Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza druştev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije SEKCIJA MEDICINSKIH SBSTER V ONKOLOGIJI 28. STROKOVNI SEMINARIZ ONKOLOGIJE IN oNKoLoŠrn ZDRAVSTVENE NEGE URGENTNA STANJA V ONKOLOGIJI IN HORMONSKO ZDRAVTJENJE RAKA DOJK Radenci, Hotel Radin 18. in 19. oktober 2001 Uredili: Brigita skela Saviě, Albina Bobnar Recenzenti prispevkov Urgent´la stanja v onkologiji: Prof. dr. Tanja Ęufer, dr.med., recenzent za ělanke iz podroěja medicine Brigita Skela Saviě, univ.dipl.org., viş.med.ses., Marina Velepiě, viş.med'ses.' recenzenti zaělanke iz podroěja zdravstvene nege Izelala: Sekcija medicinskih sestef V onkologiji pri Zbornici zdśavstvene nege Slovenije -Zvezi druˇtev MS in ZT Slovenije Zalożila: Sekcija medicinskih sester V onkologiji péi Zbornici zdravstvene nege Slovenije -Zvezi druitev MS in ZT Slovenije Lektorirala: Cvetka Šeruga - Pśek Tehnňěllo uredila: Slavica Hod½ię, Tisk: GraĎiko d.o.o.' 300 izvodov ClP - KataloŽni zapis o publikaciji Narodna jn univerzitetna knjiŽnica, Ljubljana 61 6.006-083.98(063) 6 l 8.1 9-006-085.357 sTB0KoVNl seminar iz onkologije in onkoloşke zdravslvene nege (28 2001 ; Radenci) Urgentna stanja v onkologiji in hormonsko zdravljenje raka dojk / 28' slrokovni seminar iz onkoIogije in onkoloşke zdravstvene nege, Radenci, é8' én 19. oktober 2001 ; I uredili Brigita Skela Saviě, Albina Bobnar ]. - Ljubljana : Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v onkologiji, 2001 1. Gl. stv. nas|.2. Skela_Saviě, Brigita. _ l. saviě, Bśigita Skela_ glej Skela_Savię, Brigita 1'é4446080 VSEBINA DEFINICIJA URGENTNIH STANJ V ONKOLOGIJI Bojana Pajk METABOLNA URGENTNA STANJA JoŽica Ęervek ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE SESTRE PRI MEŤABoLNIII URGENTNIýI STANJIH Peter Koren, Laura Petrica KARDIORESPIRATORNA URGENTNA STANJA Bojana Pajk ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE SESTRE PRI KARDIORESPIRATORNIH URGENTNIH STANJIH MetkaZajc ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE SESTRE PRI GASTROINTESTINALNIH URGENTNIH STANJIH NataşaKnafelc ..... NEvRoLoŠKA IN oFTALMoLOŠKA URGENTNA STANJA TanjaRoş-opaşkar... ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE SESTRE PRI NEvRoLoŠKIH IN oFTALMoLoŠKIH URGENTNIH STANJIH Tjaşa Peěan Salokar, Katarina Lokar . HEMAToLoŠr´ uncpśTNA STANJA IN oKUŽBE Bojana Pajk ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE SESTRE PRI HEMAToLoŠrrśr uncBNTNIH STANJIH IN oKUŽBAH Darja ovijaě HORMONSKO ZDRAVLJENJE RAKA DOJKE JoŽica Ęervek STRANSKI UěINKI IN ZDRAVSTVENA NEGA PRI HoRMoNsKEM ZDRAVLJENJU RAKA DOJKE Albina Bobnar EUROPA DONNA. NAMEN TN CIL.II Mojca Seněar oNKoLoŠKo GENETSKo svETovANJE PRI RAKU DoJK MarkoHoěevar..... MOTIVIRANOST MEDICINSKE SESTRE ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA DOJK Tatjana Kumar .Stran 5 7 12 l8 2l 26 53 39 44 47 53 5',7 66 '70 '75 DEFINICIJA URGENTNIH STANJ V ONKOLOGIJI Bojana Pajk Z izrazom uśgentna stanja v onkologiji oznaěujemo dogajanja, ki so povezana z rakom ali zdravljenjem raka in akutno ogrożajo Življenje bolnika, teĎ zato pogosto zalrtevajo takojşnje ukśepe. Najveěkśat so posledica rasti tulnorja ali izloěanja śazliěnih snovi iz tumorskih celic (paraneoplastiěni sindromi), nastanejo pa lahko tudi zaradi specifiěnega onkoloşkega zdravljenja. Ta stanja neposredno ogroŽajo bolnikovo żivljenje teś dodatno zmanjşujejo kvaliteto Življenja. V nasprotju z drugimi strokami lalrko ştevilna urgentna stanja v onkologiji predvidimo in jih s preventivnimi ukrepi pśavoěasno pśepreěimo ali vsaj omilimo. Zato moramo ta stanja dobro poznati. Potśebenje skrben nadzoé bolnika, kar ni le dolżnost leěeěega onkologa, ampak tudi drugih zdravnikov in nenazadnje tudi drugega zdśavstvenega osebja' ki je udeleŽeno pśi bolnikovi oskrbi. Ulgentna stanja, ki so posledica rasti tumośja dolgoroěno najbolje zdśavimo s specifiěnim zdśavljenjem' kot sta kemoterapija in obsevanje, takoj pa teżave omilimo s simptomatskimi ukrepi. Ęe ne uspemo ozclraviti ali vsaj zazdraviĎi rakave bolezni, potem je tucli uěinkovitost zdravljenja urgentnih stanj slaba ali pa zelo kratkotrajna' S pravilnim podpornim zdśavljenjem prepreěimo ali vsaj omilimo razvoj urgentnih stanj, ki so posledica specifiěnega onkoloşkega zdravljenja' Pomembno je seveda tudi poudariti, da urgentna stanja pri onkoloşkem bolniku v terminalnem stadiju bolezni niso veě urgentna stanja. Takemu bolniku s simptomatskimi ukrepi lajşamo teŽave. V tabeli l na naslecnji strani so prikazana uśgentna stanja v onkologiji po posameznilr organskih sisternih. V posarneznih poglavjih tega zbornika pa so prikazana najpogostejşa urgentna stanja teś naěini zdśavljenja in zdravstvene nege. Literatuśa: t' Pajk B, Ęufer T : é')śgentna stanja l, onkologiji. Ilé: Krěel,ski Škl,aśě N, eté. 3. Selnincu'o boéeěini. Zbornik pśeélal,altj, Poděetśtek' Mtu'ibor: Sloyensko zdśużenje za zclral,ljenje boleěille, 1 999 ; ]77-85. 2. oncologic elnergellcie s' In: DeVita VT J4 Heénlcul S, Rosenberg SA, eds. Cancer: pśillcĚlles anél practice of oncologl'' 5 éh ed. PhiLacéeéphia: Lip1liélcoét, !997: 2469-522. 3. Beśger NA, ed. ollcologic ellrcśgeltcies' Selnill oncol 1989;16(6). Mag Bojana Pajk' dl: nleté', ollkoloşki illştittlt Ljubljancl 5 Tabela l: Pogosta uśgentna stanja v onkologiji in naěini zdśavljenja rnlibi(triki ltroklr!iInno Zdrtvl.icnic Z éDtiillikoliki' kol.ic lnt|btcĎicin B nllliśil llsllil 7dĎ|lYili: nźikl(l\'iň. gnilcikll'\'iĎ spccil'iěno ilnliélikrobno 7dśnvilo kol jc lĎinrck)I}f inr-sUllbilrc&rksrZolllbňililt ncvlrulrcnijl sistcnrskc nrikorc discnliDirilnc viĎusilc inlikciic pilcum)cyslis tncunroniilcitoslélsko zdň.vliciljc cilostélsko Zdňiláljonjc. obscvnllic \' PrinrcĎu n)oŽ_céDskih é1clilslilz kiruĎşkn odslrinilcv Prinlléncgil ncvéocndokĎitrcga (lnrorj{hidr.cii! s o,97 l'izioloşko ätrz&)érino t di(Ďclik, bislbsliérr1i hidň´cÇi´' nlkcliznciié UĎinx. ´lopurinol' hcnlodiilliZil PĎi lcdviěni odlorcdi rcstĎikcijr lckoěiil. koňikoslcroidi v PrinlĽrul nrutlst´z v CŽS' v péinrcru hudc hipon´lňicnliic 7 écvĎoloşkinli nlotnjiln1i Poěnsnr inlilziir h´]crloDiěnc l'iZililoşkc rxZk)l)inĽ_ anttgoilisl ilnlidiuňcliěncg! hoéiltlné glukozil' gl(k´gon Irtrijcv lrikilĎboD´l hidĎčcij´, élknliZrcijn Uśiéé. ´lopuňi|ol' Pri^Ďelab0IIahipcrkňlucnlijil hiPcňUňikcn1ijn sIADH s poslcdiěno lril)onllricnli_i(l hi|oglikcnlij´ l´kl´lna ilcidoZil sindronr hilrc_!č Ď´ZDild´ lun(rrskih cclic7.dĎrvljcnju s citlslxtikilśailsluZiii lronlbocik)\, + 1'ZĎoěno ilnlikor_!!lin0r lcrlPi.ié lĎtnslilZiiil lronlbocikx,. s\'cżr Znlrznjcna |lilZDln' hcpirinHen²toloşka krvč\,ilcá 7tĎldi lfu 'illboci(´lcéije Ycnska tĎoillboz. ňD pljuěIr´ cnlholij! DICkorlikoslcňoidi diléonin. oĎbil´lDt bolcěinl in DrolĎuzii´ ZĎklrobscv´nic' kiäUňşki Dosc! korrik()stcroidi, n)rnitol, lrliali\ar. kirurgijil k]rliklrs´'älli.li ˇtäoýo lcżxnic n.Iiéli\'nx kiillĎ!iilcenlrahi ½i|,ěrri siŚreD, t intĎxkréni!lni 1lilk LénnĎ.sii. häh'''öiatY.kirUrşko Zdňavljcnjc' ZdĎn\'licn_ic s cilostr1iki Ď obsc\'ilnjc kiluśşNo zdś´\4jcnjc' Zdrč\´jcn_ic s cilostatiki t obsc\,éiljc kirurşko 7däl\'liciljc' obscvan_ic thidrilciiil- inlcnTi\1t) izpi.nn jc nrchuriil, lrrlrsurctralné rcsckci.it' cnlboli7lcijl uśil!skl krlclcl' lluli(ltkéllil. llilliilliállil litu' gii.l ltil´)onrdil' hcnĎ'dinillrrski nnd7-oĎ' kiňuĎşkj poscghcnl´luri'in z´pośr sc{lll v´!inrln! krYilvitc\'kiĎurşko ZdĎn\'licnic, obscvntlic t ZdĎivlicn jc s citosltlikipilifl tivnn kirUĎgij´: g´stro oli jcjunostonla' vslavitc\' slcnla (pĎotc7c)' opcracija ludi \' prinrcru tréhcoc7olilgcrlnc l'istulc hidĎrcija' naZogilslňiěnn sondl, piliéti\´ra kirurgijň hidr´ci_ii' anlibi(éiki, Llrgcnha kirurgijr hcnt)dinén]ski nildzor, nxdoDrcşěnn_ic \'t)Iunrn´' tĎ{nst'uziir crilĎocikl\'. lňonrbocik)\, ěc so J' cndoskopska sklcňo7ilcijt, cillboliZaci'ia krvil\.cěc Žilc' kiruäşki poscg i7Däa7nil\´!ör Dltnk.:iil dil!ýclikiGdslrili,rleˇrirrdlila zaporň pożirillnikt zrpoĎ´ ěĎc\'csr Duili)Ďaciil ěĎc\'csl gaslroinlcslinalnr krYa\'itc\,7-dfu vlicnjc s cikrséctiki t ()bscvanjc' citostatik v Plc\,ĎtlDi pĎosrcr obscvaDic t 7-dĎa\'|!cnjc s ci!)stntiki obscvanicplcvĎillna punkcija t trňinil plcvňillna dĎcnaŽa' l)lcvrodcza kortikoslcäoidi' \,ěasih jc polrcbnl lĎalrcoslonra hcnlodinénlski nadZoĎ, bĎonhoskopska Lkl.ň×,rl.iil lxŚeä .Ýrhl\li7xl:iil k.vlla!ěll żit:ResPňratorn² nlNivéi plcvr.lni iZliv obslrukcij! ZgoĎnjih dilralnilr p(éi obiln´ kĎvavilcv iZ dihal7dra\4jcnjc s citostéliki a obscvanjc ^hs.vnén' + 7dä.vIé.nn' ˇ.ilסl.tikipcrikardioccntcz´ ditlň1ik korlikoslcroidiKardioýaskillarild pcrikĆĎdinlni iuliv in lilnrp()lrtdé sňcil cin.Irnnr 7p×ňöi. álöé! knv{!sPEcIIrIĘNo ŚIMP1'oMAT'sKozDRAvl.lĎ]NlE oNKol-oŠKA UR(;I'N'śNA sTAN.lA 6 METABOLNA URGENTNA STANJA Jożica ěervek Metaboliěne motnje pri raku nastanejo zaradi: . vśaşěanja primarnega raka ali zasevkov v okolişka zdrava tkiva in organe, . izloěkov rakavih celic, kot so hormonom podobne substance, citokinov in razliěnih rastnih fakto{ev, . ali pa izloěkov normalnih celic' ki se spśoşěajo v veějih koliěinah kot odgovor na navzoěnost tumorja. Pogoste metaboliěne motnje so: hiperkalcemija, sindrom ěezmernega izloěanja antidiuretskega hormona (vazopresina), hipoglikemija in sindrom hitrega razpada tumorja. Hipeśkalcemija Hiperkalcemija je najpogostejşa metaboliěna motnja pri śaku. Motnja je resna, saj lahko ogroża Življenje obolelega. Pogostost hiperkalcernijeje odvisna od vrste śaka: pogostaje pri multiplem mielomu, ledviěnem, pljuěnem ter uśoterijskem raku in raku dojke. Izjemoma pa nastane pri raku debelega ěrevesa, prostate in drobnoceliěnem raku pljuě. Med svojo boleznijo dobi hiperkalcemijo l0 do 20 % bolnikov z rakom. o hiperkalcemiji govorimo, kadar je koncentracija serumskega kalcija veěja od 2.6 mmoVl (samo kalcij' ki ni vezan na serumske proteine, je bioloşko aktiven). Do hiperkalcemije pride' kadar je dotok kalcija v kri iz kosti in prebavil veěji, kot sta njegovo odlaganje v kosti in izloěanje skozi ledvice. Hipeśkalcemija pśi śaku Po mehanizmu nastanka loěimo 2 skupini lripeśkalcemij: . hiperkalcemija' ki nastane zaradi pospeşene kostne resorpcije na mestilr kostnih zasevkov. Povzroěajo jo lokalno delujoěi izloěki rakastih celic, npr. prostaglandini, citokini, lirnfotoksini, transĎbrmirani rastni dejavniki. Tč vrsta hipeśkalcemijeje znaělrlnaza stopnjo raka, koje bolezen że éazşiĄena in ko lahko kostne zasevke ugotovimo s kliniěnimi in Z rentgenskimi preiskavami. . Pri lrumoralni hipeśkalceIliji pa turnośske celice izloěajo v krvni obtok peptid, podoben paśatlrorlnonu, ki spodbuja osteoklaste k pospeşeni kostni śesorpciji in poveěani rîabsorpciji kalcija v ledviěnih kanalih. Za to vrsto hiperkalcemije je znaěilno, da bolnik nima kostnih zasevkov, śak pa pogosto şe ni odkrit. Humośalna lripeśkalcernija lahko nastane v vseh stadijih malignilr bolezni, to je zaěetnih alň razşirjenih. Pogosta je pri skvamoznem raku pljuě, ledviěnem śaku, raku jajěnikov in nevroendokśinih tumośjih. Drugi vzśok humoralne hipeśkalcemije je tvośba vitarninu D podobnega steroida. V tem primeru hipeśkalcemija nastane zaśadi ěezénenle absorpcije kalcija iz ěśevesja. Ta vśSta humoralne hipeśkalcemije nastane pśi limtbmih in granulomatoznilr boleznih. Pśim. Jożica Ęen,ek, ééś. mecl., onkotoşki inştitut Ljubtjana 7 Simptomi in znaki hiperkalcemije Simptomi in znaki pri hiperkalcemiji so posleclica motenj V clelovanju prebavil, obtoěil' ledvic in żivěnomişiěnega sistema. Intenzivnost simptomov je odvisna od ravni in od hitrosti naraşěanja serumskega kalcija, trajanja hiperkalcemije' staśosti bolnika in spremljajoěih bolezni. Za hiperkalcemijo so znaěl|ni znaki poliurija' polidipsija in dehidracija, anoreksija, slabost, bruhanje in zaprtje. Na obtoěilih pa se hipeśkalcemija każe s hipertenzňjo, s spremembami v elektrokardiogśamu in péeoběutljivosdo na digitalis. V żivěnomişiěnem sistemu pa se hiperkalcemija kaŽe z motnjami koncentracije, depresijo, Zaspanostjo, motnjami zavesti, parezami in paśalizo. Zdśavljenje hiperkalcemije Pśi vseh vśstah lriperkalcemije je cilj zdéavljenja zni½anje seśumskega kalcija z zveěanim izloěanjem ka|cijaz urinom in zmanjşanje resorpcije kosti z inhibicijo osteoklastov. V postopkih zdravljenja je pomernbna śehidracija bolnika z infuzijami fizioloşke raztopine. Peroralna śehidracija pri śakavilr bolnikih veěinoma ni uspeşna zaśadi nejeşěnosti in bśuhanja. Z infuzijami fizioloşke raztopine doseżemo le blago zmanjşanje koncentracije serumskega kalcija, zato je za uspeşno zdravljenje hiperkalcemije bistvena zgodnja upośaba bisĎbsfonatov. Diuretike pśi zdśavljenju lriperkalcemije uporabljamo samo izjemoma, ěe je diureza nizka in gre za volumensko preobśemenitev, zlasti pri staśejşih bolnikih. Bisfosfonati zavirajo dozorevanje in delovanje osteoklastov, povzroěajo njihovo apoptozo, S tem zavrejo poveěano resorpcijo kosti in poveěujejo izplavljanje kalcija skozi ledvice. Bisfoslbnati uspeşno in dolgotrajno zni½ajo raven seśumskega kalcija. Bisibsébnati so analogi piroĎbsfata, ki se tesno ve½ena kostno povrşino in zavirajo resorpcijo kosti. V upośabi je veě generacij bisfosĎbnatov: lodronat, pamidronat in bisfosĎbnati tretje geneśacije kotje zoledronat. Pamidśonatje uěinkovit, dosegljiv in zato najpogosteje upośabljan bisfosfonat. Zaradi slabe absośpcije iz prebavnega trakta perorall]a aplikacija bisfosfonatov ni primeśna za zdravljenje akutnilr hiperkalcemij. Pśi hudih hiperkalcemijah v prvilr dneh zdravljenja uporabljamo skupaj z bisfosfonatom şe kalcitonin, ki zaviśa resorpcijo kosti, poveěa izloěanje kalcija skozi ledvice in deluje analgetiěno. Uěinek kalcitonina na hiperkalcemijo je hiteś' vendar kratkotrajen. Glukokośtikoidi so uěinkoviti, kadar je hipeśkalcemija posledica ektopiěne hipcrvitaminoze vitarnina D, to je pśi liénĎbmih in multiplem mieloénu' Za dokoněno zdśavljenje hipeékalceniije pa mofamo ustśezno zdśaviti osnovno bolezen, ki je lripeśkalcemijo povzśoěila. Soěasna uporaba bisĎbsibnatov s standardniln zdśavljenjem kostnih metastaz ne zmanjşuje samo ştevila patoloşkih zlomov in boleěine v kostelr, ampak prepreěuje nastanek hipeśkalceIniěnilr sindśoInov. Hudo hiperkalcernijo najpogosteje povzśoěi śak, śedkeje pśimaśni hipeśpaśatiśoidizem. Zdravljenje hipeśkalceénije je enako, ne glede na vzśok; njegov cilj je zInanjşati aktivnost osteoklastov, koněna nośmalizacija pśesnove kalcija pa zalrteva zdśavljenje osnovne bolezni in vkljuěitev bisfbsĎbnatov v sodobno kombiniśano zdśavljcnjc ostcolitiěnih kostnih mctastaz. 8 Sindśom neustśeznega izloěanja antidéuretskega hormona (SIADH) SIADH se pojavi pri l do 2 ?o bolnikov z śakom, oznaěuje ga hiponatremija z nizko ozmolarnostjo p|azme, vişja ozrnolarnost urina od ozmolarnosti plazme, ěezmerno izloěanje éatéija z uéinom, odsotnost hipotenzije, hipovolemije in oteklin, ter normalno delovanje ledvic in skorje nadledviěne Žleze. Sindrom nima enotne etiologije, pojavlja se v sklopu ştevilnilr bolezni. Pri nekaterih bolnikih gśe za ektopiěno izloěanje antidiuretiěnega hormona, najpogosteje iz mikrocelularnega raka pljuě, karcinoida ali raka trebuşne slinavke. V drugih primerih je neustrezno izloěanje antidiuretiěnega hormona nastalo zaradi zvişane centralne spodbude in zveěane tvorbe v hipotalamiěnih jedrih (bolezni osrednjega ½iv ěev ja ali pljuě' zdravila). Kliniěna slika. Odvisna je od stopnje in hitrosti nastanka hiponatremije. Bolniki, pri katerih je seśumska koncentracija natśija veěja od 125 mmol/l, po navadi nimajo hujşih teŽav in ne potrebujejo zdéavljenja lriponatremije' ob veěji hiponatremiji (pod l15 mmol/l) se pojavijo éazliěni simptomi, ki so posledica nevroloşkih motenj. Blagi kliniěni znaki Iriponatremije so nejeşěnost, slabost, glavobol in mişiěni krěi. Zmerni kliniěni znaki so: bśuhanje, zmedenost, osebna spśemenjenost, ataksija, hudi znaki pa so: krěi, koma in smrt. Diagnoza. Diagnozo doloěimo z merjenjem koncentracije natrija v serumu (zni½.ana) in v uśinu (veěja od 20 mmol/l)' prirnerjamo ozmolaśnost plazme in urina (prva je skoraj vedno niŽja od druge). SIADH moramo razlikovati od dśugih vrst hiponatremije' npr. od dilucijske hiponatrelnije, pri kateri je koliěina celotnega natrija normalna, koliěina tekoěine V telesu pa poveěana. Podobna vodnoelektrolitska motnja spremlja hipotireozo in pomanjkanje glukokortikoidov, zato opredelirno delovanje şěitnice in skorje nadledviěnilr żlez. Hiponatremija, ki jo spremlja Iripovolemija, nastane zaéadi izgube natéija in vode skozi ledvice in prebavila, hiponatremijo s hipeśvolemňjo pa spremljajo popuşěanje srca, dekompenziéana jetrna obolenja, nefrotski sindśom in ledviěna odpoved. Zdravljenje. Ęe je mogoěe, oclstranimo vzrok in zclśaviéno bolezen, ki je povzśoěila SIADH. Ęe zdśavljenje osnovne bolezni ni izvedljivo' zdśavimo lriponatśemijo: omejiéno uŽivanje tekoěin na 500 ml v 24 lr in skuşamo vzdrżevati koncentśacijo natśija na 130 mmol/l. Zdéavi|a, ki zavirajo delovanje antidiuśetskega lrośInona na ledvice in povzśoěijo nefrogeni diabetes insipidus, so demeklociklin in litijev karbonat, źuśoseénid 40 do 80 mg/dan z nadomeşěanjem soli (3 g NaCl/dan). Za intśirvensko infuzijo hipeśtoniěne śaztopine NaCl se odloěiéno le pśi żivljenjsko ogśożenih bolnikih (s seśumskim natśijem okśog l l0 mmol/l), to je pri kolnatoznilr bolnikih ali takşnili z epileptiĎbrmnimi kśěi. Uěinek infuzije je kratkotśajen, lahko pa povzśoěi vnoviěne krěe, sśěno popuşěanje ali celo smśt. 9 Hipoglikemija pri malignomih zunaj tśebuşne slinavke Nekateri solidni malignomi' zlasti veliki tumorji mezenhimskega izvora (fibśosarkomi, śabdomiosarkomi, mezoteliomi)' hepatomi, śak nadledviěnic in redkeje razliěne vśste raka na prebavilih, lahko povzroěajo spontane hipoglikemije. V tej heterogeni skupini rakavih bolezni je veě vrst nastanka hipoglikemij: ektopiěno nastajanje in sproşěanje inzulina ali inzulinu podobnih polipeptidov, imenovanih inzulinu podobni rastni dejavniki; drugi turéorji sproşěajo substance' ki v jetrih zaviéajo glukoneogenezo in(ali) glikogenolizo. Hipoglikemija nastane tudi zaśadi metastatiěno uniěene skorje nadledviěnic in(ali) veějega dela jetśne mase' Kliniěni znaki hipoglikemije so odvisni od stopnje hipoglikemije in okolişěin nastanka hipoglikemije. Najpogostejşi simptomi so: utrujenost, oslabelost in motnje v delovanju osrednjega Živěevja zaradi neposrednega pomanjkanja glukoze. Labośatośijska prepoznava hipoglikemije je preprosta: doloěimo koncentśacijo glukoze v krvi in ta je pri hipoglikemiji zni'zana. V diferencialni diagnozi pa moramo hipoglikemijo, ki je nastala zaradi rakave bolezni' loěiti od hipoglikemije, do katere je prişlo zaradi uporabe eksogenega inzulina, antidiabetiěnih zdravil', okvare nadledviěnic ali hipofize, alkoholne hipoglikemije in hipoglikemije, nastale zaradi podhranjenosti. Zdravljenje: Zdéav|jenje hipo-elikemije je simptomatsko, prognoza pa je odvisna od możnosti zdravljenja in prognoze osnovne bolezni in możnosti speciéiěnega antitumorskega zdravljenja. Simptome blage hipoglikemije lahko odpravimo s pogostimi obśoki hśane. Pri hudi stopnji hipoglikemije pa so potrebne intravenozne infuzije glukoze. Ś kortikosteroiélň lahko closeŽemo pśehoclno izboljşanje, isto velja za porabo glukogena intermitentno ali v kontinuiśani infuziji s ěrpalko. Sindśom hitśega razpada tumorja Sindśoln lritrega razpada tumo{a nastane zaśadi hitrega propada tumorskih celic in sproşěanja njihovih ZnotśajceliěniI1 metabolitov v kśvni obtok in to v takşni koliěini' ki presega ekskśecijske zmożnosti ledvic. Labośatośijske znaěilnosti sindroma so . hipeśkalernija' . hipeśrlrikemija, . lripeśibsfatemija in . hipokalcernija. Kliniěno pa se sindśom hitśega śazpada tumośja kaÁe z . motnjami sśěnega śitma (hipeśkalemija), 10 . akutno ledviěno odpovedjo (hiperfosičtemija) in . mişiěnimi krěi in tetanijo (hipokalcemija). Sindrom hitrega razpada tumorja nastane pri velikilt' hitro rastoěih tumorjih, zelo oběutljivih na zdravljenje s citostatiki. Sindrom se najpogosteje pojavi pśi Burkittovem limĎbmu in drugih visoko malignih limfomih, akutni levkemiji in kroniěni mieloiěni levkemiji v blastni krizi. Izjemoma pa se ta sindrotn pojavi pśi naslednjilr solidnih tumorjih: drobnoceliěnem raku pljuě, raku dojke in meduloblastomu. Ęeprav sindrom hitrega razpacla tumorja najpogosteje nastane po aplikaciji citostatikov, lahko nastane tudi pri zdravljenju z radioterapijo, ali pri hormonskem zdravljenjemu, zelo izjemoma pa se pojavi spontano. obśavnava. Sindśom hitśega razpada turéorja je treba pśepreěiti, zato je prevencija bistvenega pomena: 24 ur pśed kemoterapijo bolnika ustśezno hidśirarno in poskrbimo za elektrolitsko in acidobazno śavnoteżje. Z aplikacijo natrijevega bikabornata in alopurinola pred aplikacijo citostatikov prepśeěimo hipokalcelnijo in hiperurikeInijo. Po aplikaciji citostatikov pa prvilr 48 ur (na 6 do l2 ur) kontroliramo serumske elektrolite' śetente, z monitorjem pa srěni ritem in E'KG. Pred kemoterapijo in po njej je bistvena ustrezna hidśacija z intravenoznimi infuzijami (3 do 4 l na dan, 48 ur). V primeru hiperkalemije (veě kot 5.2 m Eql|) uporabljamo ionski izmenjevalec, pri ledviěni odpovedi in hudih motnjah elektrolitov paje nujna dovolj zgodnja hemodializa. Liteśatura: ] ' Pa<-Ares L, Gal'cia-Caśbolteśo R. Meéliccll emeśgellcies. Ill: C²l,²lli Ě Hallsell HH, Kav SB, eéls' Te"ttbook of lnedical ollcologl,. 2ltd eél. Londoll: Martill Dunitz, 2000: 6]9-50. 2. Ęelyek J. HĚeśkalcelllija - najpogostejşa metaboliěln nnénjtl śaka. onkoéogija ]999; 2:63-4. 3. Vclnhees SL, Pcél'idaens R V²llséeellkiste JF. Sylltlrollle of iélcé1lplopśiate illtidiuretic llorntone ctssocicéted yvitll cllemotlleśap´ - illcluceél tLilnoLlś lysis in snall-celé lung C²ncer: Cctse śePoré cntl éiteśaĎuśe śel,ie'yv. Alul oncol 2000; ] ]: ]061-5. 4. Bolveś M, Bśa 180 mg/dan). Motnje so nastale zaradi sprememb na 62 śożenici, nalaganja kristalov na mreżnici, vnetja vidnega Živca, keratopatije in edema vidne pege (Nayfield ' 1996). Hkśati so se pojavila tudi poroěila, da so możne motnje vida zaradi stalne dolgotrajne, standardne terapije in da je vzrok za to kumulativna doza tamoksifena, in to kar v şestih odstotkih. Zdravniki in medicinske sestre se moramo kljub redkemu pojavljanju motenj vida pri dolgotrajnell jemanju nizkih doz tega zdravila, zavedati możnosti nastanka oěesnih motenj pri bolnicah, ki prejemajo tamoksifen. Zato jim moramo zagotoviti ustrezne preglede in pśiporoěati ocenjevanje oěesnih motenj (Nayfield' l996). Rak mateśniěne sluznice Poveěano pojavljanje raka na materniěni sluznici je opisano v veě randomiziranih kontrolnih raziskavah s tarnoksifenom (Fornander, 1993; Jordan, 1995; Rutqvist 1995; Fisher' l99ř). Dolgotśajnojemanje tega zdravila ima estrogenski uěinek na materniěno sluznico, kar povzroěa lripertrofijo in preclrakave ali celo rakave spremembe sluznice (Ęufer, 2000). Tveganje, cla bo bolnica zbolela za éakom mateśniěne sluznice, se po petilr letih jemanja tamoksifena za2- do 3- kśat poveěa (npr. 2 -3ll000 żensk na leto). Pśi taki incidenci je tveganje v absolutnih éazmerah zelo nizko. Vendaś pri tem ne gre zanemariti dejstva, dajemanje enega zdravila za zaşěito pred enim rakom, lahko povzroěi nastanek drugega. Ko obstaja énożnost za nastanek sekundarnega raka, je pomembno, da vse bolnice, ki so prejemale hormonsko zdravljenje s tamoksifenom ali pa ga şe vedno, redno l-krat na leto opravijo temeljit ginekoloşki pregled, in seveda tudi takoj, ko se pojavijo ginekoloşke teŽave (krvavenje, izcedek' nenormalen vonj' srbenje, boleě spolni odnos) (Miaskowski' l999; Wośking group, l999; Marttunen, 2001). Kako bolnice z śakom dojke pouěiti o hośmonskem zdśavljenju? Ęeprav izsledki raziskav kaŽejo na to, da stranski uěinki HZ pri bolnicah z rakom dojk le v majhni meri vplivajo na njihovo dobśo poěutje in kakovost żivljenja, vseeno niso manj pomembni ali celo zanemarljivi' Še veě, zdravstvenim delavcem se stranski uěinki HZ zdijo precej nejasni' Leonard s sodelavci (1996) meni, da imajo zdravstvîni delavci drugaěen pogled od bolnic z śakom na to, kateśi stśanski uěinki bolnice najbolj prizadenejo. Razlike pri zaznavaéju stranskih uěinkov so tudi med zdśavstvenimi delavci, péedvsem zaradi raz|iěne vloge pśi izvajanju zdśavstvene oskrbe teh bolnic. Medicinske sestśe, ki pśeżivijo veě ěasa z bolnicarni kot zdravniki, rnorda bolj razumejo teŽave bolnic; şe veě, imajo pomembno vlogo pri pśepśeěevanju neżelenih stranskih uěinkov hośmonskega zdravljenja in s tem izboljşanja kakovosti Življenja bolnic z rakom dojke (Working group' l998)' Zdravstvene delavce lnoramo na osnovi teh ugotovitev usposobiti it'tizobraziti, da bodo znali odgovoriti na vsa vpraşanja bolnic, da bodo śazuInele svoje zdravljenje in njegove stranske uěinke. Dandanes bolnike lahko inĎbrmiśamo na razliěne naěine (pisno, ustno, prek medijev ali inteśneta)' toda ta del zdravstvene nege zalrteva ve1iko sposobnost śazulnevanja. vŽivljanja na individualno śaven bolnic in pśi tem upoştevanja zdravstvene pśakse in ku]ture (Hopwood,1998). 63 oblike pouěevanja bolnic z śakom dojk o HZ (Wośking gśoup' 1999): . Bolnicam svetujemo, naj pişejo osebni dnevnik. V ştevilnih primeśih je pisanje primerna oblika za izéażanje potreb, żelja, teŽav, toda pri tem jim moramo tudi dati moŽnost za pogovor. Pisanje dnevnika bolnicam tudi omogoěa, da spremljajo dogajanja pri sebi ves ěas. . Na voljo so śazne knjiżice za bolnice (Vegelj_Piśc' 2001)' strokovna literatura, avdiovideo kasete, kateéih vsebina se nanaşa na pśobleme bolnikov z rakom. Vse to je na voljo bolnicam, da bi bolje razumele svoje zdravljenje in dosegle oběutek, da lalrko nadzorujejo svojo bolezen. . Nekateśim ustéeza sodelovanje v podpornih skupinah, skupinah prostovoljcev, kjeś lahko neposredno dobimo posebne informacije (informacije o vseh vdikih raka, o ěustveni podpori za bolnike in şe druge pomembne podatke). . Delovna skupina za żivljellje żellsk s HZtaka dojke je razvila'Pśegled stl'aélskih uěinkov pri HZ' (C-PET - Checklist for Patients on Endocśine Therapy), s pomoějo kateśega se bolnicam z rakom dojk na HZpomaga in svetuje. C-PETje preprost in primeren za uporabo v rutinski pśaksi' Pripravljen je tako, da ga izpolnijo bolnice in potem uporabijo pri razgovoru z zdravnikom ali medicinsko sestro. Tako lahko izboljşamo dialog rned zdśavstvenimi delavci in bolnicami. . omeniti mośamo tudi, da vsi simptomi, ki jih imajo bolnice, niso neposredno povezani s HZ. Ęc imajo bolnicc kakrşnc koli clvomc o tcm, jiln moramo omogoěiti posvet s specialistom onkologom. Povzetek Danes je HZ veliko boljşe' kot je bilo v 70-tih letih' vendar şe vedno potekajo raziskave hormonskih pśeparatov za zdrav|jenje raka dojk, s pornoějo katerilr bi se poveěala uěinkovitost in znosnost telr zdravil, kar prav tako izboljşa zdravstveno stanje bolnic in njihovo kakovost Življenja. obiěajni neżeleni stranski uěinki HZ' ki je trenutno na razpolago (npr., umîtno povzśoěeni menopavzni simptomi), ostajajo stalni glavni vzrok vznemirjenja pśi pre- in pomenopavznih bolnicah z rakom dojke. Zato je cilj nadaljnjega raziskovanja na podroěju HZ odkśňti zdravila' ki bi imela uěinkovit antiturnorski uěinek in ne bi povzroěala neŽelenili stranskilr uěinkov. Eden izmed możnih naěinov lajşanja str]allskih uěinkov HZ je dobro intbrmiśanje bolnic in njilrovo seznanjanje z zdravljenjem ter oĎnogoěanje pśavoěasne pomoěi razliěnilr stśokovnjakov. Bolnicam Ďnośamo predstaviti tudi pozitivne uěinke, da najbolj pogosti stśanski uěinki (navali vśoěine, izcedek iz nożnice) v pśimerjavi z njilni postanejo nepomembni. Z dopolnilnim hośmonskim zdśavljenjem bolnic s hormonsko odvisnim śakom dojke je lnogoěe prepśeěiti śaka na dśugi dojki, osteoporozo in aśterioskleśozo ter podaljşati obdobje bśez ponovitve bolezni in celotno pśeżivetje (Fornandeś, l993). Pśi bolnicah z śazşirjenim śakom dojke pa HZ omogoěi zazdśavitev za doloěen ěas, podaljşa pśeżivetje in izboljşa kakovost żivljenja. 64 Liteśatura: 1' Ccupenteś JS, Iélmbeśt B. Malnging hoé flclshes clfter brcast cancer ollcol' Nurs Forunl 2000;27:23-5. 2' Collichio FA, Agneléo R, Stcléézer J. Pśegncncy céfteś bśeas't ctulcer: fśom psychologictll issues thśough conceptioll. oncolog1' 1998; 12: 759-65. 3' ĘttferT. Rak dojke. Jcuna 2000; 8: 66-7. 4. Fisher B, Dignanl J, B1,tnt J et al. Fil,e yerst´s én()re Ďlrun rtve ´eaśs of talnoxifell tércrap:'foś breclst ccncer pcééients lvitlt rle1aĎil)c évnph notles illd estrogen rcceptor-positil,e tulltośs- J Nétté Ccnceś lélst l996; 88: ]529-42. 5. FonlculderT, Hellstlonl A-C, Mobeśgeś B. DescrĚl'til,e clillicopatltologic stuély of l7 patients y,ith endolnetśict! cculcer tluśillg or céfter atéjtn,ant tamoxifen üt ecu'h' brcast cculceś J Nclté Cutcer Inst 1993: 85: 1850-5. 6. Hoplvood P. Lil,illg wéélt étéh,allcet! breasé cancer: tleveéośnellt tnd appéiccléioll of a cliltical cérccklistfoś patients on entlocśine tllercé1ly'. Bśeast ]998; 7: 14'21. 7. Jortlcul VC, Asskis VJ. Entlolneéśiclé ctllcinona éurcl éculloxifen: clecu'illg up 0 Coślttoé)crs\'. Clin Canceś Res ]995; ]: 467-72. 8. Leonaśtl R, Lee I., Haśrisolt M. llnpact of side-effects associcéteté lvith encéocréne tśeűé,lrutts fol'crcll,cncec! brcűst cűnceś: clinicians'and ptLéients'persPect^)e. Bre²st ]99ř; 5: 259-64. 9. Maśtéénen MB' Pśospective stutb' on gy'ltaecological elfects oĎ él|)o tlélticstl'ogells Ďalltoxifell culcl tośemifene ilt postlnenopausal v,onlert. Br J Canceś 200I; 84: 897'902. Ij'Miaskolé,ski C, Viele CS. Hośntonal theśtl1ll'. In: Miaskolé,ski C, Buclrcel Ě eds. oncology lltu'sillg: tlssessnené cnél clinical cal'e. StLouis: Mosby', 1999: ]07-1B. ] 1.Nalrtetd SG, Gorin MB' Ttunoxiftll-associaéetl eye disecése: a écl,iew. J Céill oncol ]996; 14: 1018-26. ]2.orlando ES, Ztu'śkkl S' Atljtnant entlocrille thelrq4'ill pre- ancl post-nleno1latlsal. Ill: orlanclo ES, ed. Brcast Cclncer: 0 practical gtide' Nev Yośk: Eésel,ier 2000; 2nd ed: 2] ] -22; 269-88' ]3.Russel! C. Tanloxifell éulél hormolte repéclcelnent theśap\'űfteś trcatment for DCIS: gootl nrcclicüle oś malpracéice? J Am Coll Surg 2001; 208-]4. l4. Rutql,ist LE, Jolnnson H, Signolnklao T et cél. Atljtn,ant tanoxiftlt éheśapy for eaśb stage brc(éSt canceś cnt! seconc! prinlall'maligntlltcies' J Naél Canceś Inst ]995; 87: 645-5 1. ]5.Sclwenk TL. Prinlary, Caśc ttlattt7eltlellĎ of depressioll ill pcétielts lvitll callceś. Priln Cal'e Cancer 2001: 2l: 47-51. l6.Vegelj-Pil'c M' Hornoltsko zélravéjelie l'clka dojke: illfonnréĎil,ncé knjiżéca