^liirriSfft ClHflMo, tU., pondoljok, 21. maja (May 21), 1023. »V ■ ----= Ml* «1 pmuw pi»»Mi< htk iMtU> 1I0S. A«t «1 Oct. S, lil T. »a«MM m J«m 1 STEV.—NUMBER 119. Upton Sinclair, teden aretiran ranjenih; ENSKE leto— VETA podporne: jednote BDIM __ pasjo mira m ouicdvemu sooiscu. Ivttno rassediščs Jo pravni svs-l totalsc li«« M*0*0"* ki ai mogla j preprečiti franooskega vpada v nsmiko Ibruhrje. SENATOR ZVRAČA KRIVDO RAZNIH SRDANJIH tOJN MA LIOO NARODOV. gt. Louis, 1$. maja. — Senator Borah je odprl kampsnjo proti Hardingovcmu predlogu, ki je ss to, da bi nsj Združene države atopile kot članico v sodišče lige, v stranke. na velikem javnem shoduW Ko- liieju. Senator Borsh je oznsČil načrt ta vstop v sodišče kot ovinek, po katerem nsj bi prišle Združene države v naročje ligo nlrodov. Z izredno zgovornostjo je poke-zal, ds se ne morejo Zdr ■ djUv. priklopiti kta «M-lf07ka' J ST^«!^. Moskva. — (Fsd. Preaa.) — Prove mezde ruskih industrijskih delevcev stalno naraščajo. Statiatični podatki strokovnih unij pokszujejo, ds so od sv-gusts do decembra v prejšnjem letu mezde nerastle sa 100 odstotkov v tekstilni industriji, 39 v krojaški, 173 v kovinarski in zs 76 odstotkov v čev-Ijaraki industriji. Najnižje mezde so še v tobačni in živilni in-dustriji, kljub temu so 14 od-atotkov višje kot eo bile pred vojno. KONVENCIJA SOČI«. \ follette hooe sladkornim okusi naviti m. Iti bo j visoka mssta dodobra, se ko shirajo dejetva sa | nje sladkornega vsrllništvo in Zborovanja je bilo všeraj otvor-jeno v Mev Torku. Blranka napreduje. —— New iTork, N. Y. — Letne kon Ivencija eocielietične strsnks v ZGODBA O VLADNIM SODR-LOVARJU S POSRBMDO I*** RBK PRIDB MA DAM. Wsshington, D. O. (Federeted Prem.) — La Follette in dfligi progrealvei imajojs. pripre avoje topiče in topove sa proti slsdkornim oderuhom, snids nsš kongres v meaeou eembru. Pokslo bo, ds bo joj, da bo strsh in groze 1 Velik škendel ee obeta, ki pretreeel In premikestil d vsa takozvana visoka mssta. šla bodo ne den dejstvs, ki 7 pokszsls notrsnjo plst sladkor- RLAOOiLOV PROHIBIOIJK! Ncw York, N. Y. — Dr. Bea-jasain Jsblona je sednji petek dejal, ko je predevel v bolnišnici #t. Mark >, de eo jo število bolnikov, ki trpe ne eledkorni bolezni (diebetets) podvojilo, odkar imamo prohibioijo v Združenih državah. Danes ims Amerika dva miljooa slučajev te bolosni. Boleaen pride veled preobllega vlivanja slsdkorjs, ki aedomeiča alkohol. VEČNI KANDIDAT BRYAN IMA JUDI V M CERKVI SMOLO. rusija drži švico 0d60v0rr0. Sovjetska vlada sahteva, da Ivi-oa kasneje morUoe Vorovskija. v nedeljo 20. m* T Kmrfe^ ' Moskvs, 19. msjs. — Komissr „IU1BB> zunanjih zadev Cičerin je včeraj itMil$ygl> poslsl noto ftvlcl, obtožujoč švi- |„rvomMllll carsko vlsdo, de js odgovorne so umor ruskegs poolsniks Vorovskija v Losani, ker se ni pobriga- „mn DU 1KTOgai] ia ss njsgovo ssMito Cičerin zs- dcritorjt t|i govern*ja. htevs, da švlcsrsks vsds praoče Ali to pa še ni bilo ase n ..ali IIH.M Aflllni'1 II..J1III. I ... t . V borbi n prvo mssto v terijanski skupščini js snamsniti suha|ki apostol Wllliam Jsnings Brjan tudi pogorel Si LAllDILO^It U 'OAST BOŽJO/ Indianapolis, md. - Prssblts rijsnol Združenih držav v Amorl. ki so srsčao dokončali orgeniae eijo svoje 133. generelne skupščl ne s tem, ds so imenovsll J. S. Chspmsna is *Philsdelphije ss podmoderstorjs in sestavili stal* ne odseke. WiUlem Jenuings Brysn si js da bi dosegel čast prvomestnike v tej skupščini, Ps je tudi v tem prissdsvsnju pogorel. Njegov tekmeo dr. Cksrles F. Wiahart je bil isvoljen ss mo- KAMADBKB OBLASTI BO ftBROOAt dIsoe llov, N. 8., Kanada.— (Ped; Press.) — Thomss Msy-eraeOugh is distrlkU Št 0 U. M. W. A. (Pennsjlvsnis) in tsjnlk Odbors naprednih ruderjev, hi je epremljel A le. zsndra Howsts v Ksnsdo, ko js bil sadnji sretirsn na meji in poslsn nessj v Združene dr-Žave, js prišsl osmksj asovi-ven in povedel na ehodu tukaj« in jih ruderjev ravno tisto, kar bl bil povedel Howet. Meyere-coogh je dejel, da eo mu ko-nedsks oblasti preiskala kov« čeg ia ker nieo nešle pri njem bomb, eo ga pustils čss mejo l Obljubil js tudi, da ne strmo-glavl kanadske vlade, doklsr se bo mudil tul ' Tukajšnji redovedneši se U- J,o razsodišče kskor nekaj nadvse J * . juffoaiovanaka obiskom bostonskegs bsnk potrebnegs zs Zdrušene držsveM^^> SStTSSHsrdinga na Kubi. in za vpostavitev normslnih 'tiStM^^ * mer v Evropi. ^ed d tf ^ ^ w> Hardmgovo poročilo o sladkor- Odgovornost za vss vojno in U ^^ meata Milwaukee. Mm P<>®»»ik«nju tskoj poMor-nasilja, ki besne sedsj po Evropi, n^vS^rprašanje na dasv- dtogove« P°"»tku ****** je senstor Borsh obesil ligi na-1 xedu je orgsnizscija, pojs- ton Njegovs pot ns Kubo jO l-rodov na vrat ter dokazsl, dsiu fltrAnke. Strankin tajnik l™1'*«* marale lige nerodo.v preprečiti s OUo Brenetetter je dejel v svo- ^^ )®^ kUJJMj svojim poaredovsnjem frsncoake-1. m porojiiu. redil politiko sa svesni ress»™» ga vpad s v nemško Poruhrje. «'8trsnka je uspešno preetsls|,vet tako zsdo vol jivo vele Predlegono svetno sodišče bi I nAjkujše vihsrje v dobi vojne, ko JeM m. tsko unlčcvflno ss bilo brez pomena in moči, ker bi h, bil njen obstanek v nevarno-1« ™® ' # . mu nobena velesila v Evropi ne Lj in dane, koraka po poti si- ®f.^HooJ.ff t^u dopustila rszsojsti v sporih in ne- LUrnega napredke. Letošnja kon- iP~»f*' W sporazumih, ki bi utegnili imeti veiM}ijt M2etek nove dobe «»dkor, da teko počene vojno za poaledico. L M Levega.krila nimemo veči; ____ J._____ sadostl as- prijazni uaodi, ki apremljs suhs škega evangelista in večnege kan dideta Bryene. »Novi presbltsfi janaki guverner dr. Wishart je ho oholnosti umora, odslovi ursdni ks, hi so sanenuirlli svoje dfolž-aosti, tsr takojšnjo eodno obrev- nsvo za morilcs. Cičerin prote- |Janwut0vernef ur. vvisnsn js no-etirs proti skeijl švicerske vUde, tel u bolj lltU Bryinit Pr§. ker noče dstl privileg^a diplo- frl ^ ko Tau bllo im#Iimtl mstskegs kurirja ruaki delegsci- „ na6ellljkt vsšnemw odss-ji v Losoni. ku ki js ns prvem mestu ha prs- Moskvs, 19. msjs. — Tukajšnja I tbiterijatiHkl konvenciji. T engleške trgoveke komisija nims NamMto Bryani ja .brsl Hugk upanje ne porsvnanje spors med U Wslhsrjs ia Los Angsiese in Anglijo in Rusijo in vsied tega ss odJo8iI Brysnu nsčslnlštvo manj je pričela priprevljeti na odhod v va4llimu od^hti^sa domača po-Rlgo. Angleški drlavljeni, ki m L)anttva \ ude v Rusiji po trgovinskih jk>- Kakor Je ^Jdno, ss js asšelo s iir i0.AbU,1 "H jssnitl tudi med presbiUrijaneL I ŠHprevljeni ne odhod vask hip. Novi moderator ali prvomWitoik J f Ivondon, 19. msjs. - Prihod-T |?oj#m LotorUf ki ft ^ iwtl( dals i Shod js priredila skupina tu-1 levičarji so še dsvnp kajšnjih trgovcev, ksUr^,^ ^Un^^jT^ na čelu CSarlee Nagotr*i jš bil pekszslo, da se delsvci bolj z* tajnik trgovine, id'dele v Tsfto-Lima;0 u aocislietično gibanje vem ksbinetu. 0'NoUl Ryen je kakor kdej prej." predsedovsl shodu. Poecbnj vlaki Vprsšanjs federstivtoe deUv-so bili na razpolago 1 istim, ki so aka Btranke, ki so ima ustrojiti hoteli slišati aenatorja Boraha v|p0 Tzora ^gUško Lebor Party, prvem njegovem neakoku proti 1 ^ i|ralo veliko vlogo ne konren-Ilardlngovcmu načrtu za( jSedna- L^ potreba Uke strsnks js veli-rodno razaodišše pod okriljem li- ka je predno ee završi volilni boj ge narodov. T prihodnjem letu. V tej etranki Senator Boreh je pričel svoj k^o vključene oocislistična in govor s poudarkom, da je ligino farmarsks-delsvska strsnks, Wor-sodiiče prsvni svetovalec ligi na- kerf party, Nestrenksrska liga, ,,irv7T' . j m \r , I N* V »vujem JIUTUIU, mt JW nje konference nied Krssinom in ko je $pnjJ prv0mestništvo, is- Cursonom se vrši v ponde jok eli itvil< da ja tieko predvsem ebž- torek. Krssin še nI prejsl odgo- nolti y ikll«ščinl, V**" M Pof^Uo Brysn js dejsl, ds bo sedoj, ks nOhj, ls že rodov. .i' i v • -i Pristsvfl js; ' "Ce je U izjsvs pravilna — In tako je tudi — ke more noben dokaz učenih prevdnikov, ki u-tegnejo priti v Weehington prihodnjih eto let, nikoli j>repričeti oseb z zdravo pemetjo v tej deželi, da ni to sodišče nerezdružljiv del lige nerodov. 4'Ono mora dojeti ligi nasvete glede ns vss vprsšenje, ki uts-gnejo biti predloženo z ozirom ns zadeve psaplošno. Ali ne ssmo to strokovne unije in kooperativna društva. ' " Vlada fes pazila ss ns- Mike osle/o'/- « ™ Oblasti nameravajo narediti ko- |nee vtihošapljonju^niehlšldk do-UrO0f' Weehington, D. C. — Nsselnl -T.„ -----------.jki biro se je pričel zsnimstl zs Sodiiče mora tudi ugotavljsti ob-L^^ Mehiksncev v Združene last lige narodov. države! Ko je biro izvedel, de ne- " Sodišča apaja etrenke v na jI Aeravaj0 agent ure eprevitl čez tesnejše odnošeje — legelno, mo- Rio Orende 5000 mehiških delov ralno in eocijelno. MT Ea delo na poljih aladhorne "To sodiiče je nejvežnejši d«-]^ v Mlchigenu, je ukezel za- partment lige narodov, ker je pravni avetovalec vseh drugih od- dclkov." . 1 Senstor Borsh je omenil tudi *>Hi«ke raznih "odličnih" inozem lmlJ prihodnji in ske bombe. je še irMseeša aretaoija, U po bo najbrž todl fieeko. New Tork, N. V. (Fed. Prees.) [Ijati nf led. Namesto da i alsakornun oenffltom, li ejo slsdkor in pomegejo nktraciji prikrivati ikan. izbegavati akcijo zoper tiste, ki Al^ W&ll8tr6et- ao zapleteni v oledkorno bindit-1 ™ma WBiigllWl etvo. u i •; .» Pretekli zepkikl kažejo, da je bil zapleten v načrt eladkornih interesov, kako snišeti torifo glede kubanskega slsdkorjs Jg» stvsritev poraanjksnja ameriikr ga sladkorja — v našrt, ki ga je ------------------------ odobril tudi predeednik Harding. — Od šeu do šeaa policija, oži v i Kubsnsks delegeeije, poslano afero wsllatrseUke bombe, ki bo •emkaj v meeecu decembru lete U jessni stsra šs štiri lsts. Devet-1922., da se poevetuje o alsdkor Indvsjaet moških je že bilo ereti-nem vprešonju, je imelo konte- renih tekom toga čaee redi te renco e llooverjem. bombe, ki je usmrtils 30 oeeb V uradnem poročilu o kon/e- bližini Morgeneve bonks, a vsi so renči, ki os js vršils v mesecu kili izpuščeni, hO jfr M* jttgU jsnusrju mod delegeeijo in Hoo- ničesor dokazati, verjem, je povedano tudi tole t podnje dni je bil eretiren trl-"Mr. Hoover je dejel nam (ku- deseti. Vss kaše, de tudi topot ne bonski delegsciji), da js trebeI bo nič. Nejnovejši sretirsnse j« predvsem doeečl sporszum s ti-J mladi ruski Žid po imenu Nos stimi, ki pridelujejo oledkorno Lerner, ki je pred krotkim pri-peao in ki eo tisti dsn poprej i- šol is emeriške induetrijeke kolo- PODPRLI TURKE V LOZANI. Sklenili ee, da mora OHHja ploše, odškodnino Turčiji; Venissloa g vojno. iLonssftns, Svies, 19. majs. — Situacija na konfereoei ss j» zaobrnila. Angleški, francoski in i« tali janaki delegat js so všerej sa- . ključili, da mora Grška plsšstl Iko^o, katero je ngredila Turkom v Anstolljl, kb je požgala va-si in mssta ter uničila polje. Vsota odškodaine bo sasšala menda , 60 miljonov dolerjev, VKo j« bil Venissloa, delegat OHks, obveščen o tem eklepu, je dejel, do tisti den, ko poštene ta toška pogodbe veljavna, invarfi-rajo gtihs šsta Vzhodno Traeljo. □hMlki%SO is sedi n 11 i SS od* škodnke, ko so videli, da j« vssk sporesum »tsd Vsnlssleeom ia IsmetONI nemogoč. Položaj med MM o evoluciji. Skupščina j« prs ki-ila svfj dnevni rsd sa sno uro, do je tsko mogla sjutrsj proelrf. viti etoletnleo presbiteHjeoisma V ndianspolisu. Vrillism Jennings Brysn js še veškrst kandidirat M ameriškega predsednika. Dostikrat js šs silil v oaprfdjc v svoji stranki. In št-prav js snaa kot isboren govornik, se mu kljub tsmn ni obnsslo marsikatero prlssdsvanjs. Od-tod tudi sdevek 'večni kandidat'. Nadalje os js hudo potegevtl prohibieljo. V tem je Imel rssi no roho. meli zborovonje v Chieegu." (Dolje lin 3. atranL) BDTOLAIR AP1TJRAL MA HARDDfOA. ni je Kusbss t Sibiriji. Polloija je ališele — samo elišele — ho Je oekdo rekel, de je Lerner rekel v Kuabaan, ds vs, kdo je bil vos-nik, ki js pripeljsl bombo v Wsll Strast. Ts askdo je Tbomes R pees i -------- m. strašiti železnice ob meji: Uvožen^ MehiČsnov trsjs is neksj mesecev, odker je pričelo pomenjkoveti deUveev po neke-terih krojih Združenih držev. Veš . form» vlsds Dre. Doyle, bivši kusbsškl kolonist, k R.pubU^ka foma V^e pr. ^ v Ameriko, ko alfi it^nrmm^mm,^ jr^ v Ruiiji ^ pravi^piaateg. i ^ ^ j# w ^ Modon Loe Angele., Cel. - PisoteljU Uu^jo "velik ravolueloosr" eev, ki so prišli eemkej ponujet ko 4000 Mehičenov je še preko-»>*oje prijazne in popolnoma tuje L^^ mej0< bili so vtikotapljeal, nasvete. Cela zadeva li^c naro-L^ ^ bi plačeli priseljeniški da-dov je bila tedej, ki je bil izvo- Lak o^ dolarjev ne osebo ia po J jen Harding za prodssdniks, rs- rtkonu se sploh ne bi rftoeli nsse- srns. Tsko as je vssj zdelo U- Utif ker eo pogodbeni delsvei. Ns^ krat. Ali izkszslo se je pe, de jo j#ti ^ bili ze delo v jeklerekik |b« enkrat rešiti in »Itovernak v Pennsylvaniji in po - M.vki ne^Inufaih de- rusoieraki listi mu jih dobro plo- »» Potem .rvlrejo pripo- aedniku Herdingu, noj mu poms-g. vpoeUviU republlŠsooko for-mo vlsde v Ssn Pedru, pristanišču Los Angsless, ksters js prs nehsls ekaietirati. vedke naivni eto raaaieo." Doyle je informiral polielje, de ee je Urner kvelil v Rusiji, ds js posnsl vosniks. ki js vozH di boriti proti njej iznova poljih eledkorne pese v Micklge- ^hoUelmiK g. ^^ i^jnooiit. P H izproševenja pa j« t! ■ 1 —' . mv lOU. — . . . L.I »> llirrlinrnv odaovor. Lemar sevede odločno zon i kal, da Cto brasilsklk robote« ubitih. l^uenoa Airee, Arg., 19. Naeelaiški komisar Huaband je dejel. de je odredil strogo pre t s. k s to. Husbsnd še ne vs, čs »mejo aledkorni megnotje iMienoa Aires, Arg., 1». maj«. • kUr-ki alsdkornl msgnet|e - Iz Rio de Jeneire jev je jo, ' t4! T Mekiki, ki aajmnejo de-•o vladne čete porezile rebele Braziliji v Rio Oreade del Sul.' Več ko sto vstešev je pmllo v _ Lstkl r; p "v Ui— _ - 1 London. (Fed. Prees > - T*-Urški poalenei v engleški zb^i _ . .ei ae ae potegnili pri engl^ki «1* Chteago tn okolies. - V terek di L^no, mords dež. Temperatu- merišk,k ^ * * **** rs zadnjih 24 ur: nsjvlšja it, "wl iton» ^ t,T9 ** * kol ne Hardiogov odgovor. ROMAR IAW JM ODBTOPIL. I London. 30 meje. — Mloleter aki predsednik Boasr lit je odstopil radi ovoje boUsnL Ns avojem po vrat k u v Undon s | toveaja, na katerem ei je npal pridobiti zdravje, so mu sdrtvai-ki povedali, da je f jogove zdrav-etveno stanje še veda© nepovolj ne. Takoj na to je jeslifctv ne more voditi vojne, ker je baakrottu In bres potrebnegs bojnegh ms-terljala. t Prtfltd invi godkov, uspeh, her so mu šli gotovi Isto- odoruhom. Henstor Borah pričsl hsmpsnjo proti Mardingovsmu sodišču. La Follette grosi sladkornim Novi nemiri v Po-■ ruhrju. Spopadi nad poSeijo I« komuni Hi; sednji 10 sasogll voš rodni J I Rusija drži ftvieo odgovorno sa PsrU, 19. majs. - FrsoepshsLMj>P Vorovehlje Večni ksodidst Brysn ima tJ-dl v svoji ssrhvi smolo. Prsishsvs glsds vtihotepljsaje mehiških dslavssv. Nova aretacija redi snans wa|l. atrestsks bombe. Konveaeija soelallstišns strsnks ptvorjens v Nsw York«. vlede je aklenlii. poječeti svojo ermedo v Porunrju ss 20,000 mož. Čete bodo vzete is južne Frsnsijs. Rasen, okupirano Nes^ljs, 11 msjs — V več krajih zasedene ruhrske kotline ao se pojsvili ne. miri med komunisti In domačo policijo, kolikor je zsdnje še v službi Pri apopsdu pri premo-gbvniku Minlaterium, ki je bil BriUoke mUlje v Moskvi ss pripravijo ns odkod; • Zavezniki v Uzsnt so pustili Orks ne eedilu in podprli Turke. V Poruhrju so novi nemiri. ' Kitsjski bsnditjs ssgroslU u-jetnikom s amrt jo. Angleški ministerski predssd-nlk odstopil. s prt jfifflj. js bil en komunbt ubit •t** fi|C Urner sevede odločno zenikel. de je rekel kej takoga la da epleb kaj ve o rosetrelbi. Urner je še v z sporu. Nekege dno gs bodo ns I tihem IzpostiU, kekor so drog« pred njim. BoM v HoeeAoniJi. Sofije, 1«. meje - Ljatl koji so v tsko ssed redaimi boigeraki-mi četami Io kemHeši aa meeo- „ ___Uvldeneki Saeji. Belgsri se ojeli oa podel kralje ovoje reaignaeljo. —I slatine ke»lošev. Aleksandrov, pritirvlnji miakNerakl pr^eednik vodjo moeodoookago gibanje u bo najbrž lord Cursoo, velik ae neodvi^o Maeedenijo, je btt o sodnjsL " 'bit. 1 drugI strsel je bilo ranjenih 9 poticejev. Ko - - Jjmunistl eo raaegll premogovnike ljudem kot "čl-Jg jjelseratuhlu pri l)oHm«adn.r Nemški nacionalisti dolŽs Prsn eo ze, ds dajejo potubo komunistom. Frsnsosi odgovsrjsjo, ds je otnlolžitev sbsurdns. Revizijsko sodišče je potrdilo obeodbo Oustsvs Krupps ns lš let ječe. OARVARVOROVA RAPUiČI-MA VRRDRA BLCBU DVA MILJONA DOLARJBV Londoo. Anglija. - Kekor je razvidno is prevker odpešeteue oporoke, je sspuatll grof Csrnsr-von, bi je odkril grobnico kralje Totookemsns v Hgiptu, premoženje, vredno okoli $1,-4,MS. Pokojnik zspu% vst svoje ko-njem* ia oaebao prfmošenj« svo-jI Šeai. T« okljuluje njegovo sblr-ke eglpčsnskib stsriaoslovskib zskUdov, ki bodo, kskor moijo nsjpraj ponudeni soglsškema mu- SU/lison, Wis. — BurkejevsU»i« " ^ ^ « »• ^tjA z ^ i aIiL.h L r.foečavetl »i sMrlškemu toverišu llosrerdu fett^jTtSSftft ^—100 e U proti SI gtssovom. Reselo»i-|»,#",»»OT j« IMijde sedej pred koogree. To je edioe te vrste. kJ ste jo -- _ ^ brile obe poaUvodejoi sbornisL ipUjo Jo koker vojak krog WlSOOirSDfSKA LROISLATU RA gPRR/RLA PRRDLOOO ' ZA PIVO IB LAMKA VIMA. a R O S V NMUV M »M, MP R O S V E T A" 2M7 M S«. U "TBE ENLI •f » r % drevje j« iglasto in vedao t i M jo valovi alanc vode *€^tno- Po * Pf,?obno J Teko m uatvarjajo obrežni ^ trd u fiM ik«tlje ENMENr Bi^l SSSSLJ zemeljski predori, nerere dolbe, de je nekaj krasnega jih videti Ob tukajšnjem vedno pega fazane, akrivajočege ae med evetočisu lilijemi in drafimi cvet- D*tmm v okl^j. a. pr. »alap eai^ i^aaa ae J. VM| U I Ua iMVMI |W»SI> MIMBlil. riMTM F ia M TM M ustovi U«c. SPOSOBNOSTI NAŠIH ŽELEZNIŠKIH MAGNATOV! V. ^- Kadar se v javnosti razširi zelo močno glas po nacionalizaciji ameriških železnic, tedaj prav zaneeljivo gotovo časopisje zspoje slavospev sposobnostim železniških magnetov. Oglasijo se tudi posamezni železniški mag-natje in "zvedenci" in skušajo~dokazati, da privatna kontrola železnic rodi veliko bolj sposobne može za vodstvo in upravo železnic kot vladna kontrola. Za sveje trditve navajajo tudi "razloge", Id pa ne drže, ker veakdanji dogodki govore dovolj jasno o spodobnosti voditeljev in u-praviteljev Železnic pod privatno upravo. . „ ^ Senator Couzena se poelužuje tudi teh vsakdanjih dogodkov, da postavi sposobnosti železniških ravnateljev in upraviteljev v pravo luč. Po njegovi sodbi, Id sloni na vsakdanjih dogodkih v železniškem obratu, niso sposobnosti teh železniških ravnateljev in upraviteljev, velike. Kajti Couzens pravi, da Je pri železniških upravah v navadi, da znižujejo mezde železničarjev in povišujejo voz-nine, mesto da se poslužijo drugih potov za Nižanje o-bratnih stroškov. On prjkvi: "Pod atkfmeddržavne trgovske komisije pokazujejo, da se je železniški obrat v letu 1922 skrčil za približno devetnajst odstotkov v primeri z obratom v letu 1920. Opazili bodete, da se je število uslužbencev tudi znižalo za približno devetnajst odstotkov. Kje je torej ta toliko hvaljena sposobnost?" Couzens odgovarja tudi na trditev železniških mag natov, po kateri solelezniške družbe znižale obratne stroške za več ko eno miljardo dolarjev. Senator meni, da se naj meddržavna trgovska komisija potrudi, da bo tudi javnost imela kaj dobička od ^b znižanih obratnih stroškov. Priporočilo senatbrja Couztnsa je na mestu. Ak< železniške družbe res znižale obratne troške.za več ko eno miljardo dolarjev, zakaj ne znižajo voznine in tovor-nine, da bo ljudetvo. imelo od tega znižanja tudi nekaj dobička? Železniški magnatje pač računijo s tem znižanjem tako, da so znižali obratne stroške, saj so odpustili 19 odstotkov Železniških uslužbencev, tistim, ki delajo, * so pa znižali mszdo. Tako znižanje obratnih koškov pa lahko izvrši vsak človek, ki ss zaveda, da bo Imel manj izdatkov, ako odpusti gotovo Število delavcev, drugim pa utrga mezdo. Prihranitev na pbratnih stroških le takrat , nekaj šteje, ako se izvrši na podlago izboljšanega obrata. | Z drugimi besedami to pome*!, da je treba izrabiti lokomotive, železniške vozove in drugo železniško opremo na tak način, da se znižajo obratni stroški. Na take reči pa železniški ravnatelji in upravitelj n* mislijo. Kajti poletje prihaja in gospodje bodo rajšc jgrali "golf v severnih krajih, kot so ga po zimi v Floridi in Kaliforniji, kot da se ukvarjajo s težkimi upravnimi problemi. Igrati "golf' je bolj prijetno, kot razmišljati o izboljšanju obrata in o pravilnem izkoriščanju lokomotiv, železniških voz in druge železniške opreme. Kdor hoče izboljšati obrat, mora misliti in študireti, izdelovati načrte In jih izvesti. * uo lUMj«"I*m samoti Učen morjn je hotel za izlet, fj *ij ^SeuS nike, kjer je najti mnogo'zenimi- »otel, kjer porami au imeuuai Na vrtu ee opice igra t peom, pav ae Šopiri e avojim aolnč-netim in širokim repom. Ob Z»ed gorovjem prepodil dolgore- Blizu Santa Cruza je venk naravni park, ki ga je večinoma etvorile narava eazsvLe malokje je kaj poeajeaega, vmee pe eo in pota. V parku one vedno Všaeih prenole. Okoli hotela eo dreveaa, da ae šbveku neverjet-zdi, kako morejo biti tako o-grbmno debela, da po vel krajih, kjer eo zdolbeae, vodi ekozi njih debla vozna pot. Drevje pa veea-do raste dalje. Mimo tege letovišče teše precejšen potok, čez keterega vodi V drugi perk gugajoči dolgi moet le 'za pcipotmke. Tam ao velik*a-ed mladimi in vit- reči iz eevernega Michigane. Ne tem parku deU le ve« let — Nižje pod perkem je "Kurja vas". Med udobnimi kmečkimi hiiami eo nizke dolgovatc etavbe, obrnjene proti aolnčnemn vzhodu. Tam je jato belih, drugje živih in drugje raznobarvnih kokolL Pad vznožjem parka ss večinama pešajo a kokotjerejo. V Santa Crusu je mao|o zemljiških egeatov, ki znajo kaj aa pretkan način hvaliti rea lepo zemljo. Ko jih poslušamo, pred nami kar kopice bogaetva, in človek, ako bi jim via verjd, M izračunal, da bi v enem letu še plačel veo zemljo in imel z njo kaj pa še vse drugo. Nek take vr ste egent je imel lodovito debel krompir v svojem oknu med dru gimi oglasi. Vprašal sem ga, kj? je zreetel debeli krompir, in on mi je pojaeail, da je le za reklamo, da ee mimogredoči bolj ozi rajo aa njegovo okao. Krompir je del kemičnim potom iz več drugih zložijti skupaj, da Izgleda kakor en sam Govoril sem s Vel - zemljiškimi agenti in jim omenil. ar<>l>kp I ■ . kuni poraztki. Vellkaneki parob- zelene narave mije prece j zgo vo-L lAla|i ^ p^^ u »ize, kajti rea oekrbnik pripovedoval rane 0^ezaQi „ nrno in na enem ss- mem bi lahko pleeelo vel parov ljudi. Park, ki eem ga opazoval, je preoej zastarel. Ute, gugelnlce la drago je preoej rezpadlo in men-da odkar je Kalifornija poetala suha, ni več živahnoeti kot je bila prej. Opazil eem to ae samo tu, temveč v vel drugih krajih Kalifornije. Ponekod je kak varuh, drugod pa le tietega ae. Pri o-Bieajencm hotelu je viaok leseni plot, ker kotel lasa le deloau kak eker zemlje s aeposskaaim dret jem. Ze plotom pa je vhod v 640-Sksmki gozd z neposekahim drev jem omenjenih bratov ia seetre. To eo dobili njih predniki sasten j le dobiček iz zamih kurjih jsjcv 0<1 Indijancev, bolje releno} do- bUi so po preganjanja Indijaa- «jsv. Verhn gozda aem pjplal vstopnino. Prijszni in zgovorni asol iS Bseensbe, Mieh., mi je val zemlje, ki jo laetujo Welehe-va zemljižks tvrdke in je bila aekdsj last starih Ipanskih Ijeaeev. Povedal mi jo> da le dve l«tfi ni videl goepodarjov gozde, Pred odhodom ari JS prijazni logar pokazal sto let staro drevo, kjer jc bil pram takim ljudem, ni milosrčnost ns meetu. ondotnih mrzlih krejih (seveda poelmi) In kazali ao na raaUko Kalifornije. Vse eknpaj so seveda na sprstsn nsčin obračali v avojo reklamo ter dajsll opsske, češ, kupi zemljo tu. Zemljo tu te\ mnogi kupijo, s jo tudi mnogi po rssaih iskušnjsh kasneje prodajo, ali bi jo vssj rsdi prodsli, ker da-si je Kalitoralja res rajska dežela, ae tu mnogi prenaglijo s ns kupom zemlje. Sami pri tem no vodo, kdaj pridejo ob trdo prialu-ženi denar. Pošteni so in valsd tegs ao preveč zaupali ter verjeli sgsntom, ki so jim povedsli, da les čai bodo Is bsnane juteadlli. Nekateri eo bUi le bolj Ifarokoust-ni, kajti eelo v javnosti so pisali in trdili, ds rsstejo v Ksliforniji bsnsns, ksr js toliko rssniea, kot •^e bi rekli, de raatejoNr Chicagt. Seveda jih vidimo, toda le pod steklenlssi etrehami v primerni vročini. V bolj jušnih in vročih krajih, kakor tudi tupatem po perkih ee le vidijo, toda le sa o-lepšsvo. ■Vssk, ki kupuje zemljo, bodisi kjerkoli, nsj bo prsviden. Vzame naj si dovolj šese in naj akrivej [vpraša sosede ia druge ljudi, keko je tam, kjer aeamreve kupiti, de ae bo kupil mačke v leklju, ksr se "prsmaogokrat agodl. Nihče nsj ae veruje ageatoai, dokler «e 11 aedež, b na njem je ležeb neznansko kraena lenake, opravlje-na v delgokrUo obleko, pobo biserov, draguljev in dragega na-kitje. < "Ohranjena je bib teko, kakor je bfle v življenju, ko je deeegb višek svojs Ženske miksvnesti b lepote. Uaireti je morele nenado-v nejlepši dekliški adadosti. Obraz je imel poteze sreče in za-dovoljnosti v brezskrbnem Življenju. Ne njem ni bilo opeziti nobenih znakov Uzte boloeti, ki jo navadno vtisne emrtne agonija. "Ta ženske je imele temne oči dolgimi črnimi trepelnicami. Njeno telo je bilo vitko b kra-eno, kekor še nieem videl nobe-nega poprej. Njeno pestro b S svilo prepleteno obbčilo ss je cepilo pri vratu tsr rszkrivslo tako popolne grudi, kskor jih jo videti pri Veneri. "Njen uamev jc bil poln toplo-te, priarčnosti b celo vnetosti, ko sem zrl v njen obrez. Ne misel mi js prišla trojaneke Helene, ki je živeb v tem delu sveto, nsdslje Semiramia, Zenobija, Kleopatra in drage neamrtne krssotice b lepotice starodavnege veka. Ko scmlK>lščal vsnjo, se je tsko prevsda njens krasoto, ds. se mi je zazdelo, kakor ds leži šiva pred mano. Ko pe »cb potem stopil blile, de se dotoknem njene obleke, je izginile izpred mojih oči. Zrak, ki je prišel v do-tiko z njenim meeom, gs js Izpre-menil nemudoma v prah. "To me je nemalo hudo zzdeb v sree. in neksj less mi js bilo selo žal. de ae je kreljičb^ upr* menila kar vpričo mene v prah Ime te prinessinjs doslej še m rsztolmsČsno ia dognaao. Bils je kraljeve rodbine Kresove, o ke-terem pravi povest, da je bil Her-kulov potomec. V mnogih slučejih eo nam ««• mi je in telesai oetonki devno e-mrlih kraljev povedali dejetvs o boleznih, \uled ksterih se IJPJ« b umrli, ia mnoge šrage Hrob* nosU in posebnosti ajih žlvijen^ (Dalje prihodnjič.) te ttrtts svoje 4+ .pomika TU3CANIA J, ▼ JUGOSLAVIJO VSAK TOREK PLUJ TIH VRtlKIH P AOUITANIA....... HuMTANM..... pOSDKUEK, MATI 13 kitsliiu i omoženo ztniko UMORILA Mtw York, M. ¥. — Mrs. Mary Lanigan, mati trmajatik otrok, ed mk^kee m. ~ Kanka-1 j« i«t ie šivih, j. biU a. razburjen, ko ae je brez veričine, ker je oh- \elezanimira novica, da je tožen« P™ vrata. Obdal- CJa kaplan katoliike eerkve ^ 3« uatrelila in umorila Soulignv pobegnil a \Ura. J<*Y ob tridaaeti .reto Bouabard, ki Je ienaH^^ »i*«« Poroke. Njun ain stanujpčega n.|™£». * je .ter 13 let, je ra Policija , je izpovedala, da je ienaka umorila avojega moža, ker je U kruto postopal g njo in otroei. Ko ga je ienaka uatrelila, je zbežale na eeato ter vpila; "Haj niaem mialila atorlti tega! Kljub veem njegovim napakam zapornega povelji. Prijela IMm «• i»eU radal Ubogi John!" ■ffiov^pC t b^r^ »j«. izročila prUeljeniikim obla' ^v «ikom a amrtjo. ki so ju dale deportlrati v ' ' Btae države. TlcnUb' »Ujeka, 19. maja.- Kaplana je polieija prijela, ko|»taj«ki banditje, ki imajo ar avo-, Ukal dela v Torontu. Mre. Bou- P"tch i»ozemcev ie dva rd je bila aretirana, ko je obe- •o včera, poslali ujetnike Obleko na dvoriiču radaj za M- v Peking a ultima J kjer sta zaljubljenca naje. tu®0®. de v toreit ubijejo dve A stanovanje. Parček si je prido>^«« » ^v. Angleže eko ki mno.o prijateljev v tisti vUd« P "J f« •P^J"« 3Ucbardovo »o imeU stanovalci P**0^ »• i«PU»tltev ujet. ,r pridne gospodinje, s ka- n^ov Beruhe £ prine*l vrat, ds na zs zvestegs ia vdsnegs " jetnikom jsko elebo godi. Vs-1 > činoma so vsi bost in napol nagi Wi!liams Street, 'kakor je priiel glas iz TorOn Kanads, so naili saljubljcne-kaplsna in omoieno lensko v »njem meatu na podlagi za-Pga povelja, ki ga je zsprise-mož pobegle žene. Torontsks cija je prav naglo izvrlila na- ln banditje jih vlečijo eebej čss Z pa 28. Zadnji je doma.izit*** in J**". £kak£ Za kaplana je bil po.predvojaikimičeUmL Medujet-9 1 niki je 6 Američanov, 5 Angležev 1 Francoz, 1 Italijan in trije Mehikanci, med katerimi je . eni ienaka. AmeriČ^ii so trije trgov ei, dvs vojsiks častnika in edea časnikar j Mehičsni so tudi tr govoi. v ♦ Vest, ds so bsnditje zadnji te tero gor^eTSfeča stoterih in I ^f*1 »^Jri ujetnike, je bile res-terih poštenih družin j. bila f'in«. toda ubiti nira inosemci tov. žrtev. če bi bile napiaane H™*«^ .. , drame, ki so bile poeledica te Waahingfon, D. O. - Ameri- late in naravnoat protinarav- ikl P0*1*"1* furman je v aobo- 1 to sporočil državnemu dapartmen-tu, da mpogajanja s banditi na Kitajakem povoljno nadaljujejo in on upa, da bodo ujetniki izpu ičenlv dveh doefc. Mrs. Bouchard je stsrs 48 let, I pred štirimi leti, Zaljubila sts se v cerlcvi. Izgi- ■ ata pred ieatimi tedni. Bou-•d je jei tskoj iiksti svojo že-er jo zaalefctt kakor zgoraj ijeno, a 'posvečenim' ljubč- v Torontu. ci celibat je rodil le mar- v rimski cerkvi, bi ielc Ije iz poznali, kolika neareča je nepotrebna ustanova. PO JTAVR NAJOSTRBJftl V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. It. Paul, Minn. — S tem, da je prejela letoinja legialatura a-(endment k prohibičnim poeta-i m, ki ao Že v veljavi, je Miime-|»ta država, ki ime najetrožje pro-jbične odredbe med vsfmi dru-|uvnaši Uniji. določbah novih poatav je Ppoataviio imeti formule, recep-I sli navodila za isdelovsnje te Y«ne opojne pijače. .Nsdšljc-ie Tihon prod spdliiom v juliju. (London, 19. majs. — Iz Moskve poročajo, da se sodna obrav nava proti biviemu patrijarhn ruske cerkve Tihonn otvorl me-julija lil i, PIOSVETA bom bala potom etrojev, kar bo omogočalo pridelovanje lote ko- boj Učine bombaia eb znatno manj- m Itevllu delavcev. Bombaž ee dandanes spravlja ne trg na sledeči način: Parmar najprej privala p dvetpreinim kmečkim vozom bombaževo etroč-Ji v mlin (gin). Lokalni bomba žev mlin loči bombalev lan od ^rn< na. ki ga rabijo ra izdelovanj«' bombaiavaga olja (oottoa-aeed oli) j bombei oa aklede v svežnje aU bale, tehtajoče po 500 fuutov. Parmar prodaje to bale domačemu kupcu naravnoot U mlina ali pa jih priveie v blilnje tržiiče na prodaj. Lokalni kupae aopet prodaja bombaieve bale ko* kemu Veletrieu v večjem Ufiiču n mu jih polije po lelaanbl. Ve-.etrieo is svojs strani nakopiči iečjo sslogo bombaia is raznih krajev in jo proda predilnieam za bombei v tej deželi ali pa zvozniku sa isvos v inozemstvo V enem ali drugem aluČaju nakladajo aa polni vagoni bombaia ra di priltedhje aa vosRinl Ako ea bombei prode isvosni ku, se bombeievs bale po prihodu v pristeniiče stlačijo na polovico avejege obsega, de se prlhra ni prostornina v Indiji. V inosem stvu bombei prodajo prsdilni-esm. Predilnice, tuksj ali v inozemstvu, prstverjejo bombei prejo, ki je kupijo tkalci sa isdelovsnje tksnin. Tksnins (Opet prodsjejo tovarnam sa oblaHla, ki isdčlujsjo obleke, perilo, roka vice in mnogo drngik predmetov, Zdruiene države pridelujejo ne le več eurovegs bombaia kot vse eaiest jasno in določao pred se boj in aem čutila, kako me bo atr-la. Prasnilo me js kakor leleaaa t ia objele me je groze. Potopile aem ae v topoet, polu a pqtpojega življenje v papir, , e lepota vila in preveaala. Vaeka pot mi je bila zdaj vleč Pe je priHa bolezen. Suhi kaielj me ja moril, niaem morala ss to — ia priilo jo tsko .m MgkAL aMAaalkS 'Wjaaan' \8irir, aznpBK flmfnsti Dom Je tudi aajboljii sa predivo izmsd vsak vrst, pridelanih Hrom sveta. Dolgost, obseg in znečsj vlakna «o ravno one vrata, kak rine treba izdelovanja najbolj priljubijo-nih hombeievin. Redi toge ae s-morilki bombai vporablja vaepo-vaod na avstu, kjer ie izdelajo bombaževe tkanine. Pomembno je tudi, da Združene držsve isdelOjcjo vsi bombo* levih tksnin kot katera draga drlava aa oveta. Sicer nI t U, deželi toliko predilnic kot na A* gleikem, ampak vsled Izdatnost ameriških manufskturnih strojev morejo Sdruiens države s 87 ljoni prealic proisvsjstl vsi bom bM«vin kot Angleiks s svojim 57 miljoni preslic. Stlnnes marilra na Berlin. — (Fed. Press.) — Hu-ko Stlnnes, jeklarski kralj Nem-čijc, je rsstegnil svoje finsnčno P^povedano4"imeti ^parauT, I<,«««r«^0 ^ Bu»w»JK Kupil je prave, etroje in posode" ki bi " odrtotkev vrah deleiev v Wkj. jih dalo uporabljati za izde- 'tr^ M an, in hranjenje opojnih P*' » Ce najdejo obirati pri tem ali M« v balkanakih deže- m človeku kakien tak pred-'1«11 . jo to jasen dokaz, da je pre* 1 državno prohibično poetavo.l7|lf M^SIIS drŽiVft lil« njo z njim! ■ I"1 . . : - 1 Marija bajd v luknjo s njim I FRANCOSKI VOJAK MO IMETI NAJMUrJ ftlST PAROV ZDRAVIH ZOB. večji prldiltvifec bombaža. |P«riz, Francija. — Vojni mini- Mapinot je Izdal ukas, po it^rrm mors imeti vssk ksndi-it za kolonijalno vojako radoat-itcvilo zdravih zob. Tutt L. Now Tork, V. T. (Jugoalovea-eki oddelek F. L. I. S.) — Južne Zdruiene države ao tekom rad- l'kaz pravi, da ja misliti z Is-Ljih dvajaetih' let pridelovala o-zom 'zadostno itevilo dobrih I kol4 63 odsto od vsegs bombsia zdravih zob' šest parov sob,L* iVetu. Te bombei raste v dr-"i stoje nasproti ne gornji in leveh: Teaas/Oeorgia, Miaaissip-°dnji čeljusti.- pif Alebsms, Arkanaea, Oklaho Mnogi možje, ki hočejo k >vo- mt, South Carolina, North Oaro-kom v Algeriji in Moroku, i- lin« ia Louisiena. Nsjveč bombs-»jo pomanjkljive ln slabe zobe. ^ M prideluje v držsvi Trasa, u fcnepalski bataljoni kažejo ai Ljo prihaja Oeorgia po količini jne vrste avetlih zob. "Ti voje- letine ia potem zaporedno drugo m najboljii Jedci, kar jih ima države v gori navedenem reda. terskoli armada," je dejal ne- Manjfte koUčine ae pridela Jejo v koloni jalni čaetnik nekega I državah Tenneeaee, Miaaouri, Klo- Irida in Virginle. PoljedeUki delavci v bombažnih plantaiek Potem pa je ie priatavil hudo "Kaj veste, mi pohaja p t rodu ljudožreev." Združenih držav atf nsjveč irneij otroei BMRTHA KOSA. molki, ieneke in otreei delajo na poljih. V zadnjem času ae Je ob-delovanje potom poljedelakik strojev stalao bolj flsvilo. Dočim ^"»fo, 111. — V petek je zo-tUrel v bombeievih f^fcefU neizprosna emrt v ao ia pred par leti eejeli ««B«n« " iznstve S. N. P. J. ter po- j na roko ali a metlke, morajo da-1« *lsna Joaipa Rtaricha. Po-|nea etroji oraU, aejeti, trebttl itd hmk ae j« sdravU v bolniinlci, Po atarem načina je moral dola ki" Willard v Chicagu. Ro ve« vedno biti aa nogeh la hoditi. bil doe 11. novembre, 1888,|danee ee vosi sedeč ne peljed« ,r">einem ne Kranjskem. Zspu skik strojih in mu al trabe aoo«u f brata Kraaka v 8keboyfanu, Mi ob letvi ae trgatev bombs " ^stro Merijo Novek v Mil. j la ie do dendanee -vril aejboij ra-Asks IMknl-i^ . tem. da oe atreije ravnote '*r*ka ravkotam. Član je bil ' » štev. 138 gXPJ. v Mane-|du, Ohio. — Draitve Prane ia-[^rrer, Hev. 131 SNPJ. bo po-■'ku oskrbelo pogreb, ki se danes ob devetih dopoldne Iz mrtvsšni" ns »*r>sšw Turk. «aj»Ui bešeMkaea »ddslU Vogrich, Ufdaik «laatU Jola Eavaetal^ POROTNI OO8EK1 Uadanroad, »ad.idolk,40T W. Ha, It., Sptta««MJ.-RL. Har»U» . Roa are, a«rk«r|M, Okl«. FrW A Vider, in OTS, Ur, laU. Ooa 08, HaoderfMivlila, Pa. Jaba Cariak, 414 W. Nay 8t« (Nadaljevanje t prve strani.) Senator Smoot, kl je steber niie adminieVracije in sveat čuvaj sladkornih intereaov v aena-tu, je dejal delegaciji aa nekivpo-zaejii konferenci, da je pripisovati sladkorno kriso preobilni produkciji ns Kubi, in M ra ds nsj-lais priti vokom tsm assdrsvlm razmeram, če bi omejili eedenjo sledkorno izdelovanje na Kubi. Daughertyjev pravosodni de- J*U Tar4aU. R 8HMflSrk _ ROLNI8KI OO8RR1 08R|0NJC OKROftJEi RU. Nova^jeadiadaik. S4ST-S0 8e. Uwadala Av« VZHODNO OKROŽJE« l^^Aakr^M, In 380. Mm R«a, Pa. , Jak« Gralalj, UMI Pmo* Av^ ClovoUod, O* ZAP.- CT.O CT.rCJEl Aala« tO«. G~aa, Kaaa.. aa Jra^arad. mm Mata, In 100, RablMlaaH m aevaesaawA Mlbe t<|d, 1488 8. Wtaaka«lae 8«.. Mee««y, Uuk Nadaomi odbor: '. Seka, »'cdaadaik, 8888 W. Uik 8t., CUeaeo, lil , fraak I Ml rak aeoo FraM.r Ava., CUvaUad, O^ WU1U« Slttar, 8414 8t. Clalr II, - - * ' uroktfmimoitv y _ Fraak AUi, 318« >a. Cravfard Ase« CMoas*. IR Joiko w. Mik VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kmm, 83M 8t. Clalr Av, CleVeUad, a ideaaa e s>< alkeeaild. U delaj« v gtaveeaa druge deiele na avstu, akapaj pertmeel je sopet ralo hudo gla Sej nasaaaje, da ima v rokah praaenetljiva dejatvo, U do-kasujejo, da 80 finančni tntereaf v tej deželi v kontroli nad ku banekim sladkorjem in da u na dnu aledkornege verižniitva. No, aaj je to razkrila orgaaiaMlja "Paope's Legisletlve Service" ie pred nekoliki* tedai. ' Res pe je to, da je nietraeija v velikih ikrlpeik radi sladkornega vpraienje. Pe ia zvija in zvija, de bi ne priilo na dan, kar bi pokaralo vaa aladkor-na mahinMijo, kl oiemajo nalo ljudstvo ss vsč miljonov dolarjev vaak teden, v pravi lujU, Predaed nik Harding Je le tako alt alad-korjs. da ga le ramo to, Če kdo omeni sladkor, spravi v zelo ala-bo foljo. . .t ■; j 1 rwisVaižl^?yVl.^.7. LawadaSfa ISI^aBiSosTuC VSE ZADEVE BOLNIiKE I^OORORR 8E NAJLOVEi Relallke Sa> « 3. N. P. Jh 308?-88 8a. Uvv«dala Ava., CMaas* HI. VSE EADEVE V EVEZI E RLAO.UNI8KIMI P08U s« eelUJaje aa ivi RlasaJalMve 8. N. P. J.. MIT-SO 8» Law«dal« Av^, CkUaf^ HI. v st lasflevelMcs «dbeee ra «ai.eoWJaJa tega «dbava. Ilsar «aalav jo ageenj. VJ^^^ra^^aak js eaj S»WJaja aa.aaalevl Mm Uadae. V Fraah Vsi dapM la drogi aaaM«Ua, o(laa\ «ara4at«a la ja v se peUlja ae aasl^i "frw vata", 3081-88 • KDO VB, kje se nehala moja soproga ALOJ-ZIJA KOS i rojena MKHLAK), doma nekje la jelene na Primorskem; stara Je sedaj 32 let; omenjana Je srednje posttave in okroglega obraza. bol| temne polti in črnih las, govori primorsko narečje ln se rada smeje. , 3 njo sem se poročil lela 1907 ln sva Uvela skupaj v občem sado-voljetvu do lota 1911, nakar Je začela postajati umobolns; oddal sem Jo v bolnišnice sa umobolno tn storil sem vse, kar mi Je tlto mogoče aa njo, da čim preje ofdravi« ako )e te za.psdravlti. Po. poteku par let ift zdravnikov za o-ar sem Jo zopet 'o poteku pur »Unlci |e bfla pH nlkov i . r aem na svoj dom. Rila ia gospodinja. In vese ta, Čeprav hm Je sdravijenja v bo poitiunu od več sdravljerro, nek •1' nisem večerna. "Tebi pišem, Človeku, ki aij*-levica mane. Kdo ai, ^aj ai, kod in kako hodil — no vem, ne poznam te, Vam pa, da iivii, kar ta čutim. Iskala Mm te vm dni Htljenja, pe ta nieem naila. Ni dolgo tafa; vstala Mm ln m napotila v službo. Na hriba m jo pričelo. Večer je savel od mvcnl pripo-dU je mogle ia jik razkropil med bakreno listjs. Zemlja m je sgu-bsnčils ia akrčila; zasopla je ia ra zavila v mir in pokoj. Kolikokrat si jo salelsle szoja dala človeka, pa vselej takrat je zakrila mrklost hribov tako selo, ssm nskotoms povssils is ras-roke ia Mm osrakaila. da som i ptostrte In tlet IJA^I POTOV AL KI ZAUTOP- ima. ^ Članice ln aratra ChrUiua Omahne bode obiskala vm naie naročnike in druga rojake v osrednjem Illinois is ts in prihodnji teden in leU se, da Ji gredo tajniki po moinostl ns roke, ona je pooblaičena pobirati naročnino od starih in novih nsročnlkov ia dsjstl zato potrabna potrdils. V državi Ohio' bode obUkal ta-moinje naročpike na sratopnlk Anton Jankovlch ia v državi Pennsjivahiji sta na potovanju brsta in člana Jsrnej Kokelj in Anton Oespek. • Uljttdno priporočamo vram rojakom in člaaom, da M naroča na liat Prosvet« in jim posragsjo pri a in ■■■■ pvl* sadevsnju nisem samogel najti ai-kakega sledu o njej; pustile ml Je delat- tisto vsČao, prastare vpraia-nje, tjsti čemu! Pa prestar js is bil, preveč ie oguljen, da bi aa bU lsviMz daa dale. In sekaj tudi čemu? Bodi I Ni bil vdso in poaiien ta bodi, - a morsl js biti. Ali si nsj Vss-bijsm glavo ob zidu f Je H poli stopinjo dalje na poti, če si m-želi poroti f Tsk jo bil seč ste k. PrlBi m spomini ne dnevna pričakovanje. TI dnevi m bili pol-ni bo jasni in spet petei moči. Pe obetale m hrepenenje in sMtale m želje. Pogled m je raztegnil in čakal, v nestrpnem nemira jo lokal, kdaj m odpre MtvoralM in ao makoma razgrnejo rdoie rolo In zleta in mimo daljave. Ko ne ls ni bilo vssga tega, m jo vpogbil hrbet, ia oči m onessele, jela sem m. TI aej človek, razumel, kakien je tak sssekf Tisti jo storil bolje, ki jo videl laio ia jo preskočil. Jas pe eem ss hotela poglobiti ve-ejo. Rezultat f Bolna glave ia bol-na dale. Tista skslnsts pota, ti-eta nagubane njiv«, prosojno liat-je la bole breze; močni kreetl in vi»oke smreke; rszdrapeni borov si ia rae tista r šarita samljs; vm ta me nI privezalo nese in ase poti-rntlo k tlom, t polotek. som Mkele, de m zavem ta ate- eeeljive s tast. ds stebls pobira s roke. Te trgetve je seveda peiesns Mvar in rakteva veliko število mv. Sedaj pe po^uiajo vrsto Strojev ra pobiranja ^^ ton pšakers). ia upajo, da zam, h*** rral koliko let bo ^ _ .vrbo Potem r^tsiR livljsajs m js raztrgale .trej v te svrae. Ttkrtt *idels vm tista m fi trdne ne tla. Po je bile trebe k agitaciji. Prosvete uprsvniitvo lists PUip Oodina. rz S K O mi rim^hj« orbeilce in nsanlH lv>£n«h l>oic*nJ- w f sf v E p A r.n f » M M fA Ml U*. I t* za kuhanje piva doma L—-II J.iL,. se. T'asaaasaa ai ^J^SlSi 4m tmlt iLJili I™ »ara« mar mm »| zopeljsglr ■vseobčem mogeil sem . MM* sfisT mu kranjske klofease lh domače prekajeno meso. . JSr^ntfM ia! okuatiaga mesa pe kkpba« ud kar sle ■apuitllt atar» domovino, kot Ja aio-j.-^a iiJe Jskoriatil v nemoralne Uu no nih tudi eg... Obroč ae je upogibaL V breginjskem kotu ja pokal, a na vrhu Matajurja je pošli — in atreala in aamajala ae je vsa itaUjaneka armada ... Z bovških klanesv in strmin in a koroških vrhov ao drevsli oavetniki kot hudournik, apuatili se na ceste In sagnall proti Beneški ravnini. Prednje ae je pognala konjenica, zapeketala in saresgetala po lepih vijugastih eestah ... In satrspetsl in ssječsl js vss italijanski nsrod ... V boli in obupu so ssplakall premagani sinovi, s zmsgonosno oo ae zakrohotall škodoleljnikl in igničljivo pljunili nf poraieno armado ... ' Naše baterije ao sekale po italijanakih linijah in prieiljevale aovrašnika, da je odstopal od po-aieij, ki jik ja krčevito drla!. In zadnjikrat ae je stresal Fajtji hrib, ki ga je imel sasedenega Italijan le od devete ofenzive. Z njega ao ae usl-psli roji ljubi in bežsli na/a j proti Volkovnjsku. A nsd njimi so ae apuščsli nsši letalci ekoro do tsl in jih obsipsvsli z bombami in škropili a svinčenim deijem. Pred nami v dolini se jc razgubljal sovrašnik ekoro neopaieno, s dne 27. popoldne je umolknil njegov ogenj. Halijanake bpterije ao se umek-nile — in po naših jsrkih je zavrelo vceelje, kakršnega nI še bilo vao vojno. Naši ljudje ao hiteli v sovražnikovo jarke. Ia jazbin je prišlo ne-kej pijanih Italijanov in s klinom "evviva 1* Austris! vira la guerra ftoital" ao vsi pometali orošje od eebe. .Sovražnikove moč jc bila strta, njegova ar-raada ranjena v srce. Njegove čete in baterije so se umikale, e ze njimi je kadila naša srtilje-rije. t Tiati večer ao prišle naše kuhinjo še v mraku. Dobili smo sa priboljšek vina in ruma. Ko amo ae pehel! okrog kotlov in aodčkov, ae pripodi k nem polno Italijanov Bdi ao vai pijani in veeeli, ponujali ao nem kruhe. v ina, šganja in vzklikali ao Avstriji In koncu vojne. A neš Judež se trdo pridušl in stopi rszjsrjcn prednje: •' Movčite, drsksči, kdo vea je kaj vpraisl! Kje pa imste sdsj tiete kauone in tiate mine, s katerimi ate naa teko radi futrallf At — Pa amo jim vender rsmsšili goliec Naj gre«lo k sto tav-*ent hudičem vsi vsši kanom pa šf vaš K«dorns* Avanti, cmrtkl" Razumeli ga niso. a molče so se okrenili proti Mrl Jakom. Bila js ne3. 1' nsših jsrkev je odmevslo petja in vriskanje, ftli amo na višine. Vae je bi-lo mirno, v grobnem molku je počivala vaa te is-mučene zemlja, po kateri jo raseajale groaa skoro dve leti In pol. Beiali ao zajedavel * lm« noč in vlehll e seboj evoja strašna šreU, hI so asm pels . satansko peeem meseee in lete. — Adijo, ssjedsv-n. vae gorje naj gre * vami itt prej naj vas pekel pošre, negp bi še kdaj teptali nošo trudno aem Ijo ... Nismo verjeli evojipi očem ne beži groza od nos. Kot iz groba vstalim as nam je vračalo v prvi iivljenje in v aren amo začutili toploto. Vae prebšte strehote ao ae nam gnetle v spominu, bežale od naa; vae smrtne dihe, ki so huškaU v naa, amo otreeli od eebe in strmeli v ču desno moč. Tsm za Gorico v Brdih ao ae všigali bliski, tam S Furlanske revnine ss je čulo votlo bobnenje in velikanski plameni ao švigali v nebo in oŽerjaM temno notf prav do Trsta in do Snežnika, odkoder ae je odbiisl zsdnji sdijo .. . Zrušene so bile trdnjsve in gore, železne ovi re raztrgane, pomendrane. Italijaneka armada je bežala . / . Xoč amo prfepali v miru. Zjutrej 28. prijezdi naš polkovnik s svojim štabom prav do prve linije. In mi «Ro atrmelj v ta Čudež: pri belem dnevu na konju v prvi liniji I Kaj takega niemo še dočakali. M pridejo vozovi, tren, vae se gnete po mrtveški poti mimo Mrljakov v dežju in blatu. Zbirale so se stotnije, ljudje ae pehali v vrste — in zsdonel je klic: 'Bataljoni, v dvored v deeno! — Naprej t'\ In zagazili amo v globoko blato čes Italijanske jarka, ki ao bili vai prasni, a utrjeni, val prepleteni z bodečo žico. Bili so lepše in lične jc iz-delsni od nsših, eidsni in cdlo ometanl in beto-nirsni. Spojni rovi vai opeti s pletenimi trtami, ds se ni sipsla prst. Na dnu je bila spletena sfre-la, da nI bilo treba gaziti vode in blata. Td so bili sledovi dolgotrajne besne blilinake borbe, ki je prevrnila In predolbla vso poljmto Bils je vsa z želez jem posuts, z udi naetlanf, k cunjami, z opremo, z orošjem, municijo —,s krvjo prepojena . . : Tu so* bili sledovi nekdsnjlh hiš, od ksterih ni ostslo niti ksmena ng ksmenu. Obrežje reke Vipsvs je bilo vae z ovirami našsrjeno. V ovirah ao tičhli črvivi nrfličl, ki ao trohneli 2« mesece. Prehod čez te jerke je bil opsgen, ker je lešalo tod vae polno bomb, ročnih In mrzlih granat, ki bi ec razgnale ob najmanjšem dotik-ljaju. Prišli amo v Miren. Niamo ga apoznali, vea je bil izppemenjen. Videli amo tn sledove naših težkih mošnsrjev in ps bežečih čet. ftli smo ca mlrenskim gradom, s kstersgs je Vrešil okostnjak, a ob vznožju ao bile barake — polne novega vojaškega prila in kruha in obdane z naraslo dežnico. Tu amo imeli prvi odmor. Zapodili amo ae v barake in ai natrpali hlebčkov. In zagnali amo ae ia aodčki, ki ao ae gugat po delnici/in jih potegnili na suho. Častniki ao avdhll: "Ne jejte kruha, je otrovan, ne pijte vina, je zastrupljeno!" — A čepi ao le odleteli, podatavili amo akodele in Črno vino ae je zapenile ... In nalli amo alra, kon aerv, isteknili buteljke. prosveta Naie družinska razmere. ber poduk našim bratom — bor-dsrjem in pečlarjem. Če hi vsak nekoliko preštudiral to razprav- Poglejino malo v Nemško Av- Saj ja lakko gospodar v „ strijo. Buržvazija jc nekdej vU- pa ni treba prepire. Treba daš| tam in zdsj jim je kspucin rsbiti razsodnoat. Če pa HH a prezidents. Zavedno delavstvo pride prepir družino viTvJ fcpti Hočem • P""* » r*1*. ^porolui. v kolikih ,iui ispucmsrja ženske. Fsjmoštri jih pa moremo dolliti može da J strašili: 8ocislizem je rdeč, oni vzelj rezporoke? Dejstvo I pekel jo rdeč in tisti), ki bo volila " " rdeškarje, bo 'gorel* na vekomaj rdečem peklur katerega ns bo •Sjau, drekih - rsb, katero razpravljanje je do* >M* p. W rid,., tato J. »kon- H?" »kUtS^SISt aki jgrem dober za moškegs. Kot vidimo, je navdušenje med šena-mi, ki pravijo, da mo* zjutraj ne more spstj,torej gre in zskuri, in še molje povrhu. Res junski čez junake. Sukal sem kukahiico v Fohnsdorfu na f- Brems, bil bor-dar v Ssegrsbnu pri Leobnu ns Bremscrgu, tu v Afnerlki deset let bordar r— bsron-pečlar in zdag poročen dve leti Četrti kpl pleza na grbo. Bil aem. mlad dečko, ko%nefd moral a trebuhom sa kru hom, ker naa oče delavec ni mogel preživeti vaeh enajst. Marsikaj sem videl ip skusil, kak jo to In oni atan, pa bom opiaal is Fohns-dorfa nsprej.HMpiMpM|| ■ Bilo ie lets 1902, ko je tam ii-vela delavčeva družina s šestimi otroci Zakonaka sta imfcla na banki v Judcnburgu 2,200 goldi narjev, kateri so bili zapisani na njeno itae. Nekega lepega dno pa je ifgkiil denar, gospodinja in edenindvajaetlotni bordar. Popi hala ata jo v Ameriko. Prišla tta v Havre in bordar ji je rekel« da je n# fVfncoekem tak zakon, da mora moški imeti pri aebi denar Dala ga mu je, ko ata šla v gostil no in. naročila jedi in pijače. Bordar .je bil alt avoje goapodinje še v Fohnadorfu, pa ji je rekel, olj ubogal. In ubogal je, ona e znak njegovo pokorščino riatiti, aaj ae ji je puatil, revček, .latam i« izkušnje ia Leobna, _ to vzame preveč piaanja, aato poj dlmo v Ameriko. Leta 1913 je pri šla, iz atareg§ kraja rojakinje Bila je havihanka in kmalu je prijela nekega rojaka za pravi nf& Rojak jo je pOpihal v Pcnno, miaaia pa je rekla: V Ameriki iena boa, tu ni Avstrija 1 Pa morala še tolmačteo iskati, da je zanjp govorila. Je še tako, da ti pridejo iz stare domovine lenake, pa tj mialijo: zdaj jih imamo pod nogami, še bodo noeili premog in vodo ln zakurjali v peč. Poznam rojaka, ki je rekel, da še cnajet let ni videl centa. Mol dela le petdeoet let v mejni in le mora, pg bog ne daj, da bi ae kaj aameril avoji soprogi. Kadar jc stavks, mora on delati in Še br*o dobi sraven. Otroci nlmsjo do njegs nlkskegs spoštovsnjs, vse gs zsničuje, g drug rojsk, brst, ki je neksj rekel, je šel v norišni Soprogs gs jc očistils za vse prihranke, pohištvo in sploh vse, ker je imel. Ps je šle neksm v Michigsn. — Delsl aem skupsj s prijeteljem. BUo je jeeensko in aestalno vreme, ds nisva mogla delat in šla ava domov. Toda moš ni hotel domov in ko aem ga vprašal. zakaj nc. je rekel, če bi prišal pred čaeom domov, da mu lena še večerje ne da ali pa še po grbi jih dobi. Pa je airoasak celi dsn čakal zunsj, ni iasel toliko pogums, da bi ee vrnil, bel ee je P»vk, buak ia stradanja povrhu. & bi hotel opieovati dogodka pri Kepatoae šaftu ia drultnake resmere tamkajšnjih majnsrskih d nižin. oz. iena, bi iu pisal cd roman Kam plovcmot Kje ao hlače m kje enakopr^vnoet, tista enako-pravnoat, ki pomeni enake pravice la enaka iia taka ne aamo v zgodnji mla-doati pri atarišik, temveč v Šoli, v cerkvi in povsod. Farovška ma-iina ja skupno delovala a poevet-no, nf čudno, da je petem zmagala nad nevednim ljudstvom, ki e vsled svoje preprostosti in oz-E#ga obzorja samo sililo v vra-šarstvo. Duhovščina je veaela in ae je v pest, da ae dobijo še taki jndje, ki verjamejo Ša v Miklav Ža. Zlasti v stari domovini je aanogo teh. Nad, ima ao pa lenake potrebne izobrazbe, da delu jejo za napredek. Če one ne bodo izobražene, ne,bodo mogla ise-brazovati svojih otrok in jih od gajati v naprednem duhu. Žena aaj v glavnem dela »a dobro vzgojo avojih otrok, kajti od njih je o&viana boljša drulba. Poleg nje naj bo mol na svojem mestu. Naj ae ne noda avoji lani v ozirih; kjer mu no priatoja. Ce ae bo ponižal v hlapca, ga bo Una imela ga hlapeg in njegovi otroei nebo-4o imeli pravega snoštovaoja do njegš. 8iromak je mol, ki je hla: avoje družine; ker ga ne tikajo dovolj alabe delovne rasme-in kopica otrok, ki jih jo tre-vzgajati, mora biti gonilen pec še doma. Žena ne raatlfln» koliko on trpi ganjo in za obroke, pa naj dela v, tovarni aU f rudniku. Imela bi ga tolaliti, dajati mu poguma ter mkl»iti*itMm in dobra tovariliMy-e asaato tega ga črti Še ona. Molu je torej dovolj ena sni-noat, naj se ne podaj* fe v drugo. da mol veliko več trpi kot B pa še nisem ališal, da bi bil b mož vzel razporoko. Saj ffiu večnem garanju ni čaaa mialiti to. Ko žena vidi, da je vea oheta drultoe in nje takorekoč pop, noma odviaen od njenega meh zakaj bi mu ne bila tudi zven in ga apoštovala kot možaf To ko boljši obstoj za družino bi potemtakem. Moja žena praj Vzela aem moža in imeti čem m« ša. Če bi bila vzela metlo, bi bi pe a nje pOiMtala. , T'družini je treba upoitei to, da dobra bešeda najde 1« meeto, in kekor je napredek ki organizacije odviaen od sloge i Članstvom, tako se morata I mol in lena alolno boriti u beK napredek njune družine. Obžalujem napredne rojake Barbertonu, O., da imajo še ti kapucinsko malino. Pa rojaki ljubijo rimaki bič. Vprašali a hi fajmoštra, za koga on dela rekel bo nedvomno: za boga. naj ga še njegov bog plača, i« < la sa boga. Veaka kompanija,. semeznik ali kdorkoli, za kog delajo najeti ljndje, plača it delivce, pa naj bo dobro ali i bo. ^ia.o bogu, aa katerega delg njegovi agentje, ki pravijo, di najmogočnejši, Šf nismo ališa da bitjih plačal za pošteno pi Uvljanje. Jaz bi mu že ne deli če bi'moral poleg vsega tega račiti aa avoje preživljanje. In k airomakom •gredo beračit božji aluge. Ali jih ni aramf T ča naj. jih tiati, za kogar delaj Na veaki roki imajo po pet ztov, torej lahko primejo za t ko delo kot kdo drugi. Potem do imeli vaaj pošteno in doate, življenje; ' Poqšravljam zavedne delai in delavke in priporočam žit Ijem "Proevetc", da bi vsak. vedel evoje mnenje. Če je enki zmota, se pa drugii li vi * boljše. - Zapin društvu ' Prostomiilecik B' 4 : i rimmis Higgim' ameriškega proim velike vojne. DoU matici (L H. P. riata ob času 1 POTNIŠKA RAZVRSTITEV OD MIL KISS YORK CITY. U* VNCNEGA - - Junij. ■?•-.»'»• -\af» 't', kr.t«J. paraiker. r Dab^rvalh la v T»t. I. TAORMINA preko Genove...........v......» "JJ 7. PAtRIA poAo Napolls.................... JJ"" 12. AMERICA preko NepulJe............I...... JJ-JJ iS. COLOMBO preko* Hesulja....... i*.......... JJJ-JJ SO. PRSSi WILCON direktno...................JjJ* 30. TU SCANIA preko NapulJS..:...............w f. " '' T;1,1 tš.OO vojni davek. 4 Nssnsnlte mi kedaj mislite potovati ln Jaz vam preskrbim prostor Dopremem rojake ts kraja! Pošiljam denar v stari kmJlH POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMIL KISS-A 133 SECOND AVE^ NEW YOWt CITY. TUKAJ SO! Nove prave glaaiie Victor Slovenake plošče smo dobili v našo aalogo, vae ao po 75c komad. Dalje imam« Nemške in Ceeke valcerje, polke, šotiše in marše. Im»"J tudi krasne Victor flaane pristne framofones cena jo wi $26.00 do $480.00. Pišite nam le danea po bropl*" cenik« r Al* mm beš ImJ rada ImaUf _ T Mila P. Šnajdova-Ptanjo Potočnik OJ. «a Peloailea MUa P. gaajdova Franjo Potočnik OJ. U e«jaški Pabtf aa eUr «a la lg lat OJ, sla le Vfeeha Kaplja ti »Ja D.klic. ttajaeaho Valček " " " daa—Polka Tem kjer Uolea avati a Franjff'Pangtoe Franjo Paagrac * . T ven Rlblch Ivna Rlblch obrsd Caria Obrad fuitn 'Franjo Potočnik Fraajo Potočnik Mila P. inajdova Mila P. inajdova Igra glasba Iff Janea Gorene Jsass Gorene Franjo POSefalk Pranje Toto^nik pa maria MUa P. MUa P. Anton Dolene Pranje Potočnik Anton Dolenc KrsnJoPoto^n.k IVAN PAJK, Victor Doalor jMBB 24 MA1N STREET CONEMAUGH, ^