7°4 Listek, kovač je svoje tovariše pridobil za idejo, da bi se vsa dela razstavila. To se baje zgodi o Božiči, in razstavi bode naslov »Hrvaški salon«. — Dr. Kršnjavi je dal točno posneti umotvorine partenonske v Atenah. Sadreni odlivki se namesti v dvorani obrtne šole in veljajo okolo 8000 gld. — Iz hrvaške književnosti. Intendant hrvaškega gledališča g. dr. S. pl. Miletič je zasnoval novo in prevažno književno podjetje »Teatralno biblioteko«, ki bode v posamičnih zvezkih objavljala izbrana dela hrvaškega repertoara. Kjer bode treba, opremile se bodo drame s predgovorom in tolmačem. Urednik »Teatralni biblioteki« je "Nikola Andrič, dramaturg hrvaškega gledališča, ki je že tudi v novi knjižnici priobčil izboren prevod Molierovih »Les Prčcieuses ridicules«. Cena prevodu 25 kr. — Uprava narodnega gledaličča razpisuje tri darila, in sicer 500 gld, za izvirno tragedijo ali dramo iz domačega življenja, 300 gld, za »izvirno komedijo ali narodno glumo iz sedanjega življenja hrvaškega, vsaj v treh dejanjih, in 500 gld. za izvirno operno delo v serijoznem ali komiškem zlogu. Rok vsem trem delom je postavljen do dne" I. marca 1895. Za operno nagrado smejo tekmovati seveda tudi drugi slovanski skladatelji, vender bodo imela prednost tista dela, katerim je snov vzeta iz hrvaškega življenja. Zajedno s tem razglasom se je gledališka uprava pismeno obrnila do vseh boljših hrvaških dramatikov in glasbenikov. Hrvaška dramatska književnost brez hrvaških izvirnih dram ni hrvaška, kakor slovenska dramatika ni slovenska brez slovenskih izvirnih del! — Sekcijski načelnik hrvaške deželne vlade, g, Vladimir Mazuranič, sin pokojnega pesnika »Cengičage«, vabi na naročbo zbrane književne ostaline svojega očeta. Najprej izidejo pesmi, ki bodo stale brošurane 2 gld., lepo vezane pa 2 gld. 50 kr. — Začela je izhajati »Zabavna knjižnica,« katero ureduje dr. Avgust HarambaHč. Priobčevala bode v zvezkih po 40 stranij izvirna hrvaška dela, pa tudi prevode iz drugih, sosebno slovanskih kujiževnostij Prva dva zvezka prinašata Sienkievviczev roman »Ognjem i mačem«, »Žrtvo ljubavi« in drobnosti. Vsakih 10 duij izideta po dva zvezka; cena vsakemu 15 kr. Slovanska biblijografija. Hrvaški »Vienac« je priobčil pismo, katero je član slovanskega dobrotvornega društva v Odesi, prof. Aleksander pl. Borženko, poslal histo-riku g. prof. T. Smičiklasu v Zagrebu. Rečeno društvo je namreč sklenilo izdavati mesečni glasnik slovanske književnosti in se zato obrača do slovanskih pisateljev s prošnjo, da bi po jeden izvod svojih del pošiljati javni knjižnici v Odesi, in sicer na ime generalnega konzulata francoskega. Če dobi ta ideja dovolj podpore, utegnila bi se zasnovati v Odesi tudi osrednja knjižnica slovanskih knjig modernih pisateljev. Znameniti grobovi. Meseca septembra je umrl v papeževi palači v Castelgan-dolfu slavni italijanski arheolog J. B. de Rossi, ki je prvi temeljito preiskal rimske katakombe in zlasti napise po njih. Spisal je veliko del o starokrščanskih spomenikih v Rimu- sosebno slovi knjiga »Roma sotteranea christiante« (1866. —1877.). Pokojnik, katerega je že pred dvema letoma zadela kap, bil je tudi član jugoslovanske akademije v Zagrebu. ,,Lubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr,, pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.