Naročnina listu« «. Četo leto , . K10-— €pMeta , , . , 5*— Četrt leta . . , 2-50 Mesečno, . . , 1 — BititaJ Avstrije:- Celo leto . . n 15*— Posamezne Številke — 10 vinarjev. «* ---—----——— V •Si redne jretitvflai^pž vsčkratnlh oznanUhej» — P*pHSt —*• «Straža" izhaja v daljek in petek Rokopisi se ne vračajo jgeroSka ulica. *5. — Telefon St. 113. j Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j J^urednlitvoai^s^nionregovortl vsak dan od 11.—12. ure Spomladne ofenzive. Cesar in cesarica na Tirolskem. — Naši zavzeli mostišče Nanesti ob Seretu. -— Buški napadi v moldavskem gorovja. — Na ostalih bojiščih nič posebnega. — Poljaki na Nemškem — Poostren podmorski boj. — Drzni čini nemških ladij. Wmf m® wojš® austrijsku mr&đhn® -poro&ilo. Dunaj, 21 januarja. Vzhodno bojišč«. Pri zavzetju mostišča Nanesti zahodno od Nemolaze smo vjeli 556 mož in uplenili 2 strojni pusti in 4 minske metače, V odseku pri M e s t i e a n e s e i jo včeraj ruska artilerija naše postojanke močno obstreljevala. Temu sledeči ruski napadalni poizkusi so se že takoj v začetku izjalovili. Avstrijsko letalo je pri Marmaroš-Szigetu prisilil sovražno letalo k tlom. Zrakoplov in letalci so prišli nepoškodovani v naše roke. Dalje proti severu pri, c in kr. četah nič posebnega. • Na italijanskem i n a t b a"n s k e m lx>-jišču položaj nespremenjen. Wafnowefl© nemška* uradu® poredile, Berolin, 21. januarja. Francosko bojišče. Poleg mestoma živahnega artilerijskega boja m uspešnega lastnega patruljskega gibanja je potekel dan brez posebnih dogodkov. Vzhedno bojišče. Fronta maršala bavarskega princa Leopolda: Vzhodno od kraja Baranoviči so vdrle nemške napadalne čete v ruske jarke in so v jele 17 mož. Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o~ žela: V vzhidnih Karpatih se nameravani sovražni napad na Valeputna-cesto vsled našega uspešnega artilerijskega ognja ni mogel razviti. Manjši ruski sunki so bili odbiti, Fronta maršala pl, M a c k e n s e n a: Z ' nestijem vred je dne 19. jan. padlo celo tamošnje od Rusov vstrajno branjeno mostišče v naše roke. Po-morjani. Altmarkovci in zahodni Prusi so naskočili več sovražnih črt, ki so bili dobro utrjene z močnimi opirališči. V hudem boju za posamezne hiše smo zavzeli tudi kraj sam. Ruse, ki so drli po mostu nazaj čez Seret, so naše baterije in strojne puške prijele od strani. Imeli so velike izgube. 1 častnik, 555 mož, 2 strojni puški in 4 minski metači so prišli v naše roke. R;< e,«donsko bojišč©. Ob kolenu reke Crne vzhodno od kraja Paro lovo je nemški poizvedovalni oddelek izvršil uspešno podvzetje.’ Italija se boji Na italijansko fronto so spravili veliko števil francoskih topov. Na BeneČanskem se z veliko načo utrjuje;o, posebno ob črti Brenta, Adiža, Pad. Število letalcev se je podvojilo. Priprave m ofenzive. Za dogodke na bojiščih ni trenotno nobeni' ' zanimanja. Vse gleda na priprave za spomlad. N zahodu in vzhodu, bržkone tudi v Ital ji in Macedo niji, se mrzlično hitro vrše priprave za splošno o-fenzivo. Vse je prepričano, da bodo kmalu trčile armade z vsemi silami druga ob drugo. Preroki vstajajo. Italijanski general Porro je šel med preroke. Pravi, da bo vojske konec v juliju, najpozneje v avgustu, Srečen Porro. kateremu edinemu je bil Icon e vojske razodet! Ogrožena Švica. V današnji „Montags-Zeitung“ čitamo: Mona-kovski listi poročajo o velikem prevažanju čet ob švicarski meji. ,'Cete so angleške in francoske. Ob celi meji se kopljejo strelski jarki, se delajo žične ograje ter gradijo vojne utrdbe. Iz italijanskih mejnih kivi jev so izgnali civilno prebivalstvo in razglasili vop no ozemlje. Maseljowaiij© v južnem j -vojnem ozemlju, iažj Na posvetovanju alpskih Nemcev dne 17. t. m. na Dunaju pod predsedstvom koroškega posl inča Do-berniga se je razpravljalo, kakor naznanjajo poročila, tudi o naseljevanju v južnem vojnem ozemlju. Marsikateri, ki ne vidi za nemške kulise, se je ob tem poročilu nemara začudeno vprašal, kaj pomeni to: Naseljevanje v južnem vojnem ozemlju? Nemški politiki so izdelali načrt, v katerem zahtevajo, da se proti Italiji ustanovi posebna vojaška meja, kakor je bila nekdaj na Hrvatskem upeljana slovita vojaška granica proti Turkom,. Za, graničarje pa se naj nastavijo Nemci iz alpskih in sudetskih dežel in ako bi teh ne bilo dovolj, Nemci iz nemške države, Italijane in — tudi Slovence se naj ob meji razlasti ter naseli kje drugod. Načrt; so predložili Nemci tudi tržaškemu in koroškemu namestništvu, ki sta ga odobrila in pohvalila. Po našem mnenju se še sedaj ne da končnove-Ijavno govoriti o ustaljeni meji proti Italiji, Mi trdno zaupamo v naše vojne voditelje in njih hrabro vojaštvo, da bodo v zmagovitem navalu zanesli in zasadili mejne kole daleč v sovražnikovo deželo. Za to je tudi težko povedati, katere narodnosti, bi naj bile uporabiti za tako granico, ako se ustanovi. Toda to je za nas neizpodbitno, da se morajo za stražarje Avstrije proti Italiji postaviti isti narodi, ki jih je postavila že božja Previdnost za stražarje proti prodiranju italijanskega elementa in ki so to nalogo izvrševali v prid Avstrije m v slavo Habsburžanov že. stoletja in stoletja, To so od Koroške dol do morja Slovenci, ob morju Slovenci in Hrvati, na Tirolskem pa Nemci Slovencev in Hrvatov ni z Italijani nikdar vezala niti politična niti kulturna vzajemnost, mi smo si gledali v oči vedno kot nasprotniki. Oni so bili pohlepni naše zemlje, mi smo se branili proti tej pohlepnosti tudi takrat, ko so se drugi narodi in državni činitelji nagibali na njihovo stran. O tem nam ] ni treba natančneje govoriti, kajti ti boji spadalo ko- | maj v polpreteklost. Na našem ščitu ni nobenega ma- j deža. Spominjamo le na naše boje v Dalmaciji, v I- j stri,-v Trstu in na Goriškem, ko smo morali sami j nositi pezo velikanskega odpora proti Italijanom in j njih političnim zaveznikom. V državnem zboru so I naši zastopniki prijeli celo za obstrukcijsko orožje, I Ko se je hotelo italijanski «lement na najvažnejši ju- ; žui točki okrepiti z ustanovitvijo laške univerze. Slovence in Hrvate je postavila zgodovina za naravne stražarje avstrijske misli na jugu. Vsled tega se nam sme in mora zaupati. Slovensko in hrvatsko vojaštvo in nevojaštvo je v tej vojski pokaza-lo, da je obrambo avstrijske zemlje in obali na jugu z neprimernim junaštvom pripravljeno žrtvovati blar go in kri za obrambo avstrijskih interesov proti Itar liji. Vsak drugače se glaseč načrt za naseljevanje v južnem vojnem ozemlju je z avstrijskega in slovens-ko-hrva.tskega stališča nesprejemljiv. Gospodarsko in kulturno močni Slovenci in Hrvati na Koroškem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji, so naravna- avstrijska straža proti italijanskemu sovražniku. W^aadow©ljni Poljaki* V pruski državni zbornici se je dne 19, januarja oglasil pri proračunski razpravi poljski zastopnik poslanec Korfanty ter izvajal: O vprašanju no. i-oustanovljene poljske države iz lahko umevnih razlogov nočem govoriti» Le na to hočem opozoriti, da je narod, kakor poljski, ki je skozi stoletja branil krščanstvo in zapadno kulturo proti aziatskemu barbarstvu, v Prusiji izpostavljen celi vrsti legislativnih odredb veksatoričnega značaja. Mislili smo, da bi vlada na podlagi izkušenj v tej vojski revidirala svo-ie stališče napram poljskemu narodu. To upanje se nam ni izpolnilo. Vlada se je le omejila na obljubo, da hoče o novi orientaciji premišljevati še le po' vojski. Toda ta vladina obljuba o premišljevanju glede nove orientacije se je od vlade in večinskih strank opremila s tolikimi ako in toda, da tega poljsko ljudstvo v resnici ne more verjeti. Ne čudite se, da tako postopanje navdaja poljski narod z največjim nezaupanjem nasproti 'državni vladi. Imam nalog, da tu* kaj energično izrazim to nezaupanje. Glavna spod-tika za nas je nadaljevanje prusko-poljske politike* Mi zahtevamo popolno narodno in kulturelno ravno* pravnost. Poljski narod dela in trpi pomanjkanje za Nemčijo, toda prejkoslej še je izročen kratkovidni birokraciji. Noben izjemni zakon proti Poljakom ni u-kinjen. Protestiramo najodločnejše proti tlačenju naše narodnosti. A tudi za nas bo prišla srečna ura! (Odobravanje pri Poljakih.) Notranji minister Loebell je jako neprijazno odgovoril ter rekel: Ne smem pripustiti, da bi se ta-le govor razglasil po deželi, ne da bi pokazal, da bode vlada izvajala posledice, da je na svojem mestu in da bo odredila vse, kar je vsled teh posledic potrebno. Romunsko bojišče. Dočim Rusi v moldavskem gorovju dan za dnevom vedno srd tele napadajo, so dosegli naši ob Se-retu zopet krasen uspeh. Dne 19. januarja smo po hudih bojih zasedli mestece Nanesti ob Seretu (jugovzhodno od mesta Foksani). Nanesti je del utrjenega mostišča Namolaza-Fundeni. Na|še središče se torej dobro drži. Izpred Galaca zadnje dni nobenih poročil. Boji v Moldavi. Rusi in Rumuni se bojijo, da bi zgubili tudi južno Moldavo, za to so zbrali vse razpoložljive čete ter jih ooslali v ogenj ob celi moldavski črti. Zadnji teden je bila nevarnost, da jih od juga obkolimo, velika, za to so se na celi fronti odigravali srditi boji. Rusko poveljstvo napenja vse moči, da ga ne prime- mo od strani. Naša črta le kakor škarje, ki se seda,; raztezajo, sedaj zapirajo. Boji še nadaljujejo z nezmanjšano silo. Cilj napadajočega sovražnika je, da ustavi naše prodiranje proti Trotusu in Seretu in da dobi vodstvo bojev v svoje roke. Boji ob moldavski črti se bližajo viško. Kmalu bo padla odločitev, „Ruski Invalid“ piše o teh bojih: Ob izlivu Se-reta se je pričela v vseh podrobnostih pripravljena ofenziva, ki bi naj razbremenila hudo ogroženi Ga-lac, Rumunske Čele so se končno odposlale za iron-to in ruska armada je pripravljena tukaj ali zmagati ali se dati uničiti. Rusko armadno vodstvo se ne bo ustrašilo nobenih žrtev v tej ofenzivi, ker bi izguba Galaca imela najresnejše strategične posledice. Naš poluradni „Streffleurs Militärblatt“ piše: Počakati še moramo prej na naš popolni' uspeh ob Seretu, ki bi dosegel osobito v padcu Galaca svoj višek, predno lahko govorimo o popolnem porazu Rusov in Rumunov, ki bo jih prisilil k novjje podiet jem. „Baseler Nachrichten“ poročajo po petrograjs kih časnikih, da je ob spodnji Donavi kliub vsem protinapadom trdnjavsko ozemlje Galaca v nevarnosti. Naši zavzeli Nanesti. Našim se je dne 19. jan. posrečilo, da so zav’ zelo ob Seretu važno sovražno opirališče: mestece Nanesti. Ta kraj je del mostišča Namoloza-Fundem ki je, kakor znano, ena najbolj močno utrjenih pc stojank ob Seretu. Iz Nanestija obvladujejo naši daj ne samo bližnje postojanke ob Seretu, ampa’ streljujejo s topovi tudi sovražna opirališča oust Sereta. hunski načrti. vojaški kritik lista „Echo de Paris“ smatra za brezdvomno, da bodo Nemci po daljšem odmoru začeli z velikopoteznimi novimi operacijami. Nemci sr bodo vzhodno in severozahodno od Galaca na novo razvrstili ter dokončali svoj naval proti temu mestu. Hindenburgov načrt je, sovražnika na gornjem Seretu potisniti nazaj in ga v Bukovini spraviti v ne-\aren položaj. Galac, Rusi in vsa Besarabija so v nevarnosti. Roško bojišče. Bojno delovanje v Voliniji in na severnem delu boji|šča je zopet ponehalo. Vojni poročevalci nevtralnih dežel pišejo o velikem premikanju ruskih Čet in izražajo domnevanje, da bodo Rusi zopet na kakem mestu nenadoma pričeli z ofenzivo. Uradna potrditev Rasputinovega umora. Petrograjski časnikarski urad poroča: „Dne 19. dec, (1. jan.) zjutraj so našli pri Petrovem mostu na obrežje splavljeno truplo Grigorija Rasputina. Preiskavo vodijo sodišča,“ Sodišča so med tem zaplenila vse spise in pisma Rasputinova, Ruska duma. Vsled carjevega ukaza se je otvoritev ruske dume preložila od 25. jan. na 27. febr. Razlog so spremembe v ministrstvu. italijansko bojišče. V severnem odseku kraške fronte, t. j. v ozemlju pri Gorici, so naši dne 18. t. m. uspešno napadli Italijane ter vjeli čez 120 mož. 'Sicer pa na kraški in tirolski fronti precej močen topovski ogenj. Cesar in cesarica na Tirolskem. Dne 18. januarja sta cesar in cesarica dospeia v Inomost, kjer sta obiskala razne bolnišnice. Visoka dvo.ica je mnogo ranjencev bogato obdarovala. Prebivalstvo je cesarja in cesarico povsod, kjer sta se pokazala, živahno pozdravljala. Obiskala sta tudi goro Isel, na kateri se nahaja spomenik Andreja Šoferja in drugih tirolskih junakov izza leta 1809. Predno je cesar dospel v Inomost, je obl,skal glavni stan nadvojvode Evgena in več delov tirolske fronte. Tudi cesarjevičev polk št. 17 je bil deležen cesarjevega obiska, V strelskih jarkih je cesar sam odlikoval vojake in jih navduševal za bodoče boje. Osebno je cesar tudi pripel vojskovodji nadvojvodi Evgenu veliki križec vojaškega reda Marija Terezije. Dne 19. t. m. je cesarska dvojica zopet dospela na Dunaj. Nadvojvoda Evgen odlikovan. Cesar je podelil feldmaršalu nadvojvodi Evgenu s priučnim pismom veliki križ Marija Terezijine-ga reda. Italija izgubila dosedaj četrtino brodovja. List „Neue Züricher Nachrichten“ poroča iz Milana: Italija je od začetka vojske do sedaj izgubila z ladjo „Regina Margherita“ vred 5 svojih najve-Čjih bojnih ladij. Od ladij, ki so b'le uporabne za borbo, je Italija izgubila vsega skupaj že eno cel: četrtino. Francoslo bnife; Na. fronti običajni vsakdanji dogodki. Angleži so sedaj prevzeli od Francozov nad 100 km fronte v ozemlju Ancre in Somme. Razpoložljive francoske Čete pa so poslali ob Mozo in dalje proti vzhodu. Veliko pozornost vzbuja sedanji poostren podmorski boj. Skupna ofenziva na trt* h frontah. Pariški listi pišejo, da se pričakuje na francoskem bojišču pri bodoči ofenzivi odločilnih dogodkov za bodočo svetovno vojsko. Na vsak način računajo v Franciji, da se bo istočasno, kakor na zahodni, pričela velika ofenziva tudi na italijanski in ruski fronti. Nasprotstvo proti Briandu. Proti, sedanjemu francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu postaja v vrstah njegovih dosedanjih pristašev vedno večja nevolja, zlasti zaradi polovičarskih odredb proti Grčiji in zaradi neugodnega položaja Sarrailove armade. Bogat plea drz&ih nemških ladij. Na morju med Nemčijo in Anglijo se je zadnji čas pojavilo več oboroženih nemških ladij, ki lovijo sovražne prevozne parnike. To delo pred vsem izvršujejo nemški P-čolni, Sovražna ladja, ki se ne u da, se potopi, V nemško pristanišče Swinemünde so dne 81. decembra 1916 pritirali veliko angleško pre vozno ladjo „ Yarrowdale“, katero je nemška pomožna križarka vlovila na Atlantskem oceanu in jo z blagom vred tirala proti Nemčiji. Na ladji je bilo pred vsem vojno gradivo iz Amerike, ki je bilo določeno za naše sovražnike. Na. parnikih, ki so se zadnje tedne pritirali v nemška pristanišča, je bilo poleg 6000 ton pšenice. 2000 ton moke in 1900 konj. — „, Yarrowdale“ sama je še imela na krovu 117 tovornih in 1 osebni avtomobil, obilo patron, 30.000 omr t,ov bodeče žice, 3000 ton jekla, mnogo mesa in špe ha. V Angliji in Franciji vlada veliko razburjenje, ker se organiziranemu lovu angleških in francoskih ladij še dosedaj ni posrečilo, da bi drzno nemško lr-djo-lovilko na Atlantskem oceanu vjeli. Po dosedanjih izkazih potopijo in vjamejo niške ladje in P-čolni povprečno na dan sovražnih 'r govskih in prevoznih ladij v izmeri 10.000 ton. I ;v teh poročil, je razvidno, da je Nemčija na tihem ? čela s poostrenim podmorskim bojem. P-čoln potopil 12 ladij. Iz Rotterdama se poroča, da je nemški podmorski čoln na morju med Angl jo in Nemčijo potopil v dveh dneh 12 sovražnih in nevtralnih ladij, ki so 1 ■ žile vojno gradivo za naše sovražnike. Anglija gradi ladje. Iz Manchestra na Angleškem se poroča, da se je v Angl',ji ustanovila nova ladjedelniška družba, ki stoji pod vladnim varstvom. Ta družba bo dala z-graditi večje število trgovskih in osebnih parnikov, da tako vzdrži število angleških ladij vedno na eni in isti Višini, kljub temu, da jih nemški P-čolni dan za dnevom mnogo potopijo. Gradijo se pred vsem tar kozvane „Standard“-ladje, ki- vsebujejo 9000 ton, in so dolge 400 Čevljev. V Ameriki in na Japonskem so take ladje dogradili v 4 mesecih. Anglciške ladjedelnice upajo biti še prej gotove. Macedonsko Nice. «v Manjši boji se sedaj vršijo v prostoru južno od Seresa, ki pa še na položaju niso ničesar spremenili. Pri Bitolju ter na fronti ob macedonsko-albanski men radi povodnji in grozno blatnega, ozemlja nobenih večjih bojev. Avstrijske čete južno od Ohride. Posebne važnosti za razvoj bojnih dogodkov na. zahodno-macedonskem boiišču je dejstvo, da so se južno od Ohridskega jezera nenadoma pojavile avstrijske čete, ki tvorijo tam skupno črto z Bolgari Nemci, Ker so italijanski in francoski oddelki pri zadnji ofenzivi, proti Bitolju prodrli celo do severne ga konca jezera Prespa, ki leži na vzhodni, strani LISTEK. Zgodovina kave. (Konec,) A še večkrat je prišlo do prepovedi kave. Oni, ki najdejo dlako v jajcu, so trdili, da nasprotuje kava zmernosti, ker daje povod h gostijam, Kavarji so odgovariali, da je prisostvoval sam prerok Mohamed gostijam, ni pa prekršil zapovedi zmernosti, ker je pi] samo mleko. Ko bi bila tedaj že znana kava, bi jo bil gotovo pil tudi prerok. Proti koncu 15. veka pa je bila kava že popolnoma udomačena pri Arabcih in Egipčanih. Nasadi so se širili, sultani so izdajali ukaze glede kavarn. Pravijo, da je bil prinesel v Evropo prvi glas o kavi zdravnik Leonhardt Ramwolp, ki je izdal le-tb 1573 prvi spis o kavi. V Benetke jo je prinesel Prosper Alpinus iz Egipta, imenoval in opisal jo je leta 1644 za zdravilo. Tudi na Francoskem so poznali že leta 1644 kavo, v London je prišla leta 1652, v Draždane leta 1672, Po Saškem se je baje prav razširila med sedemletno vojno. Najbrž so jo poznali tudi na Dunaju že pred letom 1682, od takrat pa vemo zagotovo, da so dobili zmagoviti branilci Dunaja med drugim bogatim turškim plenom veliko vreč kave, katero je dobil v dar hrabri Poljak Koljšicki, ki je potem otvoril na Dunaju prvo kavarno. Prva kavarna v Evropi je bila otvorjena leta 1551 v Čari- j gradu, sto let pozneje pa so pili že v Londonu tur- | gko pijačo. j Ne vemo, kidaj je nastala prva. kavarna v beli Ljubljani, gotovo je že dolgo tega, kajti kava je pro- | dirala hitro in zmagovito v mesta in gradove. Vodnik omenja o Času francoske blokade angleškega blaga, da bo treba spraviti lončke za kavo na višjo polico. Zgodaj so rabili za drago kavo različne nadomestke, kakor cikorijo, korenje, peček, ječmen. Nek zdravnik pravi v spisu iz leta 1716, da je kava predraga za priprosto ljudstvo, on pa svetuje, da bi kuhali, kavo iz žita, kar zapisuje on tud#* kot zdravilo za jetiko, nenavadno hudo žejo, vneta jetra in pljučne bolezni. Nephan ječmen ali oves naj bolnik sežge, ga stolče v prah in prevre žlico prahu na poliču vode. Splošno uživanje kave ni pri nas še -tako staro. Stari ljudje pripovedujejo še, da ni veljala njih mlade dni kava za j;ed za delavnega človeka, ampak le za posladek gospode, tuintam si jo je pač privoščila kmeiska gospodinja na skrivaj za zdravilo. Vasi ob morju so se seznanile mnogo prei s kavo, nego vasi pod gorami. Po Krasu so „kofetarile“ ženice že zgodaj. Hodile so v Trst, pa so prinašale po „fir-niku“ čudovitega zrnja, ki pozdravi vse ženske bolezni. V Zagorju na Krasu je imela pred 70 leti samo botra Tončeva mlin za kavo, k njej so hodile kavo mlet srečne ženice, ki so bile v posesti žlahtnega zrnja; posoditi ni marala botra ITončeva mlina, ker so mlele žene na niem peček, grah in druge nadomestke, ki le kvarijo mlin. Sicer so stolkli kavo tudi v možnarju ali v malem stopu za proso, khr pravi o, da da boljšo kavo, ker pri mletju izgubi kava dosti svojega vonja. Goščo so nosile druga od-druge in jo prekuhavale. 'Stara Smonka je hodila, ka-* dar ni imela več kave, duhat mlinček in si pomaga-j la s tem za vse težave. Takrat je kuhala gospoda kavo v debeli stek-I lenici širokega grla, okoli katere so nasuli žrjavice. Da kava ni omrznila, so ovijali steklenico z lično volneno ogrinjalko. Takrat ni še znala vsaka ženska kuhati kave. Znano je polno prigodbic, ko je da-la dobra duša malo slanine k sivemu bobu, ki pa se nikakor ni hotel zmehčati. Tedaj so hodile še Ljubljančanke na Rožnik s kavo, izposojevale so si pri cerkovniku lonce in kupile drva in mleko in kuhale so na prostem. Mlajši svet, ki sedi sedaj pri pogrnjenih mizah in godrnja, ako ni postrežba točna, ne ve, kako so se zabavali starejši, ko so kuhali sami, pod zelenimi, drevesi, v rani jutranji uri. Za krompir je morala vlada nagovarjati in siliti ljudi,, da so ga jeli nasajati. Kave in tobaka ni bilo treba priporočati. Danes ni naroda, ki bi ne užival kave, skoraj si ne moremo misliti življenja brez nje. Praži, melje in kuha se že v najvišji hribovski koči, potrebna je vojaku v strelskem jarku in diplomatu za mizo, rudarju v rovu, mornarju na krovu, pijancu in abstinentu — vsem je kava potrebna, uživa jo dojenček kakor starček, ljubi jo poljedelec, ne brani se je obrtnik. Zdravi in bolni, vsi pijejo radi kavo. Začetek je in konec dneva, ona prežene mraz in hladi vročino, sklepa pojedine in uvaja razgovore, bistri filozofe in budi pisatelje, tolaži ženske vseh stanov in starosti,. „Ko žensko vse zapusti, tolažiš kava jo ti“, je pel hudomušnež. Pa je res mnogo žensk, ki žive izključno od kave, pravijo, da jim ne prenaša želodec drugega. Lahko, da skoraj gotovo, da je opešal želodec teh žensk ravno vsled nalivanja s kavo. Gotovo se dobe ženice, ki so še pre-čej trdne in dočakajo visoko starost, kljub temu, da žive večinoma ob kavi, pa to so le fizjeme. Bila je res 851etna žena, ki je živela svojih zadnjih 10 let izključno ob kavi z mlekom, a da je uživala kaj še drugega, bi bila mogoče dočakala sto let. Nikdar ni Ohridskega jezera, so morale zadnji čas četverospo-razumove čete na tem, prostoru doživeti precejšen poraz; sicer ne bi mogle stati sedaj avstrijske čete ce’ lo južno od Ohridskega jezera, Boji na srbsko-albanski meji. O bo,ih avstr uskih čet južno in južnovzhodno od Ohridskega jezera od 11. januarja naprej se poroča: Avstrijske čete imajo sedaj svoje postojanke od južnozaiiodnega kota Ohridskega jezera ob samostanu sv. Nauma, na višinah zahodno od mesteca Pod-gradec, dalje proti zahodu na vilšinah kraja Ljuba-nište in nato v južnozahodni smeri ob reki Cerava (se izliva pri Podgradcu v Ohridsko jezero). Od izvira Ceravie teče naša fronta v skoro ravni črti proti Beratu. Dne 11. t. m. so skušale francoske in italijanske čete generala Sarraila predreti našo črto Sv. Naum—Ljubanište. Napad pa se je izjalovil, ker so naši z nenadnim sunkom v kotu med Ohridskim in PreSpa-jezerom padli, sovražniku v hrbet. Dne 13. t. m. so naši napadali in so se polastili samostana Sv. Nauma ter so vrgli Francoze in Italijane preko spodnje Oeravo. Nato so se radi neugodnega prostora v nižavi Cerave vrnili v prvotne ugodne postojanke. Dalje proti zahodu (v Albaniji) je položaj za naše čete zelo ugoden. Radi močvirnatega in preplavljenega ozemlja-je nemogoče, da‘bi se tam razvilo sedaj kako večje bojno delovanje. (Srčiia. V zadnji pondeljkovi „Straži“ smo poročali o pritožbi; ki jo je poslala Grčija Wilsonu, Cetverospo-razum pa, kakor da bi se norčeval iz grških pritožb, je izročil po svojih atenskih poslanikih dne 13. januarja grški vladi zopet novo noto, v kateri odgovarja na grške odgovore. V teh odgovorih je Grčija četverosporazumove zahteve v notah od 23, decembra 1916 in 10, januarja 1917, o katerih smo v „Straži“ že poročali, le deloma sprejela. Novim zahtevam čet-verosporazuma od 13. t. m. pa se je Grčija, kakor poroča londonski Reuter z dne 16. jan., popolnoma u-dala. Nova nota Grčiji. V novi noti pravi četverosporazum, da zavezniki: 1. kljub temu, da so se zavezali izvrševat kontrolo nad Grčijo čim manj občutno, ne morejo glede kontrole nad grškimi oblasti in početjem grškjevlade nič popust ti; 2. četverosporazum brezpogojno zah- teva, da se izpustijo Venizelosovi pristaši in druge osebe, ki so bile iz političnih vzrokov zaprte; 3, blokado četverosporazum prej ne bo preklical, dokler ne bodo vse zahteve zaveznikov, ki jih je stavil četverosporazum v svoji noti dne 10. januarja, in vsi pogoji ‘te note izpolnjeni. Ti pogoji so: kontrola nad pošto in brzojavom, javno zadoščenje za svoje zastave, takojšnja izpustitev vjetih veniselistov, odškodnina za vse osebe,, ki so v decemberskih dneh poginile, odstranitev generala, ki je takrat poveljeval, in končno točno izpolnitev vseh zahtev drugih v dosedanjih notah iiavedenih četverosporazumovlh zahtev. znak! pravega zdravja, 'če diši ženski samo kava, dasi'je navadna ženska beseda: „Glejte, kako sem bolna, že kava mi ne diši več.“ Je, kakor je rekel sultanov namestnik: Kava suši kri in kvari možgane! Nočno prebivanje mladine po kavarnah je vir vsega zla, a tudi čez dan ni zrak kavarn priporočljiv ne za mlada pljuča, ne za mlade duše. Profesor Ritter je pisal pred leti, da ima kava vpliv na pol tiko držav in na usodo velikih narodov. Res je njen gospodarski pomen velikanski,. Iz velikih nasadov v drugih delih sveta jo prenašajo k nam velikanske ladje. V velikih trgovskih mestih jo iz-krcujejo in skladajo v ogromna skladišča, Tu in tam da kava posla stotisočem rok. V skladiščih zbirajo in čistijo kavo, od tam gre v notranjost dežel. Za naše dežele je največje skladišče Trst, Pravljične so Številke kavnega uvoza. Koliko denarja gre zanjo iz dežel, ki bi lahko ostal doma, ko bi bili izključno le zdravo žitno kavo. Domač pridelek, domač dobiček. Kako nespametno je od kmetske gospodinje, da nosi toliko denarja za cikorije in bobovo kavo, ko ima doma ceneno in zdravo kavo, kako nespametni so posli in težaki, ki zahtevajo za zajtrk kavo, po kateri so lačni, preden mine pol ure, gospodinja pa jim kuhaj in kuhaj ves dan. Zato gre zdaj toliko na posle in delavce; ko bi se založili zjutraj s tečno prežganko, pa bi bili zmožni za delo in pokrepčani za predpoldne. Mestne gospodinje mislijo, bogve kaj modrega narede, pa skuhajo otrokom kavo za večerjo. In pri tem naj rasto in se razvijejo otroci! Seveda — dela ni in prejšnje čase je biio na videz ceno — pa le na videz! Kjer ne dobi život dovoli moči, pride bolezen, zgodnja starost. Zdaj je pomanjkanje mleka in kava se draži, kruha ni dosti. Prežgana juha ne potrebuje toliko masti in ne toliko kruha, ob njej je živelo dosti krepkih rodov. Grčija se udala. Grška vlada se je kmalu na to, kakor poroča poročevalnica Reuter dne 18, t. m,, iz Aten, posvetovala o stavljenih zahtevah in se je v polnem obsegu udala četverosporazumu. — V torek, dne 16. t. m/, so že izpustili več Veniselosovih pristašev na prosto. C e t ver osp orazuin že vrši kontrolo. V Atene je dospelo dne 17. januarja 6 laških častnikov, ki bodo v družbi z angleškimi, francoskimi in ruskimi častniki nadzorovali grško pošto, brzojav in druge urade. Ta komisija je baje te dni že nastopila svoje delo. Blokada vedno strožja. Dasiravno je grška vlada Izjavila, da v polnem obsegu sprejme četverosporazumove zahteve, pa vendar Četverosporazum ne drži besede in je blokado Grčije celo poostril. Četverosporazumove ladje še strožje pazijo pri Korintskem vhodu, da se ne bi ko' blaga vtihotapilo na 'Grško. Grška artilerija zaplenjena. Pariški listi poročajo, da je četverosporazum zaplenil dobro tretjino grške artilerije. Grška armada razpolaga sedaj samo še čez 230 topov. Venizelosovi pristaši na otoku Cerigo. Dne 10. januarja so se venizelisti polastili grškega otoka Cerigo, ki je najjužnejši del Jonskih potokov. Odstavili so kraljevo, vlado in nastavili svojo. 'Otok Cerigo šteje 12.000' prebivalcev. Grško ljudstvo za kralja. Med grškim ljudstvom tli tiho sovraštvo prot! četverosporazumu. Kralj se je očividno le težko udal četverosporazumu. Iz Aten poročajo, da so zveze rezervistov protestirale proti popuščanju k ral'a in vlade nasproti Četverosporazumu, Na enem njihovem s-hodu je bilo 2000 oseb, Po cestah se je pomikal sprevod, pred katerim so nosili kraljevo sliko. Nadaljevanje mirovnih pogajanj. Angleški list „Daily Ne\y..“ piše, da je takojšnji mirovni sklep neobhodno potreben. Ententa, posebno Anglija, že iz financielnih razlogov ne more nadaljevati vojske. Financielne zahteve Japonske in Amerike so prevelike. Ako se pa ententa odpove pomoči Japonske in Amerike, ostane Rusija brez voj: nega gradiva in postane za enter.to brez pomena Nemčija je pokazala pot za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Ni samo zločinsko, ampak bedasto, če se ententa 'ustavlja tem možnostim. Odgovor naših držav na ententino noto Wilsonu. Iz fSofije se poroča: Po mnenju tukajšnjih merodajnih oseb bodo osrednje države odgovorile na ententinn noto, poslano Wilsonu Razložile bodo celo zadevo tako, da bodo nevtralne države in sovražni narodi uvideli, da je nadaljnega krvoprelivanja samo ententa kriva, Anglija daje cenejše. V liberalnih angleških časniklih, jzvzemši list „Daily Chronicle“, se je začelo pisati v milejšem tonu. Trudijo se, da bi noto na Wilsona z vsakovrstnimi razlagami omilili in pokazali, da še vedno obstoja možnost za pogajanja. Tako piše „Manchester Guardian“: Ententa zahteva večjo politično svobodo za raz lične avstrijske narodnosti. Njima namena, da bi avstro-ogrska monarhija naj razpadla, „Westminster Gazette“ izraža upanje, da se bo dopošilianje poslanic nadaljevalo in piše: Bržkone stopamo sedaj v drugo dobo, v kateri bosta pero ir meč govorila obenem. Mogoče se nam posreči Nemce prepričati, da želi Anglija tako preureditev Evrope, vsled katere bi bili, spori, ki so jo zadnjih 50 let' vznemirjali, izključeni. Španska bo posredovala« Prejšnji ministrski predsednik Dato se je na zborovanju konservativne stranke izrazil: „Nekega dne, ki je manj ali bolj blizu — dal Bog, da bi bil ta dan blizu — si bo naš kralj pridobil velik ugled, ker bo lahko nastopil kot glasnik miru v blagor človeške družbe. Naj nebo podpira kralja v njegovih plemenitih in patriotičnih načrtih.“ Pariški „Ekscelsior“ piše, da je Dato znan zaradi svoje rezerviranosti in da zadobijo s tem njegove besede poseben namen. Politične vesti. Nemški uradniki nosijo že zopet v politiki na Štajerskem in Koroškem veliki zvonec. Na političnem zborovanju nemškonacionalnega društva v Ma- V boru dne 14, jan. e imel za govornikom poslancem dr, Wichtlom glavno besedo c. kr, finančni tajnik v Mariboru dr. Kavallar, „Marburger Zeituiig“ poro ča: „Vsled vprašanja g. dr. Kavallarja je govoril govornik (dr, Wichtl) še o razmerju svoje stranke do ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica, kateremu tud: v narodnem oziru zaupa (živahni, ponovni medklici) . . . Končno se je sprejela od dr. Kavallar'a predložena resolucija, v kateri, se zahvaljuje govorniku za njegova izvajanja in se ga opominja na nemške zahteve.“ — V Celovcu pa se je dne 8. jan. na zborovanju nemških svobodomiselnih strank postavljal c. kr. profesor dr, Angerer, ki se je celo osmelil'do trditve., da Nemčija ne bo nikdar dovolil; da se interesi nemštva ob Adriji izpodrinejo. M1 smo mnčnja, da še živimo in bomo živeli v samostojni neodvisni, glede notranjih zadev sami odločujoči A stri ji. Vprašanje izločitve Galicije ne to razrešeno med vojno. Tako se je izjavil, kakor poroča časnik „Venkov“, ministrski predsednik grof Clam-Martinir napram poslancem, ki so se dosedai ž njim posvetovali. Minister dr. Baernreither. Za nemškega mi-nistra-krajana dr. Baerenreitherja, se pripravljajo u-radni prostori v palači ministrskega predsedstva, kjer je imela komisija za upravno reformo svoje seje. Dr Baerenreither je tudi izvedenec v vprašanjih av-stro-ogrske nagodbe in trgovinskih pogodb. Nov ruski vojni minister. General Suvajev je kot vojni minister odstopil; na njegovo mesto je imenovan general Beljajev. Vzrok te spremembe je neznan, mogoče da ga je iskati v rumunskih porazih, Japonski državni zbor razpuščen. J aronska vlada ie sklenila razpust ti japonski državni zbor, ker je večina zavzela vladi nasprotno stališče. Tedenske novice. Cesarjeva okolica. Cesar je imenoval fml. Ferdinanda vit. Marterer,a za svojega generalnega adjutanta in načelnika svoje vojaške pisarne, polkovnika Egona barona Zeidler-Daublebsky pl. Sierneoka za podnačelntoa vojaške pisarne in korvetnega kapitana Emerika Schonto pl. Seedanka za svojega pribočnika. •j- Župnik Jakob Kosar. V soboto, dne 20. januarja, zvečer je po kratki bolezni umrl č. g. Jakob Kosar, župnik v Žičah pri Konjicah. Rajni je bil rojen dne 14, julija 1870 v Negovi. V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1893. Služboval je kot kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, v Starem trgu, v Smartnu pri Saleku, Slivnici pri Mariboru. Župnik v Žičah je postal dne 26. novembra 1903. Pogreb bo jutri v torek, dne 23. januarja, v ‘Žičah, S Kosarjem izgubi slovenska duhovščina na Štajerskem blagega in vzornega tovariša. V cerkvi in izven cerkve je bil rajni Kosar neumorno delaven za ideale katoliške cerkve. Ni se ustrašil nobenega dela,, nobenega boja. Tudi svojemu slovenskemu narodu ni samo z besedo, ampak tudi, z dejanjem kazal svoje zvestobe. Neustrašeno je branil njegove pravice, požrtvovalno se je trudil za. njegovo blaginjo. Hvale ni iskal, ampak kakor vsak plemenit mož je bil dovolj poplačan z zavestto, da je storil svoto dolžnost in da le Bog poplačuje pravično vse, kar je kdo dobrega storil, Seda> si je šel dobri g. Jakob Kosar po svoto plačilo k 'Sodniku! Naj mu bo bogat plačnik! Pokoj njegovi duši! Prebiranje 181etnih. Vlada je odredila prebi-ranto 181etnih (v letu 1899 rotonih) in sicer za čas od 8. do 22. febr. t. 1. 181etni mladeniči se morajo do dne 31 januarja t. 1. zglasiti pri obč. uradu. Dopusti do 15. februarja. Armadno vodstvo je odredilo, da se sme vojaškemu moštvu, ako službene razmere dopuščajo, dovoliti dopust do 15. februarja, da moreto izvrševati svoje delo kot kmetovalci ali o-brtniki. Dopust' pa lahko dob' le tako moštvo, ki dokaže, da se lahko samo preživi. -Moštvu (poddesetniki se računajo med moštvo), ki dobi dopust, se dne-vnina (plača) n e izplača, pač pa se vsakemu možu pusti tisti znesek, ki ga je dob',1 ob zadnjem plačilnem dnevu za naprej. Podčastniki pa imajo pravico do popolne vojaške plače in odškodnine za kruh tudi za čas dopusta, Vožnto po železnici plača vojaški erar. Ti dopusti se pri bodočih spomladnih delovnih dopustih ne bodo vračunali. Za dopust naj prosi moštvo naravnost pri raportu pri svojem poveljstvu, a-ko pa pošljejo svojci p'sano prošnjo, je najbolje, da jo pošljejo potrjeno od občine dotičnemu možu, ki jo predloži pri raportu svojemu poveljniku. Občine naj potrdijo ne samo potrebo dopusta, ampak tudi možnost, da se dotični med dopustom sam lahko vzdržuje, Vojaški poduk v srednjih šolah. „Streifleurs MilitSrblatt“ ve iz ukaza vojnega ministrstva z dne 31. decembra 1916., da bodo na predlog armadnega poveljstva in s privoljenjem učnega ministrstva u-vedh v civilnih srednjih šolah poduk v vojaških disciplinah. Učili bodo častniki po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na leto 400 K. Poduče- vali bodo o vojaški organizaciji in o vojaški službi ter razlagali navduševalne vzglede iz sedanje vojne v svrho povzdige patriotičnega mišljenja. Poleg tega bodo imeli tudi predavanja o važnejših vprašanjih z vojaškega stališča. Prvi vojaški domovi. Dunajska mestna občina bo začela graditi letošnjo spomlad prvo večjo skupino vojaških domov v Aspernu na Nižje-Avstrijskem. Stroški stavb te skupine so preračunjeni na 300.000 K.. Vogelni kamen bodo slovesno polagali dne 1. februarja. Razdeljeni dvekronski bankovci. Poštno in brzojavno ravnateljstvo poroča, da sprejemajo poštni uradi razdeljene dvekronske bankovce za pravo vrednost samo še do 31. t. m. Ogromen dobiček avstro-ogrske banke. Avstro-ogrska banka je razdelila za zadnje računsko leto 45,558.090 K čistega dobička. Od tega dobijo delničarji 19,200,000 K. Gospodarske noviee, Vinska naklada potrjena. Cesar je, kakor je „Slovenski Gospodar“ poročal, potrdil sklep nemške večine štajerskega deželnega odbora z dne 22. novembra 1916, po katerem se je za dobo od nuarja do 31. decembra 1917 naložila na vino in vinski mošt ih vinsko drozgo, ki še ni podvržena dr žavnemu vinskemu davku (vžitnini), deželna na'1 da Plačevati se bo moralo od vsakega hektolitra vi na naklade v znesku 9,50 K, za mošt in drozgo 7.14 K. Za vino in vinski mošt, ki se uporabi za do mače potrebe, je plačati samo polovico, t. j. za vi 4,75 K, za vinski mošt pa 3.57 K za 1 11. Vino v Istri. V letu 1915 so vojaške oblasti se-kvestrirale vino v treh zapadnih okrajih Istre, v letu 1916 pa so iste oblasti storile tako v sedmih okrajih. Cene vinu je določilo c. kr. namestništvo za Primorje progresivno, primerno moči vina, t. j. po množini alkohola. Mnogi vinogradniki menijo, da so te cene z ozirom na veliko draginjo modre galice in žvepla, kakor tudi drugih živežnih potrebščin prenizko določene. Radi tega so nekaterniki predložili ministrstvu za notranje stvari prošnjo, da bi se cene vinu povišale, oziroma da bi se vino prepust io svobodni trgovini.. Bilo pa jih je tudi nekoliko, ki so o-čitali občinam in poslancem, da se niso zavzeli za 3dpravo dotičnih odredb. „Primorske Novine“ kon-štatirajo, da so se poedine občine, posebno pa poslanec dr. Matko Laginja, odločno zavzeli za to stvar in da je ta poslanec osebno posredoval na Dunaju v tem pogledu, a ni mogel tudi pri najboljši volji nič doseči. Pomanjkanje živil bo trajalo še po vojski, — Nemški državni podtajnik Mihaelis izjavlja v bero-linskem listu „Vorwärts“, naj nihče ne misli, da se bodo z mirom takoj vrnile redne razmere v prehrani ljudstva in si bo vsak kupil kolikor in kar mu bode ljubo. Še nekaj let po vojski bo Nemčija odvisna v glavnem od svojih lastnih, doma pridelanih živil, ki pa niti v rednih razmerah niti izdaleka niso zadostovale, a v prihodnjih letih treba računati vseskozi ,s slabšimi letinami, ker se je pope v vojski zelo zanemarilo in ne bo mogoče na mah vsega popraviti. Uvoz bo pa izpočetka znatno omejen že zaradi pomanjkanja ladij, računati pa treba tudi z morebitno gospodarsko vojno. Toliko je gotovo, da bo sedanji sistem enakomernega in omejenega razdeljevanja živil na izkaznice trajal še nekaj let po vojski. Izplačevanje rekvirirane živine. Od 1. februarja naprej živinonakupovalci graške živinske vnov-čevalnice ne bodo več sami izplačevali živine, ampak bo vnovčevalnica živinorejcem zneske nakazala kar po poštni hranilnici. Razdeljevanje sladkorja. Po vzorcu, ki ' h; Muhič iz Biserjan, : je nabral zidarski mojster g Ivan Zaril na gostiji pri Muhičevih znesek 17 K za avstrijski Rdeč križ* kar se je izročilo c. kr, okrajnem glavarstvu v Ljutomeru. Hvala patriotičnim gostom, novoporočencema pa kličemo: Bila srečna! Ormož. Odlikovani so bili med drugimi od slavnega železnega 87. pešpolka, 4, stotnije: desetnik Avgust Zabavnik, doma iz Pavlovskzga vrha, s srebrno kolajno I. vrste; poddesetnik Jožef Lesničar, doma iz Pušinec, s srebrno kolajno II. vrste; poddesetnik Alojz Tomažič, doma od Sv, Bolfenka pri 'Središču, občina Vitan, tudi s srebrno kolajno fl vrste. Prihova. Naša župnija je do konca leta 1916 poslala 230 mož in mladeničev v vojsko. Od teh jih je 30 junaško padlo, 21 je vjetih, 9 pogrešanih, od teh bi bilo 5 rajnih, kar pa še ura,dno do sedaj m potrjeno. Kozje. Dne 10. januarja je Alojz Reigl, krojaški mojster v Kozjem, po kratki a mučni bolezni* previden s sv, zakramenti za umirajoče, v Gospod» zaspal. Bil je tudi naročnik Daših listov. Naj počivat v miru! Narotevanje samo ponclelifcove 8S$tfüIe“ä Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakazmhf na naslov: Upravništvo Pondeljko ve Straže*“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ati je g&CHf ali sta? naročnik, da ne bo pomot. Sama Par«-deljkova Straža stane za celo leto tc TWt zapo! leta K %*ßO ; za četrt leta SO wfäü« Proda se M li l M. ;: Mali umetni mtia z ifpim st>nevrnjeni, gosp, da-skim c-o s! op j.«m gadji m in brajd*mi v bi žiai Maribora. Vod* tudi v suhem -časa dosti. C ena 9 000 K Na asgr.eje pri Karel Nova k-tj, H- čs pri Ma-, rtboru. Nav Singerjev šivalni »troj se; proda. Maiinor, Edmund Schmid; ovs ulica 3 (Wenger!). Mar aiOCajtfi razširjajta ’ Straž«! : Triglssna pesem „V strelske! jarku“ : : z lepo naslovno sliko se dobi pri uje skladatelju A. Kosi-ju šolsk ravnatelju v .■Središča in v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod Pri večjem naročilu znaten popust. fta dovolilo Ujetega ces. g| in kralj, apostolskega Veličanstva 44. c. kr. državna za» civilu© dobre dein© namen©« la loterija * denarja vsebuje 21.146 dobitkov t gotovini v kupnem znesku 625.001) kron» ■ Glavni dobitek znaša: 200,000 kron. Zrabanfe je javu«» iv h v rji h a ''Oti najti dne 22« februarja 1917« Uma $r#c!te 4 kfOlie* Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolektnrah. v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. Od kr.0£fi©?ai§t©!ga rprnstelistva državnih loterij (oddelek'’’za de*rodefne'l©f«;iie).; . ° Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila; v Mariboru.-'-