UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto IX. — Štev. 15 (181) UDINE, 16. - 30. SEPTEMBRA 1958 Izhaja vsakih 15 dni Recesija in Furlanija Zdi se, da se je ekonomska recesija v U.S.A. (Ameriki) nekoliko ustavila in da je prišla sedaj v Evropo. Tudi Italija culi nekoliko posledice ekonomskega zasta-janja, toda v manjši meri kot druge za-padno-evropske države. Italiji pomaga letos dobra letina, veliki dohodki od 15 milijonov turistov in s tem v zvezi še kar dober razvoj trgovine in denarnega prometa. Seveda te srednje dobre razmere v Italiji ne veljajo za Furlanijo in za naše kraje. Na našem pragu odpuščajo delavce v Čedadu in je industrija v Furlaniji v precejšnji krizi. Pri nas po hribih >n v Karniji je nimar ne samo recesija, ampak stalna kriza, še več kot kriza, je naravnost »fallimento« zavojo katerega bežimo vsi, ki imajo zdrave roke in pljuča v svet. To nam dokazujejo tudi intervencije raznih ekonomskih ustanov naše provin-cije, kot so »Comunità Carnica«, »Camera del Commercio«, »Unione degli Artigiani«, »Associazione degli Industriali« itd. »Cmunità Carnica« (Karnijska skupnost), v katero so vključene vse občine tolme-škega okraja in zapadni predeli Slovenščine, je že lansko leto jasno povedala, da bi morala vlada hitro nekaj ukreniti, ker drugače bo prepozno. Naj gre tako naprej še nekaj let in vsi delavni ljudje Karnije in Slovenščine bodo zapustili svoje doline, praznim hišam Pa ne bo mogla pomagati nobena državna Pomoč. Furlanija je bila že zdavnaj priznana *a eno najbolj pasivnih področij Italije. Namesto da bi jo industrijalizirali, zapihajo še tisto malo rabrtk, ki obstojajo ali pa jih premeščajo v Gorico, kjer uži-vajo vse ugodnost »zone franche«. Ta položaj je v preteklosti zbudil alarm v vseh ekonomskih krogih. Sam predsednik industrialcev je javno povedal kako Furlanija gospodarsko propada in na zborovanju »Consulte economiche provinciale.« so bili zastopniki furlanskega ljudstva edini *a uvedbo sledečih osem točk : 1. Idustrija propada. Če ne bo prišla takoj pomoč, bo nastala takšna škoda, da je ne bo več mogoče popraviti. 2. Furlanija ima škodo od bcnefiče.v, ki sta jih dobila Gorica in Trst, Furlanija pa ne. 3. Furlanija ne more več plačevati vi-•okih tas. 4. Srednji »reddito« vsakega Furlana je Padel na nizko, da je manjši odi tistega n Južni Italiji. 5. če ne bi ljudje emigrirali v tujino, bi polno Furlanov ostalo brez dela. 6. V zadnjih letih falirajo ena furiando industrija za drugo. 7. Cimprej bo treba ustanoviti avtonomno deželo. 8. Tiste benefiče, ki jih uživa Trst, Go-tfca in Južna Italija, mora dobiti tudi Furlanija. V Germaniji se. je nabralo več milijonov (on izkopanega premoga (karbona), ki ga ne morejo tako hitro prodati, v Belgiji so glede istega še na slabšem, v Angliji se kolo napredka in prodaje pridelkov tudi bolj počasi vrti, v Franciji pa ne vemo, kako bo končalo streljanje. Nam ni treba, da vsak dan beremo eko- Tesnejši gospodarski stiki med Jugoslavijo in Ameriko Do 20. septembra ostane v Jugoslaviji nnieriško trgovinsko odposlanstvo, ki ga vodi Walter Clay in ima namen podrobno Proučiti možnosti za pospešitev trgovinskega sodelovanja med obema državama. v Beogradu je prispel tudi ravnate’j nmeriške uprave za sodelovanje s tujino James Smith, še poprej pa ameriški strokovnjak za gozdarstvo Earl Lowenigg. ■Ameriško odposlanstvo si je ogledalo že Več jugoslovanskih industrijskih podjetij in stopilo v stik s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva. Odposlanstvo Proučuje zmogljivost jugoslovanskih pod-Jetij in njihove proizvode. Gre za povečanje uvoza jugoslovanskih proizvodov v Ameriko. nomske rubrike v žornalih, da bi vedeli, kako kažejo ekonomske prilike v vsaki posamezni evropski državi. Mi imamo namreč vserod naše »fiduciarie.«, naše ljudi, ki nam najbolj prav povedo, kako stoji situacija. To so naši ljudje, naši djelav-ci, raztreseni vserod po Evropi, ki na svoj koži probajo, kako je v kajšni državi. Pišejo nam in prihajajo na obisk. Na žalost jih je. bilo letos nekaj, ki niso prišli samo na obisk, ampak so raje ostali doma, ker se jim ni splačalo vrniti v Francijo, kjer je vse podražilo. Ni jih dosti tajšnih, ki zaenkrat niso hoteli nazaj na delo, toda nekaj jih je pa le. To je samo prvi dokaz, da v ekonomiji ni vse v redu, da so prvi sintomi recesije. Zaradi tega se ne bi splačalo razburjati, toda nas je strah v krvi zavojo prejšnjega slabega življenja in mizerje in ne bi hoteli, da bi se tisti časi ponovili. Ne smemo pa biti preveliki pesimisti. Loviti moramo ravnotežje (ekvilibrijo) : Nekaj moramo držati na zaslužek in delo v emigraciji, kar je. sedaj glavno, in hkrati se moramo držati še tistega, kar imamo doma trdnega: streho in zemljo, da bomo imeli v sili Karnieli in furlanski Slovenci ne morejo več čakati Letos v avgustu je prišel na vizito v Furlanijo prof. inž. Alberto Maria Cai-mati, generalni direktor za gozdove v ministrstvu za kmetijstvo. Lani je obiskal naše nadiške doline, letos pa Kamijo. Ko je letos prišel v Tolmezzo, so se hitro zbrali karnijski župani in mu razložili, kako težko je življenje v hribih, kako bežijo ljudje od doma, in da so državni kon-tributi za aplikacijo zakona o hribih premajhni, ker je letna kvota, tako majhna, da se ne more z njo dosti napraviti. Kar je bilo na sestanku državnih funkcionarjev, so hoteli opravičevati governo in so zato govorili, da se le nekaj daje iz fonda za aplikacijo zakona o hribih, vsaj toliko da cela stvar ne stoji in da se je nekaj zganilo. Toda ne za Kamiele in ne za furlanske Slovence ni zadosti, da se nekaj giblje in da gre počasi naprej. To je premalo, od tega, razen uradnikov pri uradih in izvajanje hribovskega zakona, ne more nobeden od nas živeti, ker od vseh teh konzorcijev, condot forestal in vseh bonifikacijskih uradov mi ne moremo živeti, čakali bi lahko le, če bi imeli dobro delo in zaslužek doma. Potem bi pa že lahko gledali, kdaj bodo naši vnuki uživali dobrote te bonifike. Nimamo obrtnikov mesto, kamor se lahko zatečemo. •milili un ninnil i mn n laniinniriiinniiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ininiinniinn in iiiniiiiniiniiiiiiiinniiniiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiii Zadružne mlekarne V Furlaniji je sedaj 640 mlekarn. Komaj 70 let je preteklo, odkar so začeli ustanavljati pri nas mlekarne. Od 640 mlekarn jih je kar 544 turna-rij. Toda te turnarie niso takšne kot pri starem, ko Je gospodar, ki je prišel na vrsto, vse sam opravljal in seveda tudi vse sam prodal. Sedaj so tudi te tuma-rie modeme mlekarne z modernimi stroji in plačanim mlekarjem. Tudi pri nas v Furlanski Sloveniji imamo celo vrsto mlekarn, o katerih smo že pisali. Imamo pa še nekaj starih tumarij, ki bi jih morali modernizirati. Imamo po naših vaseh preveč malih mlekarn, ki ne morejo ne živeti in ne umreti, ker nimajo kapitala in ne dovolj mleka vsak dan. Morali bi združiti skupaj po tri ali štiri male mlekarne v eno samo srednje veliko, da bi laže kupili moderne stroje in da bi držali plačanega mlekarja, ki se je naučil svoj meštir v mlekarskih tečajih. Samo iz takih mlekarn bi dobivali takšen sir in takšno maslo, ki bi lahko konkuriralo s furlanskim in bi tudi imelo takšno visoko ceno. Boniflha v hribih je strašno počasna Zakon (legge) št. 991 o hribih (legge sulla montagna) ne prinaša nobene pra- ve koristi Furlanski Sloveniji. Governo sicer daje na razpolago 18 milijard 900 milijonov lir za izboljšanje življenjskih razmer v hribih, toda hribovskih krajev je v celi Italiji vse polno, tako da ne bi niti 1.000 milijard Zadostovalo, da bi se res nekaj napravilo, kar bi hribovci občutili, da se nekaj dela. Zakon št. 991 je sicer v veljavi že nekaj let, toda naši ljudje prav nič ne občutijo, da bi se kaj napravilo ali izboljšalo. Če bi mi furlanski Slovenci morali čakati samo na izboljšanje iz fondov tega zakona, ne bi nikoli dočakali, da bi se kaj spremenilo na boljše. Vlada bi morala pritisniti na velike električne družbe, ki dolgujejo hribovskim občinam nad 15 milijard lir na posebnih tasah, na sovracanonih za električno energijo, ki jo dobivajo iz potokov in rek, ki tečejo s hribov. Zakon predpisuje, da morajo velike družbe to plačati, toda governo ne pritiska, da bi veliki kapital električnih družb, to obveznost nasproti hribovskim občinam izpolnil. Tako so hribovski kraji prikrajšani na teh do-hoakih in hribi še kar naprej propadejo in se hribovci izseljujejo. Preden bo začel zakon o hribih res delati, ne bo več ljudi tukaj in bo še to propadlo kar se po nekem čudežu in trpljenju ljudi šo pokonci drži. V naši videmski provinci imamo Institut za srednje in male industrije. Ta daje kredit vsem tistim, ki modernizirajo in povečujejo svoje impiante. Dobivajo kredite po 4.75% za 5 let in po 5,50% za 10 let. Tisti, ki znajo kakšen meštir (obrtniki-artigiani) bi lahko dobili olajšave od davkov (agevolazioni fiscali). Pri nas v Furlanski Sloveniji smo skoro brez obrtnikov, ker se naši ljudje niso imeli kje naučiti meštirja. V Čedadu in Vidmu je bilo strašno teško spraviti kakšnega našega puoba v delavnico kakšnega obrtniškega mojstra, da bi se izučil kakšen meštir. Lažje je bilo, da so šli naši otroci na višje šole kot pa da bi se naučili kak meštir. Naši preprosti mladi puobi so morali iti kar od doma kot nekvalificirani delavci na najtežje delo v tujino v miniere ali pa na težko, mokro delo po jarkih v bonifikah. Sedaj imamo eno profesionalno šolo v Spetru in drugo v Reziji. To je komaj začetek. Najti bi morali nekoga, ki bi se brigal, ki bi te naše puobe iz profesionalnih šol spravil k kakšnemu mojstru na tirocinio v mestih, da bi se tam naučili kakšen meštir in nato začeli sami ali pa več skupaj delati v samostojni delavnici. Mi smo narod brez obrtniakov. Zdaj nam niti zakon št. 635 o davčnih olajšavah obrtnikom in majhni industriji ne pomaga, ker skoraj sploh nimamo takšnih majhnih impres, ki bi imele pravico do oprostitve od tas in do poceni kreditov. Mi smo v Furlanski Sloveniji tako zaostali in takšni reveži, da se mnogi zakoni, ki prinašajo olajšave za razne kategorije ljudi sploh ne morejo aplicirati, ker nam manjkajo začetni pogoji. Pametno bi bilo, da bi očetje in matere pošiljali svoje puobe in čeče, da bi se naučili kakšen meštir, da bi se postavili na svoje noge ter da bi jih ne bilo po- treba hoditi po svetu. Tako bi jim ne bilo potrebno, da bi hodili v tuje miniere, kjer ušafajo silikozo in druge bolezni. Kdor bo spravil naše puobe k mojstrom, da se naučijo meštir, ta jih bo rešil, ker bodo ostali doma in si bodo služili boljši kruh in na bolj siguren način kot v tujini. Predrago kmečko zavarovanje proti boleznim Zveza furlanskih kmetov (Alleanza dei contadini friulani) protestira proti povečanju kontributov za zavarovanje proti boleznim v kmečkih mutuah od 12 na 18 lir na delovni dan. Tudi mi furlanski Slovenci smo zainteresirani na tem protestu, ker moramo tudi mi plačevati večje kontribute za zavarovanje. Pri državni konfederaciji casse mutue je ostalo okoli 7 milijard lir, s katerimi bi lahko plačali diferenco v kontributih, in ne bi bilo treba povišati kontributov. Tisti, ki plačujejo pri nas kontribute za bolezen kot osiguranje, so narvenči part kmetje že v letih, ki ne morejo plačevati prevelikih kontributov, ker kmetje v Furlaniji in še posebno v hribih, zlasti v Furlanski Sloveniji, nimajo denarja, ker je agri-koltura pri nas v največji krizi. Governo ne bi smel s kar navadno cirkolaro povečati kontributov. To bi smel napraviti samo predsednik republike s svojim dekretom. Zato je povečanje kontributov protizakonito. Socialistični poslanec za naše kraje on. Marangone se je obrnil na ministra za delo in socialno previden-co, da mu pojasni, zakaj se tako postopa. Kmetje morajo že tako in tako plačevati razne državne, provincialne in kamun-ske tase in zato ne zmorejo še novih povečanih kontributov za socialne zavarovanje. 1miniliiiiiiinii.il111111111luminili ...ur...n.iiuiur..uu,», Solo l’industria potrà salvarci Objavljamo dopis v italijanščini, tako kot smo ga prejeli od nekega našega simpatizerja iz Nadiške doline, ki proučuje kako naj bi se izboljšalo gospodarsko stanje naših gorskih krajev. Prav bi bilo, da bi se odzvali še drugi s podobnimi argumenti, posebno oni, ki upravljajo naše občine in bolj kot drugi poznajo kakšen je naš gospodarski položaj. La nostra montagna muore di una malattia tremenda: la fame. E’ la fame che spinge la nostra gente ad abbandonare la propria terra, a lasciare la propria casi ppola che sa di sudori e di sacrifici dei suoi antenati, a lasciare le quattro zolle di terra per varcare le fron- I-etos bomo napolnili zares vse sode in nekateri jih nimajo niti dovolj, toliko je grozdja. (Fot. Pignat) tiere per andare all'estero, dove può trovare un lavoro. E’ la fame che mina tante persone e le porta, prima del tempo, alla tomba perchè la gente di montagna, per mancanza di mutue, di assistenze ecc. non può curarsi come di dovere; dovrebbe vendere il suo patrimonio per sostenere le spese di cura: e vive del reddito dato da due o tre vacche, la carne sulla mensa la vede una due volte all’anno. Come fare a vincere la fame e la miseria, le vere cause dello spopolamento della nostra montagna? Occorre un rimedio sicuro^ giacché non è più il tempo di palliativi, ma occorre l’opera di un chirurgo che col suo bisturi giunga alla salvezza della nostra montagna; questo bisturi ha nome Industria. Solo l’industria può salvare i nostri paesi, l’industria può creare nelle nostre vallate fonti di lavoro sicuro, continuato, con tutte le forme di assistenza, di prevvidenza oggi acquisite, che la nostra gente non conosce^ o che se conosce, è per averlo sentito dire da un vicino più fortunato. E come l’industria potrà venire da noi, potrà affrontare le maggiori spese, i maggiori oneri? Anche per questo ci sono dei rimedi : a) U governo può esentare dalle tasse l’industriale che investe 1 suoi capitali per creare fonti di lavoro in montagna. b) Con lo sfruttamento delle acque lo stato può imporre alle aziende idroelettriche la distribuzione gratuita di un decimo dell’energia prodotta in valle ai comuni rivieraschi, in modo che questi possano a loro volta offrirli all’industriale che ha portato da noi la sua industria. c) Con i sudetti rimedi si vengono a vincere i motivi di perplessità, dei maggiori oneri, dei trasporti ecc. Industrializzata la nostra zona, la popolazione potrà ritornare alla propria terra e la nostra montagna potrà rivivere. Ma per ottenere questo la nostra gente deve unirsi e lottare per la salvezza e per la rinascita della sua terra. A. P. Petricigh NEME SMRTNA NESREČA PAR DJELU Par djelu se je pretekli tjedan smartno ponesrečil 21 ljetni Sergio Sturma iz Golenje Crneje. Mladenič je spušču u dolino po teleieriki darva, ker se je pa ta nekaj zavila se je parjeu za korlen (čidula), a ta se je spustila u tistem momentu po niti an itako ga je odneslo u dolino. Na drugem koncu teleferike je biu oče, ke e biu teštemunih temu groznemu dogodku an e tou sina zaustaviti, de bi ne s preveliko silo priletu na tla, a nič ni pomagalo. Sturma e se itako močno uda-tu u glavo, de je čez dva dni umar u videmskem špitalu. ČEDAD NESREČA NE POČIVA Jožef Velesič iz Kuoste si je zlomù nekaj reber, kar je padu iz avtobusa u Čedadu. Mož je parpeju na Cedajski trg na pruodaj nekaj pardjelku an kar je skladu na streho avtobusa prazne kosé se mu je zvrtjelo u glavi an padu na tla. Zdraviti se bo muoru tri tjedne. Luciano Šavli iz Fojde, star 5 ijet, je par igranju padu an si zlomu desno roko. Zdravi se u čedajskem špitalu. u n m m I j n i u 11 m 111 n hi riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnuiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuimin,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,, REZIJA Pričetek učenja v strokovni soli m m //////m H I À TAJPANA Breženji no če biti simppi brez Imperative U Brezjah so se pred nekaj ljeti po velikem diskutiranju skup spravili usi vašča-nji an nardili u vasi novo mlekarno. Zdolé so ložli makine an kotlé za mljeko, zgoré pa naj bi bi puošt za konzumno koperati-vo, zak’ tu Brezjah to nje ne butehe jestvin. Ideja ne ba zlo ljepa, a do uresničenja to nje paršlo, čeglih so usi judje bli zatuò. Lo kale, u katjerih na bi muorla beti koperati-va, so dali na fit lokalnim financarjem. PROSNID BREZ MLEKARNE Skoraj lahko rečemo, de je Prosnid ena najbuj ubogih an zapuščenih vasi videmske province. Tle ni nobednih komodita- Prihodnji mesec, to je oktobra, se bodo v Ravenci prvikrat odprla vrata strokovne Sole. V začetni tečaj se je zaenkrat vpisalo 30 deklet in mladincev; mladinci se bodo sprva učili strokovnega risanja (disegno), dekleta pa šivanja in ročnega dela. Kakor znano, je strokovna šola v Ravenci privatna, ker je last fajmoštra in ne bo mogla še dobro delovati, kajti ministrstvo bo moralo še dati potrebne fonde, da bodo namestili učiteljstvo. Sedaj bodo poučevale šivanje nune (suore), risarske tečaje pa bo vodil nek geometer iz Tolmeča. Zaenkrat je videmska pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale) nakaza-Ja za to šolo »sussidio« 300.000 lir in troš-tamo se da bo v kratkem tudi komun kaj dal. CESTA REZJUTA—REZIJA Pretekli teden so pričeli popravljati in razširjati cesto, ki vodi iz Rezjute po dolini Rezije. Pri tem delu je zaposlenih kakih 20 delavcev, že več let se je govorilo, da bodo to cesto, potem ko bo razširjena, tudi asfaltirali, Ce bi država prišla pri tem delu na pomoč, bi cesto lahko res v kratkem tudi asfaltirali. To delo bi stalo okoli 100 milijonov lir, kar seveda komun ne more kriti sam. Ce bi bila cesta razširjena in asfaltira-na, bi brez dvoma sigurno bilo dosti poma-gano pri razvoju turizma, že sedaj hodi v Rezijo v poletnem času dosti izletnikov, potem bi jih bilo pa še več, ko jim ne bi bilo treba požirati prahu. VSAJ MOSTIČEK, CE ŽE NI ZA CESTO Vasica Korita, ki leži pod Kaninom, nima nobene kolovozne poti, ki bi vodila v dolino. Ljudje morajo tukaj zato vse prenašati na hrbtu. Pa to še ni vse: v kraju Podkorita vodi preko reke mali mostiček za pešce, ki se je zadnje čase podrl in zato morajo ljudje preko vode bosi. Občina bi morala na vsak način poskrbeti, da se tam postavi dober most, če že ne more zgraditi ceste, kajti ob hudih nalivih so Korita popolnoma od sveta odrezana vas. SV. PETER SLOVENOV SMRT NAŠEGA EMIGRANTA Pretekli tjedan je italjanski konzulat iz Liege pošju našemu komunu telegram, iz katjerega smo zvjedali, de se je smrtno ponesreču 64 ljetni Alojz Cenčič, doma iz Mečane. Renki je biu po svjetu že nih trideset ljet an je zadnje čase djelu u Seraingu u njekšni fabriki kot dje-luc. Kar je dne 4. septemberja šu na dje-lo, ga je povozu nek kamjon an mož je biu na licu mjesta martu. Zlahti renkega Cenčiča izrekamo naše sožalje ! U GORENJEM BRNASU BOJO ZIDAL SUOLO Zvjedeli smo, de bojo u kratkem pričel zidati u Gorenjem Bmasu novo Suolo, kjer bo prostora tud za azilo. Suola bo koštala 7.500.000 lir. SV. LENART SLOVENOV CJESTA SV. LENART - STARA GORA Dosti ljudi od nas se uprašuje kako je tuó, de komun ne poskrbi za popravit cjesto, ki peje iz Sv. Lenarta na Staro goro. Posebno slaba je tista med Utano an Jagnjedom, kjer se skoraj ne more voziti po njej, ker je posuta z debelim an oglatim kamenjem, de kar gume sje-ka na motornih vozilih, pa tud jamasta an razrita je u nekatjerih krajih. An pomislimo, de po tej poti ne hodijo na Staro goro samo ljudje iz šenlenarskega komuna, ampak tud tisti iz Sovodenjske an Nadiške doline, de ne guarimo tud o ljudeh iz Jagnjeda an Utane, ki muorajo usak dan hodit u Sv. Lenart. Sadà so asfaltirali cjesto, ki vodi iz Čedada na Staro goro. Ne rečemo, de bi muorli tud to asfaltirat, a dobro popravit bi jo muorli, ker takuó bi izletniki, ki hodijo na Staro goro napravili krog an lahko spoznali tud naše kraje. Ljudje iz Jagnjeda an Utane plačujejo zadost velike dajatve an zatuó imajo pravico imjet tajšno cjesto, kot jo imajo druge vasi našega komuna. * Poročila se je naša vaščanka Cecilija Vogrič z Jožefom Kjabajem iz Sredenj. Novoporočencema obilo sreče! di. Zadnja vas je tud kar se gre za progres, če pomislimo, de so še don as brez mlekarne, čeglih poseduje usaka družina po eno ali več krav. Računa se, de namouzejo u Prosnidu usak dan 12 do 12 kuintalu mlje-ka, xi ga potem sami u hišah predelujejo po še starem sistemu u maslo an sir. Več družin se skup spravi an si posojajo an vračajo mljeko, de morejo narditi eno 'kolo sjera, ki po navadi sarvijà le za domačo porabo, ker ga je na trgu težko prodati. Judje u mestih ne marajo kupovat sjera, ki je biu naret u nehigijenskih posodah an morebit u nečistih hišah, rajš ga plačajo nekaj več an z apetitom jedo zarjes dober mlekamiški sir. Na to vižo se tud porazgubi dosti ml jeka ali pa se sir dostikrat ve-derba, posebno u poljetnih mjescih, ker se spravljeno mljeko u neprimernih prostorih skisa. Za maslo, ki ga nardijo doma, dobe komaj 600 lir za kilogram, med-tjem ko je kup mlekarniškemu maslu 900 do 1000 lir. Zarjes je prava škoda, de se judje ne skup spravijo an si narde mlekarno, kamor bi usako jutro an usak večer odnašali komaj pomouženo mljeko an mlekar, ki ima meštjer, bi iz njega nardiu okusne mlječne izdjelke. U parih ljetih. bi se mlekarna sigurno sama plačala. Upajmo, de se bojo ’dnega dne še Pro-snijeni skup spravili an nardili mlekarno, saj je Prosnid menda edina vas, xi je še brez nje. PODBONESEC Zaki ne kosijo gorskih predelov U preteklosti smo pisal, de u naših krajih propada živinoreja an de ljudje tud malo kosijo seno po gorskih pobočjih. Rjes je, de u poljetnem času zlo malo ljudi par hiši, ker djelajo u inozemstvu, rjes je pa tud tuo, de je zlo težauno spravljati seno z gora u dolino, ker se ga muora pamesti usegà na hrbtu. Ta-kuò vidimo dekleta an tud starejše že-né, de ukrivljene pod težo sena nosijo 50 do 80 kil težke brjemena. Ce je senožet oddaljena, zamude za pamest damu eno brjeme skoraj en dan. Kakor smo že prej povjedali je malo moških par hiši an trjeba je zatuò najeti od drugod djelou-no muoč. Ali se izplača najeti djeluca za parnesti damu eno brjeme ali dva? Ne, saj ni niti seno tarxaj urjedno, kot je trjeba plačati za dnino. Gorska pobočja so zatuó zapuščena največ zavoj težau ki jih imajo par parnašanju sena damu. U nekatjerih krajih imajo teleferike, a tjeh je zlo malo, ker je napeljava preveč draga. Naj bi torej za tajšna djela dala država večje kontribute an preča bi videli pokošene predele tud tam, kjer je donàs že use zaraščeno. Kmetje furlanske nižine zlo cenijo gorsko seno, a ga ne kupujejo, ker je predrago. Ce bi našega kmeta ne koštalo' tarkaj truda za ga prinest damu, tuo se pravi, če bi mjeli teleferike, bi se seno prodajalo za buoj- ZaTdjeloune centre u naših krajih Zvjedali smo, de je Ministrstvo za javna dela dodelilo več milijonov lir za odpret djeloune centre u naših krajih. Tar kuó so dodelili 1.402.340 lir za dokončat zadnji tronk cjeste, ki bo vezala Ahten s Porčinjem; 1.878.630 lir za gradnjo novega vodovoda v Vilah pri Fojdi; 1.878.630 lir za urediteu cest u Hlodiču, Lombaju an Rukinu; 2.000.000 lir za gradnjo obrečnih nasipov (briglie) an popravilo cjeste u Teru; 1.400.000 lir za gradnjo novega vodovoda an popravilo občinskih cest u Nemah; 1.400.000 lir kontributa za do-graditeu cjerkve u Nemah; 1.730.000 lir za cjesto Cubici-Bordoni-Salamanti u Idrijski dolini; 1.168.000 lir za gradnjo nove cjeste, ki bo vezala vas Frdjel s cjesto Cedad-Prapotno ; 1.740.000 lir za gradnjo cjeste Komunjer-Dolina; 1.400.000 lir za dograditeu nove cjerkve u Osojanih (Rezija); 1.402.000 lir za gradnjo nove cjeste Petjah-Mečana; 2.330.000 lir za dograditeu zadnjega tronka cjeste Mašera-Ceplatišče; 1.400.000 lir za gradnjo vodovoda u Srednjah; 2.330.000 lir za pogozdi-teu krajeu Zeljenca med Terom an Podbrdom; 600.000 lir za pogozdit okolico Stare gore; 600.000 lir za pogozdit okolico Kodromaca; pogozdil bojo tud komunske planine na Miji, okuolico Cmega vrha, izsjekane predele u Reziji, u Srednjah, Viskorši an Krnahti, ki so dal za usaki kraj 2.300.000 lir. GRMEK SENJEN PAR SV. MARTINU Ku usako ljeto, je biu tud ljetos sen-jén par Sv. Martinu. Dan je biu ljep an zatuó je paršlo use pouno ljudi iz bližnje an dalnje okuolice. Paršli so tud pevci iz Gorice, ki so peli slovenske narodne pesmi, kar je še pru posebno razveselilo naše ljudi. ši kup. iiniMiiiiirii Iiiriiniini mn ■•■■■■■iiiiiinii im ■ iiniii i •mhhihmi ■ m iii iiih ■ i in iiijiiiiiiiiii iiiimiiiiiiiii iiiii m mi mmi ii iii ii ii ii'iii11 PRAPOTNO Seja komunskega sveta Za boljši tujski promet med Italijo in Jugoslavijo V zadnjih letih se je v Jugoslaviji znatno povečal tujski promet z italijanskimi turisti, ki so po številu nočnin tujih turistov na četrtem mestu. Turistični promet med Italijo in Jugoslavijo se je povečal malone trikratno v primerjavi z letom 1952. Da bi se promet italijanskih turistov, ki je najbolj razvit v severnih delih Jugoslavije, razširil tudi na druge kraje, so predlagali uposta-vitev prometnih zvez med Južno Italijo in Dalmacijo ter Črnogorskim Primorjem. Prav tako nameravajo na splošno okrepiti avtobusni promet med obema deželama. Turistična zveza Jugoslavije je sklicala v zadnjem času več sestankov s pristojnimi organi, na katerih so proučevali ukrepe za zboljšanje turističnega prometa z Italijo. Prejšnji tjedan se je sestal komunski svet, de bi rješu nekatjera važna upra-šanja. Med drugim so sklenili zaprosit »Cassa Depositi e Prestiti« za posojilo 5.000.000 lir, de bi s tjem zgradil novo RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE. Suolo u Oborči an 2.51)0.000 lir za dokončat cjesto Cala-Stara gora (Mezzomonte). Dosti so razprav j ali tud o komunskih rečeh, kot o izbuojšanju cjestne mreže. Naš komun ima približno 40 kilometru cjest za uzdarževat, cjestarja sta pa samo dva. Med komunske cjeste spada tud tista, ki iz razpotja Cala-Cedad vodi u m Prapotno an naprej u Dolenje an Krmin. Po tej cjesti je nimar dosti prometa an zatuó bi bluó pru, de bi za njo skarbjela provincija, saj skarbi za druge zlo manj važne cjeste. Sklenil so tud, de bo komun zaprosu za posebne fonde, de bi se napeju vodovod u vas Cala, kjer je 400 ljudi, ki se muorajo posluževati vodnjakov an da-žeunice. Ne daleč od vasi je izvir, od katjerega bojo lahko zajeli vodo an zatuó stroški ne bojo tarkaj veliki. PREPOZNO BO ZVONITI PO TUCI! Mimik je mala vasica u Idrijski dolini, ki šteje komaj 37 hiš. Administra-tiuno spada pod goriško provinco (komun Dolenje), a geografsko gravitira na Prapotno, od katjerega je addaljen le pol kilometra. Jezikouno je mješana vas: 20 družin furlanskih an 17 slovenskih. Kakor znano, imajo tu slovensko šuolo, o katjeri pa muoramo na žalost povjeda-ti, de obstoja najbrže zadnje ljeto, ker hodijo se učit u njo ljetos samo dua otroka an tud tista dva sta iz Raztočnc ga. Prejšnja ljeta je hodilo u to Suolo nekaj več otrok, a ti so osnovno šuolo dokončali an odšli na nadaljnje šuolanje u Gorico an Čedad. Rjes škoda je, de bojo muorali to šuolo zapret, kajti ko bosta dokončala šuolo tud ta dva učenca, bo prepozno zvonit, de bi jo spet odprli. BRDO ELEKTRIČNA LUC ŠE U MUZCU Po tekaj ljetih čakanja an protestih so končno še u Muzcu vargli na čast smar- dljive an karburove lampjone, zak’ so na-pejali tu vas električno luč. Speže za nape-jati električno luč so krili no par judje sami, nexéj pa komun. Anjelé, ke ne zasvetila luč u Muzcu, bojo komunski poglavarji Brda an Rezije zaprosil govemu za pomuoč, de bi mogli na-pejati električno luč še tu Učjo (Beli potok), saj ta vas na ni tekaj daleč od Muz-ca. ŠE O PETROLJU U ZAVRHU U Zavrhu, na kraju Vršič so začeli z djeli, de bojo gledali, če to e u globini pe-troljo. Že več časa djela ejtu nih 10 dje-lucu, ke no parpravljajo teren, de bojo mjeli rat puošta za inštalati makinarihe, ke no če vartati. Petroljo u bi muoru beti’, tej ke no pravijo tehniki, kaxih 3000 metru globoko. NAJBUJ STARA ŽENA’ NAŠEGA KOMUNA U naših krajih je dosti starih judi, zak’ no žive semplico an še dobar ajar ve marnò, ke u piha dou iz Muške ore. Anjelé, ker so večeri že dougi, sedimo po večerji par špolertu an se počekaramo. No večer smo nardili kont tikeri to e najbuj star človek našega Komuna. Dognali smo, ke na e Terezija Lendaro iz Njivice, ke na mà 94 ljet. Žena na ne kaže tekaj ljet an za beti bui sigurni smo jo uprašali kadà ne se rodila. Znala nam je povjedati, ke ne se rodila 21. julija 1864, tuo to e še dvje ljeti prej, ke so paršli naši kraji pod Talijo. Zena na mà še zlo dobrò memorjo an na djela še usa buj lahnà domača djela. Ve ji auguramo, ke na bi ostala še dougo ljet zdrava, tej ke ne ba simpri fin donàs. . - t-*' - 4* fri?•- , Še preden bo nastopilo deževno vreme, bo treba izkopati krompir. AGENCIJA » « GORICA Ul. Mameli, 8 - Telef. 52-65 slo p u i li z a <3 la I i j o jugoslovanskega o brini siva IQappresenlanle per I