Katolški cerkveni list. Odgovorni vrednik in založnik: jn»\ Janez Mir. Pogavar* V Čeiertik 13. Kimovca. i»-t9. Zdilileji pravovernih Slovanov za svetim Otcom Rimskim Papom Pijom devetim, prebivajočim v mestu Gaeta. m "tec sveti! Pij deveti! \ eoma slicni Jezusi: K' kriz' pribiti. s križa vzeti , Šmil te pc nam v Kristusi ! Kdo je mislil. — de bi prišla Cas in ura — temnosti ;1 Dc iz Rima — bi odisla Zvezda svet' — edinosti. Oče sveti. Pij deveti! Pač spodobni Kristusi: Vas pregnati, vse Vam vzeti, Sc prederzno Rimljani. Al' Taisti. ki usliši Glas v molitvi Komarjov Tndi če zaderg rešiti . X a- pobunskih Rimljanov. Angel. Petra ki prepelal Je skoz straže llcrodeža; Oii bo tudi spet pripelal V Hm nam Pija Papeža. O sveti O,c. Angel reče: \ stan potuj v Rim nazaj. Oteti. rc- ni — so nesreče. Ključi. Tvim odpirat raj! O tec Sveti! Pij deveti! Sinil te sc nam v Kristusi : k križ' pribiti, s kriza vzeti Vcoma slicni Jezusi. Pri sv. Jakobu na S!o venognriškim kod >l.irib'ira T. \ c -likoserpana Ib-19. Oroslav Crctko. kaplan. Hi*a pregrehe in kreposti. »Po svojim poslovenil L. Pintar.j \ckdaj sta bila dva mlada prijatia Janez in Tine. Njuna serca še nista bila vdana ne pregrehi pa tudi ne kreposti. Slišala sta pa že, ilc je neki na svetu hiša pregrehe in kreposti. Torej vzameta romarska palico v svoje roke, ter gresta po svetu, de b obiskala hišo pregrehe in kreposti, in hi po tem za vselej svoje serca pervi ali drugi zroeila. Mladenča gresta in gresta po svetu. Kar na enkrat stojita pred vrat mi vcliciga poslopja, ktero je bilo mogočni grajšini podobno. To poslopje je stalo na sredi prijetne dolincc, po kteri jc bister potočik šuniljal, in jc bilo tako lepo, de nista se nikdar kaj taciga v idila. Tine to viditi misli: Ta le prijetna dolinca s svojim krasnim poslopjem je gotovo pozemeljski raj. Torej se ohcrtic k svojimu to-varsu in reče: ..Janez! ali ni to h- lepo poslopje prebivališč kreposti? »Saj se spodobi, de hi tako imenitna in zala kraljica, kakor pravijo, dc jc krepost, v takim prelepim poslopji stanovala**. ..Tince! ti sc motiš**, mu Janez odgovor:'. To krasno poslopje, kije pred nama, stoji na plani dolini, in zlozne pola sii k i* jernu od slehernih krajev; stanovanje krep«*>ii pa je na verhu visoke gore, in pot do njega je /lo bodeča in silno težavna. To le veličastno poslopji-. ki ga imava zdaj pred svojimi očmi, leži na sredi doline, in lepote natorc so krog njega razsute : liisa kreposti sloji pa na verhu visoke in sterme gore. It-r se ozira v presvete nebesa. Med tem, ko se mladenča tako pogovarjat«i, si* vi like vrata lepiga poslopja odprejo, in mož majhne postave in čudniga obraza stoji prednjima, ter se jima za vodnika ponudi. ..Li* pojdita za mano. jima reče, jest vaji ho-rnn vodili po cclini poslopji, in vama skazovati, kdo de v njem prebiva". Ivadar stopita čez prag. zagledata nar pred podrri hlev. V njem je bila cela truma ljudi moškima iu zciiskigu spola pomešanih s smcrdljivimi kozli, presiti iu drugimi gerdimi živalmi, t e je člo-\t k s,,»lil po njih obnašanji, je bilo podoba, tle jim gnusoiia tega kraja ni zoperna bila. Janez to vidili >e začudi iu reče. ..Človek bi po obleki teh Ijiid: >odil, de >o pametni iu omikani. Kako je ven-d. r mogoče, de so v drušini nagniisnih in smerd-Ijiviii žival ?~ \ odnik se proti njemu oberne in pravi: «Ja-io /.! ii nt- veš, kako ljub in prijeten je tem ljudem ta kraj smradu in gnusobe. Vidiš, to so ljudje, ki se \ aljajo po smerdljivih mlakah svojih mesenih zelja. Na tem kraji hočeta enmalo postati: tode tulcu nagiiusuilt žival, meketanje kozlov in zoperni duh Si ga kraja ju sili urno naprej. Preden gresta odtod r«ee Tine z brilkim sercani: ..O kako pač gol j u I no je to poslopje! Od zunaj sama lepota, od znotraj pa sama strahota!" ..Ta liisa. odgovori vodnik, je bila postavljena, de bi bila krepost v nji prebivala : tode pregreha jo je ze davno v svoje kremplje dobila. Saj je že taka na svetu, de se pregreha rada vgiijczdi v nar lepši kraje in ljudi. O pač v niarsiktcriin lepim telesu, ki je v s| varjeno, de bi bilo prebivališč lepe duše, ni druziga, kakor gnusoba in pregreha". Kar sla mladenča tukej vidila. se jima je tako gt r.lo /.delo, »le sta sklenila tega poslopja ne več ogledati. Tode na enkrat sc oglasi neka moskapo-sasi i/ bliznjiga kola. rekoč: ...Mladenča! zakaj se bojiia ogledovati nase stanovanje? Ne bodita vender preplašena. Saj bosta pol iz njega že najdla. Ce jo pa le zgrešila, jo bodem vama pa jest pokazal. Saj sini tieik , de mi jc malokdo kos. Jest oslepariiu marsiktero nedolžno deklico, de zapravi svojo nedolžnost in poMcnjc. Pravim ji namreč: ..Kaj si nriimna , de sc bojiš pečati s tim ali z iiiiim mladincem? Ali nc veš, de nc misli nič hudiga s taboj ? Ko bi se pa po nesreči le kaj hudiga primerilo, tudi še vse ni zgubljeno. Trapa verjame mojim besedam, in jest delani ubijavcu serčnost: kregam tatii, zakaj je plašan, in priganjam skriv-niga mor i ve a, dc naj stori, kar se je namenil. Ce vas tudi pravica v pest dobi, in boste postavljeni pred mizo zeleno, jim kvasim, saj imate dobre jezike ; boste mendc že vedli kako se odrezati. — Jest sim tisti tieik, ki pravi igravcu: Kaj se onga-vis? Lrno kvarte v roko: poskusi svojo srečo.Berž ko ne, li bo steklo po sreči. Ce ti pa Ie spodleti, mendc ni bes, de bi nikogar ne bilo, ki ti bo segel pod pasho, in te z dnarjem podpiral. Glejta moja navada je taka, de vsakimu pred oči postavim, kako si bo spet iz nesreče pomagal, če se vanjo po-grezne. To pa storim zalo, de se ljudem hudobija manj studi, in jih potlej ložej v zmote zapleteni". Kdo je vender ta prederzna pošast ? eden vodnika pobara. Vodnik ju osorno pogleda iu pravi: „Ali še ne vesta, de je to glas zapcijivca. Ta zapeljiva pošast nikoli nič druziga ne dela, kakor de ljudi zmiraj slepi, de greh ni ravno kaj preveč hudiga, in de se lahko spet pride na pravo pot. Tudi ne mara , de je perprav Ijen na-se jemati grehe vsili tistih, ki bi rad z njimi grešil. Te in druge hudobne besede jih v eliko veliko tolikanj oslepijo . de se dajo sčasama v zapeljivcovc mreže zasačiti. Zapustivši to zapeljivo pošast, sc podasta v drugi razdel goljliviga poslopja. Pa še komaj gresta nekoliko korakov . kar se jima že druga pošast perkaže. Ta je bila človeku podobna, in ju je prav prijazno vabila, de naj gresta k nji v vas. Oj Ie pojdita le, jim pravi, in poglejta moje stanovanje. Sej nista perva, ki skažela meni to čast. Ker je bila ta prikazen tolikanj priljudnih in sladnih besedi, sta se ji mogla podati, in gresta k njiv vas, de bi ne bila grajana, de sta divjaka, ktera nc vesta, kako sc na svetu živi. Veliko, veliko jih je. ki storijo ravno tako, kakor sta storila ta dva mladenča. De bi jih ljudje nepriljudne ne grajali, se podajo na napčiuc pota, po kterih bi scer gotovo nikdar hodili ne bili. Le poprašaj tega ali uniga gospodarja, kako se je zgodilo, de mu je kvarta raošno pošila? Pobaraj ga, kdo de je kriv, de je slo njegov o premoženje in čast njegova rakam žvižgat? Boš vidil, de bodeš dostikrat slišal: Nekipri-jatel me je na kvarto povabil. Ker sva si bila dobra. mu nisim mogel odreči. Torej grem, jo začnemo metati, de je miza odskakovala. S perviga mi gre vse po sreči. Po tem pa začnem zgubljevati in zgiibljujcm brez konca iu kraja. To me vname za igro, ker sim hotel zgubljeno zopet dobiti. Tako se dan sa dnevam bolj kvarte privadim , iu postanem nesrečen igravcc iu — berač. — Poprašaj ka-kiga druziga, odkod ji- prišlo, de je z nesramnimi ženskami zapravil svoje zdravje, poštenje in blago? Gotovo ti marsikdo poreče, de seje bal, de bi ga njegovi znanci srovaka ali pa terejala no grajali. Torej je jel v nepoštene družbe zahajati, jc storil nespodobno znanje, in je živci po hudobnih željah svojiga mesa. dokler ni padel v strašno nesrečo. — Kavno tako gre tudi marsikera deklica s fanti v oštarijo, dc bi ne rekli? de je prevzetna. Pa kaj se priljudni lajni rado zgodi? Sramota in greh jo v kremplje dobita. — l)c bi zakonskimu možu ne naganjali. de ga ljubezen mori, se dela. kakor de bi ne vidil in ne slišal, kdo de pod njegovo streho zahaja. — Sodnik jo sodi po krivim, de hi se temu ali iinimii velikimi! gospodu kaj ne zameril. Tako se na svetu rada primeri, de si človek časno in večno nesrečo samo zato na vrat nakoplje, ker se boji . de hi ljudje ne rekli, de ni priljuden. De bi tedaj popotna mladcnča nc bila ne-priljudna, gresta k ti sladki počasti v vas, in ogle-data nje prebivališč. To prebivališč pa je bilo strašno. Nar pred zagledata tamkej neizrečeno veliko kačo. Ta golazen je bila strašnejši kakor lista sedmoglava kača, od k'«ere ajdje toliko strašnih reči basnajo. Kcrliz-gala jc. dc je vse skoz ušesa zvončelo. in strup je pihala na vse strani, dc jc bilo groza in trepet. Imela jc perutnice, kakoršne ima peklenska pošast, iti pisani gadje so se valili iz njeniga oserčja. ..(Mi kako strašna je vender ta peklcnka", zavpije Janez ves prestrašen. Poslušaj, Janez, tle ti povem, ktlo jc ta strašna kača, reče vodnik. Ta kača je neka stara ba-bura: ki je veliko veliko let nečisti pregrehi služila. Ker pa ztlaj hudobni svet nc mara več zanjo, uči ta gerda pok veka svoje nesrečne hčere, kako naj mladenče v svoje mreže lovijo. Kamor koli sta se popotnika v tim prebivališi ozerla. nista zagledala druziga kakor strašne prikazni. Zlast pa je bila ena pošast, ki ju jc tako prestrašila, tle sta sc tresla na celim životu. Vidila sta namreč neko staro bahuzo. Ta jc zadavila dve svoji mladi hčeri, ju je spekla na ognji in je žerla kot volk nju meso. ..Oh to je vender strašno-, zavpije Tine na glas, in pobara vodnika, ktlo de je ta peklenšica. ..Ta je mati zadavljenih hčer-, mu reče vodnik. ..Ona peče svoje hčere pri ognji nečistosti, in se živi od njih greha**. To slišati obide popotnika strašna groza, in se urno pobereta odtod. Pa komaj še zapustita to grozovitno pošast, kar se jima ze druga prikaže. Ta gertlovš je pred angclcam tekla, in na preterge za neko peklensko hudobo letela, ktero jc na vso moč ljubila. ..Ali vesta, ktlo je ta peklenska hudoba", popraša vodnik popotna mladcnča'*. „Xe veva kdo je'*, mu odgovorita. ..Ta oslepljena gerdoha je neki zakonski mož", jima reče, ..kteri ima doma pametno, čisto in berhko ženica. praviga angela. pa je nc ljubi; temuč se z drugo slepari, ki jc neumna kot vol. nečista kot kozel in sitna kot perga. Z eno besedo, prava podoba rogača. In s to pošastjo zapravlja svoje premoženje in dušo. Ta zanikern moz ima svojo pošteno ženo tako slabo, tir dostikrat sama nc ve kaj bi oblekla in obula: njegova inavlia pa ima vsiga zadosti, kar le njeno hudobno scrce poželi. Ta nesramni kloftau nikdar nc premore bor— niga vinarja, kadar mu pride berač pred vrata: za njegovo cjolio mu pa nikdar denarja ne manjka. Njegova lastna hči nosi dostikrat tako revno okle-ko, tle skorej ne sme med l judi : njegova one pa otl žitlc in hcrkala šumi. O strahota prešestne pošasti! Vsaka druga pregreha ima vender sv oje meje. prešeštvo pa človeka popolnama ohropa. Postavim, nektera pregreha vzame človeku poštenje, pa vender premoženja ne loti. Druga požre premoženje, pa vender zdrav je pri miru pusti. Pnšeštna ljubezen pa požre poštenje in premoženje, spridi zdravje in življenje**. Kadar Janez in Tine to gerdo presestno pošast zapustita, jima pridete dve druge naprol. Perv a je bila bcrljavih oči, ter je vsako rec narobe vi-dila. Kdor je bil molčeč, je djala . do nima druziga v glavi kot prazno slamo: kdor je rad govoril, ga jc jezikača in vekača imenovala: ponižni soji bili potuhnjena': potcrpcžljivi plašljivci. radodajavc: zapravljivci. varovavci stiskava" in ljudje moškiga zaderžanja gola prevzetnost. Kdor ji ni vsiga olde-betal, ji je bil hlinež: kdor jc odkrilosernio govoril pa rogovilož. Pametni so se ji zdeli hinavci, veseli pa trape. Iludobniših oči kakor ta posast vender menile nobeden hiti nc more. si mislita nila-denča sama pri sebi. Druga posast pa je bila taeili oči, ki niso nikjer nič p regres niga vidilc. Nečistost je imela za nedolžno ljubezen: laž za znamnje zvite glave, opravIjivost za vsakdanjo šalo: goljfijo za pripušeno zvijačo. Kdor je hil maševavniga serca, je djala, tle sc vleče za svoje poštenje: kdor se je podal brez potrebe v nevarnost življenje zgubiti, ga je hvalila, de jc serčan: kdor pa se jc drugim prav ponižno perlizval, ga je imela za človeka, ki ve, kaj se spodobi. ..Ktlo ste pa te dve pošasti ?-vpraša Tine vodnika**. ..Perva jc herljavi rmernez, kteri vsako reč v greli podcla, če je tutli sama na sebi nedolžna. Druga pa jc brezvestne/., kteri liocc pregreho v krepost spremeniti. De so nebesa t i za silo verjame, ker si vosi nebeško veselje. De bi pa pekel bil ti po nobeni ceni ne bo verjel, ker so večniga ognja boji. Po tem zagledata popotna mladcnča nekako priklanjavno gerdovš. Ta se jc služetani velikih gospodov tlo tal perklanjala in keršencam roke ku-šcvala. Njena roka je dcržala naprej in naprej za klobuk, de seje herž odkrila, cc je ktlo prilila- čal. kije kaj od njega želela. Janez to vidili reče: rSeiiibrcj la pošast je pa vender le prav priljudna". rE Janez! ti se motiš-, ga zavernc vodnik. Jest menim, de je ni prevzetniši stvari na svetu kakor je ta. Telu" ni znano, de se le za to ponižuje, de bi bila povišana. Glej . če se služctam priklanja do tal. dela to le zato, de bi se gospodu prikupila, t e jo vidiš, de strežnici kaciga imcnitueža roke Jize. stori to le zato, ker želi tega ali uniga moža spodlesti in ob službo pripraviti. — Preden gresta iz tega poslopja, \ idila še niarsiktero drugo neumno pošast. V nekim kotu je sedel skopi dergnež, in si n: upal jesti, kar sc je bal, de bi nehvaležnim crbam premalo ne zapustil. Zraven tega je sedel neki butec, ki gaje vsako veselje jezilo, če je bilo tudi popolno nedolžno. Po tem vidita nekiga neza-dovoijncza, ki je sebe in previdnost božjo preklinjal : pa mu ni nič pomagalo. Zopet najdeta moža, ki je ženo vzel, ktera je svojiga poprejšniga moža umorila, pa je vender mislil, de bo z njo srečno živel. Tudi eniga vojaka zagledata, ki se je vergel \ globoko brezdno, de mu ni bilo treba po zdravnika in spovednika pošiljati. š»e sta vidila neumneža. ki je cel boršt zazgal, de je uhoziga vrabiča spekel. to ce reči, dc sta vidila bogatina, ki seje prav goreče pravdal z nekim siromakam za malo-vredne reci. — V neki slanici dobita prav namiga-ni^a slarcika, ki je černil sive lase in likal staro zgerbano kozo. To je biltrapek. ki sc jc na smertne dni mislil zeniti. - Zunaj tih norčkov je bilo tam-kej >e veliko drugih. Neki oče je hitel šibo spletati. de bi ga kdaj njegov neporeden sinek z njo kozje molitvice učil. Mladcncč ravno zrašen kot jelka. >e jc s pašam rajkljal in stiskal, de bi bil kljukami postal. Neki vladar je sam svoje podložne učil. kako de nar ložcj njegov tron podkopajo. Zu-naj tih je bilo v ti hiši še drugih pošast iu noreov brez konca in kraja. Tode mladciičama jc bilo že tih preveč. Torej odrineta z zaničevanjem in stu-dam iz strašne hise pregrehe. kadar sta popotna mladenča Janez in Tine zapustila hiso pregrehe. \ kteri sla tolikanj ger-diga in strašniga vidila. sla bila njuna serca tako z gnusob., do greha napolnjena, dc terdno skleneta vse sv oje žive dni nikdar grehu , ampak vedno le kreposti služiti. Za tega voljo se podasta napol, iskat se hiše kreposti. Peter, mož bistriga uma in lepiga zaderžanja. sc jima pridruži, de bi jima pravo pot kazal, in delal serčnost. če bi na poti na kakosne zaderžke zadela. s«- komaj grejo nekoliko stopinj proti hiši kreposti, kar je že treba iti na stermo goro. Tega se Tine ustraši in reče: -K ta pot je prcojstra in pre-sterma. Jest sim že spehan. Nikar nc hodimo naprej. Komo raji drugikrat šli na to stermo «'oro-. Zdaj ga Peter zaveme, in reče, de v to nikakor nc more privoliti. „Če se nočeš zdaj" — je dalje govoril — ..dokler imaš še terdno moč mladih let, podati na ojstro in stermo pot do kreposti, kako ti bode mogoče po ti poti hoditi, kadar bo starost zgrudila tvoje moči. Kavno tako kakor ti govori marsikteri mladencč ter pravi: Jest sim zdaj mlad, iu moram vživati veselje tiga sveta. Saj bo časa še dosti kreposti služiti, kadar pa starček postane, besedo presuče in pravi: Oj ko bi še imel moč svoje mladosti, kako pač goreče bi se hotel kreposti prijeti. Zdaj pa me je tako moč zapustila, de se ne morem po nobeni ceni postiti in delati pokore. Saj sim že sam na sebi preslab, kako bi se neki še postil. — Glej Tinče! vse se zgovarja, de nc more delati pokore. Kogatinee pravi: Jest sim premehkužno zrejen, de bi mogel delati pokoro. Če se postim le en sam dan, me hoče biti že konec. Mene že robček tanke srajce tiši, kako bi mi bilo mogoče terde spokorne oblačila nositi. — Kevež pa pravi: kaj bi jest pokoro delal. Saj imam že brez tega pokore zadosti. Lačen trebuh, umazana žena in stergani otroci so moja pokora. Pokora je za bogati?, ki imajo vsiga dovolj. Oni naj opravljajo dela ljubezni, ne pa jest, ki komaj živini. Tode ljubezniva prijatla! to so prazni marnji, reče Peter. Oo kreposti in nebes ni druge poti, kakor pot pokore in križev. Torej mladenča na noge! Le urno naprej! Na gori nas čaka prelepa hiša kreposti-. Te besede oserčnostijo popotna mladenča, ter jo podvizajo urno na goro. Pol na goro, na kteri je stala hiša kreposti, pa jc bila silno nevarna. Volkovi, risi, levi, tigri in druge strašne zverine so prebivale v gojzdih ob poti. Vclikrat se je slišalo njih strašno tulenje, in marsikteriga popotnika so lovile in ga hotle požreti, kdor za krepostjo hiti, brez sovražnikov n i. Prijatli in žlahta so včasi naši nar hujši sovražniki. Zatorej pravi sveti Matevž: „Človekovi sovražniki so njegova lastna družino**. In res! kar sveti Matevž govori, uči nas tudi lastna skušnja. Dostikrat pravi prijatel prijatlu: „Ti si neumen, de se postiš, moliš in druge pobožne dela opravljaš. Pusti, pusti pri miru te reči. Pojdiva rajši kam viin na polje, v oštarijo ali pa na veseliše". Clo taki očetje se najdejo, ki se pritožujejo nad svojimi sinovi, de niso nič vredni, ker se ne mašujejo nad njimi, ki so jim kaj hudiga storili. Matere včasih svojim hčeram prepovedujejo postiti se, de bi jim mileče lica nc obledele , ter bi svet zanje ne maral. Pcrliznjeni zapeljivci zapeljujejo lahkoverne dekleta rekoč: Ali ne veš, de je listi čas že zdavno minul, ki je čista nedolžnost veliko veljala. Zdaj pa žc vse druga sapa piše. Glej! zdaj živi po bajtah in gradovih vse po nedolž- nili nagonih svoje mesene natore". — Take sladke in na videz skerbne besede lahkovernim dostikrat pravo pamet vmotijo, de zapustijo edino pot, ki pelje h kreposti in v nebesa. So pa veliko nevar-niši, če pridejo iz ust staršev, žlahte, prijatlov in znancov. Z eno besedo, če pridejo od tistih, kteri radi imamo, in jim kaj zaupamo. — Zdaj perpelje lVter popotna mladenča do strašniga brezdna. Le ozka stezica se je vila nad groznim prepadam ob robu. Tine viditi to nevarno stezico zavpije: ..Al bi ne mogel namesti mene kdo drugi iti meni tega prepada !- „Tinc! ti nisi pervi, ki kaj taciga hoče, reče vodnik, ..tode to ni mogoče". Glej veliko ljudi je, ki prosijo pobožno, de bi se namesti njib pokorili ; oni pa bi mehkužno živeli. Tode krepost in nebesa si more vsak sam pridobiti. Prav lepo je enkrat neki sveti mož eniga splačal, ki ga je prosil, de bi namesti njega molil in se postil. ,,Prijatel! mu reče sveti mož, „če naj jest nanicst tebe molim in se postim, ali ni tudi po pravici, de naj jest na-mest tebe grem v nebesa ?" Ko je vodnik te besede zgovoril, se oberne proti mladcnču in reče: ..Tinče le serčno, le scrčno naprej. Ti sam jo moraš iti meni tega brezdna, če ne, pa hiše kreposti nikdar vidil ne boš. te se ti pa zdi pot kreposti prete-žavna, pa pomisli, de je pot pregrehe veliko veliko tcžavnisi. Oj, ko bi bila pot kreposti tolikanj težavna, kakor je pot pregrehe, kako bi se ljudje čez to pcrtoživali. Povej mi, ali ne tcrpi grešnik za pekel veliko več, kakor pobožnik za srečne nebesa? Oberni svoje oči na lakomncža. Njemu greh ne pusti vživati njegoviga premoženja. »Se jesti, piti in oblačiti se skoraj ne upa. Pregrešna skopost mu ne pervoli, de bi tisto blago vžival, ki ga je s ker-vavimi žulji in tolikim slraham v svoje shrambe pripravil. Oj kako bi svet godernjal, ako bi krepost od njega kaj tako težavniga tirjala? — Poglej ka-košne težave nečistost loternikani naklada. Dosti jih je, ki zavoljo tega greha cele noči prečujejo, hribe in doline prelazijo, vročino in mraz terpijo, svoje poštenje in življenje v nevarnost postavijo. Oj kako strašno bi jezike stegovali, ako bi jima krepost nakladala take težave. — Glejta, prijatla, greh je, ki prevzetneža v nepokoj in žalost pripravi, če mu vse po volji ne gre. Greli dela maše-vavcu vedno strah, in ga sili, de mora neprenehama orožje nosili. Greh je, ki jeziiiiiiu zmirej želč vzdiguje, bolezni napravlja, življenje krajša in veselje kali. Nasprot pa je serce krotkih mirno kakor sinje morje in pisani tnvnik, kadar nobeniga ve-triča ni. Toraj, mladenča, lc serčna bodita, in verjemite, de so težave, ktere krepost nam naklada, le majhne proti tistim, s kterimi nas greli nadleguje-*. Ko je vodnik te besede zgovoril, poda Ti- netu svojo roko, ter ga spelje srečno memo straš-niga brezdna. Janez jo derkne urno za njima. In kmalo potem so na gori, kjer je bilo stanovanje kreposti. Kader Janez in Tine zagladata hišo kreposti, se loti njunih sere neka čudna otožnost. To pa zato, ker sta mislila, dc je nju trošt šel po borštu. Ko sta se namreč na goro grede po stermim hribovji in ojstrint pečovji potila, sta si mislila, dc se jima bo na vcrliu gore v oči zablišalo poslopje iz samiga draziga kamenja. Namesti taciga kras-niga pa je zdaj stalo pred njima poslopje, ki ni bilo od zunaj nobene posebne lepoto. Torij reče Janez : „C'e je to hiša kreposti, tako pa tudi - - le škoda za naj trud. če je od znotraj taka, kakor od zunaj, sva jo zastonj prisopla na goro. Iliša pregrehe je pa od zunaj vender desetkrat lepši". To slišati ga vodnik hudo pogleda in reee : -Prijatel! de je hiša kreposti od zunaj žalostna viditi, pride od tod, ker ljudje le nar slabši reči kreposti darujejo. Če ima kdo neznano hčer, si jo prizadeva ponuniti, sina, ki ni za ta svet, bi rad pomnilni; počen groš je za pušeo še dober: stergana suknja ali srajca se daste beračem v dar itd. Tode, Janez! nikar naj žalost ne tare tvojiga scrca. I'c je lupina tudi grenka, bo pa jedro slad-kejši. Hcs de jc hiša kreposti od zunaj pohlevna in revna viditi, tode veselje in radost bosta prešinila tvoje oserčje, kadar stopi tvoja noga cez hišni prag. hej na svetu je marsikaj goljufiv iga. Alarsi-kteri človek jc na videz reven, v resnici pa je bogat. So ljudje tam pa tam posvetu, ki križajo svoje meso. Ti se nam revni zdijo in milovanja vredni, tode njih serca so polne veselja in radosti. Glej ! kamenje, iz kteriga je hiša kreposti narejena, je vender le drago kamenje. če se tudi ne lesketa kakor demaiit. Zdaj pelje vodnik mladenča v hišo kreposti. Pa še komaj stopita čez prag, kar /.«• vživata neizrečeno veselje in radost. V celim poslopji je ne-zapopadljivo prijeten duh; umetno \hrana godba sc razlega po vsih prostorih poslopja: in mir, de še nikdar tak, sc razlije v serca mladencev. V neki prostorni slanici je sedela neizrečeno lepa krepost na prelepim tronu. Njene usta so se deržale na smeli, ter so govorile ljudomile in svete besede. Njene roke, bele kot sneg. so bile per-pravljcnc vedno dobrote deliti. Vse, kar si vidil na nji, je bilo sama lepota iu žlahtnoba. Nje obnašanje je bilo prcljtihcznivo, njena obleka bolj bela kot sneg, njeni lasje pa podobni bclorumenim žar-kam mladiga sonca. Na pervi pogled se je vidilo, de je v nebesih doma. Okrog njeniga trona so stale trume in trume ljudi. — Nekteri so jo prišli kaj prosit, drugi pa prašat /a svet. — Pervi stopi pred njo neki za-11 i k c rn i oče, ter jo prosi pobožnosti za svojiga sina. Ona mu pa odgovori: ..Ljubi prijatelj če hočeš imeti pobozniga sina, skerbi nar pred. de boš sani živel po božjih zapovedih. Te bo sin vidil tvoj lep izgled . se bo tudi 011 po njem gotovo ravnal**. — Po tem pristopi neka mati, in jo čistosti prosi za svojo hčerko. Za odgovor dobi povest od stare in mlade kaee. Stara kaea vidi nekiga dne mlado kaeieo po trebuhu po prahu lesti. in jo začne kregali rekoe: ..Zakaj se vender zmiram po trebuhu plaziš? Vzdigni . in hodi po koncu". Mlada ka-ciea pa ji reec: ..Mati! pokažite mi no, kako sc po koncu liodi"*. Starka ji hoče pokazati. Torej se zame strašno zvijati po prahu iu po trebuhu lesti liaprtj. \a to se kaeiea oglasi: „Oj mati! če se to pravi po koncu hoditi, znam jest bolje po koncu hoditi koi\i". Neka gospa ji je rekla: ..Žlahtna kraljica Krepost! jest sim svojimu možu zvesta in ga serčno ljubim. Kaj ne. to je ze dosti, de pridem v nebesa?" ..\c bo dal. ji reče Krepost. l«e kdor bo spolni! v>e svoje dolžnosti, ho vžival nebeško veselje, t e si tudi ti zvesta svojimu možu. in ga serčno ljubiš, s so>edi se pa prepiraš, svojiga bližnjiga obrekuješ iu opravljaš, sc nisi krepostna, torej nc pojiles gledat vekomaj božjiga obličja. Tudi ni zadosti. reee nadalje, ako bi kilo delil med v boge svoje blago, zraven bi pa s kom v sovrastvu bil. ali hi iiccNio živel. Kaj pomaga jezičnimu dohtarju visoka učenost, če jo pa napčno obrača in krivico z njo zagovarja? rimu jc vojšak 11 serčnost v boji. če pa hudobno živi? t« le j! vse čednosti so si mile sestrice, ki ne morejo biti ena brez druge-. Ko jc te besede izrekla, pristopi neka imenitna gospa, za ktero sta dva služabnika prire-pala. iu reče: ..Preljuba krepost! jest bi tudi rada prišla v nebeško veselje, tode po poti imenitnih gospa-. Krepost jo milo pogleda in pravi: ..Draga moja! te poti proti nehesam jest nc poznam-. \a to reče imenitna gospa: ..Oj preljuba krepost! glej. taka iijcy.ua gospa, kot sim jest, vender ne more proti uebi-sam hoditi po ternjevi poti pokore. Saj so moje ustica vajene samo mesca iu slaščic, moje drobno telesce samo šumečih tančic in moje občutljivo seree neprenchljiviga veselja. Oj meni ne, in ne more hiti mogoče po ternjevi poti pokore hoditi-. Xa to reče krepost: ..Draga moja! jest vem, de te imajo ljudje zares za imenitno gospo, tode povem ti resnično, de v nebesa pelja le cn sam pot. in ta je, de spolnujcš vse božje in cerkvene zapovedi. Ta pot je za bogate in berače, za imenitne in proste. Po ti moraš hoditi, ali pa nebes nikdar vzivala nc bodeš-. kadar krepost te in še druge prosivcc in po-svetvance Ijubeziijivo odpravi, stopila Janez in Tine k njenimu tronu. Ona se jima prijazno nasmeja. ju sprime z velikim veseljem, ter ju takole nagovori: „Mladcnča! vidva sta z gnusobe polnim sercam zapustila strašno hišo pregrehe: in sta se podala na pot obiskat še moje stanovanje. Blagor vama! naj<11 a sta ga. — Mladcnča! znane so meni vajne želje. Vidva po vsih čednostih hrepenita, in nista podobna ljudem, ki so zdaj-le pred mojim sedežem stali. Ti bi tudi radi Bogu služili, tode tako, de bi se hudiniu nc zamerli. Vajne serca pa gorijo le za krepost. Vajne resnične in serčne želje so od ene čednost do druge hiteti, in na duši čedalje bolj obogateli. Mladcnča le urno naprej po ti poti. ktero sta zdaj nastopila. Bodita častivca in vojšaka moja, dokler bosta živela na svetu. Po tem prideta enkrat gotovo iz moje hiše v svete nebesa, kjer bosta na večne čase presrečno živela-. Zdaj se vzdigne prekrasna krepost iz svojiga stola, prime popotna mladcnča za roke, ju pelje v neko slanico, ter jima pokaže skoz okno odperte nebesa. ..Povzdignila svoje oči proti svetim nebesam. jima reče, in jima ska-zuje nebeške lepote. Glejta ! gori ni liudiga duha, ne smerti. ne greha: gori ni skerbi, ne nadlog ne terpljenja. Gori ne pripeka vročina in mraz ne nadleguje. ampak večna spomlad razveseljujo pravične nebeščanov trume. Gori se ne sliši ne prepir, ne so-vraztvo ampak večni mir in gola ljubezen vlada povsod. Gori ni nobene hritkosti, nobene solze: ampak večno veselje iu večna radost kraljujeta krog in krog. Gori jc tisti presrečni Jeruzalem, kjer večni kralj prebiva, in deli naprej in naprej dobrote svojim zvestim otrokam. Gori poje nebeška tromha mile glasove in srečnih prebivavcov mile pesmi donijo od eniga kraja do druziga. Gori so zbrane angel-cov trume, svetih očakov in aposteljnov zbori. Gori sc veseli mučeneov rtideče kardelo in čistih devic in druzih svetnikov trume in trume. Gori sc sveti prečista devica, Marija, med nebeškimi trumami, kakor se sveti zgodnja danica na nebu med zvezdami. Tje gori, v te presvete nebesa, pojdeta enkrat tudi vidva, če se bosta terdno kreposti der-žala-. Tako je Krepost govorila. Mladcnčama pa je pogled nebeškiga raja serca tako prešinil, dc sta odslej neprenehama kopernela po njem. De bi ga toraj enkrat gotovo dosegla, ostaneta vedno v hiši kreposti. ^Ickinfski samostan s. Klare« Kar je zdaj Mckinjska grajšina, ki je kan-tonska gosposka v nji, to je bil do leta 1782Mekinjski samostan s. Klare. Po napisu, ki se nad velikimi vratmi Mekinjske politiške pisarnice lepo v kamen vsekan najde, jc bil ta samostan pervi utemeljil g. Sigfrid Galenberški plementaš v letu po Kristusovim rojstvu 1300, na dan ss. Dionizija, Kustika in Elevterija marternikov, t. j. 9. Kozo-perska. Leta Sigfrid Galenberški je bil sin Otonov in Gute AVeisseneške, vnuk Gviljelmov in AneSu-mereške, prevnnk Sigismundov. prcprevnuk Sig-fridov in Berlc Funkcnbcrškc, čcterli vnuk Žigov ali na petim rodu njegov mlajši, peti vnuk Otonov in Ane Ehrenfelske, in dalej šesti vnuk Ortolfa Ojstroverharja ( ile Scharlenberg.) Leta samostan je potlej Juri Sigismunil svetiga rimskiga Cesarstva grof in Galenberški go-spod, \jili Cesarske Svetlosti kamrar, poglavar viši krajnske sodnije, ter krajnski poglavarski namestnik skoraj vse iz noviga popravil s svojim hra-tam Janezam Friderikam v letu 1(582. Juri Sigis-mund in Janez Friderik sta bila že v trinajstim kolenu ali rodu (torej 12. vnuka) tistimu Sigfridu Galcnberškimu, ki je bil ta samostan pervi začel. Ortolf III. i/. Svibna f de Scharfenbcrg). od kteriga je v z gor imenovanim ltadpisu govorjenje, je bil po slovensko Ojstrov crliar imenovan: zato ko je bil njegov rod iz Ojstriga verha (Osterberg), to je od ondot, kjer Ljubi janea v Savo teče. Ko je zidal grad Galenberg (Goli vcrli ali Goli breg, Kahlenberg) v letu 1000, kakor ta nadpis pove, se je od tega časa Galenberški (Goloverhar ali GolobrcškiJ imenoval. Grad Galenberg stoji na Krajnskim v Cemšeniški fari, za Savo proti ."štajerskimi!. V zgor imenovanim ltadpisu stoje letnice utemeljen ja takole: 31CCCVII. idus Odobriš die SS. I)\ onisii llu-stici ct Eleutberii M. 31. V letih letnicah, ki zncso 1307, je pomota kamnosekov a. Povsod se bere, de je ta samostan bil začet v letu 1300. torej se VII od več kaže. Dalcj je ..idus Oetobris- 15. dan Kozopcrska; ta dan pa ni spomin ss. Dionizija. Itu-stika in Elevterija marternikov, ampak ta god je 9. iz-fridus tiliu« noster. \icolau* de l.il^enbvi^b. Wil-heliiius de Rotlenbiicliel. Ortolpliiis «lc Ma n^esbur^, ct alii cionplures. Ct autem praesens Scriptum per-maneal iucnlvulsiiiii. feciiiius ipsiim nosiro et •reueri nosiri pracdicli si«rillis roborari. Acluni el datum in tiallenberf, Castro uostro . amio Domini M.CCC. VII. Idus Odobriš, fes t o bcatorum Mart v rum IKonisii. llusiici et Lleulherii. S. .Sivridi de Gallenberr. S. Henrici l.avani. (L. 8.) ~ {L. S.) imenujejo mekinjske gospodarje, ki volijo prihodnjimi! samostanu Mckinjski grad. V tem pismu so naslednje priče imenovane: Konrad Gal, llertvik Mengeški, Verner Loški (iz Loke ali Ločan), Henrik Glavan Sigfrida utemeljitelja zet. Sigfrid prejsniga Sigfrida sin. Miklav Limharski (i/ Limbarske gore J Gvilielm Ccrnclski, Ortolf Mengeški iu več družili. V leti 1300 je bil Mckinjski samostan še le začel (ali štiftan). Kakor utemeljitno pismo pove. je bil zaeetuik > pomočjo frančiškanov za pobožne diviee pozveih-l. ter jih vkupaj spravil pod ravnanje svoje iieere Klare. ki je bila perva abtošiea tega samostana. To se ve . de si je mogla gospa mati Klara Mckinjski grad v pervo samostansko prebivališč, kolikor se jc dalo. sprcoberniti. preden so izzidali novo samostanu pcrmcrjcno poslopje, ktero s» bili začeli še tisto ali vsaj prihodnje leto. To se tudi lahko ve. de novi samostan ni bil v enim letu tako izdelan, de bi bilo mogoče koj v njem stanovati. Klara se pa vender že koj v letu 1301 perva abtošiea imenuje. I konec sledi.) ltazgled po kersaiiskim »vetu. Tirolska dežela je bila dozdaj zgol katolška, ter se je z vso močjo hranila vrinjenju kri-voverstva. Tudi ondašnjc poglavitno mesto luspruk se je prav katolško obnašalo. Koliko pa so zadnji časi ljudi spremenili, je pokazal sklep mestnih odbornikov 13. in 15. Velikoserpana. Mestni fajmo-šter g«sp. J. Ambcrg je namreč predlog storil, de bi se le katolški cerkvi očitno obhajanjc božje službe dopustilo. Z večino glasov pa je bil ta predlog overim: tedaj se je tudi nekatolčanam očitno opravljanje svoje božje službe in s tem naseljenje v deželi dovolilo. Tukej se vidi, koliko je na tem ležeče. de se le pošteni zares katolški možje v zbore in odbore volijo. V listu nekiga misijonarja iz Amerike, P. Teofila Krapfa. Kranciškanarja iz Tirolskiga se bere. kaj Amcrikanci od tega mislijo, ako se božja služba o praznikih kaj dalje potegne. Duhovno opravilo je namreč eno nedeljo od pol desetih do dvanajstih terpclo: in imenovani misijonar pristavi, de ako bi se bilo še dalje potegnilo, bi se ne bilo bati montiranja: zakaj tamkej imajo radi. de se vse počasti in veličastno opravlja, in radi nedeljo Gospodu posvete. Ur celi teden iežko delo imajo, in veliko molili nc morejo. Presvitli Cesar Franc Jožef I. bodo 1(5. dan t. m., to je. v nedeljo popoldne 20 minut po štirih, s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli in /. njimi N jih ministri in čez .100 povabljenih Duiiajcanov in Gradčanov. Cesarju naproti \ Celje se ho peljalo 5(1 Ljubljančanov. Cesar so dovolili, de bo pervo početje vožnje po železnici z veliko častjo obhajano. Gromcnjc topov z Ljubljanskima grada bo oznanilo prihod presvitliga Cesarja. Ko sc bojo mestu približali, bojo začeli zvonovi v vsili cerkvah mesta in predmestij peti. V kolodvoru, krasno okinčanim, Jih bo spodobno sprejel odbor mestne srenje. Berž po tem bojo Ljubljanski knezo-škof blagoslovili železnico. Poiem si' bojo peljali presvitli Cesar o gromenju topov z Ljubljanskiga grada in zvonenju vsili zvonov po Dunajski cesti siioz nalaš napravljene veličastne vrata v mesto v svoje stanovanje, ki ga bojo v tisti hiši imeli, kjer sicer deželni poglavar stanuje. Knialo po prihodu bo gostam kosilo v kazini napravljeno (pravijo, de jih bo v vsim skupej 450 povabljenih.) Zvečer bo mesto razsvitljeno. Drugo jutro ( 17. Kimovca) se bojo Cesar s svojimi ministri naprej v Terst podali: vsi drugi gosti pa se bojo spet v Gradec in na Dunaj po železnici nazaj vcrnili. — I I. dan Kimovca zvečer ob devetih je maršal 1{ a dečki prišel v Ljubljano, in sc je včeraj zjutraj ob sedmih po železnici na Dunaj odpeljal. Svit-liga cesarja bo kakor pravijo, tudi spremil v Ljubljano: tudi bana Jclačiča takrat v ti častitljivi družbi semkej pričakujejo, ker bi sc znali Cesar iz Tersta skoz Reko in Zagreb nazaj na Dunaj podati. — llanJelačič piše. de seje terdnjava-Pe.tro-varadin 6. dan t. m. podala. Velik del Rusovske armade sc bo zdej vernil v svojo domačijo. Iskre. Večnost se bliža. pa ne mislimo! Pravični, kedar se smert bliža, gleda svet in večnost ravno s tistimi očmi, kakor popred vselej. Nič sc mu ne spremeni, nič ne neha zanj v poslednjim migljeji, kakor le nadloge in terpljenja. Brez naveze na svet in na njegove nečimurnosti, poln dobrih del, poterjen z večnimi obljubami, zrel za nebesa, zatisne on brez inilovanja svoje oči pred vsimi slepijami, ktere le pogledati gaje vselej zabolelo. Njegova duša se kviško k Bogu dvigne, od kteriga jc izšla, in per kterim je s serčnimlirepe-nenjem po njim vedno prebivala. Tako ona v miru in zaupanji v večnost gori gre. Moj ljubi! ob smertni uri se ti bo tvojo življenje vse drugači pokazalo, kakor se ti zdej zdi. Zdaj ti dobro de, de si lit ali tii nad bližnjiga po-vikšan, de si tii ali tii slahšiga zmagal, de si bogastvo ali umetnost perdobil. de sc ti hvala in češenje daje, de si za dobriga spoznan, de veselje in čast vživaš ali boš vžival, de si upaš svoje naklepe v dobiček izpeljati. Zdi se ti. de so vse te roči resnične dobrote, in dove kako jih vošiti, de življenju vrednost in spoštljivost dajejo: na smertni postelji pa, ko svet odstopi in večnost perstopi, se bodo tvoje oči odpcrle in vse se bo pred teboj spremenilo. Zapeljiva megla, ki te jc blišila in vse tiste reči veči kazala, bo zginila: vse boš tako vidil, kakor je res, namreč: goljufljivo, minljivo, begoče, nič, ..svoje oči odpreš in ne najdeš nič", praviš, pismo. ( Jan. 5£7, 19.) Geramb. Popravek. V listu 31», na pervi strani, v pervi pesmi *csto versto od z d« Jej beri: ..Bla«rruj s svojo jo desnico-. Naliskar Jožef Blaznih v Ljubljani.