Zčžaz
"yr
1909.
se pričenja v znamenju boja. Ne vemo, kakšna (bodočnost nas čaka. Znamo le, da že zdaj čuti delavstvo Vpliv in moč naših naših državnih krmarjev, 'ki ne morejo preprečiti bojkota proti avstrijskemu blagu na Turškem. Pest kažejo naši državi Srbi in Črnogorci, preljubeznjiva naša »zaveznica« Italija pa sklepa zahrbtne zveze proti svoji »zaveznici« Avstriji, da ji omeji vpliv na Balkanu in s tem seveda oškoduje pred vsem delavstvo.
S. L. S. na Kranjskem prevzame go-spodstvo v deželni upravi, ker ima v deželnem zboru večino. Dozdaj so vladali v kranjski deželni upravi z nemškim liberalnim veleposestvom zvezani slovenski liberalci tako, 'kakor znajo vladati liberalci: brez smisla za pametno gospodarstvo, brez smisla za ljudske potrebe. Nezadovoljneže so panali z bojem proti katoliški duhovščini. Nova večina dobi 600.000-kronski primanjkljaj. Prepričani smo, da S. L. S. uredi gospodarstvo v kranjski deželi.
V ostrem boju z vlado 'dobi leta 1909 S. L. S. Vlada na vso moč pospešuje nemškutarje. Imenovala 'je' nemškutarja Belarja za deželnega šolskega nadzornika, dasi mož ni sposoben za to službo. Ne zna latinskega in grškega jezika, pa naj nadzoruje kranjski gimnaziji v Ljubljani in v Kočevju. Vlada zdaj bolj ko kdaj potrebuje glede na balkanske razmere Jugoslovane. Deli jim pa zaušnice. V kranjskem deželnem in v državnem zboru poslanci S. L. S. gotovo ne bodo molčali.
0
n a n n « nnBmn
v B biiin#i>
(5LR5IL0
DELm/STVTV7
L=
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3'— poluletna . . „ VSO četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0-10
Štev. 5. sa ^ ^ V LJUBLJANI, dne 31. decembra 1908. ss* sa sa Leto IV.
Slovensko krščansko-socialno delavstvo pa miora 1909 napeti vse moči, da izpopolni in poglobi1 svojo organizacijo. Sreča se vošči ob Novem letu. Stara navada. Drži se ji i naše uredništvo. Voščimo vam srečno Novo' leto! Naj bi storil vsak slovenski krščanskosocialni delavec, delavka, svojo dolžnost, da širi m pridobi veliko novih somišljenikov, somišljenic slovenski krščanisko-socialni delavski organizaciji. Sebi pa voščimo veliko novih in zvestih naročnikov in naročnic! Vsemu delavstvu pa: naj domese leto 1909 postavno starostno zavarovanje!
Državni zbor.
Splošna in enaka v olivna pravica slavi zmagoslavje. Nje nasprotniki, zakotni in javini, visoki in pritlikavi, so presenečeni. Njih želje, da postane državni, voljen po splošni in enaki votivni pravici, nesposoben, enak prejnjim parlamentom, se nočešjo uresničiti. Razburkamo politično življenje v naši državi je sposobno razbiti tudi precej močno ladjo ljudskega zastopa. Toda viharji strasti niso bili močni dovolj razbiti parlamenta, voljenega po splošni votivni pravici. V zasedanju od 26. novembra do 19. decemlbra t. 1. je državni zbor z junaškim samozatajcvanjem rešil samiega sebe in dokazal, da hoče vršiti svojo dolžnost vkljub vsem zaprekam.
Državni zbor je sprejel nujnim potom provizorični proračun do 30. junija 1909, sprejel nujnim potom postavo, s katero se vlada pooblašča sklepati pogodbe s tujimi državami, kar je osobito gospodarske razmere bilo težko dobiti dovoljno število glasov. In vendar je šlo! Ne sicer v zaupanju do vlade, pač pa v zaupanju do samega sebe in zavesti do svoje dolžnosti je državni zbor dal državi, kar ji gre. V tem pa tiči tista velika sila, katere nasprotniki parlamentarizma ne bodo premagali.
XXX
Najvažneje vprašanje sedanjih dni je gotovo splošno socialno zavarovanje. Socialni demokratje si prisvajajo pri delavstvu vso zaslugo, da je vlada predložila državnemu zboru tozadevni načrt. Dne 26. novembra je predla-
gal v zbornici krščansko-socialni poslanec Aksman, da se ta predloga izroči brez prvega branja odseku, toda socialni demokratje so proti temu protesirali in predloga ni prišla v odsek. S em dejsvom so pa socialni demokratje popolnoma razkrinkali svoj demagogični značaj in so morali marsikatero pošteno podreti. Boječi se volivcev so potem v seji 19. t m. stavili predlog, da se takoj prične s prvim: branjem zavarovalne predloge. Da se to .omogoči, je poslanec Korošec izjavil, da v prilog prvega branja socialnega zavarovanja umakne svoja dva nujna predloga, kar pomen j a velikansko žrtev. Toda le tako je bilo omogočeno, da se prične takoj razprava o zavarovalnici za starost in onemoglost.
XXX
Dr. Korošec je stavil tudi predlog, da se takoj izvoli odsek 52 članov, kateremu se ima v posvetovanje izročiti zavarovalninsko predlogo. Predlog je bil vsprejet ih koncem seje izvoljen odsek, v katerega sta bila iz »Slovenskega kluba« izvoljena poslanca dr. Krek in Gostinčar. Predlogo: je predsednik dr. Weiss-kirchner takoj izročil temu odseku. Tako je prišlo splošno zavarovanje po previdnosti »Slovenskega kluba« v razpravo, ki se bode nadaljevala takoj po božičnih praznikih.
XXX Državni proračun za leto 1909.
Vlada je predložila državnemu zboru proračun za leto 1909, jz katerega posnamemo, kar zanima delavstvo. Ministrstvo javnih del: za idrijski rudnik znaša redna potrebščina v gotovini 2,214.770 kron, v negotovim pa 13.400 kron. Izredna potrebščina pa znaša: stavba vodnega verka, za elektrarno in opremljanje Francovega in Cesaruja Jožefa rova z močnejšimi stroji za vodo (tretji obrok) 50.000 kron. Za stavbo delavskih stanovanj 20.000 kron, za nakup jamske lokomotive 11.000 kron, za nakup rošta za sortiranje 6000 kron in za nUkup zemljišča 6000 kron, skupaj torej 93.000 kron. Svota vseli potrebščin znaša 2,321.170 kron.— Pokritje pa znaša 2,942.000 kron, prebitka je torej 6201830 kron. — Idrijsko oskrbništvo ima premoženja: Ruda in izdelki (produkti) 230.000 kron, materijalije in naturalije 291.8000 kron,
Svilena obleka.
(Konec.)
Vse to ji je pred očmi, ko v isti dragoceni obleki gre obiskat bolno Brodnikovo hčer.
Dospevši pod streho, oblastno potrka. Takoj pride mati, vsa trudna in objokana. »Slišala sem, da vam je hči zbolela in prišla sem pogledat.,« reče gospa Skalarjeva. Mati jo hvaležno pogleda in povabi v sobo, kjer je na priprosti postelji ležala bolnica v hudi mrzlični vročici.
»Kako pa je steknila tako hudo bolezen? Ali je morda že od nekdaj bolehna?« vpraša gospa.
»O ne, vedno je bila zdrava. Toda zadnji čas se je presilila z delom. Minoli teden je imela kot šivilja silno posla. Že sicer je hodila z dela zvečer ob desetih; oni teden pa je šivala kar cele noči. Bo zadnjega četrtka je bilo v modni šivarni toliko dela, da so šivilje prišle še-le zjutraj domov. Tokrat je iz vroče delavnice MoPi!a ven, vreme je bilo deževno in hladno, in
takrat se je prehladila. Tisto svilnato krilo, ki jo je delala, bo vedno pomnila.«
»Kako da morejo^ ljudje tako nestrpni biti in tako siliti z delom. Taki ljudje so brezsrčni,« reče gospa Skalarjeva.
Tedaj pa zakašlja bolnica, mati skoči k njej in dekle zastoka: »Glej, mati, ono-le rdečo obleko, ki jo ima gospa na sebi, sem morata delati ono noč.«
Gospa Skalarjeva, ki se je bližala postelji, je čula te besede in obstala je kakor okamenela. — liudo jo je zadel ta udarec, ki je tem huje skelel, čim manj je bila nanj pripravljena. Brez besede se obrne in gre po stopnjicah navzdol v svoje stanovanje.
Izkušala se je izgovarjati sama pred seboj, da ona nima nobene krivde, vendar si ni mogla utajiti, da je uprav njena svilena obleka kriva nesreči cele družine. Tisti dan je gospa Skalarjeva malo govorila. Samo hišini je naročila, naj poskrbi bolnici vse, kar rabi, naj opozori zdravnika da večkrat pride.
Joda zdravniška pomoč je bila brezvspeš-na. Po kratkem smrtnem boju je Brodnikova hčerka bila rešena vsega trpljenja.
Imela je‘krasen pogreb. Ljudje so se čudili in vpraševali, kako da more tovarniški delavec tako bahati. Niso vedeli, da je to vse oskrbela gospa Skalarjeva, ki je tudi družino zanaprej krepko podpirala.
Od tedai je gospa Skalarjeva hodila vedno v priprosti črni obleki. Rdečo svileno obleko pa je hranila na posebnem prostoru. Velikrat jo je gledala, a nikdar več oblekla. Kadar so jo mestne dame vabile na košato razkazovanje, tedaj jim je pokazala ono svileno obleko v omari ih povedala to-Ie zgodbo.
Gospa Skalarjeva je mnogo let pozneje umrla in neštete so bile množice revežev, ki so šle njej za pogrebom, in slišale so se iz njih vrst besede:
»Take matere ne bomo več našli!«
moibMije in posestva 3,253.500 kron. Skupaj torej 3,775.300 kron. Pomlnožrtev premoženja znaša 55.6000 kron. — Za cinkarno v Celju se ižkazuje redne potrebščine v gotovini 885.100 kroin, v negotovini pa 1,083.200, izredne 'potrebščine 123.500 kron. Skupaj torej 2,330.800 kron, je torej prebitka 239.050 kron. — Izredne potrebščine so: Stavba peči za destiliranje cinka 35.000 kron. Izmena lesenega ostrešja z železnim na poslopju za destiliranje 32.000 kron. Nakup dveh tr doli tih valjev 6000 'kron. Oprem-Jjenje poslopja za destilacijo z novimi aparati
50.000 kron.
Pojasniti se mora, da se izredni stroški ne morejo šteti v zgubo, ker se z njimi nabavlja potrebno orodje, stroji, stavbe in zemljišča, ki ostanejo v računu kot imetje, vsled česar se čisti dobičep koveča.
Pri idrijskem rudniku so potrebščine večje od preteklega leta za 168.880 K. Poročilo pra-,vi da se porabi ta svota v izboljšanje plač, za večjo produkdijo in razne druge stvari pri upravi. Med drugimi se nahajajo sledeče postavke za katere se zahteva večja vsot stroškov:
Osebni dohodki zaradi pomaknjenja uradnikov v višje razred in zboljšanje štatuta služabnikov 13.220 K.
Uradni in pisarniški stroški, zaradi zvišanja plač pisarniškega -osebja in podraženja pisarniških potrebščin 2900 K.
Šolski stroški zaradi otvoritve novih razredov 2500 K.
Verski iin patronatski stroški zaradi višjih prostih šihtnih plač vsled zboljšanja plač 600 kron.
Za vzdržanje poslopij, zaradi znatnih poprav 5000 K.
Dohodki v Idriji so proračunjeni za več od leta 1908 na 314.500 K, kar se utemeljuje s tem, da se več proizvaja in da se tudi živo srebro dražje prodaja in da se ga več proda.
Fiibančno minstrstvo proračuna stroškov y_.ii pridobivanje in prodajo soli v letu/ 1909 na
14.934.000 K- Dohodkov od.soli pa bode 47 milijonov 256.000. Kakor se vidi, sol ki je vsakemu potrebna nese državi lepo svoto dobička.
Pri tobaku je za leto 1909 v proračunu dohodkov 251,207.800 K, izdatkov pa 96 milijonov 936.400 K, preostanek ali dobiček bo .znašal 154,271.400 K.
Ddhodki so torej višji kakor v letu 1908 za
7.250.000 K. Stroški so pa višji za 4,170.000 K. Dobiček pa je višji za 3,080.000 K- Od proraču-nanc svote za izdelovalne stroške v znesku
32.850.000 K, odpade na plače delavcev 25 milijonov 970.000 K, kar znači več 1,530.000 K kakor leta 1908.
Iz tega se razvidi, da bode država dobila prihodnje leto 3,080.000 K več kakor letos, delavcem se je pa zboljšalo le za 1,530.000 K.
Kapitalist ki zasluži v enem letu 154,271.400 kron, bi nikdar ne smel trpeti, da bi njegovi delavci trpeli pomanjkanje, kakor se godi v tobačnih tovarnah marsikakemu družinskemu očetu.
Tobačno delavstvo.
Izboljšanje- Pričakovali smo, da teto« Zdatno izboljšajo plače tobačnemu delavstvu. Žal da se to ni zgodilo. V začasnem proračunu je odmerila vlada za izboljšanje zgolj 1,530.000 kron. Sicer je to ve čod lani za 392.000 K, a je vsakakor premalo, ker pride na posameznika le 39 K. Na vsak način bo treba gledati; da se ta vsiota zdatno zviša. V naši tobačni tvornici je delavstvo skrajno Ogorčeno, ker v sedanji draginji tole beraško izboljšanje plač le malo Zaleže. Za danes hočemo objaviti le ‘tabelo o izboljšanju (?) cigaretnim delavkam. Prihodnjič .se bomo še temeljitejše bavili s sedanjim izboljšanjem. Prejemalke pridejo po enoletnem prejemanju v tedensko plačo; Za to so se potegovali poslanci S. L. S- toliko časa, da se je odpravila krivica, ki se jim je godila. Najbolj je zaostal pri izboljšanju cigaretni oddelek, najbolj so pa zaostale aufštekarce, kar je brezsrčno od strani vodstva. To je tak škandal, da .večji biti ne more. Gledati se bo moralo, da se delavke v cigaretnem oddelku ne bodo prezirale tako, kakor zdaj dela naša velekuinštna birokracija. Kako je izboljšanje pri cigaretah, nam pokaže sledeča razpredelba:
							
Vlagalci	OU3ZOI -pajd	o 00 »h Od					
	[epzop	Cb cn ih CM					
<U cd	ouazoi -pajd	Tf O r-					‘
bx ca >	lepzop	00 rr vb					
Itan, Damen, Oalmatiner	oua?o| -pajd	ca = c u «	1550	14 76	14*47	14-40	1556
	fepzop	VI O iS" D-	14-90	14-20	137.	13-68	14-88
	ouazoi -pajd	i|	r- »o	rr kO l>	en m vcT	o Od	o o kb
r-, C/)	jupzop	■s!	iO od	04 kT> O	o kD OO'	O'	04 O
Princesas	ouazoi -pajd	plače na teden	16-38	14 96	14-58	14-54	16-52
	[opzop		15 82	14-39	13.92	13.89	16 03
	ouazoi -pajd	od 1000 komadov	o vO	kr> kn *	kD o	0 d 01	o r- sO
	fepzop		CO lO ••jD .	en kO ro	5. O	O ro	O o ao
Kategorija			'I O O) Sis 'o-* -Is cn	Q> o k« CO tf) ca CQ	Ol CJ C Ki O E o CL	a* o ca bj° t— č75	O) CJ ' 1-4 ca J* CJ to ‘E <
Aufštekarce so morale napraviti prej -4 tisoč, od zdaj pa 23.400 korniadov na teden.
Jenidge: Aufštekarce so morale napraviti do zdaj 25.800, naprej bodo morale napraviti tedensko 24.000 komadov.
Skrajno nezadovoljni so tudi profesionisti-Nam se smilijo, a pomagati jim ne moremo. Radi bi, da se tudi njim zboljša, kakor žele. A pot, ki jo zdaj korakajo, je čudna. Obračajo se in iščejo pomoči pri brezvplivnih soc. demokratičnih agitatorjih, ki nimajo nobenega vpliva, nobene moči* marveč samb' metersko dolge jezike.
Plačan dopust dobi tobačno delaystvo, in sicer tri dni od 10 do 20 službenih let, od 20 let pa en teden. Velika pridobitev je zasluga naše organizacije in krščanskih poslancev.
Rudar.
Idrija. (Izdali so se. Seveda naša liberalna gospoda idrijskega mesta. Dan popreje, ko se je mudil Engelbert Gangl v Ljubljani, je zagledal v »Slovenškem Narodu« beli dan sledeči .dopis:
»Značilna obsodba. Ne bi pisali o tem, da nista »Slovenec« in »Domoljub« te zadeve politično izkoriščala, dasi bi meli klerikalci največ povoda lepo molčati o tej, zanje tako nečastni stvari. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je stal c. kr. rudniški delavec G. B. obtožen, da je vrgel I kg 45 dkg. težak kamen na družbo, jzmed katere je .1. N- vrgel pest peska proti samonemškemu napisu »Gliick auf« na c. kr. eraričnem poslopju. Obtoženec je bil obsojen Jia _ jo k denarne globe. Mimogrede opomnimo, da je bil 141etni deček Kadunc obsojen v dviniesečno ječo, ker je o priliki ljubljanskih demonstracij vrgel kot oreh vehk kamenček za vojaško patruljo. V zadnjem slučaju je bila .vsaka nevarnost za življenje izključena, d očim bi se bila v idrijskem slučaju zgodila prav lahko smrtna nesreča. Odkritosrčno pa rečemo, ne Želeli bi si večje kazni za G. B. v očigled temu, da se ni pripetila nesreča in da je bil glavni krivec pravzaprav c. kr. rudniški nadoskrb-nik Klemen P e n k o , zagrizen nemškutar. Ta prenapetnež, ki je 'komaj prilezel iz raznih disciplinarnih preiskav, si je dovolil nedopustno izzivanje popolnoma slovenskega mesta Idrije, s teni, da je dal napraviti na erarično poslopje velik samoneški napis »Gliičk auf«- Ta napis je bil v neki noči s črnilom onesnažen. To pa ni motilo c. kr. uradnika Penkota, dal je napis osnažiti in da prepreči zopetno njegovo poškodovanje razsvetliti poslopje in naročil c. kr. uslužbencem - čuvajem, da morajo nemški pr’o-vokatorični napis stražiti. Lahko si mislimo, da je bilo vse pošteno slovensko čuteče prebivalstvo v Idriji skrajno ogorčeno nad tem brez-taktnim izzivanjem c. kr. uradnika v izključno slovenskem mestu Idriji. Naj se le pomislil, kaj bi se bilo zgodilo slovenskemu c. kr. uradniku, ki bi si v nemškem mestu dovolil tako izzivanje. Ko se je tako vračala neko nedeljo zvečer
manjša družba proti Idriji mimo rudniškega poslopja z nemkišm provokatoričntm napisom, vrže J- N. iz družbe pest peška proti napisu, hoteč se prepričati, kaj je resnice na govorici, da straži napis c. kr. čuvaj. In glej, obistinila se je! Na hrušč, ki ga je na pločevinasti strehi povzročil pesek, je priletel med družbo velik kamen tikoma ob malem dečku na tla in le srečnemu naiključku se je zahvaliti, da se m zgodila strašna nesreča. Čuvaj, ki je vrgel kamen, se je zaprl v poslopje in šele ko je prišel na zahtevo družbe nadoskrbnik Penko, si je upal na dan. Ko se mu je pokazal kamen in ga opozorilo na posledice njegovega sramotnega dejanja, je dejal mož: »mislil sem, da je nekdo vrgel glažek tinte« in tako priznal dejanje. Vložila se je potem ovadba na sodišče, da se sodno preišče in- zlasti uradno konštatuje, ikaj si upa vse početi nemškutarski c. 'kr. nadoškrb-nik. Penko je dal napraviti n adržavno poslopje samOnemški napis zgolj, da izziva slovensko prebivaltsvo mesta Idrije, da je dal poškodovani provokator;čni napis ne odstraniti, marveč v posmeh vsemu idrijskemu prebivalstvu znova napraviti, ga razsvetljiti (dasi nima c. kr. rudniško ravnateljstvo eraričnih poti in se plačuje ubogim Vdovam po 3 K 90 v pokojnine na mesec) ia.dati nalog c. kr- čuvaju, da straži zaprt v pošlopju nemški napis, dočim je kot čuvaj dolžan paziti na vse bližnje okrožje jaška. Z ozirom na to si dovoljujemo vprašati višjo rudarsko oblast, hoče li ta slučaj na podlagi sodnijskih aktov preiskati? In idrijski klerikalci! Pokazali so vso svojo moralno vrednost in se razkrinkali v javnosti 'kot grde poturice. Niso se le sramovali v svojih listih zagovarjati samoneškega napisa, marveč so se z vso energijo zavzeli za izzivalca Pein-kota. Na svojem socialnem (!) tečaju so celo izrazili ogorčenje nad notarskim kandidatom T., ker je napravil ovadbo, in nad občinskim tajnikom J. N., ker je izzival (!) c. kr. delavca v službi. To pač niso slovenski delavci, marveč Penkotovi mameluki'. Iri ogorčenje te sicer dič-ne družbe more pač biti prizadetima satno na čast!«
Ves ta dopis nam kaže vso otročjo spletkarijo liberalnega idrijskega občinskega tajnika J ničeta Novaka v pravi luči. Mož je zanalašč vrgbl pesek, kakor poredni otročaji, da podraži in izzove delavca, poštenjaka, ter ga spravi v nesrečo in mu požre penzijo- Grozna strast in sovraštvo proti gospodu Penku zrcali iz tega dopisa. Mi nismo za to tu, da branimo g. Penka, a vsa otročja Julčetova malomeščanska liberalna strast odseva iz tega dopisa. Zakaj so idrijski liberalci liberalno strupeno jezni na Penka in bi ga radi spravili z denunci-ranjem, kar je seveda zelo, zelo olikano in ho-netno. Idrijska liberalna gospoda je navajena, da trobi ž njo vse idrijsko c. kr. uradništvo, a bela vrana med onimi, ki plešejo, kakor gaugla Gangl in godeta Tavzes pa Julče Novak, je Penko, ki je pošten krščansk mož, česar ne zakriva. Zato bi ga pa J niče rad potopil v žlici vode. Idrijska -liberalna gospoda v sredstvih proti političnim svojim nasprotnikom ni 'bila nikdar izbirčna. Sedanji slučaj nam to zopet dokazuje. Ko bi glavni urednik »Slovenskega Naroda« tako poznal tele idrijske Gangle, Tavzese, Sepetavce in Julčete, kakor jili poznatno mi, bi jim že zdavnaj zaprl predale svojega lista, ki je postal zadnje čase dostojen razven, kadar pošljejo idrijski liberalci kako s težavo izleženo smrdeče jajce vanj. Najlepša je pa Julčetova bahanja-, ki vidi z Gliick aufovim napisom narodno provokacijo. Julče pa narodnost! Cela Idrija se krohota, ko to čuje- Julče je velik prijatelj soc. demokracije, ki je mednarodna. Seveda, zakrivati krokarsko junaško otročjo spletko z narodno demonstracijo je jako poceni ih zelo, zelo otročje. Nemškega napisa »Gliick auf« ne zagovarjamo, a je med rudarji tako udomačen in star, da se še ne bo tako kmalu odpravil. »Gliick auf« dasi nemški je že popolnoma mednaroden, kar je Julčetu tako dobro znano kakor nam.
Idrija. Idrijska liberalna frakarija je tirala ubozega delavca, rudarja pred deželno sodnijo. V soboto dne 19. t. m. se je vršila v Ljubljani pred deželnim sodiščem za nas delavce jalko zanimiva razprava. O priliki protinemškilh demonstracij si je neki večer dovolil ponočni razgrajač Julče Novak metati1 kamenje -pri »Josefi Sehachtu« v nemški napis. '1 rdno smo prepričani, da kamenje ni bilo namenjeno nemškemu napisu, [temveč šefu diotičn(ega šalita, kateri slučajno simpatizira s S- L. S. Delavec G. Balant, ki je imel isti večer službo pri šahtu je z namenom, da bi razgrajače prepodil in odgovornost za kako škodo pri šahtu od sebe odvrnil, vrgel baje nekaj peška. In čujte delavci,
tovariši, kaj se jez godilo. »Oberkmte« Franc Tauzes, ki je ves čas svojega štuidjranja 'žrl iz klerikalnega korita je tožil ubogega delavca
O.	Balanta da je vrgel kamen v mirno družbo, ko je rdimo šla. Deželno sodišče je obsodilo tovariša O. Balanta z globo 10 K. Ni sicer veliko, toda za ubogega delavca - trpina dovolj, ker je imel zraven eš velike potne stroške in skrbi. In najhuje pa je to, biti kaznovan takorelkoč za vestno opravljanje svoje službe.
Tovariši, delavci! Omenjeni žalostni slučaj naj vas vendar enkrat zmodri, da boste spoznali našo liberalno frakarijo. »Obripaur« Tauzes je menda pripovedoval pri sodišču take goro-stastne stvari o G. Balantu, da bi bil isti obsojen v petletno ječo, ako bi bilo sodišče »Ober-pauru« verjelo.
Na Shodih pa se hlini delavstvu, kakor bi bil istega najboljši prijatelj.
Pri prihodnjih občinskih volitvah bo gotovo zopet lazil okrog delavstva ter prosil njih glasov.
Papirno delavstvo.
Goričane. V naši 'tvornici nikakor ni vs* 'tako., kakor bi moralo biti. V- vseli treh naših tvornicah na Sorškem polju zdaj jako malo zaslužimo. Manjka namreč vode. Zato pa ne izdelamo toliko blaga, kolikor je naročil. Delavke smo pa še zelo nevoljne, ker se nam prve-da decembra ni izboljšal akord, kakor se je obetalo od strani družbe pred koncom naše 11 tedenske stavke. Pričakuej-mo, da vodstvo drži, kar je obetalo.
Preska. V nedeljo smo imeli pri nas soc. zavarovalni tečaj. Predavatelj nam je razložil temeljito načrt postave o socialnem zavarovanju.
Prometna zveza.
Društvo »Prometne zveze Zidan most« se
najsrčneje zahvaljuje vsi m cenjenim gospodom podpornim članom za velike dobrote, katere so nam opdarili, in ij htudi prosimo zanaprej, da se v sili k njim obrnemo im jim želimo veselo novo leto in naj jim povrne Bog!
Zidan most. Minulo bode staro leto in kinailu je tukaj novo leto, že dolgo časa ubogi trpini - delavci nap rogi čakajo tiste odstotke, katere jim je zvesti Kopač obljubil in tudi zraven še močno pomagal P., predsednik rdeče garde, ali ubogi trpini še danes nimajo1 nič in tudi je velikokrat P- delavce nafarbal, da še Jahko malo popeljal Dunaj ogledati na delavske .stroške, in zdaj so delavci vendar malo spregledali da rudečkarjem ni mar za delavske razmere, nego le radi vidijo tiste svitle s krvavimi žulji zaslužene kronice, in P. se je pa tako prestrašil, da ne more več delovati pri rdeči mrzi, ker je sprevidel da ljudstvo njegovim farbarijam več ne verjame. Dragi delavci, tovariši, ne pustite se vleči od brezznačajnih nudečih lakajev židovskega kapitalizma, sprevideli ste lahko sami, zatorej prebudite se iz sapnja, iz sna v katerem ste ležali z odprtimi očmi, pustite rudečo 'bando naj dela kar hoče .po njenem krvavem programu, za nas naj velja v novem letu sloga, bratstvo in umska moč .na podlagi krščanskega demokratizma. — I'ebi pa drago uredništvo tako vrlega, v boju za naše težnje neustrašenega lista se zahvaljujemo za veliko požrtvovalnost katero si nam letošnje leto izkazalo, prosimo pa tudi blago-\° , pomoči v novem letu v katerem se bomo sc bolj zvesto oklepali »Prometne zveze«, ker le ona je vneta za blagor ubogega železniškega delavca, mi nimamo namena koga farbati, kar SL,n.c more narediti, tudi ne moremo in ne bomo nikdar obljubova-li, kakor so navajeni naši osrečevala rudeči petelini. Veselo novo leto pa tudi vsem članom podružnice »Prometne Zveze Zidan most«.
Za stare penzijoniste. Dne 10. decembra letos so stavili krščanskosocialni poslane! Kunschak, Anderle, Fuchs Franc in tovariši v državnem zboru sledeči predlog: Revščina in potreba starih penzijouistov se vsak dan kaže Pogosteje in jasneje. Vzrok temu je ta, da so bile prejšnje službene razmere mnogo slabejše Pd današnjih: Osobje se je izrabljalo čez mero, zato so bili uslužbenci primorani predčasno v Pokoj stopiti. Ker so bile pa plače zelo slabe, razven tega pa so morali vsled onemoglosti železničarji v predčasen pokoj, se jim je tudi pen-zija tako nizko odmenila, da že takrat s to pen-zijo ni bilo mogoče izhajati. Nekaj let sem pa tudi draginja čudovito hitro raste na živilih 'ka-°'r tudi na najemnini. Spričo predrugačenja
gospodarskih razmer je državna železniška uprava zadnjih devet let dvakrat regulirala plače aktivnim uslužbencem in jim ustvarila ugodnejše naipredovalne norme. Aktivnim uradnikom je s 1. aprilom 1907 za 20 odstotkov zvišala najemninske prejemke (Quartiergeld) in zadnji čas je državna železniška uprava zopet precej storila za izboljšanje železničarjev, le za stare penzijoniste in proviziomiste državna železničarska uprava ni ničesar storila, da-siravno jih hudo tare revščina in potreba vsled vedno naraščajoče draginje. Res je, da je državna uprava leta 1902 zvišala penzije za 10 odstotkov uslužbencem državnih železnic, in sicer iz preostanka od davka na važne karte, vendar pri tem izboljšanju niso prav nič dobili stari penzijonisti in provizijonisti. Po z dne
1.	januarja 1907 uveljavljenih novih normah dobe od dne 1. julija 1906 naprej na novo vpdko-jeni uslužbenci državnih železnic 40 odstotkov zadnje dunajske najemninske doklade kot priboljšek v penzijo, ali stari penzijonisti in provizijonisti tudi tega priboljška niso prav nič deležni. Njihovi penzijski prejemki so ostali še vedno isti, ki so bili določeni v razmerah, ki so popolnoma drugačne od današnjih. Ti prejemki so bili že takrat nezadostni, ah dandanes ne zadostujejo niti za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin. So uradniki, ki dobivajo po 23. do 25. službenih letih 75 do 95 K, pod-uradniki po 25. do 28. službenih letih 75 do 80 K in uslužbenci, ki dobivajo po 28. do 35. službenih letih le 33 do 67 K mesečne penzije ali pa provizije. Iz teh dokazov je. razvidno, da so bile stare penzije in provizije državnih uslužbencev že takrat, k d so bili v drugačnih razmerah penzijonirani, jako majhne in so- se morali penzijonisti z vserrti močmi boriti proti revščini. A danes so razmere vse drugačne in gotovo je, ako se tem 'revežem, penzijonistom in provizijonistom, hitro ne pomaga, bodo popolnoma izstradani in pahnjeni v najhujšo revščino in potrebo. Zato stavimo sledeči predlog: Visoka zbornica skleni: Vlada se poziva, da hitro Izvrši zakonski načrt, po katerem postanejo stari penzijonisti in provizijonisti enaki mlajšim, oziroma novejšim penzijonistom. Denar, ki se bo porabil za to, naj se vzame iz državnega zaklada ali pa naj se uvrsti v obratni račun. V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog brez prvega branja izroči proračunskemu odseku. — Tako naši poslanci, ki so krščanski soeialci. Kaj pa: so storili socialni de-mokratje. Nič niso doslej še storili in za železničarje tudi v bodoče nič koristnega ne bodo storili. Radovedni smo, kaj bodo vse lagali o tem predlogu, ki smo ga to doslovno prinesli. Gotovo je, da ne bodo zadovoljni z njim, ker bo ta predlog najbrže prodrl in se bo ubogim starim penzijonistom in provizijonistom njih revno stanje izboljšalo.
Računski zaključek provizijskega zaklada za leto 1907 je izšel ih mi ga prinašamo, ker je mnogo naših železničarjev, ki se zanimajo zanj. Ta zavod ima nalogo, da zagotavlja gotove dohodke slugam in pomožnim uslužbencem, kakor tudi njihovim vdovam in sirotam. Zdaj veljajo pravila, ki so se sklenile dne 1. seip-tembi a 1900. Koncem leta 1907 je imel provi-zijsiki zaklad 76.924 članov (41.651 definitivno nastavljenih in 35.273 dninarjev), torej 5721 (1763 definitivno nastavljenih in 3958 dninarjev) več kot leta 1906. V računskem letu je izstopilo 2078 aktivnih članov, in sicer 960 vsled vproviziranja, 454 jih je umrlo, ostali pa so vsled raznih vzrokov izstopili sami ali pa so bili primorani izstopiti. Koncem leta 1907 uživa provizijsko pokojnino in preskrbnino, oziroma vzgojne prispevke 5280 moških, 3835 žensk, 574 sirot in 5552 otrok.Računski zaključek je pa sledeči: Dohodki: Članarina 3,512.644 K. 88 h. Doneski obrata 1,617.105 K 70 h. Drugi dohodki (obresti, dohodki posestev, naknadna plačila članov) 1,517.684 K 26 h. Skupaj 6,647.434 K 84 h. — Stroški: Provizije 4,145.983 K 28 h. Odpravnine in doplačila 61.227 K 40 h. Vzgojni doneski 337.674 K 84 h. Drugi stroški (rentni davek, mrvaški četrti itd.) 74.072 K 58 K. Skupaj 4,618.958 K 10 h. — PSremoženj-sko stanje: Stanje premoženja 31. decembra 1906. leta 35,009.358 K 44 h. Preostanki iz leta 1907 2,028.476 K 74 h. Skupaj 37,037.835 K 18 h. Manjša vrednost papirjev za 824.074 K 85 h. Skupaj 36,213.760 K 33 h. — Provizijski zaklad je narastel v letu 1907 za 706.055 K 69 h.
Krvoses kapitalizem.
Največji delavski krvoses.
Glavni krvoses, ki sesa delavstvu kri, je brez vsake dvojbe alkohol. Tudi naši slovenski
krščansko socialni delavski organizaciji škoduje največ pijančevanje. Za vino, pivo, žganje, to se ti vedno dobi potreben denar. Denarja za organizacijo, letnih treh kron za »Našo Moč« je pa vedno škoda. Naj bi ne bilo med nami pijančevanje tako razširjeno, imeli bi gotovo .vzorno svojo slovensko krščansko socialno delavsko organizacijo. Glavna zavora razvoju .naše organizacije je pijančevanje. Poznali smo poštene, pridne naše somišljenike, ki so se ugo-jiPbili' in izgubili vso veljavo, 'storili nesrečne sebe in svoje rodbine po nesrečni pijači- Kdot se uda pijančevanju je za nas sčasoma gotovo izgubljen. Naša organizacija jedolžna, daprične najodročnejši boj proti pijančevanju. Hočemo močno srečno slovensko krščansko socialno .delavstvo, a dokler ne porazimo- najhujšega delavskega krvosesa: pijančevanje, ga ne bomo imeli..
»Zlato Dobo«, protialkoholno glasilo, ki izhaja vsak mesec in štabe na leto tri krone, najtoplejše priporočamo. Če ne moreš naročiti lista sam, ga naroči skupno v družbi. Naroča se: Ljubljana, Marijanišče.
Hinavci! Tako bi se lahko imenovali .rdečkarji. Vedno upijejo, kako so jim na srcu delavci- Posebno gorijo zanje pri volitvah. Ker pa vedo, da dostikrat ne zmagajo brez kmeta, zato so se začeli izdajati za prijatelje kmečkega stanu. Pri tem pa pozabijo, da se je izrazil pred leti Ellenbogen, vodja socialnih demokratov o kmečkem stanu takole: »Naloga soc. demokracije ni, da bi ščitila kmečki stan, ampak še pelo v korist nam je (est ist viel mehr im In-teresse der Partei) ako kmečki stan propade«. .Taki so! Danes bi radi kmeta od same ljubezni požrli, jutri pa že po njem udrihajo-. Ista velja tudi za delavstvo. Če lažejo enega — lažejo druzega. Zato pa naj delavstvo- obrne hrbet socialni demokraciji in naj podpira dobro našo stvar. Iz resnične ljubezni do bližnjega na delo!
»Mi se vdeležimo državnozborskih volitev«, in pošljemo na-eš zastopnike v parlament ,e d i n o -le v agitatorične svrhe.« Tako je pisal »sodrug« Liebknecht v časopisu »Volksstaat« .leta 1874. št. 59. S tem je dovolj jasno'pokazal »delo za ljudstvo«- — Amen.
Ljubljansko delavstvo po^or!
Veselica „Podpornega društva delavcev in delavk c- kr- tobačne tvornice" ® se vrši 9. januarja 1909 v veliki dvorani „l{niona". Agitirajte Je j daj sanjo.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Dobroznana deželna lekarna
H
unjarijipnpj
Ljubljana, Resljeva cesta
poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milana Leusteka
najtopleje priporoča
svoja zdravila.
0 s 0 0 0 0 10 s
m |0 0 0 0 a
A. Lukič c
t
\tS itep	__
• n
□
e.c')	dB'
fr
%
Ljubljana
Pred škofijo 19
Angleško skladišče oblek
rnotovic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s klcbuhi in čeuljl
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
■W AJflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton
Amerika...............„	24.000 „
President Lincoln . .	„	20.000 „
President Grant ...	,	20.010 „
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter ima potnik prav;co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger, naprej.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
^ Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!! I
Ugodna prilika za nakupi vezenin,	/
pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih	w
čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika Izbira drobnega in mcdnEga blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd.
Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primarna darila za godova in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl, Ljubljani!, Mestni trg itev. 18.
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	na.jvečji množini.	::
lcj:
Mr 1 Mejač S
Ljubljana, PreSernoce ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ----------
novosti v
konfekciji za dame.
Poznr. ^nupnskn ifpliroflm itrnžtnn j
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovhii:	::
Janino C«$nil(
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Gene najnižje.
(oooj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| [oool joool |ooo| |OQ°l
Kolfesni tn) St. 19 reg. zadruga z om. por. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron
=====	50	vinarjev na leto.   —
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■	prekinilo.	.-=.=■	•=.
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik A. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik A. Sušnik I. r„ podpredsednik.
] E
joool
Ustanovljeno leta
1 862.
Milko Krap eš urar*
Podružnica	¥ •	11	»	•	Podružnica
Kesljeva cesta 5t. 2 U 1411 M 11 2Tl 1 Resljeva cesta Št. 2 Pr«j Jos. Černe.	J J	prel	c. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula* in nikclnastih
ur.uerižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zumenjavn staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo foui-nitur. —	— Olavno za-
stopstvo za Kranjsko zalogai strun za nihalne ure v vseli dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
priporoča	—
izvrstno marčno nivo stoklcnioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pocjrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med- pitanec
koji sc dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Zn obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova liiša.
I
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
Glavna trgovina : Zaloška oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
444444444 44 44444*44444 444444 4444444444
J
4
f f
f 4
4
4
t
4»
•F
Velika zoloja špecerijskega Masa, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
ir Glavna zaloga rudninske vode.
4
4*
4
4*
4
4*
4
4
4*
4
4
4*
4
4
4*444444444444444444444444444444444444
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.