Erjavecia 38 81 KAČJI PASTIRJI MED JESENSKO MIGRACIJO PTIC NA SEDLU SUHA V KARAVANKAH Sedlo Suha (WGS84; 46.486632, 14.080338) je prelaz v Karavankah, le streljaj oddaljen od znamenitega vrha Golica, na višini 1.435 m.n.v. Sedlo je ena najnižjih točk v karavanškem gorovju, kjer se četrto leto zapored intenzivno spremlja jesenska selitev ptic, pod okriljem Slovenskega centra za obročkanje ptic (SCOP). Na omenjeni lokaciji ornitologi izvajajo obročkanje ptic selivk. Tako je v izbranih tednih ali vikendih intenzivnega terenskega dela večji del prelaza prekrit z ornitološkimi mrežami. Velikokrat pa se na prelazu opazi ali pa se naključno ujamejo tudi druge živalske vrste, npr. kačji pastirji, metulji, netopirji, dvoživke, plazilci. Sicer je prelaz visokogorski travnik obdan z mešanim gozdom na južni strani ter pretežno listnatim gozdom na severni strani. Najbližjo vodo predstavljata dva kala na sosednji planoti, s podobno nadmorsko višino in oddaljena 1.060 m zračne linije (WGS84; 46.483857, 14.093397) Na prelazu so bile v zadnjih dveh letih opažene štiri vrste kačjih pastirjev: zelenomodra deva Aeshna cyanea, modroriti spremljevalec Anax parthenope, lesketnik Somatochlora sp. ter kravavordeči kamenjak Sympetrum sanguineum (TABELA 1). Osebki so bili do vrste določeni zgolj kadar so bili ujeti v ornitološke mreže ali fotografirani. V drugih primerih, ko so bili opaženi zgolj v preletu, so bili kačji pastirji določeni do najnižjega taksonomskega nivoja, določljivega le z opazovanjem. TABELA 1: Pojavljanje kačjih pastirjev na sedlu Suha v Karavankah tekom jesenskega obročkanja ptic v letih 2022 in 2023. Kadar je več datumov v sosledju, pomeni navedeno število in spol za vsak zaporedni dan. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME DATUM SPOL IN ŠTEVILO Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC 2-VIII-2023 1 samica Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 30-VII-2022 1 samica Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 2-3-IX-2023 1 samica Aeshna sp. DEVA 14-X-2023 1 osebek Somatochlora sp. LESKETNIK 2-IX-2023 1 samec Sympetrum sanguineum KRVAVORDEČI KAMENJAK 2-IX-2023 1 samica Sympetrum sp. KAMENJAK 11-14-X-2023 1 osebek Kačji pastirji se v Sloveniji sicer pojavljajo na podobnih ali tudi višjih nadmorskih višinah (ŠABEDER & KABLAR, 2020), zanimivost opazovanj s sedla Suha so časi opažanj in ujetij kačjih pastirjev - pogosto je šlo za večerne ure - in oddaljenost od vode. Med naborom opaženih vrst (TABELA 1) vsaj modroritega spremljevalca na bližnjih visokogorskih kalih ne bi pričakovala, torej lahko sklepava, da gre za migracijo z bolj oddaljene lokacije. Zanimiva so bila nekatera vedenja pri posameznih vrstah. Medtem ko so deve, spremljevalec in lesketnik spreletavali po travišču v bližini mrež, so se kamenjaki le redko ustavili in pogosto planili čez mreže in hipno prečkali sedlo. Erjavecia 38 82 Literaturna opažanja in raziskave iz tujine poročajo o višku migracij kačjih pastirjev v spomladanskem času (marec - junij) ali jesenskem (avgust - oktober). Najpogostejše migracij- ske poti so topografske linije: obale večjih voda, klifi, grebeni in prelazi. Zanimiva je raziskava iz ZDA, kjer so na podlagi z radijskimi oddajniki opremljenimi osebki vrste Anax junius ugotovili, da so migracijska vedenja zelo podobna tem pticam pevk (WIKELSKI s sod., 2006). Podobno kot ptice, so tudi kačji pastirji imeli dneve, ko so prepotovali velike razdalje in dneve, ko so večino časa preživeli na manjšem območju. Razisko- valci so ugotovili tudi, da kačji pastirji ne migrirajo ob močno vetrovnem vremenu, za migracije pa izbirajo dneve s hladnimi večeri. Raziskave na znani migratorni vrsti, Pantala flavescens so pokazale, da so osebki migrirali na višini do 1.000 m, ko so prečkali morje na severnem Kitajskem (FENG s sod., 2006). Na zelo podoben način, kot sva podatke zbrala avtorja, so migracije kačjih pastirjev raziskovali v Kazahstanu (BORISOV, 2009). V ornitološke pasti so na prelazu na višini 1.200 m zabeležili vrste Anax parthenope, A. ephippiger, Aeshna mixta, Sympetrum fonscolombii, S. arenicolor in S. striolatum pallidum. V omenjeni raziskavi so prav tako opazili višek migracij ob hladnih frontah. LITERATURA: BORISOV, S. N., 2009. Study of dragonfly (Odonata) migrations in the Western Tien Shan mountains using ornithological traps. Entmological Review 89: 1025-1029. CORBET, P. S., 1999. Dragonflies. Behaviour and ecology of Odonata. Harley Books, Colchester FENG, H.-Q., K.-M. WU, Y.-X. NI, D.-F. CHENG & Y.-Y. GUO, 2006. Nocturnal migration of dragonflies over the Bohai Sea in northern China. Ecological Entomology 31: 511-520. ŠABEDER, N. & D. KABLAR, 2020. Kačji pastirji. V: J. M. Kocjan, A. Bolčina, D. Kablar, D. Kosič, N. Šabeder & Ž. Lobnik Cimerman, Rastlinstvo in živalstvo kalov v Kamniško- Savinjskih Alpah, str. 63-74, Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije, Ljubljana. WIKELSKI, M., D. MOSKOWITZ, J. S. ADELMAN, J. COCHRAN, D. S. WILCOVE & M. L. MAY, 2006. Simple rules guide dragonfly migration. Biology Letters 2(3): 325-329. (N. ŠABEDER & M. DOBOVIŠEK) SLIKA 1. V mrežo ujeta samica modroritega spremljevalca Anax parthenope, ujeta v večernih urah (Foto: M. Dobovišek, 2-VIII-2023).