnik oz. kdo je sploh zaslužen za delo, ki postane umetnost, ko govorimo o umetnosti UI. Se pa je treba najprej vprašati kaj oz. kdo je umetnik v splošnem pomenu besede. K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti Slovenska definicija besede 'umetnik' je precej skopa, saj pravi, da je umetnik nekdo, ki ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti. (SSKJ, 2014) Pri tej definiciji bi bilo potrebno samo besedo 'nekdo' zamenjati z 'nekaj' in bi brez problema lahko rekli, da je UI umetnik. Pri definiranju umetnika v razpravi o umetnosti UI in na sploh pa je treba s filozofskega vidika definicijo umetnika popraviti, da ne bo tako široka, zaradi cesar predlagamo naslednje: umetnik je oseba, ki ustvarja umetnost z uporabo zavestnih sposobnosti in kreativno domišljijo. S to definicijo pa ima UI že precej vec težav, saj opredeljuje umetnika kot 'osebo' in hkrati omenja 'zavest' in 'domišljijo', cesar pa, po prevladujocem, ampak spornem mnenju vecine, trenutno še ne moremo pripisati UI. Definiranje umetnika je bilo pred 20. stoletjem precej bolj enostavno. Z razvojem modernisticnih smeri okoli sto let nazaj, pa se je definicija umetnika precej spremenila oz. bila primorana prilagoditi takratnemu umetniškemu razmahu. Tukaj je treba omeniti umetnike, ki so delovali v sklopu dadaizma ali nadrealizma, ki so celo skušali izlociti cloveško zavest iz umetniškega procesa. (Audry, Ippolito, 2019) Andreas Broeckmann v svojem clanku The Machine as Artist as Myth pravi, da ni bojazni, da bi umetnost UI »koncala« umetnost, saj je svet umetnosti bil že z Duchampom in Warholom deležen precej velikih »premikov« in lahko tako samo prispeva k nadaljnjemu razvoju umetnosti. (Broeckmann, 2019) Omenjeni Harold Cohen, ki je eden prvih umetnikov, ki je uporabljal UI programsko orodje za umetniško udejstvovanje, svojemu programu ni hotel pripisati naziva »umetnik«. Manipuliranje s simboli v algoritmih za Cohena ne pomeni umetnosti, kar se sicer zdi precej v nasprotju z informacijsko teorijo umetnosti. Cohen zapiše: »Ustvarjalnost /.../ ni niti v programerju samem niti v samem programu, temvec v dialogu med programom in programerjem; dialog, ki temelji na posebnem in nenavadno intimnem odnosu, ki je zrasel med nama skozi leta.«. (Audry, Ippolito, 2019) Zanimivo je, da o svojem programu AARON govori kot o cloveškem kolegu. Leonel Moura je še eden od umetnikov, ki se ukvarja z umetnostjo umetne inteligence in vprašanjem, ali je racunalniški program lahko umetnik. Moura (Moura, 2018) pravi, da se mu vprašanje o tem, ali je umetniško delo neposredno delo cloveka ali kakšnega drugega procesa zdi irelevantno. Za Moura je popolnoma nepomembno, ali je umetniško delo plod rok stroja ali ne. Torej ga vprašanje o avtorstvu ne zanima. Pomembno je samo to, da ga svet umetnosti sprejme, kar je samo po sebi dovolj dober dokaz za to, da je izdelek umetniško delo. Takšen odnos do umetnosti je v skladu z institucionalno teorijo. Kot smo videli prej, Cohen popolnoma nasprotuje možnosti, da bi umetnost lahko nastala brez cloveške prisotnosti in oznacevanju »stroja« kot umetnika, Moura pa, kljub temu, da se mu pripisovanje avtorstva ne zdi pomembno, še vedno pušca možnost temu, da bi UI lahko v prihodnosti postala popolnoma samostojen »umetnik«, ki ne potrebuje cloveškega nadzora. Pri tem pa pripomni še, da »je avtonomnost strojev bistvena za korist cloveštva«. (Moura, 2018: 28) Ampak tukaj stopa že na podrocje eticnih pomislekov pri uporabi umetni inteligenci. (Audry, Ippolito, 2019) Z avtonomnostjo stroja pa ne bi imeli druge možnosti, kot da avtorstvo pripišemo njemu. Moura (2018) se pri svojem delu smatral za ucitelja, ki svojega ucenca, v njegovem primeru program, nauci slikati, potem pa ucencevo delo ni vec njegova zasluga. O tem pišeta tudi Todorovic in Bregant. V nasprotju z Mourovim razmišljanjem pa onadva najprej omenita, da je vseeno ucitelj oz. razvijalec programske opreme tisti, ki je kreativen in ne program, saj je on tisti, ki nauci program, kako se naj obnaša in tisti, ki ga »hrani« s podatki. Se pa Todorovic in Bregant Mourovem stališcu, da ucencevo delo ni vec uciteljeva zasluga približata s primerom Mozarta in njegovega ucitelja, v katerem bi bil po analogij s strojem in programerjem ucitelj tisti, ki bi bil kreativen in v nekem smislu zaslužen za vso Mozartovo delo, saj je bil on tisti, ki ga je naucil vseh osnov in mu dal orodja, s katerimi lahko operira in ustvarja, kar pa je seveda, po mnenju Todorovica in Breganta ter našem mnenju, absurdno. (Todorovic, Bregant, 2021) O umetniku lahko govorimo ne samo kot osebi, ki je živela v nekem dolocenem obdobju, ampak tudi kot o konstruktu, ki obstaja v umu cloveka, ki opazuje umetnikovo delo. Za Michela Foucaulta je umetnik lahko nekaj, s cemer si clovek pomaga pri razumevanju dela, ki ga opazuje. (Audry, Ippolito, 2019) Recimo, ce clovek bere neko literarno delo, ki je napisano v precej temacnem in melanholicnem slogu, lahko misli, da je avtor nekdo, ki je živel precej turobno življenje. Ce pozna avtorja, lahko ugotovi, zakaj je avtor pisal v takšnem slogu. S tega vidika Audry in Ippolito prideta do mogoce bolj relevantnega vprašanja od tega, ali »je stroj lahko umetnik«, in sicer, ali ima stroj oz. UI potencial pridobiti avtorsko funkcijo. Ker pa so še vedno ljudje tisti, ki skrbijo za razvoj UI, bi lahko, cetudi bi v UI videli avtorja, cloveku, ki je zaslužen za razvoj neke programske opreme, vseeno pripisali neko dodatno »meta-avtorsko funkcijo«. (Audry, Ippolito, 2019) Annemarie Bridy temu pravi »avtor avtorja dela«. (Bridy, 2011) Pri »meta-avtorstvu« Audry in Ippolito pravita, da je pomemben gledalec in njegovo dojemanje dela in komu gledalec sam pripiše avtorstvo na podlagi izkušnje, ki jo ima ob pogledu na umetniško delo. Tako si bodo nekateri predstavljal UI kot orodje in K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti pripisali avtorstvo njegovemu programerju. Spet drugi (med njimi tudi mi) pa bodo UI smatrali za »otroka«, katerega je njegov programer naucil, kako izdelati umetniško delo in mu tudi dal vse potrebne podatke za to, zaradi cesar bo avtor stroj. Nekateri pa bodo UI dojemali kot sodelujocega »asistenta«, ki je pomagal cloveku priti do umetniškega dela, pri cemer je bil kljub vsemu clovek tisti, ki je manipuliral s programom in tako vplival na to, kaj pocne. V vsakem od teh primerov je moc zaslediti, da bo clovek vecinoma pripisoval avtorstvo »meta-umetniku«, ki je clovek, ne UI. (Audry, Ippolito, 2019) Se pa UI nasploh precej približuje cloveškemu »obnašanju«. Nevronske mreže, ki se uporabljajo za razvoj in delovanje UI, so zasnovane na podlagi cloveških možganov. Je pa delovanje nevronske mreže, kot omenjata Todorovic in Bregant (2021), precej nepredvidljivo in pogosto razvijalci ne vedo, zakaj se je UI odlocil za nek odgovor oz. izbiro. Recimo, pri odgovarjanju na vprašanje, ali je nek film iz »klasicne dobe Hollywooda« ali ne, razvijalci ne vedo, zakaj oz. kako je UI prišel do svojega odgovora. Todorovic in Bregant (2021) menita, da se UI vedno bolj približuje cloveškemu sklepanju. Svoje poglavje o tem, komu pripisati zasluge za avtorstvo, zakljucita z mislijo, da, ce je lahko nek »ucenec« ne glede na okolje, v katerem se nahaja ali genetske preddispozicije, ki jih ima, kreativen, potem bi isto morali reci tudi za UI (še posebej, ker njena zgradba temelji na nevronskih procesih, ki so podobni procesom v cloveških možganih). Vse, kar poseduje clovek in kar mu omogoca, da je lahko oklican za avtorja in umetnika, bi lahko posledicno dosegli tudi pri UI. Ampak, ali bi potem UI sploh še smatrali za UI oz. nekaj inferiornega cloveku, glede na to, da bi imel prakticno vse lastnosti, ki nas »naredijo za ljudi«? Potem se verjetno ne bi vec pogovarjali o tem, ali obstaja nekaj takšnega kot umetnost UI, ampak bi jo preprosto smatrali za umetnost (enakovredno cloveški umetnosti). Tukaj moramo zavest, ki se vcasih razume kot glavna razlika med clovekom in strojem, izlociti, saj na to, da ima nekaj ali nekdo zavest, sklepamo zgolj po njegovem obnašanju. Ce bi tako zavest smatrali kot zadostni pogoj za avtorstvo, bi slednje morali stroju pripisati že zdaj. Aaron Herztmann (2018) trdi, da trenutno še nimamo algoritma, kateremu bi lahko pripisali avtonomnost. Pravi, da so ti algoritmi trenutno še vedno samo orodja. Kljub temu pa Hertzmann razmišlja o možnosti pripisovanju avtorstva UI. Pri razmisleku o avtorstvu razdeli UI na tri kategorije: UI, ki je na nivoju cloveka, UI, ki je del družbe, in UI, ki ni del družbe. (Hertzmann, 2018) Pri UI, ki bi bila na cloveškem nivoju, pravi, da ce bi nam uspelo pripeljati algoritme in programsko opremo do tega, da bi UI imela zavest, custva in zmožnost družbene interakcije, bi ji po definiciji morali pripisati avtorstvo. Seveda pa ne moremo vedeti, kako dalec smo pri razvoju takšne UI, zato ga bolj zanima vprašanje o UI, ki ne poseduje cloveške inteligence in zavesti, pa bi ji kljub temu lahko pripisali avtorstvo. (Hertzmann, 2018) Glede UI, ki je del družbe, Hertzmann v svojem clanku Can computers create art? omenja, da je ustvarjanje umetnosti tudi družbeno izražanje. Da bi UI lahko smatrali za clana družbe, bi do nje morali biti empaticni in upoštevati dolocena eticna pravila. Dodaja, da UI ne potrebuje inteligence na cloveškem nivoju, da je socialna, saj ima clovek socialne interakcije tudi s svojimi ljubljencki. (Hertzmann, 2018) UI, ki nima cloveške inteligence, hkrati pa jo ljudje smatrajo za nekaj, kar ima sposobnost družabne interakcije, Hertzmann imenuje »plitka UI«. S t. i. »plitko UI« ljudje pogosto ravnajo, kot z necim, kar ima »dušo« in je del družbe. Za ljudi je pogosto dovolj samo družbena interakcija z UI, inteligence sploh ne pogrešajo. Ce pomeni, biti umetnik, imeti zmožnost uprizarjanja socialnih aktov in komunicirati z družbo potem UI ni dalec od tega, da bi lahko postala umetnik. (Hertzmann, 2018) Todorovic in Bregant pišeta o zanimivem pojavu »digiseksualnosti«. To je skupina ljudi, ki razvijajo custva do UI in s tem podpirajo tezo, da lahko UI komunicira s clovekom. Na Japonskem se je zgodilo celo, da se je clovek porocil s hologramom.5 Po teh zgodbah lahko sklepamo, da se precej hitro približujemo dobi, v kateri bo UI smatrana kot del družbe, s tem pa ji bomo po dolocenih družbenih kriterijih lažje pripisali umetniško sposobnost in avtorstvo. (Todorovic, Bregant, 2021) Po tem kriteriju sodec bi lahko rekli, da je sposobnost biti del družbe bolj pomembna od posedovanja zavesti, ko govorimo o pripisovanju avtorstva, to pa nas precej bolj približa k temu, da UI postane umetnik in avtor. Kaj pa UI, ki ni del družbe in ki ni na cloveškem nivoju? Hertzmann pravi, da bi tudi takšni UI lahko pripisali avtorstvo, ampak s precejšnjimi zadržki. V clanku omenja scenarij, v katerem bi kurator v galeriji ali muzeju enostavno prenesel umetnino iz nekega programskega sistema in kreditiral sistem kot umetnika. (Hertzmann, 2018) 5 Vec o tem https://www.entrepreneur.com/business-news/the-man-who-married-a-hologram-in-japan-can-no­longer/426715 K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti 4.1 Je kreativnost sploh pomembna? Kot je v filozofiji obicajno, vsak pojem potrebuje definicijo in 'kreativnost' ni nobena izjema. Podobnost med cloveško ustvarjenim izdelkom in UI ustvarjenim izdelkom lahko pomaga pri definiranju 'kreativnosti'. Ta se v tem kontekstu lahko definira kot sposobnost razvijanja novih idej, ki privedejo do izdelave novih izdelkov z neko vrednostjo. Takšno definicijo podpirajo tudi moderne psihološke raziskave o kreativnosti, je pa zelo popularna tudi med razvijalci umetne inteligence in racunalniške umetnosti. S pomocjo specificne razlicice Turingovega testa, jo lahko še dodatno okrepimo. Turingov test deluje na podlagi razlikovanja med cloveško umetnostjo in generirano umetnostjo s strani UI. (Still, d'Inverno, 2019) Ce ni možno najti razlike med njima, potem bi lahko rekli, da je stroj oz. UI kreativni umetnik. In ravno ta nezmožnost razlikovanja med umetniškimi deli UI in cloveškimi umetniškimi deli predstavlja velik problem v svetu umetnosti, saj kritiki niso vec zmožni lociti enega od drugega, zaradi cesar pride do problemov pri dolocanju vrednosti umetniškim delom. Pri definiciji kreativnosti pa moramo omeniti še eno njeno opredelitev, ki jo je podal filozof in psiholog John Dewey. (Dewey, 1917: 36) Za Deweya je kreativnost skupek doživljanja sveta in interakcij z njim in tako ne izhaja samo iz možganov. Ta definicija spremeni kreativnost iz nekaj kar se zgodi samo v možganih v proces, pri katerem mora biti clovek dejansko prisoten in pri katerem sta vkljucena tudi fizicno telo in okolje, v katerem se clovek nahaja. Takšna definicija ne podpira ideje o UI kot umetniku. (Still, d'Inverno, 2019) Zakaj? Po njej kreativnost nastaja in se dopolnjuje preko izkušenj in doživetij. Z izkustvom umetnik pride do novih idej, ki vzpodbujajo njegovo kreativnost. Nekaj podobnega smo že omenjali v prejšnjem poglavju, kjer je bilo govora o boljšem razumevanju umetnine v primeru, ko poznamo avtorja in njegovo življenje, saj to vpliva na njegovo umetniško delovanje. Za Johna Deweya kreativnost tako ni nic posebnega, je »naravno stanje biti«, jo pa ljudje v predpisanem izobraževalnem procesu pogosto izgubimo. Pojem 'kreativnosti' se na podrocju psihologije in UI spreminja hitreje, kot na drugih znanstvenih podrocjih. Filozofinja na podrocju UI in psihologinja Margaret Boden pravi, da je kreativnost »cudež cloveškega uma« (Boden, 2009: 23) in definira kreativnost na sledec nacin: »sposobnost ustvarjanja novih in idej, ki imajo vrednost. Vrednost ima tu veliko pomenov: zanimivo, uporabno, lepo, preprosto, bogato zapleteno itd. Ideja zajema tudi številne pomene: ne samo ideje kot take (koncepti, teorije, interpretacije, zgodbe), ampak tudi artefakte, kot so graficne podobe, skulpture, hiše in reaktivni motorji.«. (Boden, 2009: 24) Theodor Levitt (Still, d'Inverno, 2019) je mnenja, da je v sklopu kreativnosti pomembna tudi inovacija. Inovacija ni samo nek proces, ki se zgodi v možganih, ampak je mišljena kot aktivnost v dejanskem svetu, kateremu z izvirno idejo nekaj dodamo oz. spremenimo. Dodaja, da so same kreativne ideje trivialne in da si z njimi ne moremo pomagati. Bolj pomembna so dejanja, ki jih clovek na njihovi podlagi uresnici. (Still, d'Inverno, 2019) Vsekakor pa treba lociti med kreativnostjo in inovacijo. Kreativnost temelji predvsem na idejah, inovacija pa na njihovi implementaciji. (Still, d'Inverno, 2019) Uresnicitev idej v smislu produkcije dejanj lahko doseže tudi UI sama. UI je zmožna ustvariti umetniško delo, ki neposredno vpliva na svet, lahko sproži vojno, revolucijo, upor itd. Podobno, kot Levitt sicer razmišlja tudi Michael Mumford, ki poudarja implementacijo kreativnosti in zgoraj navedeno definicijo Margaret Boden razširi takole: »Ustvarjalnost ni le ustvarjanje idej, ampak je opredeljena kot proizvodnja visokokakovostnih, izvirnih in elegantnih rešitev kompleksnih, novih in slabo definiranih problemov.«. (Still, d'Inverno, 2019) Tako kot Moura se tudi Todorovic in Bregant strinjata s tem, da kreativnost ni potrebna in ni zadosten pogoj za umetnost. »Kreativnost sistema bi bilo treba presojati samo na podlagi njegovih rezultatov« (Todorovic, Bregant, 2021: 12), s cimer se popolnoma strinjamo. Podobno menita tudi Arthur Still in Mark d'Inverno (2019) in dodajata, da lahko preko podobnosti med cloveškim rezultatom oz. produktom in rezultatom oz. produktom, ki ga ustvari UI, govorimo o UI oz. stroju kot avtorju. (Still, d'Inverno, 2019) Ce bi razumeli kreativnost, kot sposobnost kreiranja inovacij, bi imeli znotraj žanrov na prakticno vseh podrocjih umetnosti velik problem. Zakaj? Žanri omejujejo kreativnost in dolocajo parametre, ki se jih avtor mora držati, da v žanru, v katerem želi ustvarjati, ohranja svoj obstoj. Recimo, pisec grozljivk se mora držati dolocenih konvencij žanra, da lahko velja za pisca grozljivk. S tem nekoliko žrtvuje kreativnost, saj se drži formule, ki se je držijo tudi ostali pisci v tem žanru. Seveda pa je lahko nekdo izviren tudi znotraj dolocenega žanra in s tem razširja obzorje in okvir samega žanra z vpeljevanjem elementov iz drugih žanrov. Še vedno pa menimo, da, ce želi ostati v dolocenem žanru, ne sme biti prevec 'kreativen', saj morajo znacilnosti žanra, v katerem umetnik deluje, pretehtati znacilnosti, ki si jih izposoja od drugod. Poleg kreativnosti moramo omeniti 'unikatnost'. Slike oz. umetniška dela, ki jih ustvari UI, bi lahko smatrali za unikatne. Algoritmi, ki delujejo znotraj UI, združujejo vzorce, stile in dolocene podobe, s katerimi lahko UI ustvarja nove rezultate in kompozicije. Seveda pa so vidne podobnosti, ki jih lahko povežemo z deli, na katerih K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti se je UI ucila. Potrebno bi bilo dolociti kriterije, s katerimi bi lažje opazovali podobnost med izdelkom UI in deli, ki jih je UI uporabila za izdelavo svojega. Mogoce nam bi lahko tudi pri tem pomagala UI. Ampak, ce bi bili tako natancni pri dolocanju 'originalnosti' v umetnosti, dvomimo, da bi se sploh še kaj smatralo za izvirno, saj vsa dela izhajajo iz nekega predhodnega ucenja in opazovanja. Ceprav rezultati, ki jih uspe ustvariti UI izgledajo unikatno, izvirajo iz že ustvarjenih del. Danes je težko reci katero delo, ce sploh katero, je originalno, saj se je v umetnosti težko oz. skoraj nemogoce izogniti umetniškim vplivom. 4.2 Kaj pa namen? Nekateri menijo, da je naloga umetnika, da pri svojem umetniškem delu uspe pokazati, da je delo nastalo z nekim namenom. Todorovic in Bregant (2021) pravita, da namen ne more obstajati, ce ni prisotne zavesti. Pa tudi zavest, dodajata, ni dober kriterij za namernost, saj zavest priznavamo tudi živalim, katere pa verjetno nimajo sposobnosti namena, saj je njihova zavest na nižji ravni. »Tudi zavest ni zadosten pogoj za intencionalnost: strinjamo se lahko, da živali (vecina živali) ima zavest, nimajo pa (kakor tudi ne dojencki) intencionalnosti, ker intencionalnost pripada kogniciji višjega reda. Torej UI sploh ne moremo pripipisati intencionalnosti, ker nimamo niti dobrega razloga, da ji pripišemo zavest« (Todorovic in Bregant, 2021, str. 43). Definiranje umetnosti z namenom pomaga pri tem, da lahko izdelke narave izkljucimo iz umetnosti. Todorovic in Bregant (2021) omenjata dve definiciji intencionalnosti. Prva definicija govori o tem, da z namernostjo umetnik predstavi neko »idejo«, druga pa pravi, da je že sama kreacija umetnine dovolj, da lahko govorimo o namenu, saj se ta skriva za ustvarjanjem izdelka. Že nadrealisti so se skušali pri svojih delih izogniti 'intencionalnosti' pri motivih, ki so jih uprizarjali. Kakorkoli, zagovorniki namernosti v umetnosti pravijo, da kljub temu, da nadrealisti niso imeli globljega namena pri svojih delih, je že samo to, da so ustvarjali zadosten dokaz za namernost. Tega pa ne moremo pripisati UI-ju, saj umetna inteligenca ne cuti potrebe po ustvarjanju, ampak jo ustvari samo takrat, ko ji to nekdo naroci. Zdi se, da to ne drži. Tudi UI lahko sprogramiramo tako, da sama vadi, potreba po ustvarjanju pa se pripisuje tako ali tako zgolj na podlagi dejanj in izdelkov avtorja, zaradi cesar moramo, ce želimo biti dosledni, namernost pripisati tudi UI, ce smo jo že iz istih razlogov cloveku. V moderni umetnosti se je v primitivizmu zagovarjalo umetnost, ki je nastala v zgodnjem obdobju cloveškega razvoja, brez namena in družbenega vpliva. Ime smeri izhaja iz obcudovanja »primitivne umetnosti«, v katero spadajo jamske poslikave, umetniška dela otrok, mentalno bolnih ipd. Ce bi se namernost smatrala za pogoj pri dolocanju umetnosti, potem bi marsikatera umetniška smer izpadla iz umetnostne zgodovine. Njena izlocitev iz definicije umetnosti pa precej izboljša možnost, da se zacne umetnost umetne inteligence obravnavati kot prava umetnost oz. kot umetnik in avtor. (Todorovic, Bregant 2021) 5 Kaj pomeni umetnost UI za svet umetnosti in umetnostno zgodovino? Vecinoma svet umetnosti in umetnostna zgodovina, še posebej pa ljudje, ki se ukvarjajo z izdelavo umetniških del in živijo od tega, umetnost UI dojemajo kot grožnjo. Od samega zacetka umetnosti se je ta obravnavala kot nekaj zgolj cloveškega, saj le mi posedujemo zavest, ta pa je pogoj za kreativno ustvarjanje. Umetnostna zgodovina ni navajena raziskovati umetnosti, pri kateri ni možno spoznati avtorja. Poleg tega Marian Mazzone in Ahmed Elgammal (Mazzone, Elgammal, 2019) omenajta pojem 'tehnofobija', pri kateri nekateri ljudje znotraj sveta umetnosti popolnoma zavracajo možnost, da bi bila umetnost UI del sveta umetnosti. Na žalost pa ti predsodki pogosto temeljijo na ignoranci in nezanimanju za UI na sploh. Popolnoma razumemo bojazen pri umetnikih, ki se ukvarjajo z umetnostjo in od nje živijo, ne razumemo pa nasprotovanja ljudi, ki niso umetniki, temvec samo osebe, ki delujejo znotraj sveta umetnosti. Ti bodo namrec v vsakem primeru imeli na voljo izdelke, ki bodo veljali za umetnost in ki jih bodo lahko razstavili ali prodali, s cimer bodo imeli od cesa živeti, pa ceprav avtorji morda ne bodo cloveškega izvora. Mazzone in Elgammal (Mazzone, Elgammal, 2019) v svojem clanku precej tolažilno pišeta o tem, da je umetnost UI še vedno v zacetnem stadiju in da še ni razloga za bojazen, da bi UI prevzela svet umetnosti in da bi vsi umetniki kar naenkrat ostali brez službe. Med tem, kako umetnine proizvaja clovek in tem, kako to dela UI, je velika razlika, pravita Mazzone in Elgammal. (Mazzone, Elgammal, 2019) Tudi fotografija ob svojem nastanku ni bila smatrana kot umetnost. Da je svet umetnosti sprejel fotografijo kot umetnost, je moralo miniti okoli sto let. (Hertzmann, 2018) Eden od razlogov, ki so pomagali fotografiji pridobiti status umetnosti, je bilo sodelovanje med slikarji in fotografi. Fotografi so v fotografije K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti zaceli vpeljevati elemente in znacilnosti slikarstva, slikarji pa so zaceli bolj natancno opazovati fotografijo. (Mazzone, Elgammal, 2019) Sicer ne gre pricakovati, da bodo vsi clani sveta umetnosti zaceli aktivno spremljati razvoj UI, bi pa vseeno neko površinsko sodelovanje med razvijalci programov za ustvarjanje umetnosti in ostalimi umetniki, ki se ukvarjajo s »klasicnimi« umetniškimi pristopi, vplivalo in prispevalo k širšemu sprejetju umetnosti UI v svetu umetnosti. Hertzmann celo piše o tem, da nova tehnologija ne povzroca brezposelnosti, saj se je skozi celotno zgodovino, predvsem pa od industrijske revolucije naprej, dogajalo to, da so se ob pojavu nove tehnologije, ki je vecinoma razbremenila cloveka, pojavile tudi nove zaposlitvene možnosti. Pravi, da je edini razlog za bojazen to, da bi vkljucitev in uporaba UI v umetnosti povzrocila še vecje izkorišcanje in neenakost med delavci. (Hertzmann, 2018) Bo pa razvoj umetnosti UI vplival tudi na raziskovalno in akademsko podrocje umetnostne zgodovine. Umetnostna zgodovina je bila skozi svoj razvoj prica številnim spremembam na podrocju umetnosti v zvezi z vprašanjem »kaj je umetnost«. Predvsem po industrijski revoluciji in nato na zacetku 20. stoletja, ko se je zacela razvijati modernisticna umetnost, ki je zacela provocirati in razbijati norme umetnosti. Tako se bo tudi pri razvoju umetnosti UI umetnostna zgodovina, ce se odloci sprejeti umetnost UI (vsaj) kot nov žanr v umetnosti, ponovno morala prilagoditi tej novosti in poskrbeti, da se na podrocju umetnostne zgodovine izuci ljudi in raziskovalce, ki se bodo ukvarjali s pojavom te nove veje umetnosti. Sunil Manghani (Babbs, 2022) pravi, da bo pri tem precej pristranskosti. Sprašuje se tudi o tem, zakaj bi umetnostna zgodovina sploh sprejela umetnost UI glede na to, da umetna inteligenca samo združuje dela, ki smo jih že lahko videli. Ker pa to delajo tudi ljudje, bi bilo potrebno uvesti merila, s katerimi bi lahko dolocali do kakšne mere je združevanje drugih del dovoljeno, da se novo delo lahko smatra za 'novo'. Pri tem pa bi potrebovali ljudi oz. program, ki bi bili specializirani za analiziranje novo nastalih del. Dodaja še, da ce dojemamo umetnostno zgodovino kot nekaj, kar diktira, kaj je umetnost in kaj ne, bi umetnost umetne inteligence kot žanr morali zavreci UI. Ce pa dojemamo umetnostno zgodovino kot nekaj, kar se enostavno zanima za zgodovino umetnosti, pa bi umetnost UI morali sprejeti. (Babbs, 2022) 6 Kritika umetnosti UI Kot smo omenili, je umetnost UI bila in še vedno je deležna precej kritik. Te kritike vecinoma prihajajo s strani samih umetnikov in izhajajo iz strahu pred izgubo službe. Zdi pa se, da vecina kritikov ne razume, kaj umetnost UI pravzaprav je in kako koristna je lahko za svet umetnosti. Eden takšnih je S. Will Chambers, ki v svojem clanku z zelo neposrednim naslovom, AI Agents are not Artists, popolnoma zavrne možnost, da bi UI lahko bila umetnik. Temelj njegove kritike je, da UI ne kreira nove umetnosti, temvec jo samo replicira. (Chambers, 2020) Že beseda 'replicira' ni ravno primerna, saj UI kljub temu da združuje že videne objekte in primere, ustvarja tudi nove izdelke. V nasprotnem primeru tudi clovek zgolj reproducira umetnost, saj nas zgodovina umetnosti uci, da so umetnine (pogosto namenoma) temeljile na posnemanju narave in »že videnega«. Kreativnost tako ni zadosten pogoj za oznacevanje necesa kot umetnost. UI modeli se ucijo, kako ustvariti umetniška dela, s pomocjo mrež, ki so zelo podobna cloveškim možganom. Bolj problematicna je kritika umetnosti UI, ki se navezuje na avtorske pravice. UI se uci na podlagi knjižnic umetniških del, v kateri se lahko nahajajo dela, ki so avtorsko zašcitena. Letos januarja je podjetje Getty Images podalo tožbo proti programu StabilityAI, ki s pomocjo UI ustvarja vizualne umetnine, saj je njihov program za generiranje umetniških del uporabil tista, ki so s strani Getty Images avtorsko zašcitena. Programi, ki se posložujejo umetniških del za generiranje novih umetnin oz. ljudje, ki stojijo za temi programi, bi morali poskrbeti, da 'knjižnice', s katerimi program ustvarja, ne vsebujejo avtorsko zašcitenih del oz. da imajo pravico do uporabe avtorsko zašcitenih del. (Helyer, 2023) 7 Prihodnost umetnosti UI Oxia Palus je projekt, s katerim želita Anthony Bourached in George Cann pomagati pri restavraciji artefaktov oz. umetnin, za katere se je smatralo, da so izgubljene. Kako? Program Oxia Palus, s pomocjo UI, 3D tiskanja in spektroskopsko slikovno obdelavo pomaga pri odkrivanju in, na podlagi obstojecih delov, ki so ohranjeni, rekonstrukciji umetniških del. Eden takšnih primerov je odkrivanje slik, ki se skrivajo pod površino barve na platnu, ki jih je umetnik preslikal. S tem projektom želita tudi ozavešcati o uporabi UI v »kreativni industriji« in centrih za likovno izobrazbo. K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti Bourached pravi, da UI ni orodje, ki bi ustvarjalo samo nove vsebine, temvec tudi orodje, ki nam lahko pomaga ohranjati stvari, za katere smo mislili, da so izgubljene. (Uredništvo spletne strani AIArtShop, 2022) Ena izmed stvari, ki bi jo znanstveniki radi dosegli pri UI je prepoznavanje custev, s cimer bi lahko zaceli razvijati UI, ki bi se še bolj približala cloveškemu umu. Eden takšnih projektov je ArtEmis, ki na podlagi preucevanja zvez med custvi, jezikom in vizualnimi vsebinami, skuša razumeti custva. Pri razvoju programa so prostovoljci pomagali tako, da so opisali custva, ki so jih cutili pri nekem umetniškem delu. Doloceno custvo je UI nato kategorizirala v osem custvenih kategorij in razložila, zakaj je neko custvo pomembno. Fabien Offit pravi, da se pri umetnosti UI ne bi smeli vec toliko ukvarjati z estetiko, temvec bolj s potencialom, ki ga UI ima pri kriticni analizi umetnosti, s cemer bi UI lahko postala pobudnik za inovacijo. (Uredništvo spletne strani AiArtShop, 2022) V tem primeru gre sicer bolj za program, ki analizira, ne pa ustvarja umetnost. Zakljucek Kot bodoci umetnostni zgodovinar, ki je hkrati bodoci filozof in navdušenec nad tehnologijo in razvojem UI, komaj cakam na prihodnost in nadaljnje premike v debati o umetnosti UI. V clanku je moc videti, da se danes, ko pride do pogovora o umetnosti, ki jo generira UI, vecinoma pogovarjamo o definicijah, ki naj bi pomagale pri klasificiranju oz. sprejetju umetnosti UI. Definicije so potrebne za razumevanje tega, o cemer se sploh pogovarjamo in za njegovo umešcanje v kontekst, se nam pa zdi, da bodo definicije z razvojem UI in vpeljevanjem UI v družbo slejkoprej postale arbitrarne in se bo treba o umetnosti UI pogovarjati tudi na podlagi etike in drugih ved, ki se raziskujejo z družbo. Ugotovili smo, da sta institucionalna teorija in funckionalna teorija tisti, po katerih bi lahko umetnost UI šteli za dejansko umetnost. Pri obeh teorijah se nam zdi prisotna cloveška komponenta, ki v sklopu definicij in teorij deluje kot sodnik in pripisuje naziv »umetnost« artefaktom, ki so kandidati za naziv umetnosti. Bodisi zaradi sprejemanja umetnine kot umetnine, ker ji je ta naziv podal svet umetnosti bodisi zaradi zmožnosti umetniškega dela, da vzbuja custev pri gledalcu. Informacijska teorija v estetiki se nam zdi zgrešen pristop, saj stavi na objektivnost, za katero menimo, da v umetnosti nima kaj iskati. Pri vprašanju kaj naredi umetnika za umetnika smo videli, da se da prakticno vsako lastnost, ki bi jo umetnik moral imeti za to, da bi bil umetnik, pripisati tudi stroju. Ce smo prej mislili, da sta za umetnika pomembna 'kreativnost' in 'namen', smo sedaj ugotovili, da to nista nujna pogoja za to, da bi nekomu ali necemu pripisali status umetnika. Ne gre pa zanemariti položaja UI v naši družbi, ki je kot smo videli, pomembnejši od posedovanja zavesti, saj slednje ne razumemo dobro niti pri cloveku. Danes da je UI že zelo prisotna v družbi in naših življenjih in to celo do te mere, da se ljudje porocajo s hologrami. Ce je UI sposobna družbene interakcije in infiltracije v naša življenja ter ob pogoju, da je to dovolj za to, da so njeni izdelki umetnost, potem jo moramo tako obravnavati že danes. Literatura Adajian, Thomas, "The Definition of Art", The Stanford Encyclopedia of Philosophy (Spring 2022 Edition), Edward N. Zalta (ed.), URL = . [25. 8. 2023]. Audry S, Ippolito J. (2019). Can Artificial Intelligence Make Art without Artists? Ask the Viewer. Arts.; 8(1):35. Dostopno na: https://doi.org/10.3390/arts8010035. [25. 8. 2023]. Babbs, Verity (2022). How is Artificial Intelligence Changing Art History?, Hyperallergic.com. Dostopno na: https://hyperallergic.com/781592/how-is-artificial-intelligence-changing-art-history/. [25. 8. 2023]. Benney, Marnie, Kistler, Pete, (2023). Tom White. Aiartists.org Dostopno na: https://aiartists.org/tom-white. Boden, Margaret A. (2009). Computer models of creativity. AI Magazine Fall 30: 23–39. Bridy, Annemarie. (2011). Coding Creativity: Copyright and the Artificially Intelligent Author. SSRN Scholarly Paper ID 1888622. Rochester: Social Science Research Network. Broeckmann A. (2019). The Machine as Artist as Myth. Arts.; 8(1):25. Dostopno na: https://doi.org/10.3390/arts8010025. [25. 8. 2023]. Chambers, S. (2020) Will, AI Agents are not Artists, Towardsdata science.com. Dostopno na strani: https://towardsdatascience.com/artificial-intelligence-agents-are-not-artists-9743d5dba2d0. [25. 8. 2023]. Clark, Matt, (2023) Art and technology, coexistence and innovation, Thespace.org. Dostopno na: https://www.thespace.org/resource/art-and-technology-coexistence-and-innovation/. [25. 8. 2023]. Dewey, John, Henry Bode, Boyd, Meyer Kallen, Horace, Webster Moore, Addison, Chapman Brown, Harold, Herbert Mead, George, Waldgrave Stuart, Henry. (1917). Creative Intelligence; Essays in the Pragmatic Attitude. New York: Henry Holt. Dickie, George, (1974). Art and the Aesthetic: An Institutional Analysis, Ithaca, NY: Cornell University Press. Dickie, George, (1984). The Art Circle, New York: Haven. Gibbs, Ashleigh (2023) What is AI art? How AI art generators work and why they’re controversial, Producthunt.com. Dostopno na: https://www.producthunt.com/stories/what-is-ai-art-how­ai-art-generators-work. [25. 8. 2023]. K.Matjašic: Status umetne inteligence v svetu umetnosti Helyer, Ruby (2023). Why Getty Images Is Suing an AI Art Generator. Makeuseof.com. Dostopno na: https://www.makeuseof.com/getty-images-suing-stability-ai-why/ [5. 9. 2023]. Hertzmann A. (2018). Can Computers Create Art? Arts.; 7(2):18. https://doi.org/10.3390/arts7020018. [25. 8. 2023]. Hertzmann A. (2018). How Photography Became an Art Form, Can Computers Create Art? Medium.com. Dostopno na: https://medium.com/@aaronhertzmann/how-photography-became-an-art­form-7b74da777c63. [13. 9. 2023]. Kerner, Sean Michael, (2023). Techtarget.com. Dostopno na: https://www.techtarget.com/searchenterpriseai/definition/AI-art-artificial-intelligence-art. [25. 8. 2023]. Mazzone M, Elgammal A. (2019). Art, Creativity, and the Potential of Artificial Intelligence. Arts.; 8(1):26. Dostopno na: https://doi.org/10.3390/arts8010026. [25. 8. 2023]. Morris, Charles. (1946). Signs, language and behavior. Prentice-Hall. Moura, Leonel. (2018). Robot Art: An Interview with Leonel Moura. Arts 7: 28. Preston, Beth. (2020). “Artifact”. In Edward N. Zalta (Ed.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Fall 2020. URL = Artifact (Stanford Encyclopedia of Philosophy/Fall 2020 Edition). [25. 8. 2023]. Still A, d’Inverno M. (2019). Can Machines Be Artists? A Deweyan Response in Theory and Practice. Arts.; 8(1):36. Dostopno na: https://doi.org/10.3390/arts8010036. [25. 8. 2023]. Todorovic, Tadej, Bregant, Janez. (2021). »AI Art: Merely a Possibility or Already a Reality?«. Informacijska družba -IS 2021, zbornik 24. mednarodne multikonference, zvezek B¸ str. 41-44. Umetnik. (2014). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). Fran.si. Dostopno na: https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4543246/umetnik?View=1&Query=umetnik [6. 9. 2023]. Uredništvo spletne strani AiArtShop, (2022), Aiartshop.com. Dostopno na: https://aiartshop.com/blogs/ai-art-blog/ai-art-what-does-the-future-hold. [25. 8. 2023]. Uredništvo spletne strani AiArtShop, (2022). Aiartshop.com. Dostopno na: https://aiartshop.com/blogs/ai-art-blog/the-origins-of-ai-art. [25. 8. 2023]. Uredništvo spletne strani Compart. Center of excellence digital art, (2022). Dada.compart-bremen.de. Dostopno na: http://dada.compart-bremen.de/item/article/6. [25. 8. 2023]. Uredništvo strani The Westologist. Dostopno: http://www.thewestologist.com/arts/how­photography-became-art. [25. 8. 2023]. Vass, Kate (2023). HAROLD COHEN: ‘ONCE UPON A TIME THERE WAS AN ENTITY NAMED AARON. Katevassgalerie.com. Dostopno na: https://www.katevassgalerie.com/blog/harold-cohen-aaron-computer-art. [25. 8. 2023]. Williams, Raymond (1983) Keywords: A Vocabulary of Culture and Society, str. 92.