RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV I Gl lil Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga ■*- IMTEGBAL ^ »NTEOBA«. IHTgCMA«. INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 ::xmx :/ ;X;x.x- ■: x:x:;x-x ... 11 mmm 'W«w.v.v.»xw, POTOVANJA - IZLETI LENTI 29.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 4.8,1995 1.150,00 SIT TRST 5.8.1995 1.700,00 SIT LENTI 12.8.1995 1.650,00 SIT LENTI 26.5.1995 1.650,00 SIT LENTI 2.9.1995 1.650,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAKI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420 WWMM.NI>' TOIIHUOT ivapaANO' j Pooblaščeni prodajalec Avtohiša GRIČAR Polaska vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. NA ZALOGI MODELI: FIAT PANDA 4X4, UNO, TIPO, TEMPRA FIAT PUNTO ŽE OD 16.990 DEM DOBAVA TAKOJ! Z MMARUTI MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI ________________POMIK STEKEL, ALARM Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. KREDITI R+11% STARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61-246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUMOLATORJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVTOALARMI BOSCH. y RENAULT 4, YUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VW GOLF 3. R-5, VW TRANSPORTER MERCEDES BENZ C Izbrali smo r i Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Poletje nas je obdarilo z vročino, njej pa se večina najraje umakne tja, kjer je počitek prijetnejši. Pa vendar se srečamo, kljub vsemu smo še mnogi tu in tudi marsikaj se med nami dogodi. Prejšnji teden smo se denimo Trboveljčani, morda tudi občani drugih krajev, razburjali nad prašnim dimom iz elektrarne, ki nam je kalil že tako vroče dihanje in se lepil naokoli. Vse občutnejši so menda znaki, da bomo v naši bližini potrebovali novo elektrarno, kajti to že očitno jemljejo leta. Svoje pa ni doživljal le zrak. Tudi vode skozi zasavska mesta so smrdljive in obdane z gosto peno, da je mimohod prav poguben za dobro počutje. Ali smo ljudje zaradi vseh teh nesnag, ki jih povzročamo sami, že postali mračno neobčutljivi ali pa je naša mračnost kriva za okolje, kdo bi vedel. Tale uvod za spremembo pišem v torek zjutraj (navadno ga šele proti večeru), in malo prej sem prišla iz trgovine nedaleč od Zasavca. Ko sem odhajala skozi vrata, sem opazila, da prihaja k trgovini mlajša ženska. Še nekaj časa sem postala in držala odprta vrata, kajti zdelo se mi je, da se bodo, če jih bom spustila, zaprla prav pred njo, to pa bi bilo z moje strani seveda grdo. Pustila pa me je dama, ki je videla, da držim vrata odprta prav njej, z dolgim nosom. Nič hvala, nič prijaznega obraza. Prav mi je! Žal pa mi je njenih otrok, ki se ob svoji mami ne bodo naučili odnosa do ljudi. Pa je k sreči vendar veliko prijaznih ljudi in za njimi njihovih otrok, tako človek mnogokrat že na naslednjem koraku doživi kaj lepega in postane vesel. Bodite zatorej dobre volje tudi Vi. V prejšnji številki sem Vam že povedala, kako Vas bomo s časopisom obiskovali prihodnji mesec. Zasavc bo izšel še 3. in 10. avgusta, potem bomo imeli nekaj počitniških dni in nato se bomo srečali spet 31. avgusta. Še nekaj bi Vam rada povedala ob koncu. Veliko Vaših pisem dobivamo, marsikaj zanimivega poveste v njih, pa se na koncu ne podpišete, ker Vas je verjetno strah Vaše odkritosti in tistih, ki jim z oceno stopite na žulj. Dragi vsi, ki želite kaj sporočiti prek naših strani, podpišite se. Če boste želeli, bomo Vaše pismo objavili tudi s podpisom, ki Vas ne bo izdajal po imenu, le mi moramo vedeti, kdo je pošiljatelj teksta. Odkrijte tudi drugim, kar Vas teži, saj opozarjanje marsikdaj koristi. Lepo se imejte do prihodnjega tedna. 4 5 Anketa o varnosti na cesti S Vrsar nazaj Zagorjanom W Za družino recept in izlet S Novi viri pitne vode 1® Zasavje se ozira v razviti svet 11 Izobraževanje v Cambridgeu in tu IS Mi med seboj 14 Po Zagorju sem ter tja 15 Notarka Marjana Kolenc - Rus Pitna voda iz vrtine Sava V teh dneh je predviden pričetek del na trasi Ceste 20. julija (na makadamskem delu). Dela bodo pomenila izgradnjo vodovoda vzporedno z gradnjo plinovodnega omrežja v Dolenji vasi. Na vrtini Sava so bili letos opravljeni črpal ni poskusi. Sedem dni so konstantrno črpali 31 sekundnih litrov vode, njena temperatura je 9 stopinj C. Vzeti vzorci so dokazali, da ta voda ustreza zahtevam za pitno vodo in da tu pronicanja iz Save ni. Seveda pa bodo morali vrtino še površinsko zavarovati pred dotokom meteornih voda z magistralne ceste in kmetijskih površin. Skupna vrednost investicije, ki bo razdeljena v štiri faze, pomeni dobrih 113 milijonov tolarjev. Sočasno s prvo fazo bodo položili tudi sekundarni cevovod za oskrbo s pitno vodo dveh stanovanjskih hiš na desnem bregu Save, kjer so bili stanovalci vsa leta odvisni od oporečne vode. Izgradnja ostalih treh faz, bo odvisna od uspeha pri javnem natečaju za pridobitev sredstev iz republiškega proračuna za to leto. Ko bo gradnja končana, bodo z. njo na voljo dodatne količine vode za potrebe Zagorja, Kisovca ter sedanjih in predvidenih višjih predelov. (II.) Sončni zahod NASLOVNICA: Slavko Garantini li Za zdravje SH1 Ekskluzivno iz Cambridgea 54 Na pizzo s skupino 12. nasprotje H§ Džemo Ibiši o poklicu trenerja BS Kakor voziš, takšen si 55 0 smrti in življenju po njej 3B Križanke in horoskop m Likof Foto: Romana Benko B 1K\;.;.vIvX\\v:v l5^ra::4:®S "Zapiramo, pojdite v Litijo." Stavek je bilo slišati na Petrolu v Trbovljah dvajset minut pred sedmo in v Zagorju nekaj minut po sedmi uri v petek, 14. julija. Ko ti prodajalec bencina uspe to še povedati, in tik pred tem je nekomu še natočil bencin, se zdi Litija neveijetno daleč. Da bi bil avto pripravljen za zelo zgodnje potovanje, do Ljubljane pa z dano zalogo ne bi šlo, sem morala po bencin. Vsa leta ga že kupujem na spodnji Petrolovi čip alki v Trbovljah. Tisti fantje so mi sila všeč, prijazni so, zjutraj, ko se peljem v službo, imajo že odprto, z leti pa se človek tudi navadi na določen kraj. Tisti dan ob 16,30 pa je bila črpalka začasno zaprta, ker je pripeljala cisterna. Nič hudega, mi bodo pa tačas pri Plevčak oprali pločevino. Mimogrede sem še zavila domov, pa ob 18,30 pohitela na Petrol, da ne bi prišla med zamudniki. Taje pa dobra! Naploščadi je bila že nova cisterna in črpalka spet zaprta. Pred trakom, ki je zapiral dovoz, pa polno avtomobilov. Ljudje so tekali sem in tja, nekdo j e vpil dmgemu, naj se umakne, ker mora napolniti gume, spet dragi seje prerival iz vrste in zavil nazaj v Trbovlje, najbrž bo prišel po bencin jutri. Praktikantka me je na moje vprašanje, ali bom bencin kasneje še dobila, napotila v trgovino. Tam je bil prodajalec iz mestnega Petrola, k "našim" so se namreč ti preselili ob prenovi zgornjega "Bom danes še dobila bencin?", sem bila radovedna. "Ne, je cisterna tu," je bil kratek odgovor. "Ampak jutri ob štirih moram z avtom na pot! Tudi ob polpetih je bila cisterna", sem skoraj moledovala. "Ob sedmih zapiramo", spet kratek odgovor. Nič ni bil nesramen, le hladen, daje bolelo. "A olje mi pa lahko prodate?” "Ja, koliko rabite?" "En liter. Kam naj grem pa po bencin?" "V Litijo." Litija se mi je zdela skoraj pri Ljubljani. Še posebej, ker sem stala na Petrolu in vohala bencin. Morda pa zaprejo v Zagorju kakšno minuto čez sedmo. Kar zacvilila sem od veselja, ko sem na zagorski črpalki zagledala, da so nekomu ravnokar natočili bencin. Deklica, ki sem jo prosila, če mi natoči, je dejala, naj vprašam v stavbi, ker je že ura čez mero. No, če se lahko vpraša, se bo morda tudi ustreglo. Zdrdrala sem svojo zgodbo in prošnjo. Pa odgovor? "Zaprto je." Tudi pogledal me ni možakar. No, saj ne bi nič zanimivega videl, le med ljudmi je navada, da se pogledamo, če govorimo drag z drugim. "V Litiji delajo do osmih," mi je spet zadonela v možganih ta Litija, kot da bi mi kdo na glavo poveznil ogromen zvon in treščil s kladivom nanj. Dragi serviserje bil zelo prijazen, tudi gledal je vame, ko je govoril." Kar na I zlake se zapeljite, tam tudi delajo do osmih." Imela sem občutek, da bi mi ta ustregel, če ne bi bilo poleg prvega moža. No... Na Izlakah sta mi dekleti nalili bencin, tudi olje sta natočili. Nazaj grede sem se po lepi dolini prepričala, da sem pač naredila majhen izlet in namesto 3 prevozila 30 kilometrov. Lepo razmišljanje pa mi je v Trbovljah skalil kdo drug kot "moj petrolar".Ob 19,45 je bil pred črpalko avto, mordanjegov,ki mu jepravkarnatočil gorivo. Ustavila sem, da bi še kaj videla in potem je še vozniku na avtu s tujo registracijo napolnil gume. Lepo, res. Naj se ve, daje Slovenija dežela prijaznih ljudi. In tudi je Tudi v Trbovljah so še prijazni. Naslednji torek sem si namreč iz uredništva grede vzela čas. Mimo bencinskega servisa v Trbovljah sem se peljala ob 18,50. Vrste so bile polne na obe strani. Skupina zaposlenih je bila tista naša, domača, iz spodnjega Petrola. Še enkrog po Trbovljah sem naredila, pa se ob l 9,05 ustavila nedaleč od črpalke. Trak je že zapiral dovoz, toda proizvodnja je tekla v polnem zamahu. Dva od serviseijev sta ravno odhajala domov, eden pa je ostal. Vsi prišleki so šli sicer vprašat, če gredo lahko naprej, in potem so se z manevriranjem prerinili pod trakom. Ko je pripeljala voznica, jo je serviser sicer mahajoč z roko okaral, češ, kdaj se pa pride, toda do črpalke ji je ta mladenič pomagal in ji dvignil zaporo. Marsikdo je prišel kupit še to in ono. Ob pol osmih sem se podala proti stavbi kot da tudi jaz nekaj potrebujem. Nekdo je rekel prodajalcu:" A imaš tale del. Reši me no.” "Kdo bo pa mene rešil tega šihta, ko vas toliko hodi po uri?", je moledoval serviser, pa že iskal na polici iskan predmet. "Prišla sem, da bi vas pohvalila, ker ste tako ustrežljivi in delate tudi čez uro. Rada bi vedela vaše ime, da vas bom omenila v Zasavcu." "Dajte no mir, gospa, tega pa res ne," seje branil. Potem pa sem na njegovi srajci zagledala ploščico z imenom. Igor Fajdiga je pisalo. Veliko starejših trdi, da z mladimi ni nič. Pa je, in še veliko je takih kot je Igor. Morda ni prav, da ljudje njegovo dobrohotnost izkoriščamo, saj mu lahko nekega dne popusti. Držimo pesti, dabodooninnjemu podobni zdržali vsaj sedaj, ko imamo le eno črpalko in zaradi velikega prometa vedno toliko ovir, daje prilagodljivost zaposlenih resnično dobrodošla. Ivana Laharnar H Vsak dan lahko v časopisih na straneh črne kronike zasledimo podatek o krvnem davku, ki so ga spet zahtevale naše ceste. Vsakokrat znova se ob teh podatkih zgrozimo, predvsem zato, ker so najpogostejši vzroki nesreč pogojeni prav s človeškim faktorjem. Kaj so najpogostejše napake voznikov in kako varne so ceste v Zasavju, smo povprašali mimoidoče. Foto: Jože Ranzinger jr. Tekst:Romana Benko Kamilo Kolman, 68 let, Hrastnik Na žalost ugotavljam, da vozniki v Zasavju ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pred kratkim sem imel kar dva primera na prehodu za pešce, ko je voznik pripeljal s preveliko hitrostjo. Če ne bi obstal na mestu, bi me povozil. Rešitev problema vidim predvsem v tem, da na takšnih križiščih postavijo več semaforjev. Fanika Kovač, 41 let. Hrastnik Sem voznica osebnega avtomobila in imam priložnost velikokrat opazovati obnašanje drugih udeležencev v prometu. Največkrat opažam, da vozniki vozijo prehitro. Vendar pa ne morem reči, da se čutim na cesti ogrožena kot voznica. Dosti bolj ogroženo se v prometu počutim kot pešakinja. Milan Jukič, 29 let, Trbovlje Mnenja sem, da vozniki na cestah v Zasavju sploh ne vozijo varno. Velikokrat opažam, daje vzrok za tako vožnjo prav alkohol, mnogokrat pa tudi prevelika hitrost. Je pa dejstvo, da je varnost vedno odvisna od voznika. Martina Jager, 14 let, Trbovlje Vozniškega izpita sicer še nimam. Ko t pešakinja pa opažam, da na zasavskih cestah vozniki največkrat prekoračijo omejitve hitrosti. Redko se na primer zgodi, da vozniki ustavijo pred prehodom za pešce. To se mi vsekakor ne zdi prav. Peter Urbajs, 28 let, Zagorje Sem pešec in se kot soudeleženec v prometu počutim ogroženega, kajti veliko voznikov vozi prehitro in sploh ne upošteva omejitev hitrosti. Zelo pa me tudi moti, da vozniki sploh ne ustavljajo pred prehodom za pešce. Opazil sem, da če že kdo ustavi, so to predvsem starejši vozniki. To pa tudi nekaj pove. Kristina Filipovič, 14 let, Zagorje Zelo veliko se vozim s kolesom, vendar se v prometu ne počutim posebej ogroženo. V prometu je namreč veliko odvisno prav od človeka, tudi od kolesarja samega. Glede ustavljanja pred prehodom za pešce pa sem prav tako mnenja, daje to odvisno od voznika. Nekateri ustavijo, drugi pač ne. mm: Pridobitve ob prazniku Občani smo veseli vsake, četudi najmanjše pridobitve, bodisi na tem ali onem področju. Podoba je, da sedanji župan Zagorja gospod Matjaž Švagan tisto, kar obljubi, tudi izpolni, dasi se tu in tam kaj zaplete ali ne gre vse po načrtih. Tokrat bomo v Zagorju vzidali temeljni kamen za novo tržnico; svojemu namenu bomo predali novo stanovanjsko hišo z nekaj poslovnimi prostori; nedvomno bo lepa pridobitev vzletišče na Ruardiju, kjer bo tudi zanimiv letalski miting; Kisovčani bodo prišli do nove, najsodobnejše telefonske centrale; na Mlinšah in na Izlakah se bodo gasilci razveselili novih gasilskih avtomobilov. To so le nekatere med pridobitvami, ki bodo tako ali drugače v kori st velikega števila občanov. Župan ob letošnjem 9. avgustu pripravlja tudi srečanje z direktorji in zaslužnimi občani Zagorja ob Savi. M.V. ^ -------------------------------------- Zaključna dela Večkrat smo že brali zadnje mesece, da seje JKP Komunala Trbovlje odločila, da na temelju izdelanih programov in načrtov prične z večjimi rekonstrukcijskimi deli na Toplarni Polaj. Ta dela so v večini opravili že v zadnjih dveh letih, v zadnjem času pa so izvajali zaključna dela, ki so potrebna za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Vendar je prav zato zmanjkalo denarja. Zato se je vodstvo Komunale odločilo, da najame pri LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje kredit v višini 13 milijonov tolaijev. O tem so seznanili tudi župana in občinski svet občine Trbovlje. Ti so dali soglasje o najetju kredita. Z njim bodo uredili komandni prostor, razvode, sanitarije, zunanjo okolico toplarniških objektov in ostalo nujno ureditev. Upajo, da bodo programirana dela opravili kmalu, tako da bo investitor lahko zaprosil za izdajo obratovalnega dovoljenja. Toplarna namreč od lanskega julija obratuje poskusno. T.L. n Iz najbolj verodostojnih virov smo izvedeli, daje bila v minulih pogovorih med predsednikoma vlad Hrvaške in Slovenije na Reki in Cresu ter Opatiji omenjena tudi potreba po vrnitvi mladinskega počitniškega doma zagorskih šolarjev v Vrsaiju lastniku, to je občinski zvezi prijateljev mladine oz. občini Zagorje. Predsednika sta o tem govorila v zvezi z našim imetjem oz. našimi počitniškimi zmogljivostmi na Hrvaškem oz. v Istri in drugod in to je bilo tudi zabeleženo v protokolu o pogovoru o teh vprašanjih. Zagorski župan Matjaž Švagan je prejel zagotovilo, da bo počitniški dom v Vrsarju še letos vrnjen pravim lastnikom. Če se bo to resnično zgodilo, bodo imeli v Zagorju ob Savi dovolj časa za pripravo vseh načrtov in sredstev za prenovo tega objekta. Po vsej verjetnosti bodo k temu povabljeni Avstrijci, se pravi predstavniki mladinskega odseka pri Štajerski deželni vladi v Gradcu. Ta je, kot je znano, pred nekaj leti, pravzaprav pred mnogimi leti sodelovala pri razširitvi in ureditvi tega doma in si s tem zagotovila pravico, da vsako leto omogoči okoli 150 svojim šolarjem bivanje v Vrsarju. Želimo, da bi se obljuba hrvaške vlade, ki se nanaša tudi na ta naš objekt, uresničila, saj bi to pomenilo, da vsako poletje vsaj 300 mladih Zagorjanov preživi po 14 dni ob istrski obali. M. V. I -i Kopriva ne bo ved pekla Paralisea 95 Srečanjejadralnih padalcev na Lisci postaja tradicionalna prireditev, ki prerašča ozke regionalne okvire. Organizatorji srečanja jadralnih padalcev iz Slovenije in drugih, predvsem evropskih držav obljubljajo pravo pašo za oči. Najpogumnejši pa bodo imeli tudi možnost, da si povišajo količino adrenalina s kakšnim poletom. Paralisca 95 bo potekala od 4. do 6. avgusta. Vsi, ki jih zanima jadralno padalstvo in vse, kar je z njim povezano, ste torej vabljeni na Lisco, kjer se boste lahko pobliže seznanili s tem lepim in atraktivnim športom. J.N. Akva aerobika Gimnastični klub Trbovlje se je pred kratkim odločil organizirati svojevrstno vodno telovadbo. Poimenovali sojo kar akva aerobika in poteka pod vodstvom usposobljenih vaditeljev in vaditeljic vsako nedeljo od 20. ure dalje v bazenu trboveljskega kopališča. Tovrstna vodna telovadba je namenjena prav vsem, tako fantom kot dekletom, pa tudi tistim, ki so manj mladi. T.L. Že pred tremi, štirimi leti sta Turistično društvo Trbovlje in Hortikulturno društvo v Trbovljah podelila železniški postaji pekočo koprivo. Tojepač nek opomin, daje treba pri železniški postaji v Trbovljah in v njeni neposredni okolici narediti kaj novega ali preurediti in obnoviti staro, da bo prvi pogled na Trbovlje s strani stalnega ali občasnega potnika prijaznejši in sprejemljivejši. Železniška postaja je namreč za potnika prva točka, s katero dobi dober ali slab vtis o nekem kraju. Takratni šef železniške postaje je že ob prevzemanju pekoče koprive obljubil, da bo takoj o tem seznanil nadrejene pri železniški direkciji v Ljubljani. Kaže, da se nekaj premika. Začel j e namreč odpadati tudi omet s fasade postajnega poslopja in ogrožati potnike. Že dolga leta pa se prav turistični delavci prizadevajo, da bi trboveljska železniška postaja dobila tudi pokrit peron, posebno še zavoljo bližnje cementarne in termoelektrarne. S tem v zvezi je treba marsikaj narediti pri izravnavi platoja pred in za železniško postajo. To je povezano tudi z ureditvijo parkirišča za številne avtobuse, osebna vozila, pa tudi še številnejše tovornjake. Septembra letos naj bi začeli z obnovo postajnega poslopja in okolice. Morda bodo odgovorni našli sredstva tudi za ureditev širše okolice železniške postaje. Cementarna Trbovlje jev zadnjih dveh letih že bistveno spremenila podobo spodnjega dela svojih objektov s porušitvijo starih, dotrajanih zgradb ter zgraditivjo novih, sodobnejših. T.L. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 14. do 20. julija sredstva prispevali: LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje, humanitarni prispevek, 82.000,Fani Laznik Trbovlje, 5.000 tolarjev. V tem času ste zbrali 87.000,00 tolarjev, skupaj pa že kar 13.304.962,00 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. f^bS ^ PAELLA Z MORSKIMI SADEŽI Med dopusti se navadno zberejo ob mizi večje skupine, ali doma ali na morju,na vikendu... Vi boste zadovoljni, pa tudi vaši gostje, če j im boste pripravili jed, ki ni pogostokrat na jedilniku. Poskusite s paello z morskimi sadeži, poleg lahko ponudite različne solate in osvežujoče napitke. Paella je tradicionalna španska riževa jed, ki jo kuhajo z okroglozrnatim, lahko pa uporabimo tudi dolgozrnati riž. Tudi delajo jo v posebni veliki, ploščati ponvi, da tekočina lahko hitro izpari. Odlična j e tudi posoda, na kateri sicer nad odprtim ognjem pečete meso. Če česa od tega nimate, si ne belite glave. Vseeno vam bo uspelo. za 8 do 10 obrokov potrebujemo 60 ml olivnega olja 3 sesekljane čebule 1 rdeča in 1 zelena paprika, očiščeni in narezani na trakove 650 g okroglozrnatega (ali drugega ) riža 1,5 1 telečje ali kokošje osnove ali vode (po potrebi nekoliko več) velik ščep žafrana, raztopljenega v 250 ml vrele vode 3 strte stroke česna sol in poper 500 g očičšenih sip, narezanih na obročke 500 g prekajene gnjati, narezane na trakove 500 g chorizos ( s česnom začinjena klobasa) ali kakšne druge klobase, narezane na ploščice 750 g paradižnika (olupljenega in brez semenja) - sesekljanega 500 g kuhanega zelenega gr aha 500 g polenovke ali vahnje, narezane na trakove 750 g surovih garnel (z oklepom) 1,5 kg pokrovač ali dagenj v lupinah, opranih in očiščenih Priprava 1 Segrejemo olje, zdušimo čebulo in papriko, da se zmehčata, vendar ne porjavita. Dodamo riž in ga med mešanjem pražimo toliko časa, da postane steklast. Prilijemo osnovo, ki ji dodamo žafran, česen, sol in poper. Druge sestavine dodajamo postopoma v plasteh: sipo, gnjat, pikantno klobaso, paradižnike, grah, ribe. 2 Vse zavremo in 20 - 30 minut kuhamo na plošči ali na žaru. Pustimo, da tekočina izpari in se riž zmehča. Občasno premešamo, posebno na začetku, in če je treba, dodamo še malo osnove (juha ali voda), če je tekočina izparela prej, preden se je riž zmehčal. 3 Približno 10 minut po koncu kuhanja naložimo na paello garnele in školjke, jih pa ne zamešamo vanjo. Paello pred serviranjem postavimo še za 5 - 10 minut na zelo šibek ogenj. (Priporoča Ivana Laharnar). f§ KOSTANJEVI CA - OTOK MA KRKI Če se odpravite proti Dolenjski in Novemu mestu, se skoraj morate ustaviti tudi v Kostanjevici na Krki. Iz Novega mesta se usmerite proti Šentjerneju, od koder po 7 kilometrih vožnje po regionalni cesti, ki se približa vznožju Gorjancev, prispete v to zanimivo in slikovito mesto. Je eno najmanjših in hkrati eno starejših slovenskih mest, ki je kot celota spomeniško zavarovano. Staro mestno jedro z dvema vzporednima ulicama leži v meandru Krke in so ga v srednjem veku s kanalom spremenili v otok. Tu so našli številne rimske in prazgodovinske predmete, kar priča o davni naseljenosti. Kostanjevica je bila od 11. stoletja pomembno središče fevdalne posesti grofov Spanheimov in hkrati njihovo vojaško oporišče na stari kranjsko -hrvaški meji. Mestne pravice ima od leta 1252, ko se v mestu omenja sodišče, nekoliko kasneje še mestni svet. V 13. stoletju je bila v mestu tudi kovnica denarja. Za Spanheimi je posest prevzel češki kralj Otokar II., zanjimgoriški škofje, zatem Celjski grofje in Habsburžani. Razvoj so zavrli turški vpadi. V tem obdobju je bilo mesto oskrbna in obrambna postojanka, najbolj pa izstopa leto 1563, ko sta Herbert Turjaški in Ivan Lenkovič pred mestom premagala Turke. Župnijska cerkev svetega Jakoba iz 13. stoletja, ki je bila kasneje barokizirana, ima ohranjeno ladjo z dvema romanskima portaloma. Oba sodita med najkvalitetnejše kamnite spomenike v Sloveniji. Na južni zunanji strani cerkve je obnovljena freska svetega Krištofa iz okoli 1350. Kostanjeviški grad je nekdanji cistercijanski samostan, ki gaje 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. V samostanskem kompleksu seje od srednjeveških stavb ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. Ko so cerkev obnavljali v baročnem slogu, so dozidali večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Glavni vhod je starejši in ga varujeta renesančna valjasta stolpa. V samostanu je Galerija Božidarja Jakca, kjer je posebej postavljena na ogled dragocena zbirka del starih mojstrov iz kartuzije Pleterje. Ob dostopni cesti in okoli kompleksa je stalna razstava skulptur na prostem, imenovana Forma viva (živa oblika). Skulpture iz hrastovine predstavljajo najkvalitetnejšo zbirko sodobne lesene plastike v jugovzhodni Evropi. Omeniti je potrebno še Kostanjeviško jamo, ki je znana šele od 1932 in do Kapniške dvorane urejena za oglede. Boštjan Grošelj Popusti v planinah V poletni sezoni so gorski vrhovi in na njih ali pod njimi tudi planinske postojanke zelo obiskani, saj sta prav počitniška meseca kot nalašč za obisk naših bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih gora. Večina obiskovalcev je tudi včlanjenih v planinska društva, vsa ta pa so povezana v Planinsko zvezo Slovenije. Člane planinskih društev pa tudi druge obiskovalce vedno zanimajo popusti v planinskih postojankah. Letos je Planinska zveza Slovenije 17. junija določila višino popustov pri prenočevanju v teh postojankah, določila pa je tudi najvišje cene prenočišč in osnovne prehrane v planinskih postojankah. Polno ceno plačajo vsi. ki niso člani s plačano članarino za tekoče leto. 40 odstotkov popusta na polno ceno imajo člani PD z veljavno izkaznico, 50 odstotkov, ki velja le na skupnih ležiščih, pa imajo mladi planinci, alpinisti, vsi vodniki, člani GRS, GS, markacisti in nadzorniki TNP. Dodaten, najmanj 10 - odstotni popust pa velja za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (ekološke spalne vreče). Vsi ti se morajo ob prijavi izkazati z lastno posteljnino. Brezplačno prenočišč imajo reševalci in markacisti v akciji in to priporočilo velja tudi za PLV in G V, ki vodijo organizirane skupine izletnikov. T.L. Obnova strehe V začetku julija so se po naročilu Spektra d.o.o. izvajalci del lotili obnove strehe na Kešetovem 13 in 13 a ali po domače na K 4. Streha je že dalj časa puščala iz več vzrokov, deloma zavoljo slabega dela pri nadzidavi pred leti, deloma pa zavoljo drugih okoliščin, pri čemer je sprotno vzdrževanje še kako nujno in potrebno. Posledice so se kazale pri zamakanju stanovanj pa tudi pri propadanju fasade. Pri sedanjih obnovitvenih delih so na cestni strani podaljšali v vsej dolžini prvega bloka streho tudi nad balkoni. T.L. Izlaško šolo obnavljajo Ta čas, ko so mladi nadebudneži na počitnicah, je treba izkoristiti za ta ali ona vzdrževalna dela v šolah. V osemletki Ivana Kavčiča na Izlakah so se lotili zamenjave podstrešja. Naložba je preračunana na 200 tisoč nemških mark in jih v celoti zagotavlja občina iz svojega letošnjega proračuna. Če bo šlo vse po sreči, naj bi prenovljeno šolsko zgradbo predali svojemu namenu 1. septembra ali v slabšem primeru nekoliko pozneje. Povejmo še, da intenzivno potekajo priprave na začetek graditve športne dvorane v Zagorju. Sprvaježupan s sodelavci predvideval, da bi temeljni kamen vzidali že 9. avgusta, zaradi nekaj nepredvidenih težavic pa bodo to storili nekaj mesecev kasneje. Naložba bo stala okroglih 5 milijonov nemških mark. Poldrugi milijon bo prispevalo ministrstvo za šolstvo, vse drugo pa bo morala zagotoviti občina. Naj spomnimo: poleg hale bo na voljo še nekaj učilnic, vse skupaj pa bo stalo na okrog 3.000 m2 površine. Čas izgradnje je 15 mesecev. In ko že omenjamo vse v zvezi z urejanjem šol, ne bo odveč povedati še tega: v izdelavi so projekti za prizidek k osnovnima šolama Ivana Skvarče in Ivana Kavčiča ter adaptacijo osnovne šole na Mlinšah in ureditev igrišča pri šoli v Podkumu. Kmalu bo pripravljen tudi načrt adaptacije šole na Mlinšah. Vse to pomeni izpolnitev osnovnega cilja: uvajanje enoizmenskega pouka in s tem njegovo bistveno izboljšanje. M.V. Ob začetku tega tedna so stekla nadaljnja letošnja dela pri posodabljanju nekaterih cest v zagorski občini. Gre za uresničevanje znanega načrta najpomembnejših, pa tudi vseh drugih cest, pomembnih za krajane v tej ali oni krajevni skupnosti. Za zdaj naj bi uredili naslednje ceste: - Vidrga - Sv. Gora v dolžini 3 km: z deli bi morali pričeti v prihodnjih dveh tednih - Brezje proti Šentgotardu v dolžini 1200 m - Kotredež - Tesen v dolžini 900 m - Jesenovska žaga proti Spodnjim Znojilam v dolžini 300 m - cesta proti Polani do meje trboveljske občine - Tomčev most - Prašnikar v dolžini 250 m - Kolovrat - Hribar Pogodba s Cestnim podjetjem Ljubljana je podpisana, ovrednotena dela so v višini okoli 90 milijonov tolarjev. Prispevali jih bodo občinski proračun, sredstva iz takoimenovanega elementarija 94 in zlasti tudi prispevki krajanov. Njihovi deleži so znatni in jih na občini posebej poudarjajo, ker brez njihovega sodelovanja zagotovo še ne bi utegnili začeti s predvidenimi deli. Zanimivo je še to: na razpis o oddaji del se je menda priglasilo kar 18 izvajalcev, izbrano pa je bilo Cestno podjetje Ljubljana. Poleg teh cest nameravajo v Zagorju ob Savi urediti še nekaj drugih cestnih odsekov, posamezne med njimi še letos. In: naročeni so že prometni znaki za že urejene ceste, tako da bo poskrbljeno tudi za ustrezno varnost na njih. M.V. iS ....-■■■ ■■ .......--4 RADIO Časopis 2 asop>AS z^asavc as ce 4 p>ro. Tako tii jlhjiri pni vili dmgitčnm otrocih več piše in govort. ,> Dih tu«, Andrejinega t,opisa, malokdaj dobimo pošto, Mogoče pa nam ho Andreja napisala še to. kaj počne v počitnieah. > eseli bi bili tudi kakšne njene fotografije - ali pa kar cele d " se ho morda še kdo odprav,! po te, pot,. Gotovo ver,na /asavamn šeni bila m, Srnami gori.čvpravje/elopopularna. Žiga pa se naj Sekaj oglasi, saj za ta "'leta" dobro piše. Gotovo veliko bere. _________i_____i_________ fr*** Srečanje s Tomažem Štojsem Nek torek nas je v šoli obiskal Tomaž. Bil je zelo zanimiv gost. Pripovedoval namje o svojem delu na radiu. Kljub bolezni je zelo uspešen novinar in voditelj. Vodi kar štiri oddaj e na radiu v Trbovljah. Povedal je, da v življenju ni bil za nič prikrajšan. Pogovor s Tomažem mi bo ostal v lepem spominu. Posebno mi je bila všeč njegova majica Radio Trbovlje - 98.1 MHz. Tudi posneli smo pogovor. Slikali smo se. Tomaža Štojsa smo povabili, ker delamo na projektu Korakksončku. Izdelali bomo časopis Vcveriček posebne sorte. AlmirMuratovič,6.b OŠ Alojz Hohkraut Menim, dabimorala biti osnovna šola dostopna vsem otrokom, tudi tistim, ki so nekoliko drugačni od svojih vrstnikov. Tako bi se otroci že v zgodnji mladosti spoznali med seboj in bi drugačnost razumeli in jo spoštovali. Nuj noje, da naše šole prilagodimo in jih usposobimo tudi za "veveričke posebne sorte". . Tatjana Podbregar, mama Kot starši zdrvavega otroka se zavedamo, da živijo tudi drugačni ljudje in otroci. Zato podpiramo tisti del javnosti in predvsem starše, ki imajo otroke z motnjami vrazvoju ter jim želimo zagotoviti čimboljše življenje v domačem okolju. Mislimo, da bo prisotnost teh otrok v osnovni šoli tudi vzgojno in razvojno ugodno vplivala na naše, zdrave otroke. Prav tako mislimo, daotroke.kiselahko kolikor toliko normalno vključujejo v proces izobraževanja, ne smemo zapirati v zavode, temveč morajo biti v krogu svoje družine, vrstnikov in prijateljev. Oči Sabine Stegenšek Obisk V torek, 20. junija nas je po odmoru na OE Podkum obiskala knjižničarka Alenka. Brala nam je knjige in tudi veliko govorilao njih. Razdelila namje liste in odgovarjali smo na vprašanja. Na naslednji list smo vpisali geslo in ji ga vrnili. Na koncu smo ji zapeli pesmico v zahvalo: Res smo bili presenečeni in seji najlepše zahvaljujemo. Učenka OE Podkum Andreja Čop, 3. razred Planinski izlet na Šmarno goro Že nekaj dni sem težko čakal na nedeljo. Le zakaj? Prvič letos smo namreč nameravali oditi planinci naše šole na izlet ven iz okoliških hribov Trbovelj. Ko je bil v nedeljo nahrbtnik z vso vsebino nared, smo se zbrali pred gasilskim domom in se odpeljali do vznožja Šmarne gore. Šli smo torej naŠmarnogoro. Vozil nas je profesor Jani Pajk, spremljali pa sta nas mentorici Tatjana Kos in Cvetka Kozmus. Nisem si predstavljal, da bo pot tako strma. Vendar za nas planince to ni problem. Hitro smo prispeli do cilja. Ko smo prišli na vrh, seje pred nami odprl pogled na ljubljansko kotlino. Videli smo Savo, ki se vije kot srebrna kača, ki vozi veleslalom med zaselki, videli pa smo tudi Julijce s Triglavom, Kum in še nekatera hribovja. Ogledali smo si okolico Šmarne gore, kjer je še posebno zanimiv zvonček želja. Ko pozvoniš nanj, si nekaj zaželiš. In ker imamo veliko želja, je tudi zvonček neprestano zvonil. Ogledali smo si notranjost lepo poslikane cerkve in prav v tem hipu so zadoneli mogočni zvonovi. Nisem si mislil, da bomo na vrhu Šmarne gore srečali še kakšnega Trboveljčana. Pa smo ga. Bolje rečeno ju. To sta bila Sebastjan in Barbi, ki sta pomagala stricu, oskrbniku koče. Kaj kmalu smo se vrnili v dolino. Pa ne še domov. Čakalo nas je nekaj presenečenj. Profesor Jani nas je peljal na lj u bljanski grad, kjer smo videli celo Ljubljano. Spet lep razgled. Nato smo se oglasili še na Geoss-u v Vačah, blizu Litije. Pa tudi s tem se še niso zaključile naše dogodivščine. Blizu Mitovškovega slapa nasje na cedilu pustilo naše vozilo. Najbrž so mu pošle moči, tako kot tudi nam. Kombije ostal na cesti, mi pa peš po njej do avtobusne postaje. Avtobus nas je srečno pripeljal domov. To slednje je še popestrilo naš vesel in zanimiv planinski dan. Žiga Sotler, 5.a OŠ Tončke Čeč Radeče - V soboto, 15. julija je na članskem državnem prvenstvu Robi Teršek, atlet iz Radeč, znova dosegel nov velik uspeh v metu kopja. Zmagal je s prednostjo okrog šestih metrov pred drugouvrščenim metalcem kopja. Robijevo orodje je poletelo 71.70 m daleč. Prireditelji so morali tekmovanje prestaviti za celo uro, saj vreme ni bilo naklonjeno atletom. Šele ko seje deževje nekoliko umirilo seje tekmovanje nadaljevalo, atleti pa so imeli zagotovljene samo minimalne pogoje. Zmaga Terška je letos že njegova deseta zaporedna zmaga, kije tako po dveh letih znova osvojil naslov državnega prvaka, velja pa omeniti še dva izredno velika dosežka letos. To sta drugo mesto na Evropskem pokalu klubskih prvakov skupine C v Beogradu in pa Evropski pokal Bruno Zaulli v Velenju z drugim najboljšim rezultatom v Sloveniji 75.08 m, s čimer je dokazala veliko kvaliteto in v skromnih finančnih razmerah dosegel vrhunske rezultate. Z dosežkom 75.08 m si je navkljub omenjenim težavam zagotovil pot na univerzijado, ki bo letos meseca avgusta na Japonskem. Radeški atleti želijo in upajo, da bodo ne le zadnji rezultati Robija Terška, nenazadne velja omeniti tudi uspešne atlete, ki so dosegli odličen razultate v preteklosti kot so Olga Šikovec, Franci Šuligoj in Renato Kremperšek, za njim pa prihajajo mladi obetavni talenti, da se lahko ob tako kvalitetnih rezultatih postavijo ob bok ostalim športom v Radečah. Franci Čeč Samo Rudar doma Trbovlje - V Ljubljani so pretekli petek izžrebali štartne številke klubov druge nogometne lige, še pred tem pa sta zaradi slabega finančnega položaja iz lige izstopili enajsterici iz Kočevja in Dekanov, namesto njiju pa je NZS v drugo ligo uvrstila poraženca izkvalifikacij: Črnuče in mariborski Železničar. V prvem kolu bodo tako igrali: Rudar - Nafta, Drava - Zagorje, Mengeš - Radeče Papir, Naklo - Črnuče, Železničar (Maribor) -Domžale, Koper - Šmartno, Piran - Železničar (Ljubljana) in Šentjur - Vevče. In kdaj bodo na sporedu zasavski derbiji? Zagorjani in Radečani se bodo pomerili že v 3. kolu, v 10. bo na sporedu srečanje Rudar - Zagorje, v naslednjem pa Radeče Papir -Rudar. Tekme bodo na igriščih prvoimenovanih ekip. Drugoligaška sezona se bo pričela 13. avgusta, glavna novost pa je ta, da bodo moštva odslej za zmago prejela tri točke, za neodločen izid pa tako kot doslej, eno. S.F. Znani možni nasprotniki Trbovlje - Končno so znani tudi vsi udeleženci letošnjih evropskih rokometnih pokalov. V moški in ženski konkurenci bo skupno nastopilo kar 257 ekip iz 39 držav, kar je rekordna udeležba. V pokalu mest pri moških, kjer bo igral tudi trboveljski Rudis Rudar je prijavljenih 34 ekip. V predkolu se bosta pomerila predstavnika Jugoslavije in Nizozemske oz. Makedonije in Bolgarije, tako da je Rudis Rudar že uvrščen med 32 najboljših oz. v šestnajstino finala. Žreb za prvo kolo bo na sporedu 8. avgusta na Dunaju. Možni nasprotniki Rudis Rudarja pa so: Sctirack Wien (Avstrija), Spartak Baku (Azerbajdžan), Eupen (Belgija), Belasica Pettrich (Bolgarija), Sisak (Hrvaška), Cyprus College (Ciper), Koprivnice (Češka), Ajax Kobenhavn (Danska), Cadagua Galdar (Španija), PSG Asnieres (Francija), Amirani Tbilisi (Gruzija), Hameln in Niederwuerzbach (obaNemčija), Vrilissia Athens (Grčija), Pick Szeged (Madžarska), Mosfell-baer (Islandija), Elitzur (Izrael), Forst Brixen (Italija), Maistas Klaipeda (Litva), CHEV Diekirch ’ (Luksemburg), Povardarje Negotino (Makedoni-ja), Blau Wit (Nizozemska), Drammen (Norveška), Zaglebie Lubin (Poljska), Benfica Lizbona (Portugalska), Univerzitatea Bacau (Romunija), Poljot Čeljabinsk (Rusija), Amicitia Zuerich (Švica), SKP Bratislava (Slovaška), Skoevde (Švedska), Besiktas Instanbul (Turčija), Brovary (Ukrajina) in Mornar Bar (Jugoslavija). Sašo Fabjan Rudis Rudar štartal Trbovlje - Rokometaši Rudis Rudaij a so pod vodstvom no vega trenerja Antona Bašiča začeli s pripravami na novo sezono v kateri bodo igrali kar na treh "frontah". Na prvem treningu ni bilo Voglarja, M.Lipovška in Žibreta, prisotni pa so bili D.Lipovšek, Lesjak, Vrbnjak, Kosec, Čatcr, Medved, Čop, Senčar, Fajdiga, Podbregar, Šikovec, Teržan, Drobnič ter novinca vratar Miodrag Randelovič (Crvena zvezda) in desno krilo Borut Maček, ki je doma iz Šmartnega pri Litiji, nazadnje pa je igral za avstrijski Kapfenberg. "Prve tri dni bomo delali na trboveljskem nogometnem igrišču, v četrtek pa se bomo preselili na Kal nad Hrastnikom, kjer bomo opravili prve skupne priprave. Podrejene bodo seveda fizični pripravljenosti, pogovarjali pa se bomo tudi o rokometni taktiki," je dejal Bašič, ki je v Trbovljah že deloval. Pred 30 leti je bil namreč igralec in trener v zlatih časih trboveljskega rokometa, ko je Rudar igral celo v prvi jugoslovanski ligi. "Na ta čas me vežejo zares prekrasni spomini, toda tega ne moremo primerjati s sedanjostjo. Tedaj sem se vendarle veliko naučil. Takratni igralci namreč niso bili kdove kako dobri posamezniki, toda kot kolektiv smo bili najboljši v Sloveniji in več let igrali tudi v prvi zvezni ligi. Rokometnamreč ne igrajo imena, temveč moštvo in predvsem srce. Upam, da smo tudi sedaj prava m ekipa. Kolikor sem lahko spremljal lanske igre, lahko rečem, da ima današnji Rudis Rudar še precej rezerve v obrambi, pa tudi napadu, predvsem pri organizaciji igre," pravi Bašič. In kaj novi trener pričakuje od nove sezone, ko bodo Trboveljčani prvič zakoračili tudi v Evropo in igrali v pokalu mest? "V Evropi j e precej odvisno od sreče. Če ne bomo imeli pri žrebu pretirane smole, potem lahko v tekmovanju ostanemo kakšna tri kola. Spomnimo se samo, da sta Prevent in Gorenje v tem pokalu imela velike uspehe. V našem pokalu računamo na uvrstitev med osem ali štiri najboljše. Kar se tiče državnega prvenstva, nedvomno ne bomo prvaki, toda premagamo lahko vsakega nasprotnika. V rokometu namreč ne zmaga ekipa, ki je močnejša na papirju, ampak tista, ki v pravem trenutku pokaže kar zna. Osebno upam na uvrstitev do četrtega mesta, seveda če ne bo poškodb ključnih igralcev. Dodal bi še to, da bo letos liga sila kakovostna. Mnogi klubi so se precej okrepili, na koncu koncev pa smo tudi s prihodom Randeloviča in Mačka zapolnili vrzeli v moštvu. In še nekaj: zelo rad imam mlade igralce. Nedvomno bodo pridni in kakovostni dobili priložnost." Sašo Fabjan Romeo prvi, Anica druga Trbovlje - Zakonca Anica in Romeo Živko sta se udeležila 8,1 km dolgega uličnega teka na Lovrencu na Pohorju. Proga je bila lepo speljana, začetek in konec je bil v gozdu, zato pa je tekačem največ preglavic povzročala peklenska vročina. Začetek teka je bil namreč točno opoldan. Med moškimi je s prednostjo 20 sekund zmagal Romeo Živko, drugi je bil zmagovalec teka na Prvine Igor Šalamun, tretj i pa državni reprezentant v tekih na smučeh Tomaž Globočnik. Med ženskami je Anica Živko zasedla drugo mesto, zmagala pa je Silva Vivod. S.F. Brez medalj Trbovlje - Od 21. do 23. julija je v Mariboru na letnem kopališču na Teznem potekalo državno prvenstvo za dečke, Zagorje - Toni Buovski z 31. leti nedvomno spada med najbolj izkušene igralce v slovenskem nogometu, saj na članskih tekmah nastopa že skoraj 15 let, bil pa je tudi član mladinske republiške reprezentance, ko so v njej igrali tudi Pate, Zulič, Zupan, Jerina..., ki so bili nato nosilci igre v boljših klubih, medtem ko se je Buovski odločil, da bo ostal zvest zasavskemu nogometu. V dresu trboveljskega Rudarja je sicer debitiral pri dopolnjenih 16. letih v prijateljski tekmi z madžarskim Lentijem (4:2). Vse do leta 1990 je bil zvest "zeleno-čmemu" dresu, sedaj pa že 5 let igra v sosednjem Zagorju, kjer je bil v lanski sezoni tudi kapetan moštva. Kar 5 sezon si torej že v Zagorju. Kako bi ocenil to obdobje? Lahko rečem, da so bila 4 leta zelo uspešna, slab je bil pravzaprav le spomladanski del sezone, ko smo izpadali iz prve lige. Še posebej dobra je bila prva (1990/91), ko smo osvojili drugoligaški naslov in pa lanska, ko smo bili vse do konca v borbi za kvalifikacije za ligo deseterice. V začetku je sicer v Zagorju vladala prava evforija, saj je celo mesto živelo za nogomet. Sedaj se bo potrebno odločiti ali bodo Zagorjani podpirali šport, kije tudi v svetu številka 1 ter v primeru pozitivnega odgovora ustvariti pogoje za kakovostno delo. Lani ste za las izpadli iz tako željenih kvalifikacij! Ne glede na to je bil rezultat fantastičen. Znano je namreč, da smo bili zaradi v poplavi uničenega igrišča celo sezono brezdomci. Le dvakrat na teden smo "videli" žogo, pojavili pa so se tudi organizacijski problemi. Pravzaprav smo igrali za prestiž. Hoteli smo dokazati, da smo prava ekipa. Prepričan sem, da smo v tem uspeli. Prestopni rok se je za Zagorje bolj klavrno končal. Po dolgem času ni prišel nihče, odšla pa sta Hadžič in Poglajen! Hadžič je odličen vezni nogometaš, ki ga rabi vsaka ekipa, medtem ko seje Poglajen šele lani resno posvetil nogometu in ima vse predpogoje za kvalitetnega igralca. Nedvomno bomo precej oslabljeni, todajedro ekipe je vendarle ostalo, to pa je tudi najbolj pomembno. Na vrata prve enajsterice trkajo tudi mladi, kot naprimer Povšnar, Šink in Stariha. Tudi ti si imel nekaj variant, a boš ostal v rumenem dresu. Poklicali so me iz Rudarja in izrazili željo, da bi se vrnil. Bili so super korektni. Pravzaprav smo se že vse dogovorili, toda takoj sem jim povedal, da bom počakal kako so se odločili v Zagorju, kjer sem jim obljubil, da bom ostal ob izpolnitvi nekaterih pogojev, ki so bili celo slabši kot v Trbovljah. Torej, obljubo sem držal. Ves čas kariere si igral v obrambi. V minuli sezoni si sijajno odigral vlogo libcra in bil morda tudi najboljši prosti branilec druge lige. Je to igralno mesto pisano na tvojo kožo? Tako je, igral sem na vseh igralnih mestih v obrambi in tudi zvezni vrsti. Najbolj mi ležita vlogi libera in desnega bočnega igralca. Ker sem dovolj hiter in eksploziven pa me čudi, da me trenerji niso forsirali v napadu. To je bila moja velika želja. Morda bi v špici še bolj uspel. Tako pa sem bil nekakšna žrtev, saj so tako v Rudarju kot sedaj v Zagorju rabili hitrega igralca tudi v obrambi. Začeli ste s pripravami. Kje je po tvojem mnenju mesto Zagorja v naslednji sezoni? Klub se nahaja v težavah, toda pripravlja se skupščina in s tem nova organizacija. Upam, da ne bo ostalo samo pri besedah in da se bo zares prešlo k dejanjem. Konec koncev ima Zagorje dovolj kvalitetno ekipo in bi bila škoda, da se razbije. Enakopravno lahko igramo z vsakim v Sloveniji. Nihče nas ne sme prezgodaj odpisati. Uvrstitev je odvisna od mnogih dejavnikov, mnogo bo odvisno tudi od štarta. Na vsak način je naše mesto v zgornji polovici, osebno sem celo prepričan o uvrstitvi do 5. mesta. Sašo Fabjan rojene leta 1982 in 83 ter deklice rojene v letih 1983 in 84 v plavanju. Tekmovali so za ekipno razvrstitev, posamezno pa so se borili za medalje in v mlajših letnikih še za posebna priznanja. Sodelovalo je 15 klubov iz vse Slovenije nastopilo pa je 175 tekmovalcev, od tega 103 plavalci in 72 plavalk. V vsaki disciplini je prvih šestnajst osvojilo točke, ki so se potem seštevale za ekipno razvrstitev. Najboljšo ekipo ima že kar po tradiciji Plavalni klub Ljubljana, kije zbrala 717,3 točke, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Olimpije s 637,8 tretji pa so bili plavalci in plavalke izkranjskega Triglava s 621 točkami. Tekmovalci trboveljskega plavalnega kluba so zasedli 8. mesto s 158,5 točkami. Nastopili soz 12 tekmovalci od tegaje bilo devet dečkov in le tri deklice. Vsekakor seje v letošnji sezoni največ pričakovalo odGašperja Ovnika in Nejca Košnika, ki sta letos zadnjič tekmovala v tej konkurenci, za presenečenje pa je poskrbel leto dni mlajši Jure Bola, ki je zbral največ točk za Rudarja. Tako je bil 4. na 200 hrbtno, 7. na 100 hrbtno, 8. na 100 delfin, 10. na 200 mešano, 11. na 100 prsno 16. 200 prsno. Za njim moramo kljub vsemu omeniti Nejca Košnika z naslednjimi uvrstitvami: 7. na 100 in 200 kravl, 9.na 400 kravl in 14. na 100 hrbtno, Gašper Ovnik, pa je bil, lahko bi rekli le 8. na 100 hrbtno in 200 delfin, 11. na 100 delfin, 10. na 400 mešano in 15. na 200 mešano. Rudarjevi moški štafeti 4x100 mešano in 4x 100 kravl sta bili 8., v disciplini 4x200 kravl pa je zasedla prva ekipa 9. mesto, druga štafeta pa 15. mesto. Pri deklicah se je najbolje odrezalajelena Lušič z zasedbo 6. mesta na 100 delfin, 14. na 400 kravl in 16. na 200 hrbtno. Tamara Bočko je bila 16. na 200 mešano. V kategoriji mlajšijh letnikov so se plavalci boljše odrezali, saj so posegli po šestih priznajih. Tako je pri dečkih Jure Bola dosegel prvo mesto na 200 hrbtno in tretje mesto na 100 hrbtno ter za las zgrešil odličja z zasedbo 4. mesta na 100 delfin, 100 prsno in 200 mešano. Jelena Lušič je dobila tri priznaja za druga mesta na 100 delfin in hrbtno ter 200 hrbtno, poleg tega pa je osvojila tri nehvaležna četrta mesta na 100, 200, 400 kravl. Tamara Bočko je bila 3. na 100 hrbtno, poleg tega pa še 4. na 200 mešano in 5. na 100 in 200 kravl. Na žalost moramo zopet povedati, da bi bila lahko uvrstitev trboveljskih plavacev v ekipni razvrstitvi še boljša, vendar pa dekleta niso mogla tekmovati v štafetnem plavanju, saj jih znova na tekmovanju ni bilo dovolj. Tudi v najmlajših kategorijah se kaže generacijska luknja, na vso srečo pa je odlična Alenka Ličar tista, ki slabo sliko trboveljskih plavalnih rezultatov povsem zamegli. B.K. Poročila Rudar (T) - Primorje 0:3 (0:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik Zagorc (Trbovlje), strelci: 0:1 Vrabac (11 - 11 m), 0:2 Dončič (HI), 0:3 H. Lučič (83). Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane, Zaimovič, Kurež, Turšič, Sivko, Sotenšek, Holešek, Alič, Borštnar. (igrali so še: Centrih, Brundič, Jorgo van, Ramšak, A.Ranzinger, Grešak, Vukelič). Primorje: Strajnar, Božič, Ružnič,' Čermelj, Fegic, Ibranovič, B.Lučič, Vončina, Želko, Vrabac, T.Lučič, (igrali so še: Žiberna, Dončič, Šalja, Stanič, Adžič, Ergaver, Kodelja, Štancar, Mulahmetovič, Mamič). Srečanje Trboveljčanov z Ajdovci je bilo veliko manj atraktivno in slabše kot tisto z SCT Olimpijo, čeprav so fizično močnej ši gostj e na sredini igrišča v medsebojnih dvobojih zlahka prevladovali. Igra sej e v glavnem odvijala med obema kazenskima prostoroma, tako da izrazitih priložnosti niti ni bilo veliko. Vseeno velja omeniti Vrabčevo v3., Vončinovov36. inBožičevo v 45. minuti pri gostih, pri domačih pa je znova sijajni Zaimovič z globinsko podajo v 30. minuti izjemno zaposlil mladega Sivka, ki pa je streljal zelo slabo. Edini zadetek v prvem delu je prvoligaš dosegel vil. minuti, ko je domači "štoper" Turšič povsem brez razloga napravil roko v kazenskem prostoru, Dinko Vrabac pa je bil iz najstrožje kazni zanesljiv. V nadaljevanju je bila po številnih menjavah tekma precej slabša in bolj zaspana, tudi priložnosti ni bilo prav veliko, zato pašo igralci iz mesta testenin in sadnega soka v zaključku tekme dvakrat premagali mladega in nadarjenega trboveljskega vratarja Centriha. Najprej je bil po kotu uspešen Dončič, ki je z volejem zadel nasprotnikovega "libera" Kureža od katerega seje žoga odbila v mrežo, kmalu zatem pa je po hitrem nasprotnem napadu Borivoje Lučič postavil končni izid. Ta igralec je bil z bratom Trivkom najboljši pri gostih, pri domačih pa sta izstopala Zaimovič in Dizdarevič. To pa so si vsi igralci, ki so se nogometa naučili vnekdaj znani nogometni šoli mostarskega Veleža. V nedeljo sta se ista tekmeca pomerila še v Ajdovščini. Zopet so bili seveda uspešnejši prvoligaši, tokrat s 5:2 (2:1). Strelci za domačine so bili B.Lučič 2, Vončina, Fegic inBožič, za Trboveljčane pa Sivko in Holešek. S.F. Odločitev v končnici Radeče Papir - Zagorje 1:5 M Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 200, sodnik Avdič (Hrastnik), strelci: 0:1 Barbek (60), 0:2 Šink (65), 1:2 Kapušin (68), 1:3 Barbek (73), 1:4 Šink (82), 1:5 Barbek (88). Radeče Papir: Bukvič, Glinšek, Zlobko, B.Guček, Čeč, Mitič, Trebše, D.Guček, Milidragovič, Zildževič, Mihajlik (igrali so še Lazar, Brdik, Pirc, Žnidar, Cetin, Kranjc). Zagorje: Mudrinič, Kurež, Povšnar, Barič, B uovski, Dornik, Kern, Šink, Barbek, Petrušič, Grčar (igrali so še Bantan, Hara-lovič, Herman). V tekmi dveh zasavskih drugo-ligašev (za obe moštvi je bila to prva preizkušnja) sta ekipi prikazali dobro ekipo za to obdobje priprav. Radečani so imeli pri izidu 0:0 več priložnosti, po številnih menjavah pa so Zagorjani predvsem po zaslugi učinkovitih Barbeka in Šinka do vrha napolnili Lazarjevo mrežo. Poleg te tekme so Zagorjani igrali še v Ljubljani, kjer so z Železničar Oscarjem izgubili z 0:4. Vse zadetke so prejeli vkončnici tekme. S.F. Polna mreža Železničar - Zagorje 4 : 0 Ljubljana, štadion ZŠD, gledalcev 27, sodnik Salkič (Ljubljana). Za Zagorje so igrali: Bantan, Šink, Kurež, Barbek, B uovski, Grčar, Petrušič, Haralovič, Povšnar, Dornik, Barič, Mudrinič, Hace, Herman. Mnogokrat smo na raznih prvenstvenih in prijateljskih srečanjih vseh litijskih članskih ekip lahko poslušali pripombe gledalcev, da s člani še nekako shajamo, da pa dela z mladimi ni., Sedaj lahko rečemo, da to ne drži. Vsaj pri košarkarskem klubu Iskra Litus ne. Tam so avgusta leta 1994 zaposlili sploh prvi v litijski občini, profesionalnega trenerja za mlajše kategorije. To, lahko rečemo, seje do sedaj zelo izplačalo. To delovno mesto j e zasedel 23 -letni trener L razreda Džemo Ibiši, ki smo ga poprosili za nekaj besed. Kako to, tla ste se odločili za to poklicno pot? Vse do spomladanskega dela prvenstva sezone 1993/94 sem še aktivno igral pri litijski članski ekipi. Kolikor mi je čas dopuščal sem že od leta 1988 delal z mlajšimi kategorijami, ki so do takrat delale nekako v sivilu. In kar nekako logična posledica mojega dela z najmlajšimi je bila ponudba kluba, da se zaposlim kot trener. Seveda sem ponudbo sprejel in sedaj delam z najmlajšimi selekcijami pa vse do mladincev. Koliko pa je sploh teh skupin? Vsega skupaj jc v pretekli sezoni treniralo in igralo za razne selekcije okrog 150 mladih igralcev, kar je vsekakor lepa številka. Selekcija mladincev, kadetov, starejših in mlajših dečkov, kjer sta dve skupini, potem pa še dve skupini začetnikov v Litiji in ena v Šmartnem. Dela je ogromno in včasih tudi zmanjka terminov. V tej zadnji sezoni, ki šemi j o omenil, smo odigrali 156 tekem od tega smo zmagali na 118 srečanjih, kar je vsekakor lep uspeh. Ob vsem tem sem še pomočnik članskega trenerja. Kaj pa uspehi, za nekaj jih sicer vemo, a vseeno? Od leta 1988, ko smo pričeli z resenjšim delom tja do leta 91 ni bilo vidnejših uvrstitev. Potem pa seje začelo in lahko rečem se tudi nadaljuje na zadovoljstvo nas vseh. Nekaj statistike vseeno lahko povem. V pionirskem košarkarskem festivalu smo se trikrat uvrstili v zaključni turnir, nazadnje letos, ko smo bili v finalu že drugič poraženi. Enkrat smo bili tretji. V isti kategoriji tekmovanj a z naj mlaj Šimi smo bili dvakrat v polfinalu. S starejšimi dečki smo dosegli 6. mesto v državi, kadeti so letos uvrščeni med nosilce treh skupin za državno prvenstvo in so tudi odlična generacija. Pri mladincih pa imamo po dolgem času spet ekipo tik pred uvrstitvijo v najkvalitetnejšo skupino slovenskih ekip. Le preskočiti moramo še eno stopnico. V finalni skupini moramo od šestih ekip osvojiti najmanj tretje mesto in upam si trditi, da smo to sposobni. Tisti čisto pravi začetniki pa so na svojem prvem tekmovanju nasploh v Tolminu osvojili prvo mesto tudi v konkurenci Smelt Olimpije in košarkarske šole Jureta Zdovca. Tekmovali pa niste samo v Sloveniji? Prvič smo bili v tujini leta 92 na velikonočnem turnirju v Vereseju v Italiji, kjer smo v konkurenci 49 ekip iz cele Evrope med st. dečki dosegli več kot odlično 3. mesto. Letos pašo letniki 82 in 83 v Torinu na pokalu Toppolino osvojili 3. mesto med 36 ekipami. Letniki 84 pa so med začetniki zasedli nehvaležno četrto mesto. Rezultati in igre so nam prinesle povabilo na zaključni turnir v Pariz, ki bo letos septembra. To bo finale evropskega pokala Coppo Topolino^kjer se bodo zbrale res najboljše ekipe. Včasih slišimo, da ste dosegli kar precej visoke zmage, katera je najvišja? To je zmaga ml. dečkov v Črnučah z rezultatom 128:28. Je med temi nadebudneži kakšno ime, ki si ga velja zapomniti? Karnekajjihje, ki bi lahko napravili uspešno košarkarsko pot. Predvsem je tu Mario Japič, ki je na spisku slovenske reprezentance za letnik 79. Na podobnem spisku je bil tudi Hauptman pri letnikih 81, tu sta še Kolman in Adamovič, pri najmlajših pa Oberčkal. Kako pa klub gleda na to? Sodelovanje je odlično, saj vsa sredstva dobimo iz klubskega proračuna. Ta pa gotovo niso majhna. Z delom so se zganili tudi starši, ki so ustanovili mladinsko komisijo na čelu pa je dr. Vašo Stojilovski, precej pa pomagajo Janez Forte in Kamilo Oberčkal. Komisija je tudi zbrala sredstva za 5 dnevno bivanje v Torinu. Mogoče za konec najinega pogovora še vaše ambicije? Pravzaprav niso velike. Še naprej bi rad delal z mladimi in se ob tem tudi strokovno usposabljal. Kaj pa treniranje članske ekipe? Zato je še dovolj časa. Ob članskem trenerju si lahko naberem le ogromno izkušenj, ki mi ob delu z mladimi lahko koristijo. Barbara Kus ^agorje ■ 18. julija ob 17.40 uri seje pri blagovnici Živa zgodila prometna nesreča z udeležbo treh vozil. P. M. je hotel z osebnim vozilom zapelj ati na pločnik. Za nj im j e pripelj al z osebnim avtom K. B., kije ustavil, nakar je s tovornim vozilom pripeljal še V. U., ki je zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v avto K. B., tako daje tega potisnilo v vozilo P. M. Nastalo je za okrog 200.000 tolarjev materialne škode. Trbovlje - 21. julija dopoldne je v bližini podjetja Slovenijales voznik tovornega vozila J. J. pri vzvratni vožnji na glavno cesto zadel osebno avto, ki gaje vozila R. K. Do telesnih poškodb ni prišlo, toda materialna škoda je velika, saj je avto skoraj uničen. Zagorje - 21. julija okrog 22. ure je C. J. s svojim vozilom zaradi tesnega prehitevanja zadel osebni avto, ki gaj e z Izlak proti Kisovcu vozil O. M. Voznik C. J. je odpeljal s kraja nesreče, toda O. M. je toliko časa vozil za njim, da seje C. J. ustavil. Hrastnik - 22. julija nekaj pred 2. uro zjutraj je Š. J. iz Laškega med vožnjo proti Hrastniku zaradi neprilagojene hitrosti pri Čerdencu izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo gaje s cestišča, prevrnil seje in se pri tem laže poškodoval. Najugu je nastala večja materialna škoda. Trbovlje - 23. julija okrog 22. ure je pri odcepu za gostišče Pirnat v Gabrskem S. S., ki je vozil od gostišča, zaradi neprilagojenehitrosti z avtom zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Pri tem je njegov sopotnik V. D. dobil udarec v trebuh, zato so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer je zaradi suma poškodb ostal na zdravljenju. V oznik j e prijavljen sodniku za prekrške, v primeru poškodb pa bo zadeva predana sodišču. Aufbiks 19. julija malo pred deseto zvečer so morali zagorski policisti miriti strasti na tukajšnjem bazenu. Pesti so zasrbele R. S. in H. J., zato sta jih preskusila na dveh drugih obiskovalcih bazena. H. J. je udaril K. G., medtem ko seje R. S. pogumno spravil nad U. P. Jk H. J. se nato ni več preskušal v napadalnosti, toda R. S. še ni bilo dovolj. Tako ® Je dobro uro kasneje v lokalu Košenina spravil v solze nič hudega sluteče obiskovalce. Lokal je namreč napolnil s solzilcem, tako da so policisti spet morali posredovati. Seveda ne brez posledic za R. S., kajti za sproščanje agresivnosti ta večer sije prislužil kazensko ovadbo. Možje postave pa sem niso prišli samo zaradi R. S. Tudi B. S. je razgrajal. Spravil se je nad steklenino. Kot kaže, mu je ugajalo žvenketanje kozarcev in ostalega, saj jih je veselo razmetal. V Hrastniku sta se 20. julija sprla L. B. in T. R. Pri tem seje T. R. zazdelo, daje primerno orodje za rešitev spora lesena palica. Vzel jo je v roke, z njo udrihal po L. B. in ga pri lem poškodoval. Policisti seveda niso prišli zastonj, tako da bo moral T. R. zagovarjati uporabo palice na srečanju s sodnikom za prekrške. jk Dvema možakarjema so 21. julija popoldne popustili živci in sta se v lokalu Vrtinec v Trbovljah sporekla. Bilo je celo tako hudo, da je eden od njiju odšel domov po nož. Z njim se je odpravil nazaj proti lokalu. Ko je drugi prišel iz lokala, mu je prvi začel groziti, da ga bo zabodel. No, strasti so se vendarle umirile in razgreti glavi sta se pogovorili. Kljub temu je tistega, kije grozil z nožem, doletela kazenska ovadba. jk Istega dne malo pred polnočjo je bil na zagorskem bazenu preveč močan L. I. ^P Očitno mu je bil umivalnik na veceju tako napoti, da se gaje namenil likvidirati. To je dokazal s tem, da gaje enostavno razbil. Svoje početje, s katerim je kali! nočni mir in priklical policijo, bo moral opravičevati pri sodniku za prekrške. Zagorje - 19. julija zjutraj so bili policisti obveščeni, da soponoči vlomili v golfa lastnika M. J. Odnesli so njegov in potni list V. M. ter inštrument za merjenje jakosti električnega toka. Storilce še iščejo. Trbovlje - 20. julija dopoldne so bili policisti obveščeni, da je doslej še neznani storilec preko noči vdrl v vikend hišico nad Vodensko cesto. Odnesel je gorilnik in plinsko jeklenko, s čimer je lastnika A. P. oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. Hrastnik - 22. julija dopoldne je doslej še neznani storilec z vespe, parkirane na Logu, odmontiral zadnjo luč. S tem je lastnika Š. D. oškodoval za 5.000 tolarjev. Zabodel gaje Na Trgu svobode v Trbovljah so 19. julija nekaj pred polnočjo našli S. L., kije zaboden ležalna tleh. Kot se je zvedelo kasneje, je S. L. prišel v stanovanje lastnika E. G., ga začel nadlegovati in ga fizično napadel. E. G. je v samoobrambi pograbil kuhinj ski nož, s katerim je zabodel S. L. v hrbet. Zoper oba je napisana kazenska ovadba. Posekali konopljo 20. julija dopoldne so trboveljski policisti v bližini naselja Retje odkrili nasad indijske konoplje. Posekali so 23 sadik, ki sojih poslali v uničenje v laboratorij ministrstva za notranje zadeve. Gojitelj ni znan, zato policisti pozivaj o vse, ki kaj vedo o njem, da jim to sporočijo. Illli Homec Po prispetju v Mahabalipuram sva se z Igorjem nastanila v istem hotelu kot pred dvema mesecema in začela sva se zavedati, da tečejo res zadnji dnevi tega potovanja. Ostalo nama je vsakodnevno kopanje, zapravljanje zadnjih dolarjev, vožnje po mestu in okolici z najetim motorjem in večeri, ko sva sedela na terasi hotela in se spraševala, če je vse res, kar sva doživela. Poskus ugrabitve P ----^ 3 gre ^tbljenfa Na stari sceni, s starimi igralci, se ponavlja tisočkrat igran refren: "Si enkrat noter, nikoli več ven!" Vse okrog brezup sivine, le včasih kakšen nov obraz, nasmeh, prinese hipni žar vedrine in konec -spet se vse povrne v mrak tišine. Ugasnile bodo oderske luči, odšli bodo gledalci, na temnih, praznih ulicah, ostanejo le žalostni, osamljeni igralci. Ko jim pade zadnjič zastor, če po sreči bo, čez teden ali dva, le težak vonj odkril bo, da odšli so, sami, brez aplavza. Peter Brečko l ----j V Indijo sem prišel odprtega srca, brez zlobe, srečen ponovnega snidenja, ona pa mije v zahvalo poklonila svoje lepote, ljudi in duhovnost in ponovno sem čutil hvaležnost prijateljem tam nekje zgoraj (okrog nas), da so poskrbeli za nemoteno potovanje, za kar sem se jim zahvalil že v prvem prispevku januarja letos. Hvala! In tako sva se 4. aprila vkrcala na avion in z novimi dogodivščinami poletela nazaj proti Sloveniji. Na Dunaju naju je že čakal prevoznik izRent-acarluvan Zagorje in zmedenaod Evrope sva se zatopila vsak v svoje misli. Po nekajdnevnem prilagajnju na tukajšnje razmere sem si zopet nadel masko slovenskih lasnosti, ki poskrbijo za tukajšnje preživetje. A vseeno - v srcu mi poje Indija. Peter Brečko Homarjeba smrt Ko pišem tele vrstice, življenje počasi odteka iz mojega teleščka. Pa na hitro! Rodil sem se nekaj tednov pred mojo nesrečo v mlakužah Madrasa, v srečni družini nekaj tisočev komarjev. Vse je teklo po ustaljenih tirnicah komarjevega življenja, dokler mi ni V to vdrl beli tujec. V sobi, na stropu, sem si ravno brundal staro indijsko balado: "Stojim za šankom, djelomično pijan," ko ga zagledam. Bilje neobrit, razkuštran bledoličnih, s tisto sladko evropsko krvjo, da so mi takoj udarile sline v rilček. Začel sem ga z zanimanjem opazovati, ko je lezel pod rjuho. "Tale možakar bo kar dober," si rečem in zaokrožim okrog njegove glave. On pa nič. Še dva opazovalna preleta okrog njega in glej, glej, roka mu gleda izpod rjuhe. Počasi, nežno, atetiram na njegov laket. Ljubko ga zbodem in z užitkom potegnem slastno tekočino in še in še... Se že premika - hitro v zrak. Tako hitro sem bil v zraku, da meje zgrešil za celih šestinšesdeset komarjevih dolžin. "Vsi belci so počasni, tale tukaj pajenjihov prvak," si pravim, ko pristanem na zidu, nedaleč od njega. Polglasno rignem, si obrišem krvav rilček in ponovno - banzai! Ponovim proceduro pristajanja, tokrat na njegovoem vratu in tisti hip, kar brez opozorila, se mi svet spremeni v tisoče indijskih sono. Ko sem se pogrezal v temo, sem še slišal: "Jebemti komarje!" Ko sem čez nekaj ur prišel k sebi, sem po kolegih obvestil mojo 60 tisoč člansko družino, da umiram in naj maščujejo mojo smrt,pačeprav do poslednjega člana družine. Dal sem jim tudi podroben opis morilca, s tistim tetoviranim orlom na rami in z večno zadovoljnim nasmehom na licu. Pijte mu kri, bratje! Potem sem začel s težavo pisati le-te vrstice. Rodil sem se nekaj tednov pred... Tekst in foto: Peter Brečko mm: C) objestnosti voznikov na naših cestah vsakodnevno poročajo kronike časopisov, pa tudi na lastne oči se lahko prepričamo, kako nekulturni so v prometu - drugače sicer "kulturni in omikani" - Slovenci. Zasavčani tu seveda niso izjema. Naše ceste res niso kaj prida, vendar psihologi ugotavljajo, da se večina ljudi za volanom popolnoma spremeni. Motor ima nad človekovo duševnostjo skrivnostno moč in prav zato ni brez vzroka vsako drugo kaznivo dejanje na sodišču prometni kriminal. neuspehe ali pomanjkljivo obvladovanje avtomobila. Razdalje med vozili. Kdor se ni pripravljen voziti v primerni razdalji od vozila pred seboj, se tudi secer noče prilagajati. Voznik, ki vedno vozi tik za avtomobilom Komu mor moč Človek postane za avtomobilskim volanom gospodar močnega motorja, z veliko konjskimi močmi. Nenadoma obvladuje velike hitrosti, kar je krivo, da zlahka izgubi običajno notranje ravnovesje. Spremeni se, njegove reakcije za volanom temeljijo na njegovi pravi naravi, ki jo po njih lahko prepoznamo in ocenimo. Priznani psihologi menijo, da kaže človek tolikšno potrebo po uveljavljanju za volanom zato, ker je v sodobnem svetu njegovo samoljubje tako pogosto prizadeto. Kdor se v vsakdanjem življenju ne more uveljavljati kakor bi želel, kdor ne zna ravnati z ljudmi v svoji okolici, ali misli, da ga ne razumejo, najde za volanom nadomestilo za razočaranje in nerazumevanje. Za volanom vsak človek sname masko in njegovo notranje življenje se nam razgrne pred očmi. dr. AlbnerSting, psiholog iz Ludvvigsburga V—..... n < Po mnenju strokovnjakov se človek za volanom ne more pretvarjati dlje kakor deset minut, torej nekaj kilometrov vožnje. Avtomobil ima namreč "zmožnost, da človeka prelevi nazaj v njegovo prvotno stanje", kakor seje izrazil prof. dr. Roger Piret z univerze v Liegu. Iz obnašanja voznikov na avtomobilski cesti in na pločniku so strokovnjaki prišli do naslednjih ugotovitev: - Za volanom pridejo na dan vsi manj-vredonosti kompleksi in morebitna nagnjenja k hudodelstvu v človekovi naravi. To nam pojasnjuje, zakaj je toliko prometnih nesreč, ki jih povzroči brezobzirno vedenje. - Svojeglavi vozniki, ki skušajo nasproti drugim udeležencem v prometu za vsako ceno in vedno uveljaviti svojo voljo, hočejo imeti tudi sicer v življenju in vzakonu vedno zadnjo besedo. - Vozniki, ki imajo ljubezenske težave, vozijo brez razmišljanja in slabo reagirajo. Zato ne obvladajo zapletenih prometnih situacij. Vebcnje za vol Avtom Iz človekovega vedenja med vožnjo lahko razberemo veliko njegovih značaj skih lastnoti. Nekaj primerov: Pri obračanju volana. Največ nam o voznikovem značaju pove način, kako drži volan. Kdor vrti volan samo z dvema prstoma, jemlje tudi življenje bolj zlahka in površno. Uravnovešen in zaupanja vreden človek drži volan z obema rokama v zgornjem delu -kakor če bi bili umi kazalci v položaju "deset minut do dveh". Pri prehitevanju. Z brezobzirnim prehitevanjem posameznih avtomobilov in celih kolon se izda sebičen človek. To velja tudi takrat, če tako vozi "za zabavo". Pri pogovoru med vožnjo. V ozniku, ki nenehoma govori, niso mamiti drugi udeleženci v prometu, niti njegov sogovornik. Rad ima samo sebe, išče svoj lastni odmev in zato potrebuje veliko občinstva. Druga skupina ljudi, ki med vožnjo govorijo, so listi, ki skušajo z govorjenjem prikriti življenjske brez značaja pred seboj, ni rahločuten. Najbolje se počuti, če je sam. Avtomobili in njihovi lAstniki Tudi avto nam veliko pove o značaju in nraveh svojega lastnika. Marsikdo skuša za luksuznim avtomobilom, ki prinaša ugled, prikrivati svoje manjvrednostne komplekse. Nekdo drug bi bil rad videti mlajši in ima avtomobil, ki je priljubljen med mladino. A ne samo tip avtomobila, tudi njegova barva nam veliko pove. Po mnenju psihologa za barve, prof. Maxa Luscherj a, na primer voznik rdečega avtomobila kliče v svet: "Pozor, zdaj prihajam jaz! Rdeča je želja po uveljavljanju, po uspehu, izražanje lakote po tistem, kar nudi krepko, polno življenje. Rdeče je vzpodbuda k dejavnosti, športu, boju in ustvarjalnosti." » Če vas zanima kaj več o pomenu barv avtomobila, o obnašanju za volanom in naspoioh o človeškem značaju, si preberite Veliki leksikon o človeških značajih, J. B. Delacoura, ki je tudi meni služil za vir informacij. Ali vam bo v razmislek ali le kot razvedrilo, pa je stvar vaše presoje. Mia Južina Naše življenjske poti se med seboj močno razlikujejo. Prav vsakdo izmed nas ima svojo pot, ki jo mora prehoditi sam. Karkoli smo v svojem življenju, ne glede na to, ali smo si nakopičili veliko materialnih dobrin ali pa smo vse življenje prelenarili, nas vse ob koncu čaka isti dogodek, in to je smrt. Nekoč sem nekje prebrala, da smo s svojim rojstvom obsojeni na smrt. Zakaj torej sploh živeti in početi toliko reči v svojem življenju, če je na koncu vedno le smrt? Karkoli počnemo, karkoli si želimo bi bilo potem popolnoma brez pomena, če se ne bi nič skrivalo za vrati, ki nam jih odpre in zapre smrt. Kaj torej nas čaka po smrti? Nas zagrne le tema in ni potem ničesar več ali pa je smrt le prehod v drugo obliko življenja, ki nima začetka in konca? Se splača biti dober v tem življenju, da nam bo tako tudi po smrti? K temu razmišljanju meje spodbudila knjiga dr. Elisabeth Kubler - Ross O smrti in življenju po njej, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Rezultati njenih dolgoletnih raziskav kažejo na to, da se naše življenje še zdaleč ne konča s smrtjo, ampak pomeni smrt le prehod v drugo obliko drugege življenja na . drugi frekvenci. Naj vam torej predstavim nekaj odlomkov iz njene knjige. Švicarska zdravnica dr. Elisabeth Kubler-Ross že dvajset let dela v ZDA. Predava na fakultetah in na klinikah o svojih raziskavah na področju raziskovanja smrti. Zdaj je čas, da ljudje izvedo, da smrt ne obstaja, vsaj ne takšna, kakršno si predstavljamo. Takšna smrt, o kateri bi nas radi prepričali znanstveniki, v resnici ne obstaja. Umreti pomeni le preseliti se v lepšo hišo. Življenje in umiranje Preštudirali smo 20 tisoč primerov ljudi od vsepovsod po svetu, ki so jih razglasili za klinično mrtve in sojih nato priklicali nazaj v življenje. Umiranje se odvija v treh stopnjah, piše v knjigi dr. Ross. Človekova telesna smrt je podobna izstopu metulja iz zapredka. Zapredek s svojo ličinko je prehodno človekovo telo in mi nismo to telo. Umreti pomeni le preseliti se nekam drugam. Tisti, ki izstopijo iz telesa, kmalu za tem ugotovijo, da so spet popolni. Slepi lahko vidijo, gluhi slišijo. Neka deklica, kije izgubila svoje lase zaradi zdravljenja raka, je po svoji zunajtelesni izkušnji dejala : "Spet sem imela svoje krasne kodre." Ob umiranju tudi nikoli nismo sami, saj nas vedno nekdo čaka na drugi strani, in sicer tisti, ki smo jih imeli radi in so umrli pred nami. Vsi mi se rodimo z določeno nalogo, ki jo moramo opraviti, preden gremo nazaj. To so različne lekcije. Vsi pa se moramo naučiti tudi brezpogojne ljubezni, preden se lahko vrnemo tja, od koder smo prišli. Smrti ni Živeti pravilno pomeni učiti se ljubiti. Ljubezen pomeni življenje in smrt, kajti oboje je isto, meni dr. Ross. Tisti, ki doživijo zunajtelesno izkušnjo in se vrnejo, velikokrat ugotovijo, da so se v svojem življenju ukvarjali z nepomembnimi rečmi, za katere ni bilo vredno izgubljati časa. Nobeden od mojih pacientov, kije doživel bližino smrti, od tedaj ni imel več strahu pred smrtjo. Naključij v našem življenju preprosto ni. Bog ni nekdo, ki bi nas kaznoval ali obsojal. Tisti, ki so se vrnili nazaj v svoje fizično telo, zagotavljajo, da mora vsak človek po svojem prehodu tja čez opazovati svoje življenje, ki se mu odvija kot film na ekranu. Dana nam je torej možnost, da sami sodimo sebi. Z načinom življenja na tej strani si namreč ustvarimo svoj enostranski pekel ali enostranska nebesa. Najpomembnejše od vsega pa je, da se naučimo brezpogojno ljubiti. Večino od nas so vzgojili kot prostitutke. Kajti vedno nam je bilo rečeno: "Ljubim te, ker..." ali pa "Ljubil te bom, če..." Ti pogojni ker in če pa nas oddalj ujejo od ljubezni. Konec koncev pa tako nimamo prav nič izgubiti; če ljubimo in počnemo dobre stvari, se nam tako v tostranstvu kot v onostranstvu ne more zgoditi nič slabega. Izbira je vaša. Barbra Renčof Pravkar sem naredila sirov zavitek ali po domače "skutin štrudelj" in medtem ko se peče, vam lahko napišem članek, da ga boste lahko naredili tudi vi, če želite. Verjemite mi, da je štrudelj resnično dober in bo šel vsem v slast. Servirate ga lahko toplega po kosilu ali pa hladnega, verjetno bo še bolj teknil v tej vročini. Poleg štrudlja pa vam danes svetujem še lasi, čudoviti jogurtni napitek, ki vas bo osvežil in ohladil. Ravno tega pa si želimo v tej vročini. No, pa začnimo kuhati. Za skutin štrudelj potrebujete: za testo: 150 g graham moke, 200 g moke za vlečeno testo, ščepec soli, 4 velike žlice olja (lahko olivnega) in vodo. Za nadev pa potrebujete: 1/2 kg skute, lonček kisle smetane, 100 g rozin, 50 g kokosove moke, naribano limonino lupino, tri velike žlice medu. Moko solimo, dodamo oljein vodo. Umesimo testo in ga pustimo počivati kakšne pol ure. Medtem naredimo nadev. V skuto dodamo kislo smetano, med, naribano limonino lupino. Na mizi razvaljamo testo in ga še razvlečemo zrokami, daje čim tanjše. Na testo razporedimo skutin namaz, posujemo rozine, kokosovo moko in po želji še kakšno žličko medu. Štrudelj zvijemo in ga pečemo v pečici na 150 stopinj kakšnih 30 minut. Medtem ko se peče štrudelj, pa pripravite lasi. Za pripravo potrebujete: dva lončka navadnega jogurta, en jogurtni lonček sadnega sirupa, pol litra vode. V jogurt dodamo sadni sirup, če ste bolj sladkosnedni, ga lahko dodate več. Dolijete še vodo in lasi ohladite v hladilniku. Za pripravo lasija lahko uporabite tekoč jogurt v tetrapaku. Poleg tega, daje bolj primeren, je tudi v papirnati embalaži, in ne v plastičnem lončku. Veliko veselja s pripravo hrane za vaše domače in verjemite mi, če ste se jim kaj zamerili, se jim boste s štrudljem in lasijem zagotovo odmerili. Imejte se resnično lepo v teh vročih dneh, malo se sončite, malo lenarite, skočite kaj na bazen ali na morje in uživajte. Živijo. Barbra Renčof Skandinavija (6) Na koncu rta je velik globus, ki označuje najsevernejšo točko Evrope. Ostali objekti so pod zemljo, tako restavracije, kot kino, kraljeva kapela in seveda najbolj impozantna dvorana s stekleno steno, skozi katero smo opazovali sonce, ki se to noč ni potopilo v morje, pač pa je obstalo tik nad njim in se ponovno dvignilo. Noč, ki jo zamenja dan in dan, ki ga zamenja noč. Sredi noči ljudje ne prižigajo mestnih luči, nemogoče je stopiti v lužo in preklinajti, ker bi izgubili ključe. 24 ur dan. Spali smo povsem blizu Nordkapa in se vračali nazaj delno po isti in delno po drugi poti. Tudi pot nazaj je bila lepa, vreme je streglo in pogledi skozi okno avtobusa so bili nepozabni. Po petih dneh potovanja smo se vrnili v Narvik, od tam naprej pa v Fauske. V tem kraju sem si ogledal kamnolom, v katerem pridobivajo marmor, iz katergaje med drugim zgrajena palača OZN v New Yorku, pa nekatere palače Evropske unije... Tu smo spet sedli na vlak in si v Bodo odšli ogledat morske vrtnice, potem pa v Trondheim. To mesto je poznano predvsem po univerzi in kraljevih kronah, ima pa tudi eno samo tramvajsko linijo, ki vozi v bližnji hrib objezero. Vlak je drvel dalje in vse bolj se je približeval Lillehammerju. Ponovno sem zaokrožil pot, tokrat iz prizorišča prvih na zadnje olimpijske igre. Že na železniški postaji so nas pozdravili olimpijski krogi, ki so nas vodili vse do skakalnice nad mestom. S sedežnico sem se odpeljal do vrha zaletišča in imel Lillehammer, veliko olimpijsko baklo, ciljno areno in doskočišče kot na dlani. Zadaj za nami pa je bila prava stara norveška vas z lesenimi hišami in travnatimi strehami, v njih pa trgovinice, polne čudovitih stvari, predvsem tistih puloveijev - noja, saj vsi poznate norveški vzorec. Vožnja ob jezeru, pa spet podeželje, in prispeli smo v Oslo. V In ter rail centru sem dobil vse informacije o mestu in si poiskal prenočišče. Dobil sem ga v samem centru mesta, tako da sem že prvi večer lahko odšel na nočni ogled. Naslednji dan sem v bližini mestne hiše odkril pristanišče, iz katerega so plule ladjice v drugi del mesta, kjer se nahaja vikinški muzej. In kdor je v teh deželah, mimo tistega na kar so najbolj ponosni, seveda ne more. Vikingi so bili dobri mornarji in že v svoji dobi so odkrili in osvojili velik del sveta. Danes so tri najbolj ohranjene ladje in nakaj pripadajoče opreme na ogled v muzeju v Oslu. Občudovanja so vredni predvsem trebušasti trupi ladij in njihova stabilnost na vodi. V mesto sem se vračal peš, ker sem si napoti ogledal še muzej na preostem in nato park Vigeland. To je park, v katerem je 139 bronastih in granitnih kipov. Najbolj poznanje kip "jeznega fantiča", poleg njega pa tudi osrednji steber parka, Monolitten, najvčja granitna skulptura na svetu. Privoščil sem si vožnjo z liftom po zunanji steni hotela Plaza, celih 36 nadstropij pod nebo. Mesto z okolico je lepo tudi iz ptičje perspektive. Žal v Oslu nisem bil v času podeljevanja Nobelovih nagrad, saj je mesto tedaj verjetno še posebej mm: lepo, a mestno hišo, v kateri to nagrado podeljujejo, lahko vidiš vselej. Poleg nje stoji univerza, opera in na majhni vzpetini kr aljeva palača. Zvečer sem se potepal po vedno živahnih ulicah, polnih ansamblov, umetnikov in artistov iz vseh vetrov. V Inter rail centru sem dobil še zadnje podatke za vlake proti domu. Spet je prišla noč, sedli smo na vlak in preko Švedske naslednji dan prispeli v Kobenhaven. Ponovno sem preživel lep dan v danski prestolnici in pozno popoldne odrinil proti Hamburgu, nato Berlinu, Dunaju, Mariboru. Vse lepote Skandinavije, arktičnega kroga in tamkajšnjih ljudi pa so ostale daleč za menoj. Kdo ve, morda mi jih ponovno prinese vsaj košček letošnji potep? P.S. Potovanja, pa četudi tako mala kot so moja, nikoli niso stvar posameznika. Lepo je, ko človek napolni nahrbtnik, pozdravi svoje in gre v svet. Še lepše, ko se vrne domov in ga na postaji počakajo ti isti, da mu zaželijo dobrodošlico. Zato tokrat, ob koncu mojih potopisov o Inter railu, hvala mojim staršem, starim staršem, teti in stricu. Navsezadnje pa vsem Inter - railovcem nasvet: "Na pot se nikoli ne odpravite sami!" Vam bo z druščino lepše, bolj brez skrbi pa bodo tudi vaši starši. Zato prijateljski pozdrav tudi mojima sopotnikoma Valeriji in Daretu. Konec. Mitja Predovnik Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina feps-l v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13 usflKO soboto m lecuo RflFTMG PO REKI snui Ceni 2000 tolarjev na osebo [organizirane skupine imajo popust] Prijave m informacije: v prostorih društva: Podkraj 61/a [pod hrastmškim mostom] ali po telefonu 0601ol13o55ll. VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH: KJE? lili Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 KAJ? PC486DX2/66 AMD, 4860X2/66 INTEL, 4860X2/80 AMD, 486/0X4/100 AMD. 4860X4/100 INTEL, INTEL PENTIUM 75 Mhz 256K, INTEL PENTIUM 90Mhz PCI 256k, RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, P0TR0ŠNI MATERIAL, POKRIVALA TISKALNIKI EPSON, STAR FUJITSU PROGRAMI: MICROSOFT, BORLAND, CA, SVMANTEC, ČASE ORODJA IN GENERATORJI APLIKACIJ 'PROGRAMSKI PAKETI ZA OBRT, PODJETJA IN TG0VINE NOTESNIKI: TOSHIBA, IBM, PHILIPS, OLIVETTI. B0NDVVELL RAČUNALNIŠKE MREŽE: NOVELL, WIND0WS F0R VV0RKGR0UPS, WIND0WS NT PERS0NAL NETVVARE AVTOMATIZACIJA. KDAJ? VSAK DELAVNIK 0D 7. D0 15. URE NAČIN PLAČILA MOŽNOST PLAČILA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ALI PLAČILO PREKO IGM-A. Pd GOSTINSKO RUDAR p.o. =>■■■> PODJETJE ocl Ut trg revolucije 26 TRBOVLJE Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v naših lokalih: Hotel "RUDAR", restavracija "ZASAVC" in gostišče "KLEK", kjer vam ponujamo dnevna kosila, poslovna kosila, praznovanje rojstnih dnevov, obletnic in porok -cenovno zelo ugodno. Ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in porok pri nas, poskrbimo za posebna presenečenja. r Pizzerija "RUDAR" kvalitetne pizze (vsaka deveta pizza zastonj). ' Pivnica ZLATOROG KLUB - Slaščičarna ZANZI BAR (pestra izbira slaščic, sladoledov, sadnih kup). : Bistro 75 (pizze, slaščice, sladoled, sadne kupe). : BAR FONTANA (slaščice, sadne kupe, sladoledi). r Slaščičarna FONTANA ( slaščice, sladoledi, sadne kupe). NAROČENE TORTE LAI IKO PLAČATE NA DVA OBROKA. V VSEH NAŠIH LOKALIH TOČIMO ODPRTO LAŠKO PIVO PO NAJNIŽJII I CENAH V ZASAVJU. VESELI SMO VAŠEC/A OBISKA. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate lel - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo Iemaleoglase(največ20 I | besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. Garsonjero v Trbovljah, 28 m2, prodam. Tel.: 64 - 250. Ford Fiesto 1,3 Nevvport, prvi lastnik, letnik 93, prevoženih 35.000 km, z vso dodatno opremo. Tel.: 75-274 od 19. do 22. ure. Avtomatic 3 M, letnik 85, le-po ohranjen, prodam. Tel.: 61 - 353. Avtomatic zelene barve vozen in avtomatic modre barve ne vozen prodam za 320 DEM. Tel.: 43 -565. IBM AT 386/24, baby ohišje, 2 MB RAM, 40 MB HDD, 1.44 MB, tipkovnica 14" VGA monitor, miška + podloga prodam. Tel.: 27 -510. Športni voziček Hauck (3 pregibi), vijolične barve prodam. Tel.: 27 - 284 popoldan. Hladilnik Gorenje, 50 1, star eno leto prodam za 16.000 tolar-jeve. Tel.: 26 - 370. Premog 3600 kg in zidano garažo na Ribniku. Radovan Stijeljo, Opekama 4 b, Trbovlje. Hladilnik, manjšo zamrzovalno skrinjo, pralni stroj in dve postelji prodam. Tel.: 27 - 321. Muce stare 3 mesece podarimo ljubiteljem živali. Tel.: 22 - 596 popoldne. Čistokrvne mladiče pasme Kuvazs ugodno prodam. Tel.: 25 -467 po 21. uri in 26 - 144 od 6 do 14. ure. Čistokrvne tigraste nemške bokseije prodam. Cena 250 DEM. Tel.: 42 - 291. Oddam jogi 130 x 190 cm. Tel.: 63 - 248. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. PREVOZI s kombijem 8 oseb ali tovora do 1000 kg (carinsko opremljen) in VLEKA prikolic in čolnov. Tel.: 27 - 386. RENT - A CAR osebnih vozil non - stop. Tel.: 27 - 386. Redno ali honorarno zaposlim gradbenega delovodjo, 2 zidarja in 2 tesarja. Tel.: 0601/23-684 po 18 uri. j:.;:''.:: DOM STAREJŠIH HRASTNIK Novi Log 4/a 61430 Hrastnik RAZPISUJE dve prosti delovni mesti BOLNIČAR POGOJI: dokončan program za poklic bolničarja -lil. stopnja zdravstvene smeri (lahko tudi osebe drugih poklicev ali brez poklica), zaželjene izkušnje pri negi in delu s starejšimi ljudmi. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Dom starejših Hrastnik, Novi Log4/a, 61430 Hrastnik s pripisom "za razpis". Podrobnejše informacije na tel.:(0601)43-422,43-438. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni po zaključenem zbiranju prijav. B ___IH d.o.o. W podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 E Išče ulične prodajalce za območje HRASTNIKA 1 in ZAGORJA ob Šivi. Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o.: Dodatne informacije na telefon: BESIBERIO DBLLB TUB MANI NELLA PENOMBRA BELLA ftI SAPBVANO BI ROVERE EJj^| BI MORTE. ANTICOINVERNO. Mercator - Steklo Poslovni sistem Mercator d. d. Mercator - Steklo d. d. Dunajska 107 Ljubljana vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE za storitve pri prodaji GOSTINSKEGA INVENTARJA na področju ZASAVJA z naslednjimi pogoji: - d.o.o. registriran za trgovsko posredovanje - lasten avto Podrobnejše informacije po telefonu št. 061/1682-231. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: MERCATOR - STEKLO d.d., Dunajska 107, 61000 Ljubljana KZi poslovalnico M€D€R tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI: NATIKAČI PLAŽA ... 721,00 SIT ŠPRTNI COPATI ADIDAS ... 5.493,00 SIT MODNE TORBICE ...3.190,00 SIT ŠOLSKI NAHRBTNIKI ... 1.960,00 SIT MOŠKI ČEVLJI.. LUMBERJACK VREČE ZA ŠOLSKE COPATE UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! I s AVTOR DR. 2IVAOA (BORIS ITAL. OTOK (IZGNANSTVO NAPOLEONA) AMERIŠKI KOŠARKAR (HORACE) ŠUMNIK IN SIČNIK PRENA- VLJANJE NABIT ATOM VODNO PLOVILO MAJHNA RAZPRŠI L- NA ZDRAV. SEDMI GALU PLANET TERE PRI- DOB-TTTAN SLOVENSKI SLOVNIČAR LJUBLJANSKA BANKA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ UMETNO SLADILO TV AR PRIVRŽEN. ETATIZMA NATI DEL LJUBLJANE MOŠKI PEVSKI GLAS GLAVNI ŠTEVNIK SANJE DIRKAČ VAATANEN RADIJ NAPAD GLAVNO MESTO TURČIJE SMUČIŠČE PRI ZREČAH T1ČNO OSEBNOST ZGOR.DEL STOPALA NEMŠKO FRANCO- SKA REKA ZVAREK AM-ZVEZNA DRŽAVA OZNAKA ZA NEZNANCA NORVEŠKO MOŠKO IME GRŠKA SVETA GORA ENOTA V RAZDELBI NASELJE NADTRBO> UAMI KENUSKA REKA SPORED NASTO- PANJA GLMESTO LATVIJE PRITISK PEVEC RAPA ROJSTNO MESTO KARLA MARKA POŽELENJE NAJVIŠJE RUSKO GOROVJE MOZOUA- VOST TRGOVEC Z ZLATOM KARENINA STARO LJUDSKO GLASBILO AMERIŠKI IGRALEC (WARREN) RIMSKA LJUBLJANA PONA- REDEK ALEKSEJ PROKU- ROROV ČRNO- RACA (PESNIŠKO) ODRIV S TAL GORSKA GLAVNO MESTO GANE VZHODNO- TURŠKA KRISTI AN ELSTER REKA MAGNANI OTOK V ALEUTIH NASELJE NAD HRASTNI- KOM TITAN VUAK PRI STISKALNICI STARO IME ZA BAKER DRSKI SEVALNI iOLN JORDANSKO PRISTANIŠČE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 30.7. 1995 na naslov: URHDNIŠTVOZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakalo: 1 .nagrada: Čarovniški nastop na domu,Magic bar, Trbovlje 2. nagrada: Čarovniški nastop na domu, Magic bar, Trbovlje 3. nagrada: Čarovniški nastop na domu, Magic bar, Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 26/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake, Miha Golobič, Partizanska3, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, KZ Izlake, Joža Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, KZ Izlake, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagoije,do 1.8.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 27/95: SAMOTAR, EROTIKA, POSTROJ, PUNTO, APRIL, PROESTLZ, TINATURNER, ŠPITALAR, SITO, MIRIAM, ICARAI, OR, OD, ALO, ZI, OBLOGA, RAS, IM, EJ, SAIGON, AVA, ZERMATT, RR, VIOLETA, GOLMAN, ČRNOMELJ,VLAD AR,ETAN, ROA, KAVA. S BRKATA UJEDA TROBOJ- NICA VEDAO ROBOTIH ŠPANSKI LETOVIŠKI OTOK RUDA S KEMIJSKIM SIMBOLOM (Tl) ameriška PLOŠČIN- SKA MERA KRAJ PRI KRŠKEM ! So J AVTO- NOMNA POKRAJINA ► d '*JS. v* ' VRSTA RITMIČNEGA RAZGI-BOVANJA KOLIČINA PRIŠTETA ZNESKU VELIKA MORSKA ŽELVA POLETNO OBUVALO PLANINA V BOS. KRAJINI GRŠKA ČRKA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ KOROŠKA (PESNIŠKO) NAKUPO- VANJE SLAVONSKA POKRAJINA ČRNA POLJSKA PTICA NOGOMETNI KLUB IZ NEAPLJA KRAJ PRI RAKEKU BOGOMIL VARGAZON PESNICA NOVY TROPSKA PAPIGA OČESNA LEČA DALJNO- GLEDA AMJME KENNETH ZGODNJE VINO HANS ALBERS TOLAŽBA BEGUNJ- SKA TOVARNA SMUČI REKA SKOZI VELENJE SLOVEN- SKA SLIKARKA POTOKAR HOROSKOP OVEN Nekdo vas bo obiskal in osrečil. Načrti, ki jih imate, se bodo uresničili tudi brez vašega prizadevanja, zato si lahko privoščite krajši oddih. Ne nasedajte govoricam. Št.: 6. BIK Telefonski pogovor z nekom, ki vas ima globoko rad, vam bo segel do srca. Ne oklevajte, ampak ponudite roko tistemu, ki je potreben pomoči. Obetajo se lepi trenutki. Št.: 24. DVOJČKA Pozabljivost vas bo drago stala. Nekdo se bo kar preveč zanimal za vaše življenje. Pokažite, da vam ni do takšne bližine in da želite ohraniti zasebnost. Št.: 9. RAK Sreči ne bo ne konca ne kraja, posebno, če jo boste znali obvarovati pred nevoščljivci in obrekljivci. Tisti, ki čakajo, bodo dočakali, vendar vprašanje je, če bodo zadovoljni. Št.: 16. LEV Ne sprašujte drugih, kaj je dobro in kaj slabo za vas, odločiti se boste morab sami. V partnerjevih očeh boste pridobili, ko boste potegnili črto pod preteklostjo. Št.: 5. DEVICA Mika vas neka kupčija, ki pa je dobra le na prvi pogled. Površno boste prebrali neko sporočilo, preden pa se odločite, si vzemite čas in še enkrat razmislite. Št.: 25. TEHTNICA V nekem določenem okolju se dolgočasite, zato pogosto posegate po telefonu. Nekomu gre to na živce; vendar je zadeva prehodna. Partnerju boste storili nekaj lepega. Št.: 31. ŠKORPIJON Bodite zmerni in varčni, saj ni mogoče napovedati, kaj vse vas čaka v prihodnjem tednu. Z nekom se boste dogovarjali, nato pa bo vmes prišel nepričakovani dogodek. Št.: 23. STRELEC Imeli boste opraviti z zelo neodločnim in svojeglavim človekom, vendar se bo srečanje izteklo v vašo korist. Ne sprejmite predloga, ki je že na prvi pogled neprimeren. Št.: 19. KOZOROG Spogledovanje bo prav zabavno, vendar ostanite previdni. So stvari, s katerimi se ne kaže šaliti in zamera, ki bi si jo nakopab bi lahko vpli vala na prihodnje načrte. Št: 30. VODNAR S pretirano zagnanostjo ste sicer veliko dosegli, hkr ati pa ste tudi izčrpali svoje moči. Partner vam bo pomagal v neki zadevi, iz katere sami ne bi našli poti. Št.: 14. RIBI Prijetnim presenečenjem ne bo ne konca ne kraja. Imeli boste dovolj časa zase in še za koga. Mimogrede boste opravih tisto delo, s katerim ima partner težave. Št.: 20. Rešitve križanke za mlade in štirih ut nesli »astram 41. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V prostorih S -Designa na Ulici 1. junija razstavljajo mladi slikarji iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol svoje likovne izdelke na svilo, tekstil, keramiko in še kaj. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikaija Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Ttbovlie. Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do upo-rabnihpredmetovizsrede tega stoletja;zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumen-tamo gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - celoletoje naogled kiparska zbirka akademskega kipaija Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja. čas 2. svetovne vojne v Zagoiju. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - V DDZagorje si lahko v torek ob 21. uri ogledate filmsko gledališče. Igrali bodo komedijo MURIEL SE POROČI. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje načrtuje v avgustu letos izlete v visokogotje. V načrtu so pristopi na Kan in, Mangrt, Jalovec, Triglav in Krn. Izpeljava teh izletov pa bo odvisna od želja in števila prijavljenih izletnikov. POČITNIŠKA SREČANJA Trbovlje - Center za socialno delo Trbovlje organizira v domu Svobode na Trgu Franca Fakina v Trbovljah za šolaijepočiniške vesele ure športain razvedrila Program poteka od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel,: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. -'13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21- 110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjerje stalna dežurna služba, na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljain prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ute, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. 1. -1. OJEENDHJEE - Victory (3) 2. - 3. POČIVA JEZ - Z.Predin In Ambasadorji užitka (2) 3. - 4. ENERGIJA -MZ Hektor (4) 4. -5. MATI MARIJA -1 Vrčkovnik 41.Hudnik (5) 5. -/. MODRA KRAU1CA - Napoleon (1) 1, - 2. THINK OF Y0U - VVhigfield (4) 2, - 3. COMMON PEOPLE - Pulp (3) 3, - 4. CONCtUEST OF PARADISE - Vangelis (2) 4, - 5. EVEFlVTIME Y0U TOUCH ME - Moby (5) 6.-/. SIAMOINDUE-Spanga (1) , 3 Glasujem za: '1 ' Moj naslovi VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 27.7,1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠP1-LAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNV PREROKUJE (VODI DA-NIJEL ŠMID-DANNV), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA. 23.00 SATELITSKI PRO- GRAM SOBOTA 29 1935 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA I 20.00'VIDEO BOOM40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINUO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE, IZLAKE ČETRTEK 217.1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČE- TRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 KULT & URA cnnnrt90 7 toos 830 VIDEOSTRANI ’ 830 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 930 IZBOR IZ PROGRAMA Er V: KNJIŽNI MOLJI, MINI PET, 10.10 ETV NA OBISKU 830 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM,20.15 KULTURNA ODDAJA, 2l.IMI TEDENSKA REPORTAŽA 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11:30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ETV NA OBISKU 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TO- REK N A ETV ,1130 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ RADIO TRBOVLJE 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, I5.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 C1CIVRTIUAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM ’ 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Sposojeno iz BBS Pridiga Kaplan je prvič pridigal. Tremo je gasil z žganjico. Po maši ga pokliče župnik. Pohvali pridigo in opomni: "Trije majhni spodrsljaji so vseeno bili. Prvič, poroka ni bila v Kanadi, ampak v Kani Galilejski. Ali si niste zapomnili od zadnjič, ko smo na koru peli: 'V Kanan Galileji na ohcet so bdi, Jezus, Marija, sto tisoč ljudi'. Drugič, Lotova žena se ni spremenila v slano štručko, ampak v steber soli. In tretjič, na koncu se reče amen, ne pa živijo! Polog Micka pride v banko in hoče položili pet tisoč tolarjev na svoj račun. Blagajničarka: "Pcttisočak je ponarejen!" Micka : "Na pomoč! Posilili so me, posilili!" Oglas Jože potoži Mihi: "Pomisli, dal sem oglas, da si iščem žensko za vse življenje. In dobil sem na koše odgovorov." Miha: "Kaj so ti pa pisale?" "Kaj pisale? Pisali!!! Vzemi mojo ženo!!?" odvrne Jože. Muhi Sinko pravi očetu: "Videl sem dve ženski in dve moški muhi!" Oče začudeno vpraša: "Kako pa veš, kateri dve sta bili ženski, kateri dve pa moški?" Sinko pa ponosno odvrne: "Dve sta lezli po steklenici, dve pa po ogledalu..." Godovi 27. julij: Gorazd; 28. julij: Nazarij, Viktor; 29. julij: Marta; 30. julij: Peter Krizolog; 31. julij: Ignacij Lojolski; 1. avgust: Alfonz Ligvorij; 2. avgust: Evzcbij. .S ----4 :X'X:N:X:X:N'Xv.X‘N-XvX-XwA Kratke ^bcmtace^ * Začenjamo z našo redno rubriko Kaj je ta teden kupil prvi slovenski borznik Davorin Sadar. Torej, Dadas je poslej bogatejši za družbo za upravljanje Pulsar. Cena? Prava malenkost. Večinski lastnik je postal s slabimi dvajsetimi milijoni. * Pred dnevi so se na Dobovcu in v Ravenski vasi razburjali, da se je iz elektrarniškega dimnika kadilo, da ni moč povedati kako. V elektrarni so se hitro opravičili in pojasnili, da nikakor niso uspeli vzpostaviti stika z Elektro Slovenije, zato so jim kar z dimnimi signali sporočili, da bodo remont začeli prvega avgusta. * Na sloviti Magovi lestvici mnenjskih voditeljev, ki spravlja v dobro voljo in smeh ljudi po širni Sloveniji, seveda niso mogli povsem brez Zasavcev. Resda se jim je izmuznil Stane Dolanc in tudi Janez Drnovšek je uvrščen dokaj nizko, zato paje prvi slovenski strojevodja Slavko Kmetič še prisopihal na rep petdeseterice. Poslanske počitnice... Avgust je čas, ko si oddahnejo poslanci in ljudstvo, saj gre parlament na počitnice. Naši poslanci niso hudo izvirni: Miran Jerič prisega na Ankaran, Miran Potrč pa na Mali Lošinj. Metka Karner Lukač pa očitno lahko shaja brez morske soli; načrtuje, da bo doma okopavala vrt in se hladila v svojem malem bazenčku. Nihče od poslancev ne namerava dopusta preživeti v Zasavju, kljub temu pa bo moč v naših krajih redno videvati Toneta Anderliča, saj misli večino dopustniškega časa preživeti s teniškim reketom. Še pred dopustom pa so poslanci v roke vzeli zakon o njih samih. Taje že razhudil velik del ljudstva: pa ne zato, ker so se tokrat na istem bregu našli levi in desni, pozicijski in opozicijski, ampak zaradi bogatih odpravnin, možnosti predčasnih upokojitev in podobnih privilegijev. Med večino poslancev, ki so pod tem predlogom podpisani, sta tudi naša Metka Karner Lukač in Miran Jerič, zaman pa boste iskali ime Mirana Potrča. Železna cesta Po letih intenzivne gradnje cest so se Litijani zdaj vrgli še na železniške proge. V Kresnicah delajo sto na uro, kmalu naj bi sc lotili tirov v sami Litiji, potem pa še tistih vmes. Po cestni imamo torej zdaj v Litiji železniško oblast. S tem je nova oblast dokazala, da je bolj zvita od stare. Predhodniki so se po lokalnih cestah lahko odpeljali le v hribe, novi oblastniki pa bodo lahko po koncu svoje ere pobegnili v širni svet. Sejnine Po tem, ko so se v večini občin odločili, kako se bodo ali pa tudi ne nagrajevali vrli svetniki, so se zdaj odločili tudi v Trbovljah. Takole jim bodo kapljali tolarji. Predsedniku svetnikov gre na sejo ena Kobilca in trije Prešerni, podpredsednik dobi Prešerna manj, svetniki si bodo v denarnico stlačili eno Kobilco, člani komisij pa tri Prešerne. To bo kulture! 'nu/nnv TOURS dO' Zaradi izrednega zanimanja za počitnikovanje v Tuniziji vas obveščamo, da smo uspeli zagotoviti dodatne zmogljivosti v tamkajšnjih hotelih. Da ne bi izgubljali prostora s krasotami Tunizije, le podatek, da na tamkajšnjih plažah kampanja brezplačnega deljenja kondomov še traja. Alko- international Obljuba dela dolg. Zadnjič smo vsem, ki si sami pripravljate svoje napoje, obljubili še dva recepta slavnega ruskega avtorja gospoda Jerofejeva. Preden se lotite dela, še opozorilo z drugega konca sveta. Raziskovalci iz Chicaga so ugotovili, da so ženska srca bolj občutljiva na strupene učinke alkohola. V študiji pravijo, da pri ženskah, ki spijejo 40 odstotkov manj alkohola kot moški, nastopijo podobne ali celo hujše poškodbe srca. Zdaj pa k obljubi. Najprej Ženevski duh: - 0,5 del španskega bezga - 0,5 del sredstva proti potenju nog - 2 del piva - 1,5 del špirita Zadevo je za razliko od naslednjega napitka moč takoj spustiti po grlu. Koktejl Pasji drob, za katerega avtor zatrjuje, da ni pijača, ampak glasba sfer, pa mora teden dni zoreti v tobaku za cigarete. Zamešamo pa: - 1 del piva - 0,30 del šampona - 0,70 del sredstva proti prhljaju - 0,30 del sredstva proti potenju nog - 0,20 del dezinfektorja za uničevanje mrčesa Zdravstvu] te! {(Ort M) Obujaj mlMOMlM* ImIV MfJMZlL&j, ESTAN SOMB 5tra y:ViU0fi\ STVARI. DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE fig svobode I la, 61420 movt|e tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, ta: +386 601 26 228 98.1MHz 98.1MHz L novi osKPbinK planskega do/ia AA ZASAVSKI SVETI (SOPI DBHOVŠER TAAI - PELA BIFE "JACK BAR" PIRC BOJAN s. p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan od 12h do 22h NEDELJA od 15h do 22h. 1 | I ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnja kontaktnih leč, optika in ItgpviičiiHiobno d o.o. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEC NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. Celje - skladišče D-Per 6/1995 /0 Banka Zasavj Trbovlje 5000002442 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS o resnična lahkotnost bivanja LB Banka Zasavje 6.6., Trbovlje banka, ki 6ela z ljudmi - za Iju6i 1 NAROČILNICA — ° I ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek ... Datum rojstva . . . . . I I Kraj ................ poštna št. telefon . . I datum............... podpis ......................... J , NAROČNINO BOM PLAČEVAL: | sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j