55. številka.
V Trstu, v sredo 12. julija 1893.
Tefcaj XVIII.
„E D I N O S T"
iihftju dvakrat na teden, vsako BTSdo tu »obuto oh 8. ari zjutraj.
„Edinost" stane:
ta vse loto gl. «.—; isven A vat. 9.— gl. la polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ »četrt leta , 1.50: „ „ 2.25 „ Z „Novičarjem" vred:
za v«e Mo gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ a 1.75 Poiamiono St«vilkn n« dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Trite po ft dot.. v Sorlci in ▼ Ajdovičlnl po • nov. — „Novi čar" pa po 2 noT.
EDINOST
OglMl in oia&Blla m račune po 8 nov vrstica v petita ; za BMlOTt z debelimi črkami te plaćaju prostor, kolikor ki gs
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne i ah val«, ormrtnlo« itd. •e račune po pogodbi.
Vsi dopisi »« DoAiljajo uredništvu Piana CaHerma it. 2. Vsako pismo mora biti S frnnkovano ker nefrankovana se ne spre-, . jpmajo. Roknniai s« o« vračajo.
'Naročnino. r»>klKin«.rije in inserate prejema upravniitvo t lasta Caserma it. S Odprte reklamacije o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V «Hoo«i ]. mot<
Proslava narodne odločnosti.
V programu našega zokolstva izraženo je gedo poguma in odločnosti. Ta ncovržna istina nam je neprestano in živo pred očmi, odkar smo videli in se udeležili nepozabnih sokolskih dnij v zlati Pragi o priliki čeSke razstave. Od tedaj nagla-iamo pri vsaki priliki: negujmo naie so-kolstvo, varujmo in pospešujmo je, da bode moglo vspešno vršiti svojo plemenito, vzvišeno in redoljubno nalogo: da bode moglo širiti na vse stani krepko narodno zavest in ono odločnost, brez katere za nas Slovence ni rešitve. In da nismo popred vedeli, kako neobhodno potrebna sta mej nami Slovenci krepka narodna zavest in čvrsta odločnost, zvedeli smo in prepričali se o tem tam v beli Ljubljani povodom vsosokolskega shoda.
Videli smo in prepričali smo ho, da je za Kranjsko nastopila nova doba, da so nastali kritični časi, da je ob poletni vročini jela pihati mrzla sapa. Era čeških punktacij vrgla je svojo senco tudi na središče nafto Slovenije. Evo Vam dokaza v kako tesni zvezi je usoda posamičnih slovanskih plemen avstrijskih : udarci, ki pa dajo na hrbet tega, bole tudi onega.
In zn to vprašamo Vas vseh in vsacega, v čegar prsih se bijo živo srce slovensko: ali nam ni vsem sveta dolžnost, negovati cvetko vzajemnosti in ukupnosti vseh slovenskih plemen države naSe, prilivati jej in jo čuvati, da nam ne usahne, kakor želć in hrepene vsi tisti, ki bi narod naš raje danes nego jutri položili v ndrodni grob, katerega so mu izkopali in namenili že davno P ! In uprav zato, ker se je pri so kolski slavnosti v beli Ljubljani prepovedalo svetim ognjem in žarkimi besedami evangelje bratsko ljubavi, idejalne ljubezni do domovine in tiste jeklene odločnosti, katera jedina nas more usposobiti za
PODLISTEK. Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo Trofit.
III.
(Konec.)
V tem času je stopil dr. Zornik ne kega jasnega jutra v okorni poštni voz ter plačal listek do Ljubljane. Težavna sicer, vender so mu zdi tako vosela ta pot. Sedaj je vender na čistem : ona je nedolžna. Njegova ljubljena Avgusta je morala toliko pretrpoti, tudi on je mnogo prestal v dolgih letih, a kaj on, ona, ona, ki je vender . . . Tako je mislil Milan brez konca in kraja. Videti jo mora, govoriti ž njo, prositi oproščenja; tudi če treba prenosti Se tako pokoro, vse, vse pretrpi, samo da se spravi ž njo, da mu zopet oživi zamrlu ljubezen, da se mu povrne mladostna sreča. Dasi že človek v zreli moški dobi, čutil 80 je Milan danes mladeniško čil in vesel.
Ona mu oprosti.
Kak o tudi ne F Sama je zabeležila v ulbum Schillerjeve besede, ovenčala jo z lovor-vencem : „Vergeben u:id vergossen ist die Rache den braven Maiines". Več kot stokrat jih je pogledal, prebral in molčo motril ljube poteze. Mnogo zbranih rekov
vspeftno delo v blagor iti procvit domovine, za utrjenje naie narodne individuvalnosti in osiguranje nate bodočnosti: zato smo po vsej pravici vsesokolski slavnosti nadeli naslov „Proslava narodne odločnosti"!
V ljubljani veje vzlic poletni vročini mrzlo-Iedena sapa; in ta sapa je potrgala menda narodne zastave ras streho deželnega odbora, o katerem trdć zlobni ljud je, da je po večini .naroden", in raz streho tiste mestne hiše, v kateri gospoduje baje — radikalni mestni zastop. Raz teh streh vihrale so vsikdar do sedaj in pri vsaki narodni slavnosti ponosne nafte trobojnioe, a povodom vsesokolske slavnosti poskrile so se — in ta misel nam razjeda srce v tem trenotku — v strahu pred lastnimi rojaki, prihitelimi v središče Slovenije, da se tu objamejo v ljubezni do svete nam zemlje slovenske ter da si sežejo v bratsko roko v prisego večne zvestobe do drage domovine.
V Ljubljani veje sedaj mrzla-ledena sapa, katera je ljubljanskemu županu udušila besedo najeziku, da ni m o g e 1 i n n i s m e I vrSitizakone navadne gostoljubnosti — da ni mogel in ni smel pozdraviti milih in dragih gostov, došli h od vseh strani domovine naše.
Ti dogodki govore glasno in jasno. Žalostni so res, a mi soglaftamo vender z menenjem vrlega staroste Celjskega Sokola, ki je rekel pri skupnem obedu, da se jih moramo le veseliti, ker pričajo, da s e nas boj 6, da imponujemo!
Še nekaj smo zapazili povodom vsesokolske slavnosti v Ljubljani: sledove našega mojsebojnega bratomornega boja. In tako so se združilo razne sile, četudi morda iz različnih namenov, v odporu proti proslavi narodno odločnosti.
se je tako naučil na pamet. To mu je lajčalo spoznanje, kako nenavaden, kako plemenit duh biva v najdražjem mu bitji. Sroe je čutilo, da ona ni samo po imenu, marveč veliko bolj pe svojem duhu Avgusta — vzvišena.
Hitel je Milan, hitel, da jo vidi čim prej. Kaj pošta, celo brzovlak mu je vozil prepočasi. Najraje bi bil kar zletel k nji, povedal že vse, razložil ji dosedanje življenje, sicer dolavno, uzorno, plodonosno, vender prazno življenje brez — namena. Tako je sodil Milan v tem trenotku. Prej sicer tako trezno misleč, zagazil je nevede v silno refleksije, ki so mu objemale ljubezni, sprave željno dušo.
Solnce se jo veličastno vzdigovalo izza dalj nih gozdov, kakor lepa nada ie pobožalo tudi Milana po zaraslem licu. Sedel je sam v kupeju in brojil minute, kdaj dospe v G. Ni jih bilo več mnogo. Ustvaril si je dražestno sliko : Liki jutranjemu solncu jo ostala tudi v njegovem srcu nada, da jo zopet vidi, objame in v kratkem popoljo pred oltur, kjer mušnik zavezo Bogu ljubo dvojico, ki je že po naravi svojih src sorodna kot zakonski par. V bujni domišljiji si je Milan naslikal vso prav živo in zložno, tako nekako kakor v rajskem blišču. Začel bodo z nova živeti, živeti življenje vredno čestitoga, spoštovanega človeka ; podvojil bode svoje moči v
A ni se jim posrečilo. Misel sokolska, ki je naša narodna misel, prodrla je v Ljubljani v nedeljo z elementarno silo vse zapreke, vso zlo voljo in pri popoldanski veselici praznovala je sokolska * ideja svoj triumf. In tistT, ki so šli na ulico, da bi proklinjali slovensko „radikalstvo", blagoslavljali so je, četudi nehote. Kajti njih nasprotovanja le poveličujejo sijaj vsesokolske slavnosti od nedelje.
Vsesokolski shod v Ljubljani ni tiral politike, ker to ni bil njega namen; a vendar smo prepričani do dna svoje dufte, da.mu bodo posledice blagodejne za vse nafte javno življenje. Kajti neverjetno se nam vidi, da ne bi ta veličastna manifestacija vplivala tudi na tiste rojako naie, ki so se povodom sokolske slavnosti tako rekoč tiho zvezali z našimi najhujftimi nasprotniki proti nam, njih rojakom in krvnim bratom. Zvezali so se proti nam, a ne toliko iz zlobe — te vere nam ne izruje nikdo iz srca — ampak, ker so zbegani po krivih prorokih sedanjo dobe in ker jim je mrzla sapa sedanja le nekako odre-venila narodni čut, a udušila in zamorila ga gotovo ni. Bog vsegamogočni daj, da se ne varamo v tem pogledu ! Saj si ne moremo misliti, da bi mogli zlobnost in slaba volja za večno ločiti, kar je združila Božja previdnost v jedno celoto v jedno družino. Prepričani smo tudi, da ne stojimo sami s tem svojim menenjem, kajti pri vsej slavnosti — in govorilo se je obilo — ni bilo čuti nijedno same žal-besede proti onim rojakom nafti m, k i n a s obsoja jo in pobijajo, ker nas ne poznajo, ker ne poznajo naftih čistih namenov, ker ne v e d o, da nismo taki, kakor nas opisujejo. Oni večni Bog, h kateremu smo pošiljali svoje molitve pr: sv. mafti v Lattermanovem drevoredu, daj, da se skoro uresničijo naše ro-
trudu za ljubljeni narod, za probujo in pravo naobrazbo njega mladine ; poleg tega pa mu bode kakor angelj varuh verna družica Avgusta. Povsod mu bode svetovala, povsod mu bode pomagala. Oh, to bode življenje ! In potem P . . .
Vlak se ustavi.
Dr. Zornik stopi k prvemu izvofičeku, nekaj mu poftepne na uho in takoj je drdral ž njim s postaje v mesto. Na do* govorjenem kraju se ustavi, on stopi v bližnjo kavarno. Kmalu se vrne in gre peš po ulici mimo samostanske cerkve usmiljenih sester. Mudilo se mu jo sevoda naravnost v mestni vrt, češ: tam jo najdem prav gotovo. Milan hiti, hiti.
Sumostanski zvon pozvanja tako tužno kakor o pogrebu. Ustavi se, potem zopet zvoni, !kakor da hoče opominjati tudi mimoidoče : Molite ! Molite ! — Milanu je bil ta glas znan že izza mladih let, a danes se eou je zdel nenavadno resnoban, izpre-uienjen. Prehajalo so ga neke tomno misli, črne slutnje, zato zamahne s palico hoteč je menda odpoditi, in trdih korakov stopa dalje, trop Bitnih mislij kakor trop mtišic se pomika za njim.
„1'rav kakor mrtva, taka je bila," pravi postarna ženica prišedfta iz cerkve.
„Solze ni bilo v njenem očesu," reče neka mltijša meščanka svoji tovurfiioi, ki si jo z ruto otirala solzno oči.
doljubne želje v blagor naroda, mejseboj-nega miru in tudi v prospeh ugleda — govorimo le jasno! — naših dušnih pastirjev. Sum večni Bog daj, da se združimo skoro v ljubezni do Boga in do naroda!
Take misli in želje obhajale so nas pri vsesokolski slavnosti v Ljubljani. In menda ga ni človeka mej nami, ki ne bi se združil ■ nami v tej želji, ako mu le v prsih bije občutno, rodoljubno in — pošteno srce.
*
* *
Mi seveda ne moremo opisati vseslav-nosti natančno, ker nimamo zadostno prostora na razpolago; omejiti se moramo torej na to, da jo popiftemo v velikih in glavnih potezah.
V	soboto zvečer zbrali so se delegatje vseh sokolskih drufttov v mestni dvorani, da se posvetujejo o reorganizaciji našega sokolstva „odnosno o ustanovi Zveze" mej naftimi sokolskimi društvi. Zborovanje je otvoril najstarejši mej delegati, starosta „Zagorskega Sokola" brat Medved. Nato je bil izvoljen za predsednika starosta „Tržaškega Sokola" dr. Gustav G r e g o r i n. Društvo „Tržaftki Sokol" so zastopali kot delegatje : starosta dr. Gustav G r e g o r i n, tajnik I. Knavs in odbornik J. Mi kot a. O sklepih, storjenih pri teh posvetovanjih, poročali bomo prihodnjič.
Po končanem zborovanju delegatov sledil je koneort na vrtu Hafnerjove pi-varne, pri katerem je pelo delavsko pevsko drufttvo „Slavec". Občinstva se je zbralo toliko, da je bil vrt natlačeno poln. Z br-zovlakom o polunoči došli sti deputaciji „Tržaftkega Sokola" in Vipavske čitalnice. Mimo Sokolov došlo je tudi lepo število drugih gospodov in dam. Na kolodvoru nas je pričakovalo vse polno občinstva, koje nas je pozdravljalo navdušeno.
V	nedeljo o ^7. uri zjutraj zbrala so se
„Reva," vzdihne potem. „Bila je zlata duša. Ti je nisi tako poznala kot jaz. Škoda, sodila bi jo drugače." Deklica, ki je to govorila, bila je sestra nekdanjega O8mošolca Irka. Ker sta se tovariftioi fte dalje pogovarjali o tem, izvedel je Milan,' da so v samostanski cerkvi ravnokar blagoslovili njegovo Avgusto, sedaj sesrto Bona-venturo.
Obrnil se je in malone opotekajo prišel v bližnji hotel.
Potovalci, ki so bili v Avstraliji, pripovedujejo, da stopi v tamošnjem angleškem gledališču tudi po najbolj pretresujoči tragediji (žaloigri) na oder glumač-saljivec ter s šalo in dovtipom uniči utis igre. Kaj takega ne nameravamo. Kar pride iz srca, tudi gre v srce ; tja pa ne segajo šale in dovtipi. Vender no bi radi pustili nežne bralke in potrpežljivega bralca, ki sta nam vestno sledila do tukaj, v negotovosti; kaj je bilo potem t To vprašanje vas oi-tajočo vedno vznemirja in priganja, da prebrajamo list za listom, to vprašanje nam jo pred očrni o vsakem prizoru v povesti. Na koncu seveda neha povost, nehati mora tudi prušanjo: kaj potem P Narnvnejšega kuncu si je težko misliti.
Tudi mi bi lahko tako zavrnili.
Potem se je vrnil dr. Zornik v svojo
▼■a društva v Čitalnici, od koder so korakala na kolodvor k sprejemu gostov iz Hrvatske, Štajerske in Dolenjske.
Občno pozornost je vzbujala krasna kavalkada „Ljublj. Sokola". S posebnim vlakom došle goste pozdravili smo najprvo glasnimi na sdar klici, potem je vse goste pozdravil starosta .Ljublj. Sokola', brat Ivan Hribar. Zahvalili so se mu starosta „Zagrebškega Sokola" brat dr. A m r u š, v imenu Celjskega dr. V r e 6 k o in v imenu Tržaškega in Goriškega Sokola brat dr. Gustav Gregorin.
S kolodvora seje pomikal vesta im-pozantni sprevod v Lattermanov drevored, kjer je ▼ dično prirejenem šotoru daroval sv. maso veleč. g. M. Šarabon. Svete službe božje se je udeležilo na tisoče broječega občinstva, svirala je mej mašo Domžalska godba in glavne dele je salutiral strel to-pičev na Šišenskem vrhu.
Po sv. maši veulo se je vse občinstvo na Koslerjev vrt, kjer je bil zajutrek in se je razvila prav živahna zabava.
Ob 10. uri smo se jeli zbirati za slavnostni sprevod po mestu. V sporedu bo bila zastopana razna sokolska in druga dru-tva.. Sprevod se je pomikal po zna-menitejib ulicah mesta ljubljanskega. Po vsej poti bilo je zbranega veliko občinstva, kije pozdravljalo mile goste glasnimi živio-klici in vihtenjem klobuki, a z oken doli sipale so na nas nežne ženske roke dišeče cvetje.
Zelo zanimiv je bil prizor pred mestno hišo. Mestni župan stal je na stopnicah, obdan od velike množice, a stal je nemo, ker ni smel govoriti. Ta govor brez besedi j predočil nam je v la-pidarnem slogu sedanju dobo na Kranjskem. Tihemu pozdravu odzvali smo se pa mi frenetično. Molk županov odpre morda očij marsikomu, da se zave, kam jadrajo tisti naši rojaki, ki se v alep strasti vežejo z vsakomur.
Ob 1. uri bil je skupni obed, katerega se je udeležilo uad 200 oseb. Starosta „Ljubi. Sokola" je v daljšem govoru pojasnjeval pomen denašnje slavnosti, s katero se je položil temelj „Zavezi" sokolskih društev. Ta zaveza je velike važnosti za Da^o narodno organizacijo in postane se važnejši, ako se ji pridružijo tudi bratje Hrvatje. Vlada je sicer prepove-dala Ljubljanskemu županu pozdraviti Sokole v imenu mesta, ali ta prepoved ni mogla udušiti glasu srca. Govornik je pozdravil zastopnike društev v slovenskem, hrvatskem, češkem in ruskem jeziku. Sokoli, so nositelji sokolske, torej narodne ideje. Zbrala se jih je mala vojska in to je veselo znamenje za bodočnost.
službo Zdelo se inu je tako kakor že sto in sto drugim : on ni več za svet in svet ni več zanj. Tada premagal je zopet nje-w gov plemeniti čut z načelom: človek ne živi Bam za-se! Nekatera Avguštine prijateljice so posredovale, da je sestra Bo-naventura izvedela njegovo kesanje. Na njenem obličju se je tedaj pokazal ljubek nasmeh, tako ljubezniv in tako prijeten, kakor se nam zdi solučni žar, ko se zvečer solnce zadnjič ozira in poslavljaje se poljublja vršace slovenskih gora.
„To me veseli," dejala je vidno ganjena. „Dasi ločena imava sedaj oba ven-der isti smoter. Vestnejše kot ga skušava dosegati, toliko bolj se približujeva drug drugemu, toliko bolj kaževa, kako sva ▼redna drug druzega, tolika krajša nama je pot do vzorov, kjer — to upam — po srečnem združenju v rajskih višavah ne bode več ločitve."
Ničesar več ni rekla, tudi naročila ni, da bi on izvedel te besede.
Dr. Zornik jih jo vender izvedel. Ko ho ga obhajale težke misli, spominjal se jih je kakor njene oporoke. Ta nasvet se mu je zdel vedno tako svet, tako vzvišen, kakor so mu je zdela nedosegljiva sestra Bonaventura, zanj še vedno vzvišena — Avgusta.
Starosti Hribarju se je najprvo zahvalil starosta Zagrebškega „Sokolau dr. Milan Amruš. Na temelju zgodovine je dokazaval žarkimi besedami ukupnost interesov naroda slovenskega in hrvatskega. Slovenski narod napreduje vidno, sokolska ideja se je ukoreninila globoko, a treba sloge in ljubezni, da se more delo nadaljevati. Sloga in ljubezen sta pogoj napredka ; kdor dela za slogo in ljubezen dela po volji Boga, ki je Bog ljubezni. Govornik je dvignil čašo v čast in slavo naroda slovenskega in Sokolov slovenskih.
Ta govor je napravil neopisljiv utiB : Sokoli so dvignili dra. Aroruša na rame in ga nosili po dvorani!
Odbornik „Ljubljanskega Sokola" dr. Vilfan, zahvalil se je „Celjskemu Sokolu", kateri je sprožil misel o „Zavezi* sokolskih društev. Prepovedalo se je sicer županu tolmačiti čutila prebivalstva Ljubljanskega, ali sprevod je dokazal, da to ljudstvo ne zataji svojih čutil na nikakoršen komando.
Starosta „Celjskega Sokola", g. dr. Vrečko zahvalil se je prisrčno na krasnem vsprejemu. Nikar naj nas ne moti okolnost, ako nas mestni župan ni smel pozdraviti. Ta prepoved |še veseli govornika, ker priča, da ae nas boje in da stoje sokolska društva na pravi podlagi.
Za drom. VreČkom so govorili ruski gost Vladimir Andrejevič Fran-cov, zastopnik „Praškega Sokola" g. Daneš in član „Zagrebškega Sokola" dr. F i 1 i p i č. Poslednji je napil dru. Tavčarju in Ivanu Hribarju.
Vsi ti govori vzbudili bo občo navdušenje.
Z govorom dra. Tavčarja doseglo je pa navdušenje svoj vrhunec. Prizore mej tem govorom moralo se je le videti, kajti opisati se ne dajo: vse je bilo po konci. Govornik nas jo opomnil se svojim poznanim sonornim glasom, da se moramo spomniti onega, kar nam jo dražje od naših otrok in ljubše od naših žen, da se spomnimo zemlje slovenske. Nemški aristokratje tiščali so od nekdaj našo zemljo; tlačili so jo, ko so hodili še v železnih oklopih in sta-1 novali v mogočnih gradovih. Gradovi so se zrušili in razpadli, oklopi so zarjoveti, oholemu baronstvu ni več sledu, zemlja slovenska pa stoji in se pomlaja vsako leto. Prestali imo že dosti hudega, prestali bodemo tudi sedanjost, in ta zemlja bo še slovenska, ko bodo že v prahu njeni sedanji nasprotniki.
Starosta „Tržaškega Sokola" dr. Gustav Gregorin zmatra kot veselo znamenje in dober znak hr-vatsko-slovenske vzajemnosti, da je bil ntvno on izvoljen predsednikom seje delegatov in sicer zato, ker je Tržaški Sokol že praktično oživel hrvatsko-slovensko vzajemnost, ker on že sedaj ne pozna razlike mej Hrvati in Slovenci. Napija torej slogi in jedinosti.
Stud. jur. g. V. Ravnikarje v krušnem govoru naglašal soglasje s o k o 1-skihin dijaških idej, elun T r ž. S o k o I a g. M. C o t i č pa je napil delegatom, ki so zagotovili in dogovorili zavezo. —
Konečno je naglašal starosta Hribar, da v očigled toliki navdušenosti za sokolsko idejo ni dvomiti o njej bodočnosti in o bodočnosti Slovanstva. Gosp. Josip N o I 1 i je napil nesokolskim slovenskim društvom in v imenu kavalkade nam je za-klical g. J. Juvančič na veselo svidenje.
Potem se je zaključil obed.
Po obedu odkorakali Bmo v istem redu na Koslerjev vrt, kjer se je vršila velika ljudska veselica, in na travniku poleg vrta javna telovadba. Tu se je na-groinadilo na tisoče in tisoče občinstva. Zadovoljstvom beležimo, da smo zapazili tudi neKoliko prečastitih duhovnikov. Svirala je vojaška godba, pevski del pa je izvajalo pevsko društvo „Ljubljana". Najboljši štirje telovadci dobili eo darila.
Prolog dičnega pesnika Aškerca de-klamoval je g. J o s i p N o 1 1 i. Mrak je že legel na zemljo, ko se je končala ta krasna ljudska veselica, koje ne pozabimo zlepa. Pri veselici kapitulirati je morala falzifikacija javnega mnenja, pri veselici pokazala se nam je Ljubljana kot to, kar je: središče naše, prestolnica slovenska.
In predno zaključimo to skromno in le površno poročilce, ne moremo si kaj — kaj čete, človek si ne more nikdar otresti prisrčnih željfi —, da ne bi izrekli želje, po sporazumljenju mej prepirajočimi se brati. Tiste pa, katerim je prepir pravi element in brez prepira niti živeti ne morejo, prištejmo kar j e d n o s t a v n o našim nasprotnikom — a naši n&rodni nasprotniki naj nas le tlačijo: njihova jeza služila nam bode le v vspodbudo za intenzivnoj še narodno delo.
In ako se to zgodi, kakor želimo mi, potem ostane dan proslave narodne odličnosti zabeležen zlatimi črkami v najnovejši zgodovini naroda slovenskega. V to nam poinozi večno«pravičui Bogi
DOPISI.
Iz logaškega okraja 7. julija. (Gl avno zborovanje društva učiteljev in šolskih prijateljev v Babinem polju. Izv. dop.)
Kakor ste že naznanili, imelo je gori imenovano društvo svoje glavno zborovanje v Babinem polju dne 5. t. m. Nekateri gg. kolegi so se pripeljali že dan popreje v Cerknico, kjer so imeli skupno pevsko vajo. Vadili so se slovenskih, a če več hrvatskih zborov in čveterospevov. Drugi dan, točno o 5. uri zjutraj smo se odpeljali na dveh lepo z zelenjem in z narodnimi zastavami odičenih lojternicah iz Cerknice. V Grahovem se nam je pridružil zopet jeden voz, v Ložu zopet jeden, a v Starem trgu še jodne lojternioe, odi-čene, kakor druge, z zelenjem in zastavami. Samo učiteljev in učiteljic logaškega okraja je bilo blizu 30. Po kratkem odmoru v Starem trgu peljali smo se dalje ter prispeli v Babino polje o l/ill. Sprejelo nas je živahno grmenje topičev. Pred vasjo je bil napravljen lep slavolok s primernim napisom. Ob njem nas je pričakoval krajni šolski svet babinopoljski, šolska mladina z učiteljem in množica ljudij. Po kratkem pozdravu in odzravu šli smo v vas, ki je vsa lesketala v zastavah. Pot od Blavoloka do šole bil je odičeu z maji.
O izvrševanju programa hočem vam poročati le na kratko, ker to prav za prav bolj zanimlje učiteljske liste. Ziradi pozne ure in ker se nam je mudilo v Prezid, vršile so se vse točke hitro, nekatere so cel6 odpale. Tudi g. Janko Leban ni re-feroval o važni točki: „kaj in kako naj čita mladina", ker se je izjavil, da svojega poročila skrajšati neče in da se mu mora dovoliti, da o coni predmetu govori vsaj %U ure. Niti ni treba povdarjati, da sujo navzočne hrvatske učitelje in učiteljice navdušeno pozdravili. Med njimi je bil tudi o, kr. županijski šolski nadzornik g. Dubravčič iz Ogulina, ki je za ta dan bil oprostil gg. hrvatske kolege šole. Da povem resnico, to okrajševanje programa ni naredilo dobrega vtisa. Zato bi jaz svetoval, da se v prihodnje s takimi zborovanji prej začne, vsaj ob 9. uri zjutraj, da bode možno program dovršiti.
Po zborovanju odšli smo z brati Hrvati v bližnjo hrvatsko vas Prezid. Koliko iznenađenje za nas Slovenoe ! Pred vasjo je stal krasen slavolok s primernim hrvatskim napisom. Pri Blavoloku pa jo bila zbrana nebrojna množica, njej na čelu požarna bramba v uniformi in preziduki tamburaši. Topiči zugrrne, godba zasvira, urnebesni „Živeli Slovenci" se razlegajo v sinjo višavo. Po presrčnetn hrvatskem pozdravu in slovenskem odzdravu odidemo v
vas4; pred nami svirujoča godba, za njo mi in brezbrojna množica. Vsa vaj je bila odičena z zastavami, na vsakih pet korakov so nas Hrvatje navdušeno pozdravljali. Dospevši do šole, povabi nas prezidski nadučitelj g. Pleše učitelje in učiteljice v šolo, kjer nam pokaže postave tamkajšnje dvorazrednico; ob jednem pa nam razgrne pismene naloge tamkajšnje šolske mladine. Konečno zaprosi odbor logaškega učiteljskega društva, da se v spomin tega veselega dne vpiše v šolsko kroniko. Moram reči, da amo se prepričali, da je šola prezidska v dobrih rokah, in da se sme imenovati vzorna.
Prišedše iz šole nas čakajoča godba in brezbrojna množica spremi v gostilno, kjer s« je na vrtu pod milim nebom pričel banket. Pri banketu nas niso počastili le hrvatski stanovski tovariši in tovarišice, nego tudi inteligenca iz Prezida ; navzočna sta bila tudi župnik prezidski iu babino-poljski, dva slovenska učitelja iz kočevskega okraja, več rodoljubov iz Babinega polja, iz Drage, iz Loža itd. Posebno nam je ugajalo, da ste g.čna Vilharjeva iz Prezida in gospa naduČiteljeva, ki je ob jednem učiteljica na prezidski dvorazrednici, došli v narodni obleki.
Kmalu je zavladalo prav živahno življenje. Napitnica je sledila napitnioi, vmes so se pa oglašali krepki zbori hrvatski in slovenski, a prezidski tamburaši so nas razveseljevali s svojo godbo. Pa šo več ! Bližnja šupa je bila spremenjena v plesišče, kjer se jo plesaželjna mladina vrtela od časa do časa.
Izmed Slovencev je bratom Hrvatom najkrepkeje napil g. Janko Leban, nadučitelj iz Begunj. Povzdignenim glasom je deklamoval :
Pozdravljam, mili vas Hrvatje, Pozdravljam vas iz dna srcA, Ki v našo družbo sto kot bratje Došli, vsi složnega duhd ! Že davni veki so minili, Zaveznik bil nam je — Hrvat, Očetje naši kri so lili Za slobodo, za dom večkrat. Svet smatra nas za d v a naroda, A jedne, iste smo krvi ; Nas loči samo S o ti a, voda, A naša krv, ta voda ni! Podkrčpi Bog naš slogo rihŠn, Da žila, klila bi povsod, In v to ime jaz dvignem čašo : „Bog živi te, hrvatski rodi* Da je ta napitnica našla viharno odo-brovanje in velikansko navdušenje, ni čuda. Odgovoril je g. Lebanu navzočen hrvatski medicinec v prekrasnem hrvatskem govoru. Lepo so govorili tudi naduč. Ribnika)', veleposestnik g. Peče, župan prezidski, veleposestnik prezidski g. Sčitomir Vilhar, posebno pa c. kr. županijski šolski nadzornik Dubrovčič. Poslednji jo poudarjal, kako velikansk razloček je med sedanjo in nekdanjo šolo, v kateri so nas pitali le z blaženo „švabf ćin<>". Rekel je, da Be slovenske in hrvatsko šole dajo prav lepo v/poredovati s šolami narodov na najvišji stopinji omike ; rekel je tudi, da sedaj rad stopi v pokoj, d& ! celo rad untrš, ker va, da zapušča toli vrlo, narodno in zavedno učiteljstvo!
V takč izbrani iu prijetni družbi, pri izborui postrežbi, potekale so nam ure seveda naglo. Po 7. uri zvečer smo posedli na svojo vozove ter odhajali. Od-hodnaš je bil podoben t r i u m • fo valnomu sprevodu. V Starem trgu nam je g. Peče brezplačno postregel b svežim pivom. Prebivši še nekoliko časa v družbi tega vrlega narodnjaka, odpeljali smo se dalje'
Pozabiti ne smom, da jo pri banketu nadučitelj v Prezidu g. Plešo nabral za slovenski učiteljski dom v Ljubljani 106 kron. Bodi srčna hvulu njemu kakor vsem, ki so kakorsibodi pripomogli, da bo je slavnost tako lepo izvršila 1 Nam vsem ostane ta krasni dan v nepozabnem spominu ! Tega dno smo se prepričali, da je spoštovanje do učiteljstvu. prodrlo že v
maio naroda, prepričali amo se, da se Notranjska n« zove zastonj zavedna in da vzajemnost hrvatsko-slovenska ni prazna fraza! Od bratov Hrvatov se Slovenci učimo plamtečega rodoljubja in narodne požrtovalnosti 1 Učimo se pa od njih tudi bratske sloge in opustimo že vender enkrat pogubni bratomorni boj, ki je grob narodni sreči! . . .
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Dunaj i vršil se je dne 9. t. m. naznanjeni velikanski delavski v takozvanom „Arkadenkof". Udeležba bila je ogromna, od 10 — po nekaterih poročilih — celč do 40 tisoč oseb. Prišlo je tudi mnogo ženskih. Prisotni bili so tudi dr-iavni poslanci Pernerstorfer, Kronawetter, Exnor in Polshofen. Govorilo se je o zadnjih dogodkih v Pragi in v Brnem. Sprejela se je resulucija, s katero se poživljajo dunajski državni poslanci, da podpirajo premenitev volilnega zakona, da podpirajo vsesplošno volilno pravico. Za vsdržavanje reda skrbeli so delavci sami. Vršilo se je vse zborovanje v najlepšem redu.
Državni poslanec Ernest Theu-mer položil je svoj mandat. Ker je gosp. Theumer imenovan tišjim ravnateljem češke hranilnice, bivati mora stalno v Pragi.
Iz Belega Grada briojavljajo „Frankfurter Ztg.", da napravi Nj. Veličanstvo cesar po dokončanih velikih vojaških vajah na Ogrskem izlet k „železnim vratam" pri Oržovi. Spremljali bodo cesarja nemški cesar Viljelm, kralj saksonski, kralj lumunski in prestolonaslednik ruski. Visoka gospdda vozila se bode po Dunavu od Semlina do Oršove.
Klub Češkega fevdalnega voleposestva imel je dne 9. t. m. shod v hiši kneza Lobkovica. Od sedem-deseterih članov udeležilo se je 50 posvetovanja. Razprava trajala je 4. ure. Sklenilo se je jednoglasno sklicati veliki shod volilcev. Naglas alo se je večkrat, da misel o ustrojenju srednje stranke v velepo-sestvu ni izšla od članov veleposestva.
Ogersko minister stvo notranjih poslov izdeluje Bedaj tri zakonske osnove in to: jedno o preosnovi občin, drugo ob ustanovitvi upravnega sodišča in tretjo ob ureditvi pravice nabiranja. Prve dve osnovi prideti že v jesenskem zasedanju pred poslansko zbornico.
Vnanje države.
V	srbski skupščini čital se je predlog, da se stavi ministerstvo Avaku-movič na obtožno klop. Navzoči bili so vsi ministri. Po prečitanju obtožbe sklenilo se je to zadevo odložiti do 15. t. m. — Obravnava vršila so bode onda tudi v odsotnosti obtožencev.
Točke obsodbe so nastopne: 1. Odgoda skupščine, katera se je imela sestati dne 1. novembra, 2. Avakumovič ni razpisal volitve, kadar bi jih moral; 3. Obnovil jo trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogersko brez skupščine; 4. Nasilno je odstranjenih več občinskih zastopov; 5. Volilni listki ne izdajajo se pravočasno ; 6. Zabranjeno je sodelovanje pri volitvi delavcem v vojaških tovarnah; 7. Zabranjeno je vsako brzojavno poročilo o volitvah; 8. Vojaštvo je med volitvijo stavljeno v nekaterih krajih politiškim oblastim na razpolaganje; 9. Politiški uradniki ne smejo se odzvati politiškim pozivom; 10. Volitve v Negotinu uničene so brzojavnim potem; 11. V službenem listu listu je krivo priobčen izid volitev iu 12. Skupščina se je konstituvala brez postavnega števila članov.
Ruski carjevič stigel je danes iz Londona v Berolin. Na postajo v Londonu spremljali so ga kralj danski, angleški prestolonaslednik s ko progo, ter dve angleški princesinji. V Berolinu snide se s carjem Viljelmom.
V	n e m š k i d r ž a v n i zbornici čital se bodo jutri vojni zakon v drugič.
Italijanska poslanska zbornica imela je dne 8. t. m. burno sejo. Vsled obtožb poslanca Bovia gledč preiskave v bankarski zadevi navstal je silen vrišč in krik. ^Predsednik moral je Bejo pretrgati. Zakon za banke vsprejel se je konečno z 222 glasovi prosti 185. 5 poslancev ni glasovalo.
Naslednikom pok. ministra italijanskega Eule imenovan bode bržkone senator Ghiglieri.
Iz Rima poroča „Opinione", da so zatoženci v zloglasnem polomu rimske banke baje nastopni : Bernard in Peter Tanlongo, Cezar in Mihajl Lazzaroni, de Zerbi, Zammaro, Monzilli, bankir Mortera, odvetnik Sessa, slikar Peralta ter bivši uradniki banke Agozzi, Toccafondi, Pariš in Caccia. — O imenih Toccafondi in Caccia — rekli bi „nomen est omen !" — Odvetniki-branitelji izjavili so, da treba najmanj šeat mesecev za proučenje obširnih sodnih spisov.
V	Parizu vlada popolni red in mir. — Finančni minister Teytral dal je svojo ostavko, katero pa je opozval. Radikalni listi izjavljajo, da je med radikalci in vladnimi republikanci nastal prepad, kateri se nikdar ne more prekoračiti. — Francija navajena je pač hujših dogodkov, nego skrajnemu strankarskemu sovražtvu — na papirju !
V	Londonu poročil se je dne 6. t. m. 28letni vojvoda Jorški, sin angleškega prestolonaslednika, princa Vale&kega, z princeso Mary Teck. Nevesta bila je že za-ročnica pokojnega ženinovega starejšega brata, vojvode Clarenškega.
O popotovanju podkralja egiptovskega govorč vladni listi vseh evropskih držav na dolgo in )široko — iz-vzemši angleških. Svrha temu popotovanju je baje ta, da podkralj pregovori evropske vladarje, da se izrazijo za končanje oku-paoije Egipta po Angležih. Sultan je baje pripravljen v potrebnem slučaju zasesti Egipt po turški vojski, samo da ae znebi Angležev. Ti pa se kažejo popolnoma mirni, in stvar ostane bržkone kakor je bila doslej — dokler polna mera ne prekipi!
Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edinost"
bode imel svojo sejo v nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podpornega društva". Na dnevnem redu bode posvetovanje o predlogih zadnjega občnega zbora.
N). Veličanstvo cesarica odpotuje v jeseni k jezeru Komo, k jer namerava ostati dlje časa. Stanovala bode v Belaggiju.
Njena c. in kr. Visokost, nadvojvodi-nja udova Štefanija bivala je na svojem popotovanju po Norvežkem dne 7. t. m. v Ilamerfestu, najsevernejšem mestu Evrope. Odpotovala je šo dalje proti severu.
Cesarski namestnik ekscelenca Rinal-dini odpotoval je v poneljek zvečer br»o-vlakom na Dunaj. Brez dvombe je to potovanje v zvezi z vprašanjem potrjenja novoizvoljenega župana.
Častnim občanom izvolil je občinski svčt Erzeljski poslanca dra. Andreja Ferjančiča.
Gosp. Albin Kapres, odvetniški kandidat v Celju, promoviran je bil na graškem vseučelišču doktorjem prava. Čestitamo.
Gosp. Ivana špika, vnetega rodoljuba Puljskega zadela jo huda rodbinska nesreča : utonila mu je mila in ljubljena ženka. Ker so truplo prenesli naravnost na pokopališče, se je pogreb vršil le iz kapelice do groba. Na pokopališči zbralo so je mnogo prijateljev in znancev priljubljenega in obče spoštovanega moža, ki so položili več vencev na krsto nepozabne pokojnice. In tudi mi, ki smo bili dlje časa v tesnih prijateljskih oduošajih z ljubeznjivo rodbino Spikovo. izrekamo dragemu Ivanu svoje globoko in iskreno čut-jeno sožalje.
Povolitveni shod volilcev I. okraja pri
sv. Mariji Magdaleni spodnji bode v ne-deljo ob 6. uri popoludue v gostilni pri Cerkveniku-Rožču. Volilci so povabljeni udeležiti se tega shoda v velikem številu.
Odbor političnega društva „Edinost"
Be je konstituiral nastopno: I. podpredsednikom je izvoljen gosp. dr. Gustav Gregorin, II. podpredsednikom g. Iv. Marija Vatovec, tajnikom g. Maks CotiČ, blagajnikom g. Anton &ka-b a r. i
,t>oTt«!)sk* Novice" slavile so dne 7. t. m. petdesetletnico svojega obstanka. „Novice" so najstarejši slovenski list. — Slavnostna Številka prinesla je na prvi strani dobro pogojeno podobo svojega usta-novnika in prvega urednika, očeta slovenskega naroda, dr. Janeza B 1 e i w e i s a.
Oreztaktnost uradne „Laibacher Zei-tung". Tudi pri tem, Be škarjami uredova-nem in ae edikti, koje mora plačevati ljudstvo slovensko, napitanem liatu je poznati, da veje sedaj na Kranjskem druga sapa. Ker si revše ni moglo drugače ohladiti svoje jeziee na krasnem vspehu vse-sokolske slavnosti, pa je mislilo na ta način osmešiti to slavnost, da je reklo, da bo se je udeležili zgolj — rokodelci. Mislilo jo jo osmešiti, pravimo, ali osmešilo je ni, kajti: v prvo ni res, da so se vse-sokolske slavnosti udeležili tauio rokodelci, ampak uprav pri tej slavnosti je bila slovenska inteligencija zastopana kakor se nikdar poprej pri sličnih slavnostib, a v drugo bi vsejedno smeli biti ponosni na izidu te slavnosti, ako bi se je bili tudi res udeležili sami rokodelci, ker smatramo ta stan čestivredniui in odvažniiu faktorjem v življenju vsakega naroda.
Sioer pa je izpoved Laibacberičenega nepočasenega urednika za nas uprav zlata vredna, in sicer zato, ker je ž njo priznal, da naše narodno gibanje ne provzročajo samo nekateri agitatorji, ampak da je naša narodna ideja prešla v meso in kri širjih mas naroda. Vedi, ljuba „Laibacherica", da nam je stokrat ljubši pošten rokodelec, nego urednik, ki ne vihti svojega lastnega prepričanja svitle ureče, ampak dobro na-brušene — škarje. Vedite, da vaši „dov-tipi" niti ne morejo osmešiti narodnih slavnosti, še manje pa rokodelskega stanu, a že namen kakega uradnega glasila, smešiti čestiti rokodelski stan, označiti moramo kot — skrajno breztaknost.
Iz Spodnje okolice se nam piše: Kmetijsko druStvo Tržaško (Societk Agraria) nima menda para v vsej naši državi. Na čelu tega društva so ljudje, kateri se uprav toliko razumejo o kmetijstvu kot priprost Ribničan o astronomiji. Glavna stvar je pa tomu društvu agitirati med okoličani v la-honske namene, in to tudi ob času volitev.
Poštovanja vredno je, da so vsi oni okoličani, kateri so dobili n. pr. kakega bika od tega društva, najstrašnejši privrženci cikorije.
No, temu ni čuda: pri kmetijskem društvu igra prvo ulogo sam predsednik cikorje poznani Mauroner — in s tem je povedano vse. —
Okoličanski in mestni rodoljubi so že stvarno razpravljali o ustanovitvi posebnega kmetijskega društva za okolico (sestavila so so že pravila), a žal da si niso bili v tem edini. Namoro-vano ustanovljenje „Slovenskega kmetijskega društva" se sedožem v Trstu pozdravljali so že živo zunanji rodoljubi — in obetali pomoči.
Da sem zopet zbudil vprašanje o ustanovitvi našega kmetijskega društva, navel me je sledeči dogodek, kateri so mi je prijavil te dni:
V jeseni minolega leta prosil je neki pošteni okoličanski mož in posestnik pri „Sociote agraria" 300 trsov ameriških trt (seveda za gotov denar), katere jo menil nasaditi v svojem vinogradu, okuženem že po trtui uši.
Pridši k vodstvu imenovanega društva naletel je mož-poštenjak in rodoljub uprav na Poldota Mnuronerja. Ko mu naznani
mož svojo prošnjo, omenjajoč še, da preti ubogim okoličanom velika nevarnost po trtni uši, vpraša ga Mituroner po imenu. A ko mu je mož povedal svoje ime, izustil se je vrli Poldo zaničljivo : „A vi ste jeden izmed sovražnikov mesta" ! Vrli predsednik cikorije dobil je takrat primeren odgovor. Mož mu je pošteno povedal, da tu ni mesta za politiko, sicer pa, da smejo tudi Tržaško-okoličanski Slovenci ljubiti svoj rod kakor ga ljubijo Italijani.
Vredno je omenjati šo, da ni dobil imenovani okoličanski poštenjak do daneB trti, za katere je prosil za pošten, avstrijski denar!
Na O p č i n a h , kjer je bil volilni boj najhujši, pustili ao se voditi novodobni Toskanci (kateri pa izgovarjaj) „ši" mesto „si") edino le po tujih priseljencih. Pravijo, da so ti vodjo nekdaj vrlo narodnih Opencev neki Motiti, stanujoč na Tr-steniku, okrajni zdravnik, in neki rokodelec (Italijan). Tem so pridružuje še prodajalec jestvin K., pristen Tolminec.
Čudno se mi zdi, da se puste voditi Opetici od teh ljudi — prezirajoč vrle domače poštene veljake, kateri so edini za pošteno narodno stvar.
Na čelu vso agitacije pa so Open-s k i godci. Nekdo izmej njih je v stalni zvezi se „šior Poldotom" in je menda uaj-važnejši steber Openska cikorije, katera je že podražila v Trebčah.
Dobro, Openski godci skopali si bodo z enakim počenjanjem lastno jamo: od vrlih Kraševcev in poštenih okoličanov dobe že edino primeren odgovor. Morda jih pa pozovejo h koncertu „G i n n a « t i c h e" !
Čas bi bil vendar že, da se spametijo openski godci in drugi tamošuji cikorijaši! O priliki zadnjih volitev rekel je sin nekega Kranjca iz II. okraja :
„Ako bi zadel v loteriji največji dobitek, ne pogledal bi ga v zameno svoje „nazione italiana". Dante bi se preobrnil v grobu, ako bi zvedel za takega „compa-triota", a tudi znani Treves bi izvestno prihitel na lice mesta, da so prepriča, ali no sodi ta mož v njegove roke. X.
Izpit na četerorazrednici slov. ljudske šole pri sv. Jakobu vrši se danes. K izpitu je došel tudi jeden zastopnik centralnega družbenega vodstva, ki je doneael saboj darove za odlične učence posamičnih razredov.
Cirilo-Metodijski dar. Č. gosp. Ivan Č e r n e, župnik v Barkovljah, daroval je 10 kron kot Cirilo-Metodijski dar v namen, da postane pevsko društvo „Adrija* pokrovitelj podružnice bv. Cirila in Metoda na Greti. Slava blagemu svečeniku! — „Adrijaši"-domiuikanci priigrali so dne 9. t. m. 60 stoiejk v enak nauteu.
Kot Cirilo-Metodijski dar darovali so Proaecaui družbi sv. Cirila iu Metoda 10 kron. — Viktor Pegan 2.
Novo bralno društvo ustanovi se dne 16. t. m. pri Sv. Marku blizu Ptuja ua dolenjem Štajerskem.
Vabilo k prvemu občnemu zboru .Slovenskega bralnega in pevskega društva v Boljuuoi, due 16. julija t. 1. ob yl/2 uri dopoludne, v društveni sobi, Dnevni red : 1. Poročilo osnovaluega odbora. 2. Preči-tanje pravil. 51. Vpisovanje udov in vplačevanje pristopnine. 4. Volitev treh pre-gledovalcev računov. 5. Volitev društvenega vodstva. 6. Slučajni nasveti iu predlogi. K obilni udeležbi najuljudnojše vabi OBUovalni odbor.
(Ob euem tiaui doposlanega dopisa nismo mogli priobčiti, ker je prispel prepozno za to številko. Op. ur.)
Vabilo k občnemu zboru podružnice sv. Cirila iu Metoda v Podgradu dno 17. t. m. ob 11. uri dopoludne z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo podružničnega na-čelništva po §. 12 družbenih pravil. 2. Volitev bodočlotuega odbora podružnice in delegatov za glavni zbor v Sežani. 3. Prejemanje uplačil in upisovanje novih članov. 4. Morebitni predlogi. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	ODBOR.
V	Brnu satoienih je Ttled zadnjih nemirov 57 oseb javnega nasilstva.
V	Pili »apočila je dne 9. t. m. bomba pred uhodom v knezoćkofovsko palačo. Razrušila je stebre, ranila nikogar.
V	Berolinu stoji danes okolu 40 tisoč stanovanj praznih. Kaj tacega se v glavnem mestu nemške države ni še doživelo.
Moravski dijaki snidejo se dne 19. avgusta t. 1. v veliko posvetovanje. Na dnevnem redu je važna točka : za vseučilišče na Moravskem.
Požar. V torek po polunoči nastal je ogenj v I. nadstropju hiše na dvorišču It. ulice S. Francesco. Ker se tamošnje stanovanja nekaj popravlja, bilo je vse poništvo natlačeno v kuhinji. To pohištvo vnelo se je — ne zna se kako — in na-krat bilo je vse v plamenu. Gasilci niso mogli radi gostega dima po stopnicah. Požarne brambe vodja Caputto čul jo raz stopnic neko ječanje. Srčno plane kvišku ter zadene na neko truplo, koje pograbi ter je zleče doli. Bil je to nek F. Terchi, stanujoč v II. nadstropju, baš nad gorečim stanovanjem. Mož držal je svoja dva sinka tesno v naročju. Nameraval je otroka rešiti, a malo da niso skoraj vsi trije poginili. Ostali preplašeni stanovniki rešili so se po lestvicah. — Nastala škoda znaša okolu 600 gld. — Hiša in pohištvo sta zavarovana. — V pogorelem stanovanju stanuje kavarnarski postrežnik Lorenc Grilc. K sreči ni bilo niti njega niti žene njegove o požaru doma.
Kap je zadela 181etnega kmeta Gabrijela Kotesa na posestvu, ležečem pod h. št. 18. na istrski cesti. Mrliča odpeljali so v mrtvašnico k sv. Justu, od tod na pokopališče k bv. Ani.
Utonil je 31 letni težak Andrej Grižon iz Trsta. Njega truplo našli so v nedeljo zjutraj pri pomolu sv. Karla. Ne vč se, da li je mož ponesrečil, ali skočil prostovoljno v morje.
Poskuieno samoubojstvo. Slletni Lloy-dov postrešček Robert Zakrajšek zabil si je v glavo, da trpi na neki neozdravljivi bolezni. To stanje bilo mu je neznosno. Izpil je radi tega močan strup in si zarezal grlo z britvijo. Hitra pomoč pa mu je spasila življenje.
Poskuieno ubojstvo. Predsinočnjem je hotel pek Vekoslav Harry zadušiti spečo 181etno Olgo Gregorini v neki zloglasni hiši v ulici Fornetta. Napadalca so zaprli.
Redek slučaj ostrupljenja poročajo iz Berolina. 441etni gostilničar Mdsenthin hotel je odstraniti iz svoje gostilne neccga pijanega delavca, ker je isti razgrajal. Isti se je tolikanj razjezil, ko ga je prijel gostilničar za roko, da se je kar penil. Ugriznil je gostilničarja v palec desne roke. Roka je začela takoj otekati, prepeljali so gostilničarja na kraljevsko kliniko, kjer so mu roko odžagali. Vkljub temu umrl je nesrečnež v kratkem.
Nezgoda v Piranu. 41 letni kmet Ivan Londa spremljal je dne 8. t. m. težko obložen voz iz Strinjana v Piran. Žival se hkrati splaši, a on hoteč ustaviti jo, padel je pod voz. Kolo Btrlo mu je obe nogi. Siromaka prenesli so najprvo v Piran, potem ho ga prepeljali v tukajšnjo bolnico. — Ponesrečeni je oče šesterih, nežnih otročičev.
Zblaznel je na Corsu 28lctni erevljar. stanujoč v ulici Armeni h. št. 8. Mahal je z dvomi noži okrog sebe ter ae htel usmrtiti. Sest možakov spravilo ga je komaj na zdravniško postajo, kjer so ga zvezali ter odpeljali v bolnico. Ta prizor zvabil je sila radovednežev na Coiso.
Skoraj utonil je v vojaški kopelji 231etni grof Toggenburg, namestniški urad nik. Rešil ga je gotove smrti kopeljski služnik Boštjan Gonič iz Kopra. Grof podaril mu je, komaj da se je nekoliko zavedel, 100 kron v zlatu.
Pretep. 40letni težak Anton Bitežnik spri se je v ulici Belvedere z vinskimi bratci. V spomin mu je neki doslej Se ne-poznani vročekrvnež prizadjal težko rano
na temenu. Ranjenega prepeljali so v
bolnico.
Izborna vo2n]a na Iztok a posebnim
brzim parnikom. Početkom potovanja po
iztoku — pričenši septembra meseca — priredi mestna pisarna la vožne listke kraljevsko ogrskih državnih železnic, katere posebnost je prirejanje vožnje na iztok, velik izboren vlak na daljni iztok. Ponudilo se bode le izborno tolikanj glede potovanja, kolikor glede obskrbe. Jako elegantno prirejen salonski brii parnik, električno raz-svitljen, s kopelji, izvrstno kuhinjo in vsemi izbomimi pripravnostmi vsprejme potnike v Reki, Opatiji in Dubrovniku za Atene (Pirej), Carigrad, Smirno, Rodus, Bejrut, JafFo, Jeruzalem, Betlehem, Port-Said, Ismailo-Kairo. Od Kaira nazaj v Reko dotakne se Aleksandrije, Katanije in Krfa. Točno izvedenje vožnje nadzoruje osebno predstojnik pisarne za vožne listke kra-ljevsko-ogrskih državnih železnic. Posebno, povae novo službovanje v prid potnikov. — Strokovnjaška predavanja na krovu po znanih orijentalistib. — Potovanje traja 40 dni. Cena vključljivo ob-s k r b o v I. razredu 600 gld., v II. razr. 450 gld. — Število potnikov je omejeno. Prijave, — o katerih mora se vplačati na račun gld. 150, — vspre-jema do 1. avgusta t. I. pisarna za vožne listke kr. ogr. državnih železnic v Pešti, (Hotel Ilungaria), ali pa na Dunaji (Grand Hotel) ali pa na pisarne v pokrajinah. — Tam se dobivajo od 1. julija obširni programi in popotna opisovanja. —
Kolera Širi se na Ogrskem. Par slučajev pojavilo se je razven v Pešti tudi v Szathmaru in Dčesn.
Dva goldinarja in petinsedemdeset
nOVČ. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega tamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo.
Sisku. Zložil A. Hribar. — Jožef Ressel. Spisal Ant. Sušnik. (Konec). — Mladike. B., 6., 7., 8. Zložil Ant. Medved. — Iz Nevega Mesta v Bosno. Piše dr. Josip Marinko. — Spominki z bojišča pri Sisku. Nabral dr. Lr. L. — Slovstvo. — Razne stvari. — Slike (10).
Podoknica iz »Teharskih plemičev*. Transkripcija, za klavir zložil K. Hoflf-meister. Gospodu dru. Benj. Ipavcn v prijazen spomin. Založila L. Schwentnerjeva knjigarna v Brežicah. Cena 50 kr., po pošti 55 kr.
Javna zahvala.
Podpisani izreka svojo najtskrenejŠo zahvalo vsem onim prijateljem in znancem, ki so mi skazali svoje sočutje o priliki strašne nesreče, ki me je zadela, to je ob nenadni smrti preljubljene mi soproge.
Uverjeni naj bodo, da mi je bilo njihovo sočutje blagodejno tolažilo v teh hudih in britkih urah.
Hvala, prisrčna hvala vsem ! V Pulju, dne 12. julija 1898.
Ivan S p i k.
GBSiiloe.AllacliGrar»
poleg kavarno „Universo" priporoča ne Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spo&tovanjem
ci	jakob kumar
brivec v _ _ 9 via Stadion št. 1, priporoča se slav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. CI.
Književnost.
„Slovanski SvetŠt. 13. ima naslednjo vsebino : V praznik sv. Cirila in Me-todija. — Janko Draškovid. — 251etje Spt. Slavjanskega blagotvoriteljnega ob-šfiestva. — K odkritju spomenika Ivanu Gundulidu. — Iz poezij Frana Levstika. (Pesem „Sramežljiva deklica" v originalu z latinico, kirilico in v ruskem prevodu).
—	Olgi(Pesem). — Sakrivat znadem ... (Pesem). — Dobre voljice . . . (Pesem).
—	ybhflihie ij;b1itm. — Ples in plesovna glasba. — Petro grajske srednje in više ženske šole itd. — Malo kritike. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetn.
—	Zmes. — Književnost. — Književni oglasi.
„Ljubljanski Zvon". Št. 7. ima nastopno vsebino : A. Aškerc: Bajka o odprtem nebu. Po nžvodnili motivih. — Miro-ljub: Večne luči. — Nejaz Nemcigren: Abadon. Bajka za starce. (Dalje). — L. Habčtov. Pozdravi ljubici. — Dr. S. Subic: Pogubni malik sveta. (Dalje). — M. Ci-lenšek : Kakč se branijo rastline nepoklicanih gostov. — y: Pozdrav. — E.Lah: O pomenu naših krajevnih imen. (Dalje).
—	K&dinski: Drobne pesmi 4., 5., 6. — Janko Kersnik : Jara gospoda. Povest. (Dalje). — Dolenjec: Dćklici. — m. p.: Neznan rokopis slovenski v dež. muzeju goriškem. — V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje). — M. Valjavec : K drugemu se-šitku slovensko-nemškega slovarja Wolfo-vega. — V. Bežek : Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje). — Književna poročila.
—	Listek.
„]Jotn in Srd". Št. 7. ima nastopno vsebino : Matija Majar Ziljski. (Konec).— Iz nove dobe. Spisal Tvan Sovrtln. — Vaški pohajač. Povest. Spisal Podgoričan.
—	Med valovi življenja. Povest. Spisal Dobrave«. — V kapeli sv. Cirila in Metoda. Zložil A. O. Slavin. — Boj pri
Mlekarna Frana Gržine č.?.
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja St. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko pn 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (IViSna) smetana.
Kavarni ,Commercio' in Je-
r1fl«Pfl' T n'ic® a a O r m n", glavni shaja-UDOvU |ig$j tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, k a v aru ar.	Gl.
Pivaroa Lavrenčič j3sJ5rS"«JB2g
priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
vpisana zadruga i. omejenim porošt vom v Hojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Bulvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Ve rt ot o v o) 10 minut oddaljeno od mestu, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domać* vina, teran, pivo v ■teklenloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Sf- Novi člani H
se Se vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od ti—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104 — 3
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Anton Počkaj, in Cecilia.toči izvrstno
domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vso navudno potrebne nemSko-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 80) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
staroznana pod imenom „iielladonna", polog kavarno „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na dobelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Via Barriera vec-
____,	„	, clii a 8t 19,
trgovina z mešanim blagom, inoko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl
Gostilna „Stoka",
Josip Kocjančič,
Oglas!
Oddajala se bode dne 17. julija 1893. v Truškah n a j c e n e j e za to ponujajo-čemu se
poprava cerkve y Mah.
Zidarska, kamnoseška in mizarska dela proračunjena so za gld. 829.24.
Glavarstvo občine
Pomjan, dne 2. julija 1893.
urar, Corso štv. 39. 6I-104
Prodaja in popravlja uro.
DROGERIJA
na debelo in drobno
g. b. angeli
104-102 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legnn Št., 1. Odlikovana tovarna čopifiav.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francijo Nemčije itd. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-| ako žveplo za žvepljanje trt.
^t^^Km^mmmmmmmmmmmmm <
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente St. 15. (poleg obokov Chiozza najosredtiija lega v Trstu.)
Prostori oo odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do^ 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Droherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-88	p, lavero.
Grlena bol kaialj, hreputavlca, promuklost. nazebl zadavlca, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljonjora NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina Rajnega uspjeha što Jih gotovi Prendlni, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjunih kašljne nočih, navadne' jutranje hreputavico i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalieah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pron-dinijevo sladkiše (Pastiglie Prondini) te glodati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki koinad tih nladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prondini4.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju He u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
mrcia Prendini in TrieRte) i u ».'liivnijih
(Farmnrcia ljnkarnah svieta.
slavnijih 39-52
Nič već kašlja!
ItalzamMkl petoralMkl prah
ozdravi VHak kafielj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lukarni. 54—10*
PRAXMARER ,Ai due Mori" Trst, veliki trg
Postne pofiiljatve izvršujejo se noutegoma.
jedilnih stvari po j a k o 11 i z k i ceni. Prodaja joief Ćerne Piazza della Caserma it. I (uhod Via Ghefla).	_ Cl.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovičino na Bvojo zalogo porcelanskega, sto-klonogu, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrafienjo grobnih spomenikov. Cl.
Piazza S. Giovanni, At. 1 trgovina z mnogovintnim
leuonim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjoiu, pletenino itd. itd.	Cl.
Martin Krže,
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdujatelj in odgovorni urednik Maka Cotić.
r			/uradi ničvrednih ponarejanj naj se zahteva vsikdnr
1	\m		
l	©		Tinct. capsici comp. (PAIN-EXPELLER)
i	M	i	„z sidrom" in je odklonili skat-ljic« brez sidra kot. nepristne.
			
-			»n- 1 n.«. _ m ■