Stev. 229.
V TrsSu v wmk,
17. septembra 1914.
Letnik XXXIX. ————^———■ —
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ . K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina fa reklamacije ac pofctjajo upravi tista. Pteteje se izključno te
opravi .Edinosti*. — Plah ta te« se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek ac nahajata v ulici Sv. Pran&fta AsUkaga it 20. — Poitnohranilnlčni rabin §t 841.652.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah fta praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
L'redniitvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega SL 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pofcjiajo uredništvu lista. Nefrankiiana pisma M ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovora! urednik Štefan Oodtoa. Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskana .EdteorfT«, vptaane adm I omejenim poroihrom v Trste, ulica 9r. PranCUka AsHkega m. Telefon uredniitva in oprave Itev. 11-57.
Naročala« znala: 2a celo tate .......K JJ--
asa pol lete	a®11 ■
as M maaeee .................
Za nedeljsko ladajs « čete tete .
Boji ¥ Franciji se nadaljujejo. - Odmor v vzhodni
Prusiii. - Vojna v kolonijah.
Z austrijsko - srbskega bojišča.
Vsi srbski vpadi odbiti.
DUNAJ 16. (Kor.) Uradno se poroča: 16. septembra dopoldne. Srbija skuša z raznimi vestmi o porazih avstrijskih čet, delati v tujini razpoloženje zase.
Temu nasprotno je treba pregledati u-radne komunikeje, glasom katerih smo prekoračili Drino in vse poizkuse sovražnika, da bi se vgnezdil v Sremu in v Banatu, popolnoma in uspešno odbili.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalmajor.
Rt T>l
a o
V Zgornji Šleziji razširjene govorice o kaki grozeči nevarnosti so neosnovane.
Ruski in srbski vjetniki.
M PEST A 16. (Kor.) Danes, ob 2 je dospel na kolodvor transport skih vjetnikov iz bitk zadnjih dni.
ie bila oprema s prvimi transporti jetnikov še precej popolna, je o-anes ponoči došlih vjetnikov zeloi jetnikom se vidi z obraza veliko canje. Kljub pozni nočni uri so
ii	na kolodvoru večerjo. Nato je al vlak v Kenver Mezo.
zjutraj je prispelo s szabatskim okoli 200 srbskih vojnih vjetnikov,
iii	istotako odvedeni v Kenyer
'S a«

dne je napovedan nov vjetniški transport, raj je bilo pripeljanih dalje zopet 7
osvojen
ruskih topov, ki so bili provizo-
tavljeni v tukajšnji artiljerijski
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Danes opol-ie ie prispelo zopet 500 srbskih vjetni-
>yr ki so bili odpeljani v Kenver Mezo. I)a".es zjutraj je prišlo tudi več vple-eniti ruskih strojnih pušk in municijskih ".v, ki so bili odpeljani v artiljerijski
Ranjenci s severnega bojišči *
i o. (Kot.) Danes ie prispel semkaj i lak z ranjenci s severnega bojišča, j h je 70. Na kolodvoru so bili dvorni k Krof Salburg kot predsednik po-ce Rdečega križa, potem župan.! > daru in gospodje zdraviliškega j in mnogo občinstva. Ranjeni vojaki obdarovani m okrepčani z raznimi!
Z nemško-froncoskesa bojišča.
BEROLIN 16. (Kor.) Veliki vojni sian javlja dne 15. t. m.: Boj, Ki se vrši že dva dni na desnem Krilu zapadne armade, se je danes raztegnil tudi na vzhod na prostoru do Verduna.
Na nekaterih mestih razsežnega bojišča je beležiti delne vspehe nemškega orožja. Sicer se bitka bije dalje.
Z vzhodnega bojišču.
BERLIN 16. (Kor.) Veliki glavni slan javlja: Na vzhodnem bojišču se armada Hindenburga po zaključenju preganjanja ureja.
Veliki vojvoda Oldenburški odide zopet na bojišče.
OLDENBURG 16. (Kor.) Veliki vojvoda Oldenburški, ki je bil odlikovan z železnim križcem 1. razreda, se je radi lahke bolezni vrnil za par dni semkaj in odide v kratkem zopet na bojišče.
Anglija — Belgija.
LONDON 16. (Kor.) Na prošnjo belgijske vlade je angleška vlada sklenila, da bo sprejemala vojno zavarovalnino za tovorno blago belgijskih ladij pod istimi pogoji kakor za angleške vojne ladje.
Vojna v kolonijah.
KAPSTADT 16. (K.) »Reuterjev urad« poroča: Neka južnoafrikanska četa jahajoč i h strelcev je presenetila, potem ko je korakala dve noči in se podnevi skrila, oddelek nemških čet, ki se je nahajal o-koli 60 km od Steimkopfa v deželi Namala. Po hudem boju so se morali Nemci udati.
LONDON 16. (Kor.) »Reuterjev urad« poroča iz Blantyre v deželi Niansa: Nemci se pomikajo v malih oddelkih v deželo nazaj. Most čez reko Sangvvo so podrli. Angleške čete so včeraj rekognoscirale preko meje, ne da bi naletele na sovražnika.
LONDON 15. (Kor.) «Daily Telegraph« poroča iz Johannesburga: Vjetniški tabor v Robertheightsu raste danzadnem. Angleži spravljajo tjakaj Nemce in Avstrijce v starosti 19—45 let iz vseh krajev južne Afrike. Njih števiio znaša dosedaj že 4500.
lilija zastopa glede sedanjega mednarodnega slanja edino le svoje interese.
RIM 16. (Kor.) »Agenzia Štefani« objavlja sledečo noto: V svrho tendencijoz-ne polemike, se nekemu listu, ki se ga o-značuje kot uradnega, pripisuje, da zastopa vladna naziranja glede današnjega mednarodnega stanja. Vlada nima svojega oticijelnega lista, niti ni nikogar poverila, da naj bo tolmač njenih namenov in sklepov v zunanji politiki. Vlada, ki je dobila, dokler je bila zbornica odprta, ponovno slavnostne dokaze zaupanja od strani zbornice in ki se sedaj čuti močno vsled priznanja velike večine v deželi, si ie v svesti svoje velike odgovornosti v veliki dani ji nalogi. Spolniti hoče to nalogo vestno ter se pri tem ozirati samo na italijanske interese.
V Italiji vladalo normalne razmere.
RIM, 15. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja: V inozemstvu se razširjajo napačna in neutemeljena poročila o sedanjih razmerah v Italiji. Temu nasprotno je treba poudarjati, da vlada v Italiji popolen javni mir, da so življenski odnošaji normalni in da se niso storili nobeni ukrepi, ki bi zadrževali ali motili sigurno potovanje ali mirno prebivanje tujcev v Italiji.
V vojnih mnm ntemtfltnl odnoioji so krivi počenemu dosiavUauju vojne pošte.
DUNAJ 16. (Kor.) Toliko državnim kot vojnopoštnim uradom se je naročilo, da kolikor mogoče hi:ro odpravljajo vojno pošto. V tem smislu se je vojno ministrstvo opetovano obrrilo na etapno povelj-ništvo, katero poroča, da vojna pošta neumorno deluje pod ležkimi odnošaji. Da se pa strankam dozdeva, da od svojcev dobivajo prepočasi pisma, ker jih, kar je umevno, nestrpno čakajo, temu ni kriva morda slaba organizacija glede odprave niti počasnejše delo poštnega osobja, temveč edino le težavne težkoče, ki so v vojnih odnošajih utemeljene,
Berelinsko županstvo v odgovor na pismo dunajskega županstva.
BERLIN 16. (Kor.) Na včerajšnje pismo dunajskega župana, v katerem ta naznanja, da se je poset zastopstva dunajskega županstva odložil, je berlinski magistrat z mestnimi zastopniki odposlal dunajskemu županu sledečo brzojavko:
Za pozdrav dunajskega mesta se prisrčno zahvaljujemo. Brezdvombeno sedanje stanje zahteva, da naš sestanek odložimo, a zbližuje pa nas sedaj zavest, da držimo trdno skupaj v tem vročem svetovnem boju. Združuje nas veselje nad predrznostjo in hrabrim vstrajanjem naših zavezniških armad in edini smo v trdni nadi, da nam, branečim najvzvišenejše ljudsko in človeško delo, pripade zmaga.
BerUn se nadeja, da pod zaščito trdnega miru pozdravi v svoji sredini dunajske prijatelje.
Kako se na Angleškem nabirajo vojaki.
BERLIN, 16. (Kor.) Pod naslovom »Kako se v Angliji nabira« sporoča »Bund«: Kakor piše »Daily Mail«, naznanijo ženske, da hočejo možem, ki ostanejo doma, podariti belo pero. To pretenje javnega sraniotenja je menda učinkovalo. Lord Kitchener je predlagal, da naj bi društva, posebno športna, korporativno vstopila v armado. Arhitekti in zidarski podjetniki so temu pozivu sledili in postavili dva oddelka ženijskih čet. V Birmighamu se je sestavil bataljon iz privatnih uslužbencev, v Liverpolu pa preko tisoč mož močna četa trgovcev.
Nemške vojne poštne pošiljatve so v Avstriji poiinine proste, avstrijske pa v Nemčiji.
DUNAJ, 16. (Kor.) Glasom dogovora med nemško poštno upravo in pa avstro-ogrsko ter bosniško-hercegovinsko poštno upravo se je vojno poštnim pismom in dopisnicam, ki prihajajo iz Nemčije in pa iz od Nemcev zavzetega ozemlja od sedaj naprej dovolila v Avstro-Ogrski in v Bosni in Hercegovini jednaka prostost poštnine kakor našim vojnopoštnim pošiljat-vam. Jednaka prostost poštnine velja obratno za naše na Nemško namenjene vojno pošte pošiljatve.
Berlinski borzo.
BERLIN 16. (Kor.) Ker pri sedanjih odnošajih ni misliti na to, *da se prične
urejen promet za gotove določene roke, se smatra sklep borznega predsedništva, da se ultimo-sklepi podaljšajo, edino pravim.
Razpoloženje borzijancev je dobro, keri prihajajo iz zapadnega bojišča povoljne vesti, iz katerih se da sklepati, da vojna tudi v bodoče dobro izpade. Zopet se je sklenilo nekaj zaključkov v bankovcih.
Danska ostane nevtralna.
KOPENHAGEN 16. (Kor.) Vladni list »Politiken« piše na članek, ki je izšel v listu »Echo de Pariš« in v katerem je rečeno, da mora flota zaveznikov vdreti v vzhodno morje in da Danska potem ne more ostati več nevtralna, tako-le:
Danska na to samo lahko odgovori, da vojni dogodki na kontinentu, pa naj se isti razvijajo kakorkoli, ne bodo vplivali na Dansko, da bi v sedanji svetovni vojni ne ostala nevtralna.
Imenovanje poznanjskega nadškofa.
BERLIN 16. (Kor.) »Staatsanzeiger« poroča, da je papež imenoval z odobrenjem vlade dosedanjega kapitularnega vikarja poznanjske škofije, Likowskija, poznanj-skim nadškofom.
Nizozemski finančni minister predložil zbornici bndget.
HAAG, 15. (Kor.) Finančni minister je predložil zbornici budget. Pridejana nota se glasi: Kljub prihranitvam v budgetu bodo izvanredni odnošaji in pa skrčeni prejemki zahtevali od naroda večjih žrtev. V to svrho se predloge predlože, hitro ko se dožene potrebni znesek, četudi morda samo približno.
Napetost med Mehiko in Združenimi državami.
NEWYORK 16. (Kor.) Kakor se poroča iz VVashingtona, so dobile amerikanske čete ukaz, da naj se umaknejo v Vera-eruz.	_
Zastrupljena francoska kava.
BERLIN. 16. (Kor.) Generalni major pl. L., poveljnik neke kavalerijske brigade, je izročil dne 5. septembra dopoldne kemični preiskovalnici pri nekem sanitetnem uradu svojega armadnega zbora ostanek neke kave, po katere zavžitju je takoj zbolel na pojavih zastrupljenja. Ger.e-ral-rnajor je dobil to kavo v neki francoski vasi v bližini Lunevilla. Preiskava je dognala brezdvomno, da je bila v steklenici arzenikova kislina, del v obliki praškov in sicer toliko, da ima strup lahko smrtne posledice. General-majcfrr je sedaj zopet ozdravil.
Razni darovi za vojne namene.
DUNAJ 16. (Kor.) Bolnišnica usmiljenih bratov, v kateri se nahaja okoli 400 ranjencev, je objavila včeraj oklic, v katerem poživlja, da naj se zbere 20 dobrotnikov. ki naj bi dali za postelje in perilo, česar bolnišnici primanjkuje, vsak po tisoč kron.
Med prvimi dobrotniki, ki so na pod-
lagi oklica poslali po tisoč kron, je bil prvi najvišji dvorni mojster, knez Monte-nuovo s soprogo.
DUNAJ 16. (Kor.) Sotcnski samostan je razven prvega daru v znesku 5000 K, poslal za vojne oskrbovalne namene zopet 10.000 K in sicer: 0000 K za Rdeči križ, 2000 K za vojno - oskrbovalne namene in 2000 K za vdove in sirote padlih. __
V konventu uvedena zbirka je dosegla svoto 1500 K, ki je bila izročena odseku 1. okraja.
Samostan je pripravil vrh tega v prostorih svojega župnišča in pristave 150 postelj za ranjence in izjavil, da prevzame vso oskrbo za ranjence sam. Dalje prehranjuje samostan tudi 50 revnih otrok, razven dosedanje prehranitve 60 odraslih ubožcev.
Dar avstrijske kolonije v Driuopolju.
DUNAJ 16. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« poroča iz Drinopolja: Patrijo-tične manifestacije, ki so se vršile v Dri-nopolju povodom cesarjevega rojstnega dne, so se tikale tudi vojnih dogodkov. Po maši, ki se je vršila v kapeli zagrebških usmiljenih sester, so se zglasili člani avstrijske kolonije na avstrijskem konzulatu. Pri tej priliki so bile pročitane brzojavke o zmagah avstrijskih armad. Nato je bilo izročenih gerentu konzulata, gosp. Netoviču, 20 Napoleonov kot dar v Dri-nopolju se nahajajočih Avstrijcev in O-grov za rodbine vpoklicanih rezervistov, ki so odšli na vojno.
Žurnalisti ne smejo v južno Francijo.
KOPENHAGEN 16. (Kor.) »National-tydende« poroča iz Londona: Kakor se zdi, so južnoirancoske province za žurna-liste zaprte. Več angleških in štirje amerikanski časnikarji so bili v pondeljek u-stavljeni in odpeljani pod eskorto v Toul.
Nemčija ne želi miru.
BERLIN 16. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Med lažmi, ki spremljajo vojno trosporazuma proti Nemčiji, se pojavljajo v zadnjem času tudi vesti, da hrepeni Nemčija po sklenitvi miru. Kmalu se bo pričelo govoriti tudi o dozdevni slični izjavi državnega kance-larja, in da se nemški veleposlanik v Washingtonu trudi, da bi bil sklenjen za Nemčijo mir.
Nevtralne države naj bi se s takimi vestmi prepričalo, da je Nemčija že sita, vojne in da bo hočeš nočeš morala sprejeti mirovne pogoje trosporazuma.
Temu nasproti izjavljamo, da nemški narod ne bo odnehal od vsiljene mu vojne, dokler si ne bo izvojeval zadostno varstvo za bodočnost.
Homerule.
LONDON 16. (Kor.) Lord Landsdownc je izjavil glede homerule in zakona o ločitvi cerkve od države v Walesu, da zastopa vlada deželo in da jo bo opozicija lojalno podpirala.
LONDON 16, (Kor.) V soglasju s postopanjem opozicije proti razpravam Homerule - Billa, kakor se je pojavilo včeraj s predlogo lansdovenskega zakona, je sklenila zgornja zbornica s 390 proti 29
PODLISTEK
Vihar in tišina.
Prevet it taittfte M. t.
Ne iia bi odgovorila, sem vzela zvezek Arpeggineia, ki sem ga bila poprej odklonila To je bil moj odgovor! Z lastno mu galanterijo je sprejel ta čin oujenljivosti kakor veliko naklonjenost in je rekel: »Hvala vam. gospica. predobri ste; dasi nimam srca. sem vam vendar jako hvaležen za to žrtev, ki mi jo dopnnašate!* \ te:n trenotku je vstopila predstojnica in njena navzočnost naju je ovirala, da nisem storila kaj nespametnega.
\ naslednji uri je bila ravnateljica že v razredu, ko je vstopil učitelj. Imel je Va-nilijino cvetko v gumbnici. Motrila sem cvetko in si mislila: Radi mene jo je vtaknil . . . Takoj nato so poklicali predstojnico ven. Nehote sem požunla vajo, ki sem jo ravno pela. Učitelj pa ni grajal mojih pogrešk. Tako redko sva bila za hip sama; zato sva hitela oba, da ga izkoristiva. Rekel mi je, ko sem obračala list: >Ali ste še hudi name?« — »Da.« sem odgovorila, »ker mi niste dovolili, da bi kaj lepega pela!« — »Nu. pa,« je odgovoril, »jutri vam prinesem seboj >Velik
umreti tako mlada!« Pela bova skupno!« Smejati sem se morala nehote. Kajti melodija tiste pesmi je radi svoje lahkotnosti tako popularna, da se zdi skoraj navadna; in ta predlog je bil res smešen. Moja veselost ga je osokolila in dodal je: »Ves čas sem bil nesrečen radi vas!«
Smehljala sem se neverno. *Ali mi ne verjamete?« je vprašal. »Će bi vedeli, kako me je vest pekla, ker sem vam izsilil solze! Mikalo me je, da bi pohitel in se preskrbel z vsemi izvadki za glasovir Bellinija in Donizetta . . . .«
Začela sem čutiti se ponižano radi nesposobnosti, ki mi jo je prisojal v ocenjevanju najvišjih in najvzvišenejših harmonij nemške muzike. »Ali ne. sem zaklicala, vi me obrekujete! Nisem častilka izključno le lahke muzike. Včeraj sem igrala vso Simphonie pastorale.
Je bilo res tako; najprej sem jo igrala njemu v čast, in ko sem jo vso doigrala, sem jo začela iznova ter jej sledila do konca z največjim entuzijazmom.
»Ah, saj sem vedel, da morate razumeti pravo vzvišeno godbo!« je vzkliknil z | zadovoljnim smehom in je nadaljeval: j »Vidite, tako sem bil gotov tega, da sem i vam prinesel seboj cvetko, da sklenem z 1 | vami inir.«
j Tako govoreč mi je ponudil vaniljo iz svoje gumbnice.	i
Sprejela sem cvetko; potem sem pa bila užaljena radi svoje prenagle odjenljivo-sti. Vendar sem mu rekla, da je lepa. Odgovoril je, da jo je vzgojil na svojem balkonu; ljubil je cvetke zelo; spominjale so ga na drage svojce, ki jih ni mogel imeti pri sebi, ter je dostavil: »Vi ne boste verjeli, da imam dragih svojcev, ker trdite, da nimam srca!«
»Vidim dobro, da ga imate,« sem odgovorila, »ker ne morete nobenega raz-žaljenja odpustiti.« — »O da! Ali vaše razžaljenje je pretežko! Najtežje, ki se more storiti mlademu, ubogemu možu!« Nič nisem rekla na to! On je dostavil: »Povejte, ali res mislite, da nimam srca?« Spremljal je to vprašanje s pogledom, ki je to obtožbo najhuje postavil na laž. Komaj da sem imela toliko časa, da sem rekla »ne«. 2e je bilo čuti, kako se predstojnica bliža razredu.
Imela sem v roki vanilijino cvetko, ki je malo poi>rej dičila gumbnico mojega učitelja. Če bi jo bila videla predstojnica, ne bi bila očitala samo meni, ampak tudi njemu. Pravzaprav njemu samemu, kajti jaz nisem mogla drugače, nego da sem sprejela to pozornost svojega predpostavljenega.
Vse to mi je šlo po glavi v hipu, ko so se odprla vrata, a jaz sem z ostro kretnjo skrila cvetko. Ali pri tem sem živo zardela. S tem sem pripoznala, da poda-ritev one cvetke pomenja nekaj, Česar
predstojnica ni smela vedeti, da sem ta »nekaj« pogodila in da sem s tem, da sem to cvetko sprejela, sprejeela tudi ta »nekaj«; in skrivši cvetko sem potrdila, da imam neko tajnost z nje darovateljem.
Zahvalil se mi je s pogledom, potem je iskal med notnimi zvezki arijo iz Strani-era, ki je bila vzrok njegovi nevolji, ter je rekel, položivši jo na pult za note: »Pojte to, da se nekoliko odpočijete od vaj!« Umela sem dobro, da se mi je hotel zahvaliti s tem, da mi je dal mojo pe-sem-miljenko, in začela sem. Ali ta pesem mi je postala zoprna in od onega dne sem se zaljubljala le v zmedene muzikalične slike.
V prihodnji uri je nosil moj učitelj drugo cvetko. Tovarišice so našle sredstvo, da so predstojnico pozvale ven. A čim sva bila sama, mi je ponudil cvetko, kakor da je to samoobsebi razumljivo. S tem, da sem sprejela tudi to, sem odobrila postopanje, ki je mojega dobrega maestra opravičilo, da mi je predložil celo zbirko cvetk.
Vprašala sem ga. dali so tudi te vzgojene na njegovem balkonu. Da, bila je tam mlada rastlina in v polnem cvetju. Podobna mi je bila nekoliko, zato jo je imenoval »vanilijo Fulvie«. Zdelo se mu je, da vidi mene, ko jo je opazoval; ko je utrgal to cvetko, bilo mu je, kakor ^da čuje mene jokati, kakor da me boli ....
*Kaka mehkodušnost!« sem rekia in sem hotela pri tem pokazati svoj sarkazem.
»Čemu se čuditi radi moje mehkoduš-nosti? Saj zdaj ne mislite več, da sem brez srca! Spominjajte se, da ste mi rekli, da ne mislite več?« Smehljala sem se mu, ne da bi odgovorila in občutila sem, kako goreče sem zardela. Boječe je prijel mojo roko in je dostavil: »Sedaj veste, da imam srce, ne res?« Popolnoma ginje-na sem bila po tem prvem stisku roke. Motrila sem ga. Lep je bil v tem trenotku; njegov oživljeni obraz ni imel nič več od navadne mu mrzlote. Povesila sem glavo in nisem rekla ničesar, pač pa sem prikimala.
»In srce, ki je zmožno ljubiti!« je nadaljeval in se dvignil od glasoviria; rahlo me je poljubil na čelo, ne da bi bil izpustil mojo roko. Zopet sem prikimala z glavo kakor poprej. »In, ali rni niste rnalo dobri? Ali ne mislite včasih name?« Pritrdila sem v tretjič. Bila sem boječa m tisti prizor, ki mi nikakor ni bil neugoden, me je zmedel. Toda verjela sem v resnici, da je zaljubljen in jaz sem ga tudi ljubila. Ne bi bila mogla tajiti tega.
Od tedaj — da je bil le za trenotek sam z menoj, je vzel mojo roko in mi dal poljub. Polagoma je postalo to navadno. Ali bila je to sladka, prijetna navada, ki me je osrečevala in veselila.
(IV«-/1
Str«« II.
.jeĐINOST« ŠL 229.
V Trstu, dne 17. septembra
£lasr«Urn. da sc 'Iruga 'itaoie Homcniic Bilia prenese.
LONDON 16. (Kor.) Bonar Law strastno ugovarja proti postopanju vlade, v katerem vidi prelomljeno obljubo. Vendar pa bomo, dokler traia voina, pomagali vladi z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo in iaz to obljubljam v oopolnem soglasju z moio stranko
LONDON. 16. (Kor.) Spodnia zbornica Je sprejela zakon, na podlagi katerega se odlaga rešitev homerule m ločitev cerkve od države za eno leto ali Se za dalje. bi vojna ne bila Se v tem času končana
Ministrski predsednik Asquith fe izjavil, da odgovarja ta sklep obljubi vlade, da radi vojne ne sme biti nobena stranka oško dovana. DaJie je izjavi L da ho predložil spremembo zakona že v kratkem in ie izrazil željo, da !»o vpraSanie rešeno definitivno.
Ministrski predsednik je izrekel UJ strovcem priznanje za njihov patrijotizem in je izjavil, da bi bil vsak namen, da bi se hotelo izvršiti kak pritisk na IJIster. naravnost nesmiseln.
vi jo ter da se zamenjajo s trgovinskimi pogodbami.
V	smrtL Listi poročalo: Med
častniku ki so padli na bolnem poga. je tudi pehotni stotnik Moric NavntiL V bitki pri Krasniku dne 23. avfmU le dobil krogi jo v prsa, ki nm je molila pljuča. Dasi se ie takoj zgrudil, je imel vendar še toliko moči. da je potegnil iz fe-pa pismo, naslovljeno na njegov« ženo, na katerem je bila že napisana adresa. Izbrisal pa je besedo »stotnikov« soproga«, ter napisal mesto te »stotalkova vdova«. Izročivši pismo vojaku, je izdihnil kmalu na to!
DomaČe vesti.
U ruskem vjetnfitvu.
Neki budimpeštanski nadporoćnik. ki ie bil ranjen pri Tomaševu. ic pripovedoval po prihodu v Budimpešto svojim prijateljem o nastopni epizodi:
Kakor ordonančnemu oficirju se mi ie pripetilo večkrat, da sem s svojimi huzar-skimi fanti zašel v neposredno bližino sovražnika ter da sem cul žvižganje in pe-vanje krogelj okolo sebe, kakor komarje v visokem poletju na Margaretinem otoku. Človek se privadi na obojno, čul sem. kako je neki liuzar svojemu plašljivemu tovarišu, ki je v ognju nagibal svojo glavo sedaj na desno, sedaj na levo, zaklical smejoč se: »Trudiš se očividno, da bi kako krogljo z glavo iel. ko se tako hitro obračaš na vse Si i!«
No. bodi to; končno človek res mirno sprejemlje ta dež krogelj in si pridobiva polagoma tako sigurnost, kakor da bi se človeku sploh ne moglo nič hudega zgoditi. Zato pa tudi ni nikaka baharija, če pravim, da se nisem ustrašil, ko sem na neki oruonančni ježi naenkrat zapazil, da sem zašel v tabor sovražnika, Izpodbo-del sem sedaj svojega konja ter sem ga-lopiral dalje kakor naglo sem mogel. Kro-glje. ki so jih pošiljali za menoj od vseh strani, niso zadele ne mene, ne mojega konja; ali začelo se je — ker se je tabor na dolgo vlekel in so bili Rusi po strelih alarmirani — pravo pravcato obstreljevanje mene in sledečih mi huzarjev. Kljub temu sem dal konju ostroge; toda že so padali okolo mene kosi šrapnelov in tre-notek potem sem občutil, da padam in izgubil sem zavest.
Ko sem se zbudil, videl sem, kako mi neki ruski zdravnik obvezuje rano na kolenu. Bil je zelo prijazen in okreten ter mi je doposlal nekega drugega avstrijskega častnika, ki je bil že vjet. Ta mi je pripovedoval potem, da je šrapnel zadel mojega konja, ki je bil takoj mrtev, a jaz da sem v velikem boku odletel s konja. Sreča mi je bila milostna. Da nisem pal na mehka tla, moja zadnja ura bi bila že prišla. In sedaj, ko sem se pogovarjal s svojim tovarišem, so se bližali ruski ko-zaki. ki so mi ponudili prepečenca in kruha; sicer jako slabo st1 ^r, ali ubogi vragi niso sami imeli nič boljšega; a bil sem tako lačen, da sem tudi ta dar hvaležno sprejel. A med tem, ko sva s tovarišem tugovala in obtoževala usodo, ki naju je zanesla v sovražnikovo deželo, sva začula strele iz pušk od desne in leve ter videla, kako so kozaki v največji naglici poskakali na konje in odbežali. V strahu so naju bili ostavili tam — a najino veselje je bilo šele popolno, ko so malo minut potem pridiriali naši vojaki ter naju spravili zopet k najinim četam, ki so naju sprejele z največjo ljubeznijo. Tri ure sem bil — je zaključil častnik — v ruskem vjetništvu, a to, kar sem doživel, dokazuje le, da Rusi niso vsikdar kruti.
&en t jak občani! Danes, v četrtek, dne
17 t. m se otvori zopet pri Sv. Jakobu otroški vrtec v hiši Stare policije, nasproti cerkve Sv Jakoba, Pripeljite torei vsi, ki ste vpisali svojo deco v ta prepotrebni otroški vrtec, deco ob 9. uri v vrtec. Do-tičniki, ki imajo še otroke, in ki iste niso vpisali v otroški vrtec, pa vabimo tem potom, naj iste takoj vpišejo, ker pozneje se istih ne bo več sprejemalo.
Glasbena šola podružnice Glasbene Matice v Trstu Gojenci, ki se včeraj niso zglasili radi urnika, naj se zglase danes, v četrtek popoldne od 3 do 4 ure v društvenih prostorih, ulica Galatti štev. 20, da se določi urnik.
Takrat se vpisujejo tudi novi gojenci. Redni pouk se je pričel danes. Opozarjamo, da preskrbi vsa potrebna učila (godala, note) podružnica.	Odbor
Prihod ranjencev. Evo imen predvčerajšnjim v Trst dospelih ranjencev: Poleg že imenovanih, poročnika 4. bosanskega pešpolka Bogomira Zgaga, zdravnika dr. Pavla Monti in stotnika 4. bosanskega pešpolka A. Peternela. so predvčerajšnjim došli v Trst še sledeči: prostak 47. pešpolka Gašper Matrošič, ki je bil spravljen v prostore društva »Eintracht«, prostak 10. pešpolka Iginij Lestan; korpo-ral 97. pešpolka Leopold Lisjak (11. stot-nije); Josip Rosman. prostak 47. pešpolka (7. stotnija); prostak 1. poljskega lovskega bataljona (11. stotnije); Josip Da-nieli; Anton Colombini, prostak 11. stotnije 97. pešpolka; prostak 4. stotnije 97. pešpolka Ruggero Rozzini; Ivan Drole, od 20. lovskega bataljona; Ivan Marašić, od 8. poljskega topničarskega polka; Ruggero Cividin. od 16. stotnije 27. pešpolka; Fran Medved, od 11. stotnije 27 pešpolka; Maksimilijan Baje, od 5. stotnije 27. pešpolka in železničar Josip Ma-semk, črnovojnik. ki pa je le bolan, do-čirn so drugi ranjeni. Vsi ti so bili spravljeni v hišo »Avstro-Amerikane« pod
Zi RM krit
Karel Punter, Barko vfje K Anion, BarkovHe 5, Neimenovana 5w Polkovnik dr. Merita R 30. Mons. But-300, Olga Bunzel K 100. iarstveni nadzornik Badch K 10. N. N 10, Foton „Pjccobr K 773.60.
Bone Alojz, Bartaovje K 2, K 5, Marico KiečK,
F) Mač ko vije: J. Smotlak obč. odb. K 5, Nabiralnik dr. C. M. 2 K 54 v. Po 2 K: Urša Sik 8, A. Tnll 11, Ivana Stefantič 12, Josip Smotlak 71, Josipa Smotlak 79, Tal M. 51, Tul " J Smotlak 48, A
Svitoslav Kariž. Hlabjan M. 57 K 1 40. Po 1 K: Ivana Smotlak 2, Karla Smotlak 2, Kari Smotlak % Matija Smotlak 2, Urša Sik
J. 55. ful M. 45, Antonija Smotlak 74, J. Purger 16,
Karolina Dabcevich fn družina
Mapi: Grof. Atems pl. HefllfgenkreuzJ t, Ivana Tul 7, Ivan Tul 10, J. Tul 75, Ana —	'Smotlak 21. Ante Tul 52, Ana Tul 27, lvau
Smotlak 26, Ana Smotlak 63, Martin Tul 78 Miha Smotlek 26, L Smotlak 50, M. Tul 45 Antonija Tul 48, A. Smotlak 64, J. Smotlak Obdu Dolina za Rdeči kriz In i* ra-136» Antonija Zobin 25. Sturman J. 77, 50 v. nfence in njih družine. — V Dolini in nje Po 40 v-: Ivana Jurada 41, Miha Korošec okolici: Kroglje, Prebeneg, Kastelec, Socerb,IKarolina Slavec 61, J. Tuli 11. Anton Mačkovlje in Ulice se je nabralo za Rdeči Smotlak 49,
Vesti iz Istre.
križ po gg. Jos in Miri
Sa
Zupanu, M. Kuretu, Fran
__	G) Iz Ulice. Mate Križmančič 53. K 5,
jereb. Svitošlavu Karižu, L Dobršček, IA Flego 70, K 4. Po 2 K : Peter Parovel ancin in Marici. Štranj-evi K 492.68. 50, Družina Olenik 52. Martin Slavec 51, K
Dolini pri Trstu : Darovali so: 11 40- Po 1 K : A Stranj 59, Križmančič Urša
53, Ivana Slavec 58, Ivan Hrovatin.
Prašelj
Ivanki
A) V D o I i n i pri Monsig Zupan Jos. K 30, di ožina št 27 K 10, Samec Martin K 10.
Po 5 K: Družina Jerebova, Kariž Nežika, Mejak Antonija, Pangerc Marti št. 60, Sancin Luka, gost Po 4 K: Svetina Ivan 195. Družina Sancin 112, Sancin Anton urad. v pok. Po 3 K 60 v.: Družina Pangerc 128. Po
3 K Prašelj Lucija 59, Kos Karolina 53, _______
^lll^r™ Ota 127, Družina Prašelj = JV. lm - TTSt - UHZU NOT. doma = Kure; Milan, kaplan, Kos Ivanka, Prašelj	—
Berlitz Sciiool. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko. Iirvafsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko m ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar. Trst. Corso št. 25, 1.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer...........
ČEŠKO BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna* češka guštiTna v Trstu) se nahaja ulici delle Posle štev. 14, vhod v ulici Giorgin Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska posuežba in slovenski jedilni listi.
Iv. Camauli
Ivan 124. Po 2 K: Prašelj Josip 159, Foravš Andrej 195, Ota Uršula 55, Ota Josip 47, Kocjančič Josip 42, Božič Marija 82, Samec Antonija 10, Pangerc Uršula 116, Družina Stranj 115, Družina Slavec, Ota Ivanka 35, S ranj Marica 94, Žerjal Miha 166. Maver Marija 133, Slavec Ant. 221, Štranj Marija 175, Mahnič Marija 206, Sancin Karolina, Sodja Nežika. Po K 1*6(J: Štranj Ivana, J. Prašelj 59. Piciga Ivan 1 K 40 v., Sancin Mar. 92 1 K 40 v. Po K 1-20 Parovel Ana 40. Po 1 K: Sancin Marija 151, Prašelj A. 150, Foravs Ivana 149, Boje Urša, Štranj M. 148, Kocjan Ivana 147, Foravs Urša 146 Pangerc M. 145, Stranj Antonija 158, 4na Lovriha 130, Prašelj Ivan 103, Sancin Uršula 102, Lovriha Rudolf 97, Sancin M. 95, Ivan
Velik izbor barv m = povlak itd.= =
Zaloga za Trst in okolico redi I nega E9 čaja za otro- M AKIIJ Q ke In odrasle SLHUlll H
ter fcrinp apu n dfiegi frafti za tirali.
IIMIIII
:: MALI OGLASI
BE?
□□ □□
se računajo po 4 stot. be?edo-Mastno tipkane besede so računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink : — ■ . .. _____
□□ □□
Išče se
t»p« triftna soba : dr) Ponudb* pod txfdelt*ti Kdinosti
dobro brano (prof .Soba* q:» In«er»tnl 99«
Sobica
Ttfcfii 81
9BBIIIII
I Al
ojzij Bo
m lin
ml
- Trst, al. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII. ■
Trgovina delikates, |
______________________________fkolonijalnega blaga in jestvin vseh B
Štranj 68. Vodopivec Marija 63, Žerjal Josip | ■ vrst. — Blago vedno sveže In prve 2 43. Cesnik Gašpar 19, Stranj A. 21, Ota 3 vrste. — Razpošilja se tudi po pošti S
{
uesu vjaspar hiranj a. zi, uta i S M. 55, Kos Antonija, Lovriha Antonija, Ota I Marija 58, Prašelj Ivana 190, Kocjančič Urša S
Razpošilja in dostavlja na
kednjem. — Včeraj je pa z jutranjimi vlaki južne železnice dospelo v Trst 33 ranjencev, in sicer 4 z vlakom ob 6. uri 10 minut zjutraj, 7 z vlakom ob 9. uri 20 minut in 22 z onim, ki prihaja v Trst ob 10. uri 30 minut, a je imel včeraj pol ure zamude. — Imena teh, kakor tudi o-nih. ki so dospeli včeraj popoldne in sinoči. priobčimo danes v »Večerni Edinosti«.
Razne politične vesti.
Japonska o sklepanju miru. Iz Rotter-dama javljajo, da se je — glasom neke vesti iz Londona — tudi Japonska pridružila dogovoru, da miru ne smejo sklepati poedine države. Japonski minister za zunanje stvari je izjavil ruskemu poslaniku v Tok iju. da tudi tedaj, če Japonska zasede Kiaučau. ne bo sklepala miru poprej, nego se dovrši evropska vojna.
Odprava kapitulacij v Turčiji. Sedaj se tudi uradno deniciitira vest, da bi bile velevlasti protestirale pri Porti proti odpravi kapitulacij. Doslej so samo veleposlaniki Francije. Rusije in Anglije izjavili, da njihove vlade smatrajo kapitulacije kakor mednarodne dogovore, pak da nima zato otomanska vlada pravice, da jih odpravlja z enostranskim ukrep«»m. Doznavši za to stališče omenjenih velevlasti, ni dala turška vlada decidirane iziave, pač pa se je izjavila pripravljeno za pogajanja v tem poglcJu s poedinimi viastmi, tako, da se še pred 1. oktobrom ugotovi trgovinski d'»govor med velevlastmi z ene in oto-mansko vlaio z druge strani. V tem pogledu bi bila torej Turčija pripravljena zadovoljiti željam velevlasti in bi se te po-godbe mogle ugotoviti v najbližjem času. Vendar je veliko vprašanje ali bo turška vlada hotela ohraniti tudi institucije konsular ih sod'Šč. v katere ravno polagajo vele\ lasti največo važnost. Najmanje interesiram sta glcre kapitulacij Avstro-Ogrska, ki je že po aneksiji in balkanskih vojnah privolila v odpravo nekateri!; kapitulacij, n pa Inlija, ki je z m;rom v Lcusaneu tudi \/javila, da daje svoje privoljenje. da se kapitulacije zanjo odpra-
Bala se je, da se Je zastrupila. Ko je
včeraj 53letna Frančiška Mijanič, stanujoča na Acquedottu štev. 98, kuhala juho. ji je padla v lonec škatlja užigalic. Ko je pa bila juha že zakuhana, jo je Francka vseeno posrkala. Sele potem se je pa spomnila, da so bile one vžigalice od »Lega nazionale« in tedaj se jo je polastil strah, da se ni morda zastrupila. Šla je torej na zdravniško postajo in tam povedala zdravniku, kaj se ji je pripetilo. Zdravnik jo je pa potolažil, češ, da one vžigalice ne vsebujejo nikakega strupa.
Na slabi poti. 161etni Henrik Suppan-cich, stanujoč v hiši štev. 16 v Tartinije-vem drevoredu, ki se sicer uči za mizarja, se je.nkakor se zdi, naučil nekega drugega manj častnega rokodelstva. Predvčerajšnjem popoldne je namreč ta dečko gospej Blanki Chiesa, ko je šla preko ulice Samuela Romanina, iztrgal srebrno torbico, v kateri je imela novčarko, a v tej svoto 18 kron in 70 vinarjev ter svileno ruto. Neki mimoidoči gospod, imenom Alojzij Baje, ki je videl to početje Suppancieha, je pa zdirjal za njim in ga tudi vjel ter izročil nekemu redarju. Dečko je bil pa že prej izročil večji del plena dvema svojima tovarišema: pri njem so našli le 6 kron 25 vinarjev, srebrno novčarko in svileno ruto. Na policiji je priznal svojo krivdo, a imen svojih tovarišev ni hotel povedati.
Nezgoda na delu. 441etni slikar Josip Perini, je včeraj dopoldne delal v hiši štev. 24 v ulici deIl'Acquedotto. Pri tem delu je pa padel in si zlomil obe nogi Zdravnik s zdravniške postaje ga je dal z ambulančnim vozom odpeljati v mestno bolnišnico.
17, Jerjan Antonija 22, Stranj Marija 13, J. Prašelj 5, Stožer Albina, Stranj Jakob 50, Foravs Anton 57, Družina Lovriha 133, Družina Slavec 126, Družina Novak 125, Mejak Francka 120, Družina Ražem 118, Družina Stranj 108, Družina Sancin 110, Družina Sancin 105, Družina Ogrin 90, Prašelj Josip 26, Kocjan Ivan 147, Stranj Marija 109 Urša Stranj 77, Družina Samec 75, Družina Prašelj 26, Družina Stranj 147, Ota J. 35, Ota Ana 35, Stranj Marija 201, Pangerc Antonija 191, Lovriha A. 29, Samcc J. 33, Stranj Ivan« 31, Prašelj M. 207, Foravs J. 3, Družina Samec 2, Stranj A. 9, Stranj Josipa 1, Ana Samec 12, Sttanj j. 15, Sodja Helena, Foravs Ivan 57, Vodopivec J. 189, Ana Slavec 88. Gombač Ivana 111. Po 80 vin.: Pangerc I. 170, Kocjančič M. 17, Pečar M. 25, Samec Antonija 196. Po 60 vin.: Kos Antonija, Ana Stranj 180, Lovriha Urša 52, Prašelj Ana
40,	Stranj M. 4, Stranj Urša, Družina Stranj 86, Stranj Ivan 83, Mejak Urša 124. Jeran J. 50 vin. Po 40 vin.: Družina Furlan 198, Kos J., Mahnič M. 143, Kočevar Ivana 139, Prašelj Uršula 135, Kraševac Ana 96, Josip Ukmar, Družina Pangerc 69, Kočevar Anton., Lovriha Urša 45, Marx Franja, Stranj Jakob 172, Stranj Ana 18, Družina Stranj 194, Družina Stranj 182, Uršula Stranj 85, Ana Prašelj 79, Pavlič Ana, Pangerc Ivana 176, Barut M. 216, Samec Urša 8. Po 30 vin.: Furlan Ana 36, Stranj J. Po 20 vin.: Ota Ana 123.
B)	Iz Krogelj: Ota Josip, krčmar 10 K, Ana Jercog 12, K 5, Kocjančič Mariia 11, 3 K. Pangerc M. 1 K 20 v. Po 1 K : Ota Ana 6, Vodopivec L 12, Jercog Urša 19, I. Ota 27, Pangerc A. 21, Jercog Rozalija 32, Sajn Ana 30, Pangerc Mart'n 29. Po 60 v.: Ota Ana 9, Križmančič I. 36, Stranj Iv. 10 Uocjančič I. 8, 50 vin. Po 40 vin.: Samec Kršula 14, Basec J. 14, Stranj M. 20, 0:a A. 26. Po 30 v.: Marx Ana 21, Mejak A. 37. Po 20 v.: Križmančič Antonija, Jerjam Marija. Stranj Anton 2 vinarja.
C)	Iz Preb enega. G. Sfiligoj Valentin K 5, Bandi Ivana 11, K 3. Po 2 K : Bandi Josip 1, Bandi A. 3, Bandi J. 2, Prašelj Iv. 13, Bandi M. 9, Bandi I. 32, Ropotec losip
41,	Kocjančič J. 42, Vodopivec Anton 49. Po 1 K: Prašelj Josip Lukov, Filom. Prašelj 4, Bandi A. 6, Bandi Iv. 75, Kraljič Anton 64, Ropotec Ivan 7, Ropotec M 7, Prašelj Ivan 12, Krmec J. 27, Pečar Martin 28, J. Bandi 34, Bandi M. 32, Žerjul J. 44, Anton Grahonja, Korošec J. 38, Žerjul A. 46, Peter Slavec 48, Bandi Marija 33. Po 60 v.: Bandi Ivana 33, Žerjul Josip 39, Prašelj Luka 4, Bandi J. 5. Bandi Dragotin 40 vin. Parovel Miha 32 vin. Kocjančič Ivan 30 vin. Ivan Kocjančič 10 vin.
D)	Iz K a s t e 1 c a : Josip Kočevar 16, K
Po
in HI
fliKtrtJsRa togama orožja STE9ER.
Najprijetnejše potovanje v počitnicah in na dopustu nudi
soInčnat-3 i uporab" knhinjp se odd.i t»ioj uradnici ali ačiteljici. O^ln&jti so ^ aliei AcqnedoLU> t8. IV !evi>. od 12. — 1 iu od 5. popoldne aaprej	997
Mlekarska zueza
Ljub I j anl. f:.odružnica Trstu, ulica Geppa 6 prodaja mleko po 28 vinarjev liter. Vedno sveio čajno maslo, skuta, med itd	995
Odda se
■ad^tropj« 20.
snažna sobiča z eno ali dvema posteljama — Ulice Farneto 44. polu-
štajerska po 7. 8, 9 viMije* komad Pi-8čanci po K 1'SO Kokoši po 2 K Idlo^r. Oarduccl 39, Ronco li. Kandier 8.	f»2I
Jalto
Kupujem
»tare kovine — Anton C«rneka. nI. Olmo 4, Zaloga koles za vozove. 975
poučuje šolske predmeta v slovenščini in nemščini. 60 vinai^ev na uro. Najdov pove Inseratni oddelek Edinosti	960
Učiteljica
Izkušena babica
seČH tudi na dom
se priporoča cenjenim £o-spem. Sprejmejo so ao-Via Chiozza 50. pritličje 995
Teran
prve vrste približno 8—9 hektolitrov in 1 lep mrjasec 10 me ecev «»tar. na pro daj pri Josipu Živcu v Skopsm	992
najbolje kolo monarhije
f £ 3 o.
N .
-1 O
C 0.
S.E
= 5?
"O 3 "N
So
Brni
Priporočljivo je tudi
Cenike pošiljajo zastonj zastopniki.
Zastopniki: Trat: Rudolf Rod, nI. AcquedoUo2X Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija:
Odda se
in vrtom i'ol/.ve se Oaserma
v najem hiSica pri Sv. Ivanu-Vrdcla 015*7 * sobami kuhinjo, podstrešjem gostilni h e n č e k Pia/.za 990
Slovenska družina sV™
m stanovanje - Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti	999
liliji
Anton Mahne, trsovec
Priporoča st. občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijoirona blaga
Trst, ulica deir Istria št. 4
s podružnico na Greti Številka 275.
Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na
drnhno in m debelo.
Mizarska delavnica
Lovrenc Mit
Trst, ul. Al les. Manzoni J
izdeluje vsakovrstna pohištvena in stav-binska. dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko poLištvo v^eh slocrov. — Cene zmerne. Solidno delo.
v GIULIC SEDOmm #
Trst, ulica Giosue Carducci štev. 23
Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije.
Skladišče potrebščin za kirur. zdravljenja. Potrebščine iz gumija in neprod rn. blaga.
IS--r---rr
ulica Sladica 29
se priporoča cenj. občinstvu za obiien obisk. — Prodaja se žganje vseh vrst. postrežba točna. — Cene zmerne.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »lnsera(nemu oddelku« ».-Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št. J!)
M zalet* o
«5B
R

dobroznani mesnici
8, Božič Miha 21, K 4. Po 3 K: Grahonja J. 13, Pasarit M. 4. Po 2 K: Darižlvan 15 B žič Ivan 19. Grahonja M. K 140, Urša Stare, ki krade. Jernej Stare, ki mu je i Andrejašič 6, K 120. Po 1 K: Božič Al h;
let 2Štefan Božič 14, Ana Marc 5, Ivan Anrirejašič 10, M. Barut 9, Jos. Krmec 1, Svitoslav Kariž, Neimenovani, J. Olenik. Miha Barut. Grahonja J. 25, 60 v., Grahonja M. 25, 40 v. Po 20 v.: Barut M. 11, Andreja-šič Urša 6. Božič Ivana 24, 10 vin.
Iz Socerba: Barut Marija 36, K 5,
sip 8. K 4. Po Antonija Skorja 32,' Ivana Božič 6,1 Mihalič M. 9. Josip Korošec 27. Po K 120:; Ana Krmec 19, Božiš hana 6. Po 1 K : |
sicer — dasiravno je stare — šele 27 in ki je doma iz Sežane, je bil včeraj aretiran v uiici F. Venezian. Aretiral ga je pa neki redar zato, ker je Stare imel pri sebi ^va vrča oljnate barve, vredne kakih 17 kron. Stare je rekel, da je našel ona dva vrča na pomolu blizu parnika »Petka«, ona
* Duh rov
Seveda so Starca pridržali v zaporu. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t.
Trst, Flflzzn Barriera vsccMa 9. Tei.25-53
Vse prodaja vedno prvovrstno n goveje, telečje in koštrunovo j/ • jančje in tudi kokošje mej»o. •
OBRT: Kuhanje govejih v*mp, z*loga suših in osoljenih trev tor »ličnih izdelkov, Piitrclba na dom. - Zmerne cant.
ograj« !z Učne mroia, ponižne 2etoxno In iz rrt&dl
dobnlfs, kakor}« dok°zfiao, trrdlut
TA um B1M
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Nuova ft&> 20.
19-79. Cenik it, 1 lutoaj.
t

H« M1 j Milim 'I | §
Tužnim srcem naznanjam ve?1", da je naša ljubljena mati
em sorodnikom, prijateljem
in znancem žal sico
m. na
mestnem fizikatu: Bednarz Gašper, 71 ' Luka Boruti 28, Marija Božič 23 J. Krmac m
Ifz-ilrt,-.;^ rtnv SA • Connin V	____ t A: 90 ll/an	Ofl Ano Ranit Ifi KorOŠPC Si
URŠULA ČERIVE
mestni bolnišnici dne 12. t. m.: Ferluga Ivanka. 43 let; Mižanovie Matevž. 63 let; Ciave Ernest, leto dni.
Ana Krmec 19. 20 vin.
SLOf/ElfCi i podpirajte RDL*7
umi!
dnne.-; ob 10 predpoldne po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
dr?ge pokojnice se bo vršil v petek ob 10. uri predpoldne iz hi*e žalosti ste v. 10 v Tomaju na pokopališče,
TOMAJ, dne 16. septembra 1014.
£N~OM, FILIP, sinovi.
Brez posebnega obvestila. MATILDA, hčerka.