Itev. 78.
V llubljonl, o soboto, dne 4. aprila 1908.
Leto um.
Velja po poŠti:
ca celo leto naprej K 26"— „ 13"-. 6-50 » 2-20
za pol leta
KI
trt leta „ aa e« mesec H
V upravniStvu:
U celo leto naprej K	22 40
u pol leta „	„	11-20
za (etrt leta „	„	5-60
u en meiet „	„	1-90
Za polllj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve< ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 1 26 h. PH večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod čez
- dvorliče nad tiskarno). — Rokopisi f
fie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
■.i'iW>ir'i 1—=

sa
J*- Današnja Številka obsega 14 strani. "^C
»Nemci in klerikalci".
»Na tem ni nič, ali je res, ali ne, samo povedati se mora narodu.« Tako stališče zastopa časnikar v Cankarjevem »Za narodov blagor« in pri »Narodu« se ravnajo po njem. Ali so Nemci zvezani, ali dogovorjeni s S. L. S. s kako pogodbo, ali kakorkoli, na tem ni nič, samo pisati se mora o tem. In piše se, na dolgo in široko, od vseh plati. Za dokaz je tudi preskrbljeno: Nemci so glasovali za dr. Šusteršiča, — deželnega odbornika iz cele zbornice. Dobro! Za Jakliča so oddali prazne listke, torej se je zveza tekom petih minut pretrgala, aH ka-li.
Svoje stališče smo že tolikrat pojasnili, da se nam ne zdi vredno izgubljati mnogo besedi. Kdor hoče na vsak način verjeti na polltiške strahove in vraže, naj verjame. Mi nismo kompetentni v red spravljati liberalne možgane; to naj gospodje nasprotniki opravijo lepo med seboj. Pač pa se nam zdi potrebno, da kon-štatiramo nekaj dejstev, ki so tako izpričana, da se o njihovi resničnosti vsak lahko uveri. Ob teh dejstvih naj meri očitek »nemško-klerikalne« zveze, kdor je za tako delo sposoben. Kdor pa ne more druzega, nego prežvekovati, kar mu nareka-va »Narod«, naj lepo ostane, kjer je. Na dnevni red dela preko njega!
1.	Načelnik S. L. S. je javno pri zaupnem shodu proglasil, da ni nobene zveze med Nemci in našo stranko. Ravno to je stalo v oficieinem glasilu nemške nacionalne stranke.
2.	Klub naših deželnozborskih poslancev je soglasno sklenil, da se naša kandidata iz vse zbornice (dr. Šusteršič in namestnik Jaklič) naznanita obema drugima kluboma; izrečno je pa tudi pristavil, da se ne sme storiti noben korak, ki bi pomenjal kako pogajanje, ali prošnjo, naj se naša kandidata volita. Naši poslanci so mirno čakali izida, naj pride karkoli, saj so vedeli, da je sedanje razmerje strank samo provizorno, začasno.
3.	Načela za volivno preosnovo so v glavnih potezah že sprejele vse tri stranke. Vse tri stranke so s tem že tudi sprejele dejstvo, da dobi S. L. S. absolutno večino v deželnem zboru. Vse tri stranke so pa tudi prepričane, da se volivna
preosnova posreči že junija, in da bodo še letos nadomestne volitve. Naj blagovoli ljubi bravec dobrohotno najti kak vzrok, ki bi S. L. S. vodil do tega, da bi zavoljo enega deželnozborskega mandata za nekaj mesecev sklepala kake zveze z Nemci. Edini vzrok, ki bi tu prišel v poštev, bi bila brezmejna neumnost. Kdor pa še danes trdi, da je vodstvo S. L. S. tako zabito, naj se da našopati.
Preostaja še eno vprašanje »Narodovega« čitatelja: Zakaj so torej Nemci volili dr. Šusteršiča? Tudi na to slove naš enostavni odgovor: Pojdi jih vprašat! Želimo ti obilo uspehov pri ti ekspediciji, da se po ti poti že enkrat končno reši to ve-ievažno vprašanje. Do tedaj pa: pozdravljen!
Šolsko leto 1908-09.
Naši poslanci so nam priborili pravico, da smemo prihodnje šolsko leto 1908/09 na naših slovenskih gimnazijah v kranjski deželi poučevati začeti tudi v višjih razredih v nekaterih predmetih v slovenskem jeziku. Ti predmeti so veronauk, latinščina, grščina, naravoznanstvo In slovenščina, ostali predmeti, t. j. matematika, zgodovina, nemščina in v 7. in 8. razredu pro-pajdevtika pa se bodo učili kakor dozdaj v nemškem učnem jeziku; zadnje zaradi tega, da se naša mladina ne le nauči, ampak do dobrega navadi govoriti tudi v nemškem jeziku. V isti namen je določeno tudi za nemški jezik po več ur na teden, kakor jih je bilo dozdaj. Tako, menim, je dogovorjeno in ustanovljeno od strani slavnega ministrstva in naših poslancev; če pa ni tako, prosim, naj častiti poslanci popravijo izrečeno trditev.
Da je ta stvar resnobna in istinita in se zares ima rečeni pouk začeti prihodnje šolsko leto, za to nam priča dejstvo, da so se iz I. državne gimnazije vže izločile nemške vzporednice; prestavile so se namreč v začetku drugega tečaja letošnjega šolskega leta v Beethovenovo ulico v Waldherrjevo hišo, imajo svojega posebnega voditelja in svoje posebne učitelje. Nadalje je prišel vže na ravnatelje slovenskih gimnazij nalog, da imajo poročati, kako se naj v bodoče vrši omenjeni slovenski pouk, kaki so pomočki, kake so ovire in v koliki meri se lahko uči kmalu v prihodnjem šolskem letu. Tedaj v resnici se
ima začeti prihodnje šolsko leto slovenski pouk v omenjenih predmetih tudi v višjih razredih.
Nastane torej vprašanje, kako se hoče začeti ta pouk, ali se ne bode začel, ako nimamo potrebnih knjig. Na to vprašanje naj tu odgovorimo, pričakujemo pa tudi od merodajnih krogov, da se pečajo s tem vprašanjem in se ga lotijo ob pravem Času. Navdušenje mladine in učiteljev lahko premaga vse težkoče, malomarnost in birokratska nenaklonjonost pa lahko celo stvar zavleče za kakih pet in še več let, predno pride y tek.
Slovenski pouk se lahko začne prihodnje leto v 5. razredu v latinščini: slovnice so se itak učili iz slovenske knjige, učenci pridejo tako le v dobiček, ni jim treba kupovati nove knjige nemško pisane, ni jim treba priučevati se v nemško knjigo, v nemško besedilo, v nemška pravila kakor dozdaj, imajo za naprej, kar so imeli in se naučili v zadnjih štirih letih. Livija in Ovidija bodo ložje prestavljali v slovenski jezik, katerega govorijo od mladih nog, nego v nemški jezik, katerega se šele učijo. Vse one težave prenehajo, katere so vladale dozdai, da so se učenci mučili z latinskim tekstom in z nemško besedo — z dvojno težavo; dodajmo še, da so v 3. in -4. razredu prestavljali v slovenski jezik, premeinba prestave v nemški je bila dozdaj potrojena težava — in vse te težave pri Liviju, ki je z raztegnjenimi periodami in nenavadnim slogom sam na sebi vže izmed najtežjih avktor-j iev.
Ce kdo ugovarja in reče, da nimamo slovarja, odgovorimo mu, da imamo uči-| telja, ki bo pomagal v primerno prepara-j cijo; za silo bo služil Rožek, ali nemški i slovar, potrebni dodatki se bodo nareko-I vali ali pa se pripravijo za one partije iz Livija in Ovidija, ki se itnajo čitati, tiskane slovenske preparacije, kakor so uvedene nemške v nemških šolah. Da začetek ni brez težav, umeje se samo od sebe, toda večje je olajšanje in kjer bi nedostajalo pomočkov, bode dostavila v obilni ineri dobra volja in navdušenost mladine in učiteljev, ker se veselijo, da se jim je izvršilo njih dolgotrajno hrepenenje po pouku v materinščini.
Tako latinščina. Kako pa grščina? — Tudi grščina naj se začne poučevati vže
prihodnje šolsko leto s slovenskim učnim jezikom v 5. razredu. Vzroki so isti, ki veljajo za latinščino. One neudobnosti, ki so bile dozdaj v 5. razredu za latinščino: pre-memba slovnice, prememba prestave, ki niso ovirale, da se ne bi preskočilo iz slovenskega pouka v 4. v nemški pouk v 5. razredu, bodo sicer tudi za grščino prvo leto, toda te neudobnosti bodo dosti manjše, veliko večje pa so ugodnosti. Prestave bodo v materinski jezik, ki ga učenci govorijo ,dočim se nemškega šele učijo; velika ugodnost pa je tudi bližje prilagodenje slovenskega in grškega jezika, ki je znano vsakemu učitel u. Kdo nima v mislih slovenski in grški dual, grški aorist in slovenski perfektivni glagol, slično stopnjevanje vokalov pri besedotvoritvi, istotako kon-sonantov pri sorodnih korenih in besedah itd. Vse to pride učencu v prid pri učenju s slovenskim učnim jezikom. Pomočki bodo siični, kakor pri latinščini. Učenci bodo imeli v rokah za Ksenofonta Schenkeljevo chrestomatijo in si bodo sprva pomagali z nemškim slovarjem, ki je chrestomatiji zadaj pridejan, učitelj pa jim bode v pomoč pri preparaciji. Ravno tako pri Homerju. Če ne že prvo leto, lahko pa bodo vsaj drugo leto že tiskane enake preparacije, ki so navadne na nemških gimnazijah ter nadomestujejo slovar.
Tako tedaj naj se uči v 5. razredu tudi grščina vže prihodnje šolsko leto s slovenskim učnim jezikom. Samo od sebe pa se umeje, da se ima grščina prihodnje šolsko leto ne le v 3. ampak tudi v 4. razredu učiti s slovenskim učnim jezikom. Take pre-membe so malenkostne in potrebne. Ko so se leta 1860. iz Ogrskega in Hrvaškega premestili nemški profesorji ter na njih mesto postavili domači učitelji, sprva tudi ni bilo pripravnih knjig, učili pa so v domačem jeziku brez knjig ali vsaj pripravnih knjig, učenci so imeli v višjih razredih še nemške knjige v rokah, sicer pa je pomagalo narekovanje. Tako je bilo tudi leta 1850., ko se je uvajal novi učni načrt. Pisec teh vrstic si ie še kupil staro grško slovnico, ki je takrat bila spisana v latinskem jeziku — rabil pa je potem že Curtius-a, novo knjigo. Za prirodopisje nismo imeli nobene pripravne knjige, ampak nemško čitanko, iz katere smo se učili na pamet prirodopfsne sestavke; razlage na predmetih takrat ni bilo, taka razlaga bi morda tudi takratnega profesorja filologa bila spravila v zadrego.
LISTEK.
Pripovedko o čebeli
Perzijska legenda.
Bog je bil zemlji dal prediven dan. Srečni v zlatem solncu so tički veselo zletavali po zraku, in krasne, pestre cvetlice so odpirale svoje čaše in napajale vz-duh z nadzemeljskim vonjem. Vsa živa bitja so takorekoč prepevala Stvarniku slavospev, ker je obdaroval zemljo s soln-cem, delom in srečo. Marljivo je letala čebelica od cvetke do cvctke. Bistroumno je pogrezala svoj ostri rilček v cvetne čaše, jim izvabljala sladki med ter si ž njim polnila telesce.
»Dobro srečo!« zakliče glas za njo. Čebela za hip preneha z delom, se obrne in zapazi poleg ulnjaka osla. Prijazno mu zabrenči v odgovor:
»Lepa hvala!«
»Kaj delaš?« jo vpraša osel.
»Delam med,« mu odgovori.
>Med? Kaj je to?«
»Pojdi bližje, pa zveš. Pomoli jezik, dam ti malo pokusiti.«
Osel je zazijal, čebela se mu vsede aa jezik, spusti nanj trohico sladkega, dišečega medu in zleti v panj. Osel zado-
voljno pokima in pogoltne med. Zdi se mu. da je našel nov oblizek.
»Čuješ, čebelica, s česa pa delaš med?« je vprašal.
Čebela se začudi, da osel niti tega ne ve, odkod je med, vendar mu drage volje začne razlagati, pokazavši s kosmatimi tipalnicami po neskončni naravi:
»Ozri se, osle, in kamor pogledaš, se bliščijo milijoni cvetlic in tisoči dreves dvigajo vrhove v sinje nebo. Z neba padajo nanje žarki božanskega solnca, ki vse z življenjem napoji in razvije brstje in kali v cvetove. Poleg mičnih cvetlic in Ieko-vitih rastlin rastejo tudi škodljive. Solnce namreč sije dobrim in zlim« . .
»Kaj meni vse to mar!« zariga osel in pogleda topo po široki ravnini. »Ali ni vse eno, kakšna trava na polju raste? Jaz se vsak dan do sitega napasem, pa mi nič ne škodi. Od tebe bi rad zvedel kaj glede medu!«
»Saj boš, osle,« zabrenči čebela. »Iz tega-le cvetja, ki kakor bogata preproga pokriva zemljo, srkam med, iz najboljših cvetlic, iz vseh, ki mi nudijo le kapljico sladke tekočine za snov, ki jo nabiram v sebi.«
Tako razlaganje se je zdelo oslu neznansko neumno. Ves razžaljen osorno zavpije:
za takega osla. da ne znam razločiti laži od resnice?«
»Ali sein morda lagala?« se zavzame čebela.
»Seveda lažeš! Kar si mi rekla, je gola neumnost! Si pač pozabila, da tudi jaz pojem dan za dnevom cele snope trave in zelišč. In se je li pri meni kdaj naredil med?«
»Zastopi vendar, osle! Jaz izbiram le najžlahtnejše rastline, cvet soka, esenco cvetlic, niti kapljice grenkobe ne!«
»Tudi to je laž,« odgovori osel nevolj-110, »navadna igra z besedami! Če jaz vsak dan požrem toliko trave in cvetlic, pride vendar tudi v moj želodec tisti cvet soka, tista esenca. Zakaj se pa meni ne izpremeni v med, ha?«
»Ti pa tudi ješ, ne da bi izbiral,« odgovori čebela.
Osel jo togotno prekine, rekoč:
»Ne boš me imela za osla! To je zahvala za dobre želje, za prijazni pozdrav! Zdaj mi hočeš zmešati glavo. Tega ne trpim! Hajd z menoj k sodniku, da dobiš plačo za svoje laži!«
Osel in čebela sta se podala na sodišče. Tu so si gozdne živali bile ravnokar izbrale modrega velbloda, da jim sodi.
»Prosim te, veiblod, bodi pravičen, kaznuj jo, kakor zasluži,« prične osel. »Davi se sprehajam po polju, srečam čebelo, jo pozdravim: Dobro srečo, kaj de-
laš? — Med, mi odgovori. Da mi pokusiti svoj proizvod. Okusen je bil in lepo je dišal. Tudi jaz bi rad kaj takega proizvajal, pa jo prosim, da mi odkrije svojo skrivnost. Namesto tega mi nabaše glavo z lažmi, češ. da srka sladki sok iz cvetja! Veiblod, ti si učen sodnik; tebi je znano, da jaz uničim dan za dnevom cele kupe cvetlic, dobrih in slabih, z esenco in brez esence. Ali si pa že slišal, da sem kdaj napravil med? Morda pa je od tebe že kdaj prišlo kaj sladkega? Saj tudi ti živiš od rastlin vsake vrste.«
Veiblod misli in premišlja; zaman!
»Da ne obsodim nobenega po krivem,« pravi sodnik, »bi vama svetoval, da gresta k živalim, ki so učenejše od mene. Res je sicer, da jem zelišča; časih so tudi sladkega okusa, — vendar še pri meni ni prišlo nikdar nič sladkega na dan.«
V težkih dvomih maje veiblod z glavo, ko odhaja. Trmasti osel pa pozove čebelo:
»Hajd z mano k levu! On je naš kralj; on mora vedeti vse!«
Naznanila sta levu po nekom iz njegovega obližja, za kaj se gre. Lev pa je imel baš nujnih opravkov; zato je zapo-vedal, naj zbor najmodrejših živali pretrese vprašanje.
Otvorijo razpravo. Osel razloži tož-beni zahtevek. Povabi se čebelo, da poda svojo izjavo. Tožcnka se trudi, da bi se
Vse to kaže, da imajo prehodi povsod svoje težave, te so pa vsako leto manjše in minejo s časom docela. Ne gre pa, da bi n. pr. četrtošolci skoz pet let zgubili izrečeno pravico do materinskega pouka v grščini, ker so se v 3. razredu začeli učiti iz nemške knjige. Zato naj se grščina uči prihodnje šolsko leto v 3., 4. in 5. razredu s slovenskim učnim jezikom. Ravno isto velja za prirodopisje v 5. in 6. razredu. Dokler ni pripravne knjige, bode podstava dosedanja nemška knjiga, saj terminologija ostane itak oboja, sicer pa menda začasno zadostuje tudi Paulin-ova botanika, Erjavčeva somatologija, dotis-kana pa bode morda še ob pravem času Polančeva mineralogija.
V ostalem pa se naj izvede v vseli razredih ukaz, ki ga je ob svojem času izdalo ministrstvo glede pouka v vero-nauku in v klasičnih jezikih. Ta ukaz z dne 8. oktobra 1871 št. 10456 se glasi v originalu doslovno tako: »Was den Religi-onsunterricht anbelangt, so vvaltet kein Anstand ob, dass derselbe, sovveit die Be-dingungen dazu vorhanden sind, 'schon jetzt auch in den oberen Klassen in der Muttersprache der Schiiler erteilt werde. Desgleichen waltet kein Anstand ob, dass in den oberen Klassen bei der Oberse-tzung aus der klassischen, beziehungswei-se aus der modernen romanisehen Spra-che sovvohl die deutsche als die slove-nisehe Sprache je nach der Bef&higung der Schiiler ange\vendet werde. «
Rešimo mladino!
»Krščansko-demokratiško, to je naše geslo! Nikoli naj narn ne bo le prazna beseda.«
GMladost« št. 1., letnik I.)
Naša slovenska mladina ima zdaj svoj list »Mladost«. Zamašena je znatna vrzel v našem slovenskem časopisju.
Slovenski svobodomiselci, in naj že nosijo liberalno ali pa socialno-demokra-ško obleko, napenjajo že leta »sem vse svoje sile in moči, da vlove v svoje mreže slovensko mladino. Ni izostal na naši strani odpor. Imamo že lepo našo organizacijo, namenjeno mladini! Popolna sicer še ni, upamo pa, da še postane. Marijanske kongregacije, izobraževalna društva s svojimi telovadnimi odseki za mladeniče, se morajo ustanoviti in krepko delovati v vsaki nasi fari. Kdor tega ne razume in ne dela na to z vsemi svojimi silami in močmi, ne spada v naš čas, ker ga nc razume.
Poleg splošnih ljudskih vzgojevalnih namenov ima naša organizacija še poseben namen, da skrbi za mladino. Slovenski mladenič mora biti izobražen. V naših časih mora biti poučen, da brani proti nasprotniku naša načela. To pa le more, če je dobro podkovan in ve, kaj da nasprotnik namerava.
Ne bila bi naša mladeniška organizacija popolna, ko bi skrbela zgolj za to, da vzgoji učene člane. Mladina je vesela. Rada poraja in se zabava. Organizacija mora nuditi mladeniču tudi zabavo, pošteno seveda.
Telovadba skrbi za zdrav, gibčen, krepak naš naraščaj.
Ko bom imeli vsaj v vsaki duhovniji naše slovenske domovine izvedeno krepko organizacijo našega mladeniča, nas ne bo strah svobodomiselcev, naj se že imenujejo tako ali tako. Imeli pa bomo tudi razborite, vztrajne, prožne in nevstrašene boritelje za sveto našo stvar.
Da se pospeši organizacija naše mladine, za to bo skrbela najmlajša hčerka poštenega slovenskega časopisja »Mladost«, ki jc pravkar zagledala v lepi spomladi beli dan.
Vzemi jo v roko. Predno jo čitaš, se ti že prikupi! Lepa moderna glava! Slika ti kaže, kako vzbuja »Veda« slovenskega mladeniča na »Delo«. Glavo je narisal slovanski umetnik, znani dalmatinski slikar gospod Rašica. Dela mu vso čast.
Iznenadi nas bogata in raznovrstna vsebina. Uvodnik »Mladost« ti pove, kaj hoče »Mladost«. Obstoječe sile v naših inladeniških organizacijah združiti in jim biti zvesto glasilo. Kaj hoče doseči »Mladost«? Odgovori ti: »Krščansko demokra-tiško, to je naše geslo! Nikoli naj nam ne bo le prazna beseda!«
Čimdalje čitaš prvo številko »Mladosti«, timbolj te zadovolji in vedno bolj se je veseliš.
»Svobodna misel!« Kako duhovit članek. Učen je. A tako priprosto in poljudno pisan. Nedosegljiva je ironija v njem. Tale stavek: »Kdor lahko misli, da je 2 X 2 = 5 in je prepričan o tem, kar misli, ta je lahko svobodomislec, a — brez zamere — pra-votnislec ni in v glavi mu ni vse , kakor bi moralo biti . . . .«
Naši vrli telovadci so se kaj vrlo zavzeli za »Mladost«. Kar okupirali so jo. Kaj da hočejo krepki naši fantje, nam pove brat načelnik, Albert Jeločnik, v svojem članku: »Vzgoja značajev v telovadnici«. Naši dobi očitajo precej po pravici, da nima kdosigavedi koliko zna'čajev. Vojsko neznačajnosti napoveduje pisatelj. Vzgojiti hoče mladeniče krepke po telesu, zdrave po duhu in trdne v volji. Značaj bodi zgojen v ponižnosti, pokorščini in v verskem duhu! . .
Naši telovadci objavljajo v »Mladosti« spored svojih prostih vaj za letošnje javne nastope in objavljajo poročilo o seji »Zveze telovadnih odsekov« v Tržiču.
Telovadni odseki v Št. Rupertu, Celju, Cerknem na Goriškem, Metliki, Devici Mariji v Polju in v Škofji Loki poročajo, kako so poslovali in telovadili.
Krepko so načrtane dolžnosti naše, osobito mlajše inteligence v članku »Izobraženci med ljudstvom.« Podpišemo vsak stavek, vsako besedo, ker nam je: »Resnica nad vse!«
Naš slovenski dijak je tudi vesel »Mladosti«. Dopisi »Iz Ljubljane«, »Iz Celja« in »Iz Novega mesta« nam to dokazujejo.
To niso dopisi, ki se pečajo mogoče s kakimi otročarijami. Ne. Dokazujejo nam, da dopisniki ostro opazujejo in dostojno, a krepko opišejo, kar vidijo. Dopisi segajo v dejansko življenje!
»Mladost« je moderna. Zato ni prezrla »Boja alkoholu«. Njeni dopisniki se. z zgledi iz vsakdanjega življenja vojskujejo s sovražnikom alkoholom.
Polemika »Mladosti« je popolnoma moderna. »Mladost« je zbrala zmote, ki jih širi slovensko svobodomiselno časopisje. Ovrže jih, ne da bi navajala nasprotne liste. Posnemanja vredno!
Taka je »Mladost«! Zdaj jo poznate. Raznolična je, poljudna in mikavna. Pozna se ji, da jo ureja izvežban časnikar. Hib nismo opazili.
Naša slovenska mladina se »Mladosti« gotovo o.orime, o tem uiti ne dvomimo. A potrebna je sploh vsakomur, ki se zanima za pereča dnevna vprašanja naše dobe. Pisana je pred vsem za mladino, a neobhodno ie potrebno, da se seznani ž njo, jo naroči in širi vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica!
»Mladost.« Urednik F. Terseglav. Izhaja: 1. in 3. soboto vsakega meseca na osmih straneh, stane za celo leto zgolj dve kroni, ki jih lahko vsak zmaga! Naj bi ne bilo nobene slovenske rodbine, ki bi ne bila naročena na »Mladost«.
Denarni trs.
Obrestna mera na svetovnem denarnem trgu vedno pada. Angleška je znižala obrestno mero na 3% ter razpolaga z velikimi množinami zlata. To seveda še ni dokaz blagostanja, ampak za tem bogastvom tiči velika revščina. Velika zaloga denarja kaže, da industrija in trgovina ne zahtevata denarja. Kupčija in industrija, posebno tekstilna, spita, konzurn in eksport je padel, zaloge blaga so znatne, a kupca ni. Neugodna konjunktura, nezadosten zaslužek vplivata neugodno na zaupanje in se kredit krči. Mnoga podjetja, ki bi rabila denar, ga ne dobe niti za visoke obresti, ker se jim ne zaupa; druga podjetja pa, ki bi ga dobila poceni, pa ga ne zahtevajo, ker nimajo dela.
Na nemškem denarnem trgu še vlada vedno napetost in draginja.
Nemška industrija je znatno padla, kar narn spričuje najbolje znižanje cene za železo in premog. Tudi v nemški industriji je vladal prevelik optimizem, potreba kredita je daleč presegala razpoložljiva sredstva in zategadelj si Nemčija ne more tako hitro oddahniti in je vpliv svetovne krize trajnejši. Vrh tega je nemška organizacij plačilnega prometa slaba. Nemci so preveč domišljavi, imajo preveliko mnenje o svoji »Alldeutschland«, ter so prezirali pridobitve drugih držav. Svoj čas so se smejali Avstriji zaradi njene papirnate vrednosti. Ali Avstrija je z njo dobro izhajala, solidno gospodarila, zato ji pa zadnja kriza ni veliko škodovala in je pri nas vladal mir, ko je okoli nas grmelo. Avstrijski plačilni aparat je jako gibčen, in Nemci so zadnji čas prišli do spoznanja, da se da tudi pri papirnatih Avstrijcih kaj naučiti, ter so začeli študirati naše naprave. Posebno jim imponira poštno - hranilnični kliring ter poskušajo tudi na Nemškem uvesti ta način. Ali začeli so preveč fiska-lično.
Ogrom se jako cede sline po samostojni notni banki, vendar jim je to vprašanje tako kakor mački skleda vroče kaše. Nikakor si ne upajo priti do konečne odločitve, ampak napravili so sedaj velik ovinek, preložili konečno razpravo na jesen, medtem, ko so imeli dolge govore že sedaj.
Ogrom ne moremo odrekati zmožnosti za ustanovitev samostojne notne banke in bi že dobili potrebno glavnico, kajti vkljub jesenskim dogodkom ne smerno podcenjevati finančne moči Ogrske in potem je banka s privilegijem, izdajati note, dober »kšeft«, ki posebno nese, ako se ima boriti banka z valovanjem vrednosti in ima tedaj visoko obrestno mero.
Ogri lahko ustanovijo svojo banko, tudi lahko dobe potrebno glavnico, ali vprašanje je, če bo samostojna ogrska banka zamogla pokriti potrebo kredita Ogrske in zdržati vrednost ogrskega denarja.
Dokler bo vladala na svetovnem trgu nizka obrestna mera, bo že šlo, ali v slabih časih in v slučaju kake svetovne krize ji bo pa trdo šlo. Ako bo takrat hotela vzdržati vrednost denarja, ne bo šlo brez visoke obrestne mere in znatnega skrčenja kredita.
V takih časih bodo morali plačevati precej višjo obrestno mero in ogrska ban-
ka ne bo mogla tako pokriti ogrske potrebe, kakor jo avstro-ogrska.ki razpolaga z avstrijskim kapitalom in ga vporablja na Ogrskem.
Zaljubljenci v samostojno ogrsko banko sicer trde, da avstro-ogrska banka premalo zalaga ogrski kredit, ali to ni istina, ker od vseh menic itd., ki jih ekskomptira banka, je plačljivih na Ogrskem 60%.
V oktobru pret.leta je imela banka avstri!skih menic za 350 milijonov, ogrskih pa za 510 milijonov, toraj je v najsJab-šem času dala na razpolgo Ogrski 510 milijonov kron. Ako bi imeli Ogri svojo banko, bi ta bila navezana le na finančno moč Ogrske. Avstrijska banka bi ne eskompti-rala ogrskih menic, bi ne dala na razpolago avstrijskih milijonov. Kje bi ogrska banka dobila denar, da bi eskomptirala toliko menic in pokrila tolik kredit, je nerešeno vprašanje.
Papirnatega denarja se sicer da veliko natiskati ali s tem glavnica še ni dobljena, pač pa trpi valuta in kredit. Tudi španska banka je svojčas izdala veliko not. zato pa so imele 20% agio.
Ako bo ogrska banka hotela vzdržati kredit, ne bo mogla pokriti vse potrebe kredita, denar bo precej dražji. To vedo Ogri jako dobro in zmernejši trgovski in finančni krogi svarijo ogrske pustolovce pred vsakim eksperimentom samostojne banke. Finančna moč je Avstriji In to Ogri sedaj dobro izkoriščajo, denar »des dummen Schvvoben« iim kaj dobro prilega. Zato so pa hrabri le v besedah in od daleč, blizu jim pa upade vsa korajža. Prevzetnež brez denarja ne imponira.
Zgled Italijanske uprave.
R i m, 2. aprila 1908.
Blizu Angeljskega gradu v Prati-predmestju je vlada zgradila velikansko pravosodno palačo. Palača je tako velika kot cerkev sv. Petra, ima 14 dvorišč in vzlic vsej monumentalnosti ni prav nič lepa, ampak napravi v resnici takšen vtis, kakor »predpotopni mastodont« (»C. d. I.«) O zgodovini te zgradbe je zdaj neki Renzo Rossi objavil interesantno monografijo (Voghera-Rim-1908.), iz katere posnemamo sledeče:
Za zgradbo je vlada razpisala med umetniki natečaj. Bilo je treba honorarjev in strokovnjaškega razsodišča. Za vse to je vlada plačala 5,822.006 lir, torej več kot šestinka vsega proračuna! Gradijo pa poslopje tudi že celo večnost. Ze pred šestimi leti bi morala stavba biti dograjena, pa še danes ni. Več tvrdk se je zakasnilo za 5 do 6 let, in vendar vlada ne postopa proti njim. Oglejmo si umetniške okraske! Nad glavno fasado bi se morala postaviti velika bronasta četverovprega. Izdelati jo ima znani kipar Ettore Ximenes, pa jo še do danes ni in sicer, ker zahteva umetnik zdaj 60.000 lir več, kot mu je v pogodbi zagotovljeno. Kolosalni kip postave pod triumfalnimi stopnicami v glavnem dvorišču tudi še ni čisto dovršen in sicer zato ne. ker jo je kipar Ouantrini izročil tako pozno, da so bile potrebne nove in komplicirane konštrukcije, da so jo sploh na projicirano mesto mogli postaviti, pa so pri tem »postavi« še zlomili desno roko. Sicer pa ima ves stavbeni načrt velike bistvene konstrukcijske hibe. Tako n. pr. so zadeli na velike težkoče pri dotoku pitne vode. Zgradba je tudi zelo nepraktična. Polno je strahovitih hodnikov, ki nič ne koristijo. Sobe so nerodno zvezane medseboj in tako velike, da se kuriti ne bodo dale. Nekaj posebnega je proračun. Najprej je bilo pro-računano za stavbo 8 milijonov lir, pa so že samo »umetniki« , načrti in razsodniki
jasno izražala, toda sodniki jo gledajo debelo. Začno renčati in godrnjati: ne razumejo je. Nekaterim med njimi je bilo sicer »notorično«, da čebela ne je muh niti črvov, marveč da dobiva svoj živež na cvetlicah, a niso mogli verjeti njenim marnjam o cvetu soka; saj so sami tudi vživali rastline, medu pa delali niso. Uboga čebela je pojašnjevala, ponujala prisego, vse zastonj! Doseglo se je toliko, da se je častitljivi sodni dvor hudo spri ter stresal jezo nanjo. Kričali so in se kregali, iskali paragrafov, po katerih bi jo obsodili. Toda do sklepa niso mogli priti in prepustili so koncem koncev sodbo levu.
V krogu zvestih oprod se je vladar živalstva vlegel na mehko trato. Drzno stopi dolgouh pred kralja. Čebelica se pohlevno vsede na stebelce v bližini. V tretjič razlaga osel natančno, obširno in temeljito, kako je čebelo srečal in kaj in kako je bilo z medom. Predlaga, naj se čebelo obsodi, ker mu prikriva skrivnost izdelovanja medu. Nato govori čebela. Trudi se, da bi čim jasnejše opisala svoj posel. Ko je končala, reče kralj:
»Dobro! Vse sem razumel in sedaj bom sodil . . . Hej, krvnik, snemi čebeli glavo!«
Ta ukaz je bil namenjen srditemu leo- 1 pardu, ki se približa, z mečem opasan. Vsa prepadena se čebela zgrudi kralju pred noge ter ga milo prosi, da ji pojasni, zakaj mora biti žrtev tako grozne sodbe. Kralj čemerno nagrbanči obrvi, upre oči grozč v čebelo, ki se pred njim zvija, ter reče strogo:
»Umreti moraš! Jaz sem te razumel. Prepričala si se pa, da te ni razumel osel, tudi modrijan velblod ne, niti ostale živali, tukaj zbrane. Da bi ti kar nezavedno srkala z rilčkom cvet soka iz milijonov cvetlic ter to snov pretvarjala v med, to presega njihovo obzorjePNikdar se ti ne posreči, da bi to čudo razložila oslom, kajti, med nama naj ostane, osli so vsi skupaj! Če te pustim živo, se zverine nikoli ne po-mire: nazadnje se znesejo še nad mano. Boljše jc torej, da ti umreš, mi z osli pa ostanemo, in življenje pojde svojo staro pot naprej. Med in tvoja skrivnost pa bosta kmalu pozabljena . . . Krvnik, vrši službo!«
Leopard zavihti bridki meč in od trupla se strklja glava čebele, ki jc samo to zakrivila, da je svoje žive dni delala duh-teči, sladki med.
p.smo Eoltatuga Pepeta.
Gespud redehter!
Zdej pa mamaver-der spet enkat de-želn zbor,
al kokr prauma pu dumače; lontak. Douh cajta sa je predi in predi in prou nč gvišnga ni blu, a uja
kej vn spredl al nč.
Jest sin prou veseu, de je pršla enkat spet vornga u naša dežela in de maja zdej večina u deželnem zbore tak muže, ke se nisa navajen fretat, ampak delat iz zdrava pametja, h nuc ludstva in iz veselani sm
biu prpraulen. na prošna gespuda deželnga glavarja, de sm šu pumagat kanclije de-želnh udbornku luftat in pajčune umetat.
Ta nar bi sma se martral pr kancli atata Grazelita, ke je bla usa klučavnea zarjavena in se ni dala na nubena viža ud-klent, dokler ni pršou en šlosar, de je klučavnea dol uzeu. Ke sma tku srečn enkat urata udprl, nam je pa tak duh pu plesnob vn iz kanclije u nus udaru, de b hmal ukul pupadal in ud stropa sa vesele kar cele štrene pajčun, tku de sma mislel, de mama pred saba prou ta prava pustojnska jama, ke kapenki dol veseja.
Douh sma se martral predn sma ta kanclija u vornga spravi, nazadne srna ja pa le tku zgleštal, de u mou gespud doh-tar Lampe vesele nad no, ke u zdej na-rnes.t Grazelita v to kanclijo not pršou.
Ke sma bli enkat iz kanclija tku deleč fertig. de sma use pajčune in taka ruputija vn spravi, sma se spravi pa še na štrozak, ke s ga je soje cajte pustu ata Grazeli not u kanclija prnest. Ta štrozak jc biu pa tku strašil ugulen in scefedran, de nam je kar znarazen padu, kc sma ga u roka prjel, de b ga vn transpurtiral, ke ga zdejšn ud-bornk, ke je namest atata Grazelita zvo-ten, na u nucti.
požrli 5 milijonov. Nato je vlada zahtevala od zbornice še 16 milijonov in zagotovila, da je to najvišja mera. Toda pozneje je morala proračun povišati zopet za 1 i milijonov, zbornica je proračun pristrigla, tako da bi vsa stavba stala .11 milijonov, mesto 37. Toda do današnjega dne, ko je komaj dovršena sirova zgradba, je potrošenih že 30 milijonov — za notranjo opravo pa bo gotovo šlo še 5 do 6 mil.
Hudomušneži pravijo, da bi se na novi stavbi mesto projektiranega napisa »Iu-stitia regnorum fundamentum« — Pravica temelj državam — moral napraviti sledeči: »Misera contribuens plebs« — Ubogi davkoplačevalci!
O blažena osvobojena Italija!
HRVAŠKA.
Olasilo ogrske ljudske stranke o položaju.
»Alkotmany« prinaša iz Zagreba članek, kakor pravi, iz najuglednejše roke, v katerem očita voditeljem hrvaško-srb-ske koalicije, da so že takrat ljubimkovali z avstrijskimi strankami, ko so se navduševali še za reško resolucijo. Sedaj sc Nikolič kar javno hvali svojih visokih zvez na Dunaju. Toda na Dunaju koaliciji čim dalje tem manj zaupajo, ker si mislijo, da ravnotako prevari Avstrijo, kakor je prevarila Ogrsko. Voditeljem koalicije ne zadostuje, da so skrivaj spravili svoj manifest vladarju na mizo in memorandum v roke nekega nadvojvode; sedaj hočejo staviti hrvaško vprašanje tudi na repertoar avstrijskega parlamenta. Zagrebški unionisti menijo, če se avstrijska vlada najostrejše ne upre nameravanemu nujnemu predlogu, bo to imelo v ogrskem parlamentu neprijeten epilog, ker bo ogrska vlada morala najodločnejše braniti notranje ogrske zadeve proti tujemu vmešavanju. Od Becka ni mnogo pričakovati, ker so ga stranke potisnile ob zid . . .
Potem se »Alkotmany« pritožuje čez vedno ožje zveze med dunajskim in hrva-ško-srbskim tiskom. Zlasti je nezadovoljen s »Kroatische Korrespondenz«, »Korespondenco Herzog« in korespondenco »Pi-jevega društva«. Unionisti gledajo s strahom na to akcijo, ki vtegne postati izredno nevarna, ako se kmalu ne prične protiakcija. Ogrska vlada pa naj ostane trdno na svojem stališču; naj ne pusti, da bi Rauch padel, marveč naj mu utrdi pozicijo pri kroni in naj skrbi tudi za to, da se ne samo potom dunajskega tiska, marveč tudi potom brošur in podobnih sredstev obvesti najširše sloje hrvaškega občinstva o »lažnjivi« in »goljufivi« politiki koalicije in o posledicah te politike.
Torej, Mažari se v boju proti hrvaškemu ljudstvu in za bana Raucha obo-rože z — brošurami, letaki in podobnimi sredstvi. Nam sc zdi. da so to bombe iz papirja!
MADŽARI IN BOSANSKI SRBI.
Olasilo neodvisne stranke, »Buda-pest«, piše, da je neutemeljeno, če piše zunanji tisk neprestano o velikosrbski propagandi v okupiranih deželah. To proti-srbsko kampanjo vodijo neki visoki uradniki bosanske deželne vlade, ki jih pa državni finančni minister Burian kmalu vpo-koji. Gibanje med bosanskimi Srbi se ne dotika posebnih madžarskih koristi, dočim bi Hrvatje hoteli Bosno priklopiti Hrvaški,
Tku sma pulagama use kanclije spu-cal in zrihtal, Bolču Pepe je pa vse nepu-trebne stvari udfuru in je potli guvuru, de toku žalastne furnge že douh cajta ni mou. Ke sma bli fertik sm pa prosu za ena usto-pnea, de b šou žihr mal ta nove deželne puslance pugledat in pa, če u glih ker kej guvoru, puslušat. Sevede sm niogu letat ud Poncjuža du Pilatuža, predn sm pršou du tiste ustopnee in še na vem, če b ja du-biu, če b na puvedu, de sm žurnalist in de mam glih taka pravica du tistga žurnali-stuskega kurnka u deženazborsk dvuran, kokr ta druli žurnalisti.
Kumi sm pa pršou iz ustopnea za klu-bukam du šteng. sm pa že sreču gespuda dohtar Taučarja, kc jc tku nekok žala-sten caplou preke dvuran. Men se je tu čudu zdel, kc dohtar Taučar je za negava leta drgač še precej flink, kua de mu fali in m ni dala moja ferbecžilca preh gmaha, de sm ga prašu, kua ga tku tare, če ma fau-lenca al kal.
»Eli, tu me grima, ke sma začel na petek in kokr sam veš, je petek en nasrečn dan. Jest nekol na petek nubetie rči na začnem delat. Ce žc glih kašn druli dan nimam cajta, de b začeti, pa raj pol še u petek use pestim pr gmah in na začnem,« m je udguvuru in tku žalastn glava pube-su, kokr snica, kedr ta douga zapoje.
»Tega b pa jest nekol na verjeu, ge-spud dohtar, de sa uni tku babjavern. Ce
kar vsekakor nasprotuje interesom ogrske države. Avstrijske državnike boli, ker Srbi naglašajo, da hočejo svoje upravičene zahteve uresničiti s pomočjo Madžarov, zlasti neodvisne stranke, in da se imajo za dosedanje uspehe zahvaliti tudi Košutu. Da prebivalstvo Bosne simpatizi-ra z Madžari, pripisati je vplivu srbskega tiska in odtod sovraštvo gotovih činite-Ijev proti Srbom. Na čelu liberalno-mad-žarske stranke v Bosni, ki deluje proti konservativno-avstrijski, stoji baje baron Burian!
Iz SKofljsKe RpniKe.
Kanonično vmeščena sta bila dne 1. aprila čč. gg. Karol l.enasi na župnijo Ko-šana in Jožef Krakar na župnijo Kočevska Reka (Rieg).
Podeljeni sta župniji Št. Jakob i.b Savi č. g. Antonu Jemec, do sedaj župniku v Podlipi, in Velika Dolina č. gosp. Ivanu Gnjezda, do sedaj župniku na Vojskem. Resigniral je na svojo župnijo č. g. Janez Možina, župnik v Senožečah.
Premeščeni so čč. gg. kapelani: Frančišek Oranič iz Polja kot ekspozit v Šmi-hel pri Nadanjem selu, Anton Gole iz Šmartna pri Litiji v Polje, Ivan Pogačar iz Žužemberka v Šmartno pri Litiji, Ivan Lovšin iz Gorij v Trnovo na Notranjsko, Ivan Langerholz iz Cerkclj pri Kranju v Gorje, Friderik Rodič iz Horjula v Cerklje pri Kranju.
Za župnega upravitelja v Šenčurju pri Kranju jc imenovan tamošnji kaplan č. g. Mihael Kmet.
Razpisane so župnije: Senožeče v postojnski, Zelimlje v ljubljanski in Zlato Polje v moravški dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj je l!. april.
Tedenski pregled.
Deželni glavar g. Franc Šuklje je dne 29. marca sprejel deželne uradnike in zdravnike deželnih dobrodelnih zavodov. V imenu vseh je g. glavarja pozdravil g. nadsvetnik Zamida. Naglašal je pošteno voljo vseh deželnih uslužbencev, vestno vršiti svojo dolžnost, in je izrazil tudi želje in prošnje uradnega osobja. Deželni glavar je obljubil ozirati se na upravičene prošnje, pozival na vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti, in pravi, da hoče sam biti vzgled vsem! Naglašal je tudi, da naj gg. uradniki opravljajo raje svoje dolžnosti, agitacijo pa naj pustč. Nato je predstavil oba nova deželna odbornika, dr. Štister-šiča in dr. Lampeta.
V deželni šolski svet jc deželni odbor izvolil dr. šusteršiča in dr. Lampeta. S tema dvema gospodoma je prišel poleg zastopnikov države, mest, cerkve, nov element — zastopnika S. L. S. in kmečkega ljudstva.
Slovenska trgovska šola jc prvi sklep novega kranjskega deželnega zbora. To je velevažno in pomeni velik napredek za naše šolstvo in vse naše narodno gospodarstvo. Prvi korak za to so storili že državni poslanci S. L. S. na Dunaju. V jeseni bo otvorjen prvi razred s pripravljalnim tečajem. Šola bo tudi v korist kmečkemu stanu. S to šolo bo združen tudi poduk za zadružništvo, in tečaji za ženske.
Volivno reformo za Kranjsko hočejo menda liberalci zopet zavlačevati, ker pošiljajo na veleposetnike poziv na refor-
je petek res tku nasrečn dan, kokr uni prauja, za kua pa pol u petkeh jeja in pi-jeja? Sej b se tnogl vender glih tku bat, de na u šlu pu sreč in de se lohka zadauja.«
»Pepe, ti s drgač še precej nafrigan, tu pa le na veš, de pr pijač člouk na use puzab, še clu na petek. Scer pa ni sam petek uržah, de sm tku klavrn. BI ket petek, me še grima tu, de um mogu gespude de-želnmo glavari roka dat.«
»Prava reč! Zavle tega jm na u krona iz glave padla, gespud dohtar. Sej de-želn glavar je en fejst gespud in je clu že ket suldat za soja durnuvina na Pemskem kri prelivu. Ordnu ma pa tud že tulk na sukn, de b gespud Ivan Hribar, žepan de-žehiga stolnga i/, štrajzantam pušodran-ga mesta Iblane in častn član enga društva na Bulgarskem, kar znak padu, če b jh vidu. In sama sreča je zajn, de ga ni enaglasn zvulila trgouska zbornca za de-želnga puslanca, kokr ie pugervu iu iiblu-bu, de u pol sam soj mandat frejvilik dol puložu. Res, sam sreča, de se trgouska zbornca ni pestila tku putcgnt, in de ga je raj pestila brezglasn skus past. Zdcj, ke b vidu tulk ordnu na prseh enga druzga, b ga gvišn ud same foušije boži žlak zadeu.«
»Ti, Pepe, ti maš pa našga gespuda žepana strašil u želodce,« m je reku na tu gespud dohtar Taučar. »Kua t je viuler naredu, de ga na pestiš prgmah in ga zme-ri štenkaš, čc le moreš. Jest tega na za-
mo veleposestniške kurije. To je sicer opravičeno ali po izjavah najvišje vlade za sedaj nedosegljivo. Če ne bo drugače, se bo res moral deželni zbor razpustiti in na novo voliti.
Tujski promet na Kranjskem. Zadnjič se je vršil občni zbor prometnega društva za pospeševanje ptujskega prometa. Dru, štva, v ta namen ustanovljena, so marljivo delovala, samo v Kamniku in Škofji Loki sta društvi spali. V prihodnje se bo začel izdajati strokovni list. Napravil se bo izlet gostilničarjev na Dunaj v svrho pouka.
V	državnem zboru v odseku sta se gg. dr. Korošec in dr. Žitnik krepko potegnila za slovensko vseučilišče. Med drugim je navajal Žitnik zgodovinska dejstva, ki kažejo, da zahteva vseučilišča ni nova, ampak silno stara. Ze 1. 1787. so dež. stanovi predložili vladi spomenico za slov. univerzo. V istini je bila za časa francoske okupacije od leta 1810—1813 v Ljubljani popolna univerza, in še I. 1848 modroslov-na, bogoslovna in medicinsko-kirurgična višja šola, ki je leta 1849 dobila še dve slovenski stolici za civilno in kazensko pravo. Ljubljanska občina je predložila cesarju prošnjo za popolno univerzo. Vlada se načelno ni ustavljala želji, a izvršila je ni vsled denarne bede. A Slovenci so pač imeli v I. 1850. do 1854. v Gradcu za pravne predmete slovenska predavanja. Leta 1870 je cesar odredil pravne državne izpite na graški univerzi v slovenskem jeziku, in vlada je že v proračun postavila potreben kredit, a jc vse obtičalo v zbornici. Iz tega je razvidno, da je slovenska zahteva popolnoma upravičena. Deželni zbor kranjski je že leta 1898 dovolil 500.000 K. in mestna občina 100.000 K za univerzo v Ljubljani. Tudi učnih moči za pravno fakulteto je takoj 12. L. 1905. je tedanji naučni minister izjavil, da spozna slovenske zahteve za popolnoma upravičene in da hoče za pravno fakulteto začeti s potrebnimi pripravami in predložiti konkretne predloge. Prosil je tudi minister, naj nihče ne dvomi o lojalnosti izjav vlade.
Državna zbornica se je sešla zopet pretekli četrtek, da do II t. m. dovoli vojaške novince, zviša število deželnih brambovcev in sklene zakon, s katerim se ustanovi novo ministrstvo za javna dela.
Godovi prihodnjega tedna.
V	nedeljo, 5. aprila: Vincencij F., Irena.
V	ponedeljek, b. aprila: Božja glava. Sikst, Celestin.
V	torek, 7. aprila: Herman, Eberhard.
V	sredo. 8. aprila: Albert, Dionizij.
V	četrtek, 9. aprila: Marija Kleofa. Demeter.
V	petek, 10. aprila: Marija Devica sedem žalosti. Fzekijel, Mehtilda.
V	soboto, 11. aprila: Leon I. Vel., Betina.
Tržne vesti.
4. aprila 1908.
Aprilski termin ni prinesel posebnih presenečenj, ampak je ostalo vse precej mirno. Pač pa moramo povdarjati, da sc je letos veliko več blaga odpovedalo kakor lansko leto, ko jc bila takratna žetev obila, medtem ko je v letošnji kampanji bila srednja, katero prikazen je povzročil skrčen konsum. Največ strahu pred aprilom so imeli prej tako hrabri hosisti. Pre»
stopm; sej gespud žepan jc vnder en fajn člouk in deluvn, de mal kdu tku. On na more nekol rok naskriž držat. Če pride na Duni in glih nima nč druzga tacga za upraut. t začne pa prec kozle strelat; kedr pride nazaj u soja durnuvina, se sprau pa na divje peteline in je glih ta teden spet enga kapital petelina pihnu, kokr sni u
Narude« brati. Pa tud drgač------,« m
je tou gespud dohtar Taučar gespud že-, panuve zasluge naprej naštevat, pa jc pr-ietu meni naj glih dohtar Trillar in ga je dregnu pud rebra: »Ala. hitr, kulega, u dvurana; zdela uma gespude glavari roke dajal!« in ni dan gespud dohtar Taučari še tulk cajta, de b statik kunčou iu dc b se pušten ud mene puslovu. ampak ga jc kar pud pajzdha prjeu, pa ga je udpelu izpred uči u dvurana.
Jest sm na tu tud stopu na galarija in sm glih še ujeti, kc jc gespud dohtar Taučar gespude glavari ta desna roka pudau, ta leva jc pa u varžet držu, dc se ni vidla figa. ke mu je tnal iz varžeta gledala, pr tem pa gledu mama županuka, kc je sedela zravn soje nekdajne kuharce in se ji muzu, čš. Ic puglej, kuku znam Šukljete roka dajat.
Men jc zdej en cajt gespud dohtar Taučer liedu h src prrasu, če prou ni na nem use tku. kokr b mogl bt; ampak jest ga mam rad. On jc mož, kc zna nastopt, če prou figa u varžet drži, zatu mu um pa
tako širokoustni kričači, ki so govorili o pšenični ceni K 15-— do 16-— v Budimpešti, so postali jako ponižni, kar nam pač spričuje spreminjanje kurzov.
Ako primerjamo najvišje dnevne cene v ti kampanji, vidimo razliko za dobrih 4 K 60 vin. pri pšenici, do 4 K 40 vin. pri oktobrski rži, in do 4 K 80 vin, pri aprilski rži za 100 kg in pri moki imamo še večje diference. To jc najboljši dokaz, da prejšnje visoke cene niso bile opravičene, so bile Ic delo špekulacije. Prezgodaj so obe-i sili konsumu visoke cene, ki se je maščeval s tem, da se jc omejil na najpotrebnejše. Druga roka jc letos posebno veliko izgubila pri moki in mlini so s finimi vrn stami preobloženi. Če se vprašamo, zakaj so cene toliko padle, ne moremo navesti vzroka. Lepi spomladanski dnevi pač ne morejo prinesti tako korenite izpremembe trga in drugih dogodkov tudi ni bilo ne pri nas, ne drugod. In kakor kažejo razmere, še nismo dosegli spodnje meje.
Ako primerjamo včerajšnje cene s cenami zadnje sobote, so včerajšnje cene nižje in sicer aprilska pšenica za 15 vin., oktoberska za 5 vinarjev višja, koruza za maj za 26 vin. nižja, oves za maj za 27 v, nižji. Rž je povprečno nekoliko višja. Tekom tedna pa smo imeli tudi znatne izpremembe. Tako je bilo predvčeraj aprilska pšenica za 29 vin., oktoberska za 9 vin. višja kakor včeraj.
Konsum si ne upa iz rezerve in je kupčija jako slaba, pa tudi ponudniki z ozirom nato ne ponujajo. Ako bi se konsum pojavil v večji meri, bi to seveda povzročilo poskok cene.
Moka. Položaj močnega tuga je neiz-premenjen in sc kupčija nc da oživiti. Cene so precej znižali za pšenično moko, za rženo so ostale neizpremenjene. Padli so tudi otrobi in klajna moka.
Sladkor je druga roka podražila za '■t krone, špirit pa za 1 K za takoj in do IMj K za pozneje.
Svinjska mast. Tendenca tega predmeta ni več tako krepka, akoravno je cena še neizpremenjena, medtem ko je cena pitanih svinj jako padla.
Fino pločevino so znižali za približno eno krono. Tuja konkurenca je začela trkati na vrata in kartel se tujcev boji, zategadelj jc treba nekoliko omiliti odirati ic.
Društvo avstrijskih veletrgovcev s premogom je sklenilo znižati ceno premoga v vrečah za 4 vin. Premog za pre-kupce in društva v odprtih vozovih za za-> sebnike pa jc za 6 vin. cenejši. Industrijski premog je neizpremenjen.
Pobratim! Rlcmarto - na Bledu.
(Dopis z Bleda.)
Strankarska nasprotstva so se v zadnjih letih na Bledu ublažila. Kjer je šlo za napredek Bleda, postopali smo skupno. Izvolili smo si občinski odbor, v katerem ste zastopani obe stranki, kjer se sedaj dela sporazumno za povzdigo Bleda. Kakor kažejo vsake volitve, ima S. L. S. na Bledu veliko večino, toda pametnih in za dobro vnetih mož nasprotnega mišljenja ne odbija od sebe. — To pa nikakor ni všeč pro-pali strančici, katera je poprej imela občinsko krmilo v rokah. Posojilnica za Bled in okol. je imela pred kratkim občni zbor. Načelništvo jc bilo dosedaj sestavljeno iz
prhodnč, kc uva skp pršla, še ena leuš roža na sukna prpeu, kokr mu ja je gespud dohtar Krek unkat, sam če b vedtt, iz kašna roža b mu več vesele naredu. Če mu dam mak, kc je ta nar letiš rdeč, se mu zna fr-žmagat, ke pumen spajne. Mak b bi pasu za atata Grazelita. Če mu dam beu nagi. u reku, de je tu za kršanske suejaliste, ne pa za nega. Jest mislem, dc ga um še ta nar bi razveselil, če mu um na sukna prpeu kašn rožmarin, kc ma zmeri soj duh, nej u žc zelen al pa suh. Iz rožmarinam se mu um še ta nar bi pršmajhlou in pudau se mu u pa tud še ta nar bi, zatu ke je fejst in šnajdik, na farba pa tud dost na gleda.
Tist dan, ke se je deželn zbor udperu, jc use tku kazal, kokr de u hmal konc sveta. Gespud dohtar Šuštaršič je kar naen-kat guvuru notr u imen useh treh strank. Kc stn tu slišu, sm kumi čaku večera, de uni vidu kuku ga u zavle tega »Sluvensk Narud« strgu in csefedrou, de se jc upu guvort clu u imen leberalne stranke, ke že skori dvejset let usak dan trobja u sojmo trubil »Sluvenskmo Narude«. kuku hedobn jc gespud dohtar Šuštaršič in de je ta nar veči izdajavc cclc Sluvenske. In tak člouk sc upa tlela u imen leberalne in šc nemške stranke puvrli guvort ud ta nar bi važne reforme. Jest res nism vedu, al se men meša, al sc meša tisa pulitka. A je tu zaslužil Sluvensk Narud«, ke se ie že dvejset let martru, de b gespude dohtar Šu-
mož vseh strank. Sedaj pa je Peternelova garda vrgla iz načelništva vse može, kateri pri občinskih volitvah niso biii za Pe-ternela. Ali bo to v korist posojilnice — ne vemo, pa nas tudi ne briga. — Nekaj druzega pa je, čemur se moramo upreti z vso odločnostjo. Odkar je prišel na Bohinjsko Belo postajevodj« Hočevar, se nekaterim jako dopadaio Ricmanje. Nedavno je Hočevar priredil v Ropretovi gostilni sestanek. Natančno poročilo Hočevarjevega govora bo priobčila zopet »Zofka« z blejskega kolodvora v »Edinosti«. Mi omenjamo le toliko, da se je na sestanku plesalo in razgrajalo celo noč. Ali je bil shod od c. kr. okrajnega glavarstva dovoljen — ne vemo. Upamo, da — ne, ker c. kr. vladi gotovo primorsko Ricmanje preseda. Blejci so vsled izzivanja, katero se je izvršilo pod patronanco Hočevarjevo in »Zofke« z ble:skega kolodvora, skrajno ogorčeni. V imenu ogromne večine blejskega občinstva tedaj zahtevamo, da poskrbi c. kr. okrajno glavarstvo in prometno vodstvo c. kr. državnih železnic v Trstu, da se taka agitacija ne bode dalje Širila s kolodvorov nove železnice. Dajte nam mirnih in delavnih uradnikov, agitatorji a la Hočevar naj izgineo iz blejskega kota. Ako naše zahteve nc bodo slišali v Radovl ici in v Trstu, sporočimo jo na Dunaj!
Idrijske novice.
i Radovedni smo bili, kako bode voditelj naših socialnih dmokratov opravičeval svoje postopanje pri zadnji deželnozborski volitvi. Kristan je prej v svojem glasilu in na shodili napadal liberalce in sploh vso buržoazijo, da nima za delavca srca, da samo nase gleda, da je treba ž njo obračunati itd. Nazadnje so pa le so-drugi na prigovarjanje Kristanovo pomagali liberalni stranki do zmage. Marsikateri starejši socialni demokrat je še pred volitvijo zatrjeval, da z ono stranko ne gre roko v roki, da je njemu kot delavcu veliko bližja S. L. S. Koliko rudarjev na ima liberalna stranka v Idriji pristašev? Bore malo! Njeno večino tvorijo uradniki, profesorji, nekateri trgovci in obrtniki. Pravih delavcev-rudarjev ni niti polovica. A S. L. S. v Idriji sestoji v ogromni večini le iz rudarjev. Marsikateri se je pri volitvi vdal, a nekateri so pa le inoški ostali ter oponašali Kristanu in sodrugotti, da niso značajno ravnali. Ko bode vse te potolažil Kristan, smo bili radovedni. V zadnjem »Napreju« pokaže: »Klerikalec« laže. »Slovenec« obrekuje, natolcuje, klerikalna svojat je hinavska itd., tako se začenja in končuje zadnji »Naprej«. Kdor je list prebral, se je vprašal: Ali je to delavski list. ali on zagovarja težnje trpina? Ali bode s tem res rudarju pomagal, če bode pisal: »klerikalci« so neumni, zlobni, smešni, hudobni itd.? Kliče na boj klerikalizmu — a razsodni rudar pa spozna, da se je v zadnjem času zboljšalo le vsled delovanja »klerikalcev«. Osobito zadnjo zboljšanje so povzročili člani strokovnega društva rudarjev. Kristan in njegovi so se šele ganili, ko so po preteku enega meseca izvedeli z Dunaja, da se v ministrstvu res nekaj dela za idrijskega rudarja. Takrat je šele Kristan začel sklicevati shode, zabavljati čez »klerikalce«, niti na shodih nista smela priti do besede rudarja Kavčiča, ki sta prva sprožila in sestavila resolucijo. Potem se pa vpije: mi smo dosegli, naša solidarnost ima uspehe, rudar v unijo in dobil boš, kar ti gre. Ne vemo,
štaršiče kredit pufrderbu, de tkula nazadne brez negave derlaubnast dr. Šuštaršič gu-vari, kar u imen treh strank. Tu je res ena sramota za »Sluvensk Narud« in čist prou b moti, če b tist dan namest puštabu same purajkelne in gurjače na soj pupir namazu za gespud dohtar Šuštaršiča.
Kokr je pa tu za »Sluvensk Narud« škandal, tku je za pametne pulitkarje en veseu cahen in jest sm prou gvišn mislu, de uja zdej samga vesela lisi tist deželn uradnki, ke sa ulan u čast Hribarjuve zmage fane vn ubesl, tud zdej fane ubesl, zatu sm letu naraunast dol preke dohtar Šlaj-marju hiš, iz kere je tekat pr Hribarju zmag ta nar več fana vesela, gledat, kulk fan zdej vn vesi zatu, ke dohtar Šlajmar na take fejst tace, al manifestacije kokr se zdej guvari, velik drži, kokr je pukazu tud unkat, ke sa Šlajmarjov pršli na leberalna večerja u »Narodn dom«, ke sa ja leberalci u soja čast u čast soje zmage pršti-mal. No, pa fane ni blu nč za videt na dohtar Šlajmarju hiš, kar tne je tku stra-šn razjezi, de sm začeu na use kriple šim-fat, kašna vornga je tu. Ta moj šimfajne ni mogu fane vn pršimfat, pršimfu pa sm zatu dohtar Šlajmarjuva kršenca, de je pr-letela usa iz sebe vn in me začela za božja vola prost, de nej grem iz no u hiša, de m u dala čist ta fajn konjaka, de s um jeza dol puplahnu. Ke me je začeu ud šimfajna res žc mal goutanc bolt, se nism dost kuju,
če bodo starejši delavci s tako pisavo kaj zadovoljni, ker od samega zabavljanja ne bodo siti, pač pa se bodo take hrane kmalu naveličali. Nam je pa to znamenje, da manjka stvarnih razlogov in prave tvari-ne, zato se pa z zabavljanjem polnijo že tako mali predali njih glasil.
i Naš novi poslanec Gangl je izvoljen v ustavni odsek le kot namestnik. Malo zahvale je dala liberalna stranka s tem delavstvu. Osupnjeni so bili naši rudarji, ko so čitali, da njih zastopnik v tako važnem odseku ne bo imel besede. Saj se vendar gre, razširiti volivno pravico onim slojem, ki so dosedaj toliko prispevali pri indirekt-nih davkih za deželno upravo. Koliko se je govorilo na shodih, da je delavec brezpraven, da mora le plačevati, prav nič pravice pa odločevati, kako se uporablja njegov davek. Liberalni listi in socialno-demokraški so obljubovali splošno in enako volivno ravico tudi za deželo in kandidati so bili polni medenih obljub, kako se bodo zavzeli za delavstvo. Sedaj so pa edinega poslanca, kateremu so do tega dostojanstva v dejanju pripomogli le težaki — delavci-rudarji, ne spomni stranka, da bi dobil pravico v odseku razvijati svoj program na korist delavstva.
i Kako vse drugače je ravnala naša stranka! Prejšnji naš poslanec ni bil samo član ustavnega odseka, temveč več let predsednik odseka za volivno reformo. Stranka je pač s tem pokazala, kako resno ji je delo, da se razširi volivna pravica. Oni, ki je bil izključno izvoljen le od delavstva, naj bi kot tak imel največ prilike delati za delavstvo. Stranka mu je odkazala prostor, kjer največ lahko stori, odlikovala ga z dostojanstvom, katerega navadno zavzema le kak starejši parlamentarec. Ko je kot novinec vstopil v deželno zbornico, mu je odkazala odlično mesto, da naj vodi v odseku vse delovanje za volivno reformo, in to v odseku, v katerega je poslala vsaka stranka svoje najboljše može. Tako je upoštevala in častila S. L. S. delavskega zastopnika, a liberalna ga voli samo za namestnika kakega obolelega ali izstopivšega člana. Malo razočarani so bili naši socialni demokrati, ki so'spoznali, kako malo se ceni in upošteva njih zastopnik ravno pri oni stvari, kjer bi se delavstvu odkazalo vsaj nekaj veljave in pravice. Prepričani smo, da bode prvemu razočaranju sledilo še kmalu drugo in tretje.
i Profesorju veronauka g. Plečniku na naši realki je ministrstvo dovolilo 500 kron prispevka za znanstveno potovanje po Italiji. Dobili so tako nagrado le trije veroučitelji, privatni docent na dunajski univerzi, en Rumunc in Slovenec gospod Plečnik. Da se celo Idrije spomnijo, in še celo privatnega zavoda, je res zanimivo, ali pa je bolj osobna stvar, ker je gospod Plečnik sploh znan kot strokovnjak in se obenem zanima in ne ustraši stroškov, kadar se gre za strokovno izobrazbo. Gospod profesor nastopi svoje potovanje lahko takoj, da le dobi dopust in ga tovariši za nekaj ur nadomeščajo, ker velikonočne počitnice tako nekaj učnih ur odneso.
i Udeležba pri misijonn pretečenl teden je bila nepričakovano velika. Pripo-pomogli so k tetnu izbrani govori oo. jezuitov. Obhajanih ie bilo le v mestni župni cerkvi nad 5000.
i April je nastopil s snegom. Tako veselo je snežilo, kakor bi bili še v januarju. Davkarija, naduha in zima ne prizanese. Upamo, da se bode sneg kmalu jokal in
ampak sm kar stopu za no u hiša in sm s začeu iz konjakam jeza dol splahvat, zravn sm pa kar debel gledu, ko sm vidu tulk lepeh ubvez. Katnr sm pugledu, pousod lepe ubveze in le škoda, de sm se tku tistga konjaka nažajfu, de ne morm puve-dat, kulk glih jh je blu. De b na mogla dohtar Šlajmarjuva kršenca glih rečt, de sm kašn mule, in de nč na guvarim, ampak sam pijem, sm se pa iz 110 začeu puguvar-jat in ja use sorte sprašvat, med drugm tud, če vč, kua kej dohtar Korl Blajvajs zdej pučne, ke je šou u penzjon in tku sm nazadne zvedu, de zdej upraula ena šribarska služba pr dcželnmo udbor, in se je še sama kršenca čudla, kuku je tu, ke je vnder dost bi putrebneh in bi flink Idi za dubit, de b upraulal ta služba, kokr pa je dohtar Korl Blajvajs, iblansk podžepan.
Tku sva se še marskej pumenila in prašu sm ja tud, če kej ve, kdaj u šou Kremžar, frboltar ud špetala u penzjon. Pa kršenca m ni mogla nč gvišnga puvedat. sam tulk m je rekla, de ona mlsl, de na u šou še tku hmal, zatu ke je mož usak let za ene pet let mlajš, kokr je unkat sam gespude deželnmo glavari puvedu, ke ga je prašu. kulk je že star. »Tkula encli sedemdeset let,« je reku, u resnic jh ma pa že petnsedmdeset.
Tku nama je čas lepu puteku in jest sm pr tem res na dohtar Šlajmarjuva fana
obžaloval, da« nas je v času nadlegoval, ko za njega ni prave letne dobe.
Novice Iz ZiM ob Savi.
z Domače nabiralnike je že drugič naročila zagorska »Ljudska hranilnica in posojilnica«. Sedaj jih ima zopet na razpolago vsakemu, kdor hoče po malem kaj prihraniti. Dobijo sc vsak uradni dan v četrtek popoldne.
z Zadružni dan v Zagorju je bil v ne* deljo, dne 29. sušca. Tri zadruge so imela ta dan občne zbore, in sicer konsum bra-tovske skladnice, liberalna posojilnica ter mlada Ljudska hranilnica in posojilnica.. Na občnem zboru zadnje je predaval načelnik g. Jakob Hrastelj o pomenu in koristi Raiffeisenovih zadrug.
z Isto nedeljo je imel tudi Cobal svoji* veselje iu sicer na protestnem shodu zoper to, da je krščanski socialcc Gessmann postal delavski minister. Se mu že menda zdi, da krščanski minister bi vtegnil kar več dobrega storiti kakor kak brezverec, morda celo za delavce doseči kako izboljšanje. Tega pa ravno socialni demokrati-ški agitatorji ne marajo, ker vedo, da bi jim bila s tem precej zamašena usta. Ti ljudje na vsak način hočejo imeti delavce nezadovoljne. Zato Cobal hoče odstaviti novega ministra. Gessmann, tresi se!
z Perlšče za premog v Toplicah, ki j(» bilo uničeno od požara, je zopet poprav-" ljeno. Ze deluje kakor prej.
z Bolezen pri malih. Med malimi otroci že nekaj časa razsajajo »plehi«, preči katerimi tudi šolska mladina ni varna Tupatain postane bolezen precej huda, ii« jih je že nekaj pomorila. Prigodili so se tudi posamezni slučaji škrlatice. Precf kratkim je umrla učenka II. razreda Marija Grabnar.
Državni zbor.
Dunaj, 3. aprila.
Kriza premagana.
Včeraj popoldne med zbornično sejo so se posvetovali češki, v »Nar. klubu« združeni poslanci, o stališču nasproti vladi. Posvetovanje je bilo jako živahno. Radikalnejši poslanci so priporočali, naj češki poslanci v proračunskem odseku glasujejo proti postavkam za pravosodno upravo. Bivša ministra dr. Pacak in dr. Fort sta nasvetovala, naj se češki poslanci odtegnejo glasovanju. Poslanec Šilinger pa je v imenu moravskih tovarišev odločno zastopal stališče, da sedaj ni pravi trenutek za vladno krizo, ki bi nenadoma ustavila parlamentarno delo. Baron Beck je slovesno obljubil načrt jezikovnega zakona za Češko. Vsaj toliko časa naj se počaka, ker je vlada tudi obljubila, da dotlej ostane pri sodiščih na Češkem vse pri starem.
Med tem se je baron Beck tudi požu-ril, da pojde predsednik praškega višjega sodišča, vitez Wessely, v pokoj. S tem se je polegel vihar in češki klub je sklenil s 56 proti petim glasovom, da glasuje za pravosodni proračun. Sinoči ob polu 8. uri se je zopet sešel proračunski odsek, ki je do devete ure rešil vse postavke pravosodne uprave brez najmanjših ovir. O odseku ni bilo niti sledu prejšnjih viharjev, ki so napovedovali, krizo. Govorili so le poročevalci dr. Glombinski in dr. Schle-gel, d' Elvert, dr. Korošec in minister dr. Klein. Kriza je za sedaj premagana. Prvi
in use druge stvari puzabu in sm ja mahnu kar naraunast preke Kudelum dam. Tam na traunkeh pr Kudelum sm pa kokr nalašč narajmu na Dimnkuga Jakca, ke je cinglčke trgu in de jest pr tak lep prlož-nast na morm jezika držat tam, ker ga pu-navad držema tist, ke mama še kej zob u usteh, tist tku veja, zatu m na smeja za-mert, de sm ga mal puštenku: »Jakec, zdej u hmal Velika nuč in ti se uš spet lohka pr prečeši puštreku. de uš za gespudam že-panam marela nosu. Le glej, de uš dost ofrten, de te u gespud žepan bi veseu,« sm mu reku in sm tou jt naprej. Jakec je pa skoču h men, me prjeu za rukau in m u ušesa pušeptou: »Na bod na sitn, Pepe, letaš se um raj gespud dohtar Lampeta držu in mu marela nosu, u več zalegi, kokr pa če b gespude žepane parada delu! No, pa na smeš tu nubenmo puvedat, zatu ke jest ja um že tku zviu, de tega še nubedn za-merku na bo!«
Tku sma se z Dimnikum Jakcam lu-čila; 011 je naprej cinglčke naberu, jest ja pa mahnm preke dum, de b se m preh razkadil dohtar Šlajmaru konjak in rum.
Dons b mou ud deželnga zbora še marskej za puvedat, ampak ke more mt že usaka reč soj konc, clu leberalna ku-manda na Krajnskem, more pa mt soj konc tud pisni
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga.
kritični dan pride zopet, ko vlada predloži načrt jezikovnega zakona. Pripomnim, da je bilo sprejeto, da se resolucija dr. Korošca, naj vlada v Ljubljani ustanovi višje sodišče, odstopi vladi.
Druga seja.
Zbornica ima danes drugo sejo. Govorili so do 4. ure socialni demokratje Daszynski, Hakenberg in Stark, kršč. socialist Bielohlavek in grof DzieduszyckL Prvi trije so govorili o tem in onem, kar jim je prišlo na misel in jezik, samo ne o nujnosti predloga glede na vojaške novince. Zadnja seja pred prazniki bode danes teden. V teh kratkih dneh pa naj zbornica dovoli vojaške novince, zviša število brambovcev, reši zakon, ki določa podpore družinam vojakov med vajami in ustanavlja novo ministrstvo za javna dela itd. V tem oziru pritrjujemo tistim, ki grajajo vlado, zakaj ni preje sklicala državnega zbora. Vlada je seveda hotela dobiti potrebni čas proračunskemu odseku, da vsaj do konca sušca reši proračun. To pa se ni zgodilo, ker odsek mora rešiti še več poglavij poljedelskega, naučnega in novega ministrstva za javna dela. Zbornica bode imela do petka vsak dan seje od 11. do 4. ure, zvečer pa proračunski odsek.
Zavarovanje za starost
Izvrševalni svet zveze kmečkih poslancev je včeraj zboroval pod predsedstvom poslanca Povšeta. V razpravi je bilo vprašanje o zavarovanju za starost in onemoglost. Vlada namreč pripravlja tak zakon, ki pa bi se ozira! le na delavce v ožjem pomenu besede. Kakor čujemo. bi vlada za vsakega zavarovanca prispevala na leto 90 kron. Te državne podpore pa ne bi bili deležni mali kmečki posestniki in obrtniki. Kmečki poslanci brez izjeme zagovarjajo zavarovanje tovarniških in poljskih delavcev, vendar bi ne mogli glasovati za državni prispevek, ako bi bili izključeni mali kmetje in rokodelci. Posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki je kot poslanec iste misli, kot minister pa opozarja na velike tehnične težave, ko bi bili kmetje in obrtniki skupaj zavarovani za starost in onemoglost. Sklenili so resolucijo, da naj vlada z zakonom za delavsko zavarovanje ob enem predloži tudi načrt zakona za starostno zavarovanje kmečkih posestnikov in obrtnikov. Ta resolucija bode predložena shodu agrarne zveze prihodnji četrtek. Izvoljen jc bil tudi poseben odbor osmerih članov, v katerem je tudi poslanec Povše, ki bode označeno zahtevo zagovarjal v ministrstvu za notranje posle.
Sodavica.
Včeraj je bil v obrtnem odseku na dnevnem redu predlog poslanca Gostin-čarja, da se za izdelovanje sodavice določi koncesija. Po živahni razpravi je obveljal predlog dr. Laginje, naj vlada izda primerna navodila za izdelovanje sodavice, ter razmišlja o tem, ali bi ne kazalo, da se ta obrt uvrsti med rokodelstvo.
Državno podporo
so včeraj dr. Šusteršič in tovariši zahtevali za Gorenjo Slivnico pri Grosupljem vsled suše in črva.
Izpred sodISča.
Kamenje in prosveta. — Napad na župnika. Janez Kralj, posestnika sin iz Radomelj, ie vodja knjižnice »Prosvete«. Zaslišane priče ga opisujejo kot zelo nasilnega in nevarnega človeka. V Jermanovi gostilni se je Kralj jezil čez domačega župnika, ker je ta v nedeljo, dne 17. novembra leta 1907 pri pridigi omenil, da niso take knjige ljudstvu priporočljive. Proti priči Janezu Ocepeku se je tisto nevkljo v gostilni izrazil, da je tako jezen na tega »farja«, da če bi mu kedo šel glavo odrezat, bi 11111 ga on držal, in še pristavil, da mu bo nesel en plakat >Prosvete« v župnišče in mu ga bo na sobne duri pribil. V svoji jezi je govoril, da more še dvajset ljudi končati. Ob pol 12. uri ponoči je pa videlo več prič, katere so stale pred Nastranovo gostilno, teči nekega bosega človeka, z belo ruto na glavi iz smeri, kjer stoji župnišče naravnost na Kraljevo dvorišče. Po postavi je bil sličen osumljencu. Kmalu se je izvedelo, da je ravno ob istem času nekdo vrgel najpoprej v župnikovo spalnico dva kamna skozi šipe Prvi kamen ni mogel župnika zadeti, ker stoji postelja za zidom, vendar je na vznožje odletel kos šipe. Prestrašen je skočil župnik iz postelje ter prižgal luč, a v tem pa je priletel skozi drugo okno zopet kamen, ki ga pa ni zadel. Zbežal jc župnik na to z lučjo v roki v sosedno sobo, pa tudi tu je priletel velik katnen skozi šipe. Jasno je, da je bil tudi tu župnik v nevarnosti. Sum sc je takoj obrnil na Janeza Kralia. Sledovi, kateri so od župnišča peljali črez travnik, so sc glasom orožniške izpovedi popolnoma vie-mali z nogami obdolženca. Obdolženec
tudi ni mogel dokazati, kje da se je v kritičnem času nahajal. Sicer trdi, da je na stranišču zaspal, da se nato zbudil in ker je videl v Nastranovi gostilni luč goreti, se je podal tja. Priče pa pravijo, da ko je Kralj v gostilno stopil, ni bil videti zaspan, pač pa nekako razburjen. Obdolženec neče ničesar pripoznati. Sodišče ga je hudodelstva javne sile krivim spoznalo in ga obsodilo na pol leta težke ječe, po-ojstrene z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Kako se boluielo Naročam.
Stotnik generalnega štaba generala d' Amada v Casablanci, Paul Azan, poroča v nekem zasebnem pismu, ki ga objavljajo francoski listi, o načinu, kako se Maro-čani bojujejo proti »nevernim tujcem,« sledeče:
»Maročani so resni nasprotniki. Zadnji boji so pokazali, da se nimamo boriti z divjo, .nedisciplinirano živino, temveč z narodom, ki se razume na vojno umetnost. Maročani znajo z občudovanja vredno spretnostjo izrabljati teren in njihova čudovita urnost onemogočuje, da bi se mogli mi prepričati, kje je pravzaprav sovražnik. Za položnimi grički, izrabljajoč vsako skrivališče, se polagoma prerinejo do posameznih francoskih oddelkov; pridejo od strani, pa tudi za hrbet. Nenadno se usipajoče kroglje čisto od blizu so prvi znak napada. Ze imajo sanitetni vojaki obilo opravka.« . . . Stotnik Azan poroča nato o nekem poizvedovavnem pohodu, kjer je bila napadena njegova stotnija. Dalo se je povelje: Vrzite se na tla! Neki vojak je bil ustreljen v trebuh in je grozno zakričal. Stotnik vpraša drugega vojaka, kdo da je ranjen. Vojak se vzdigne, da mu pogleda v obraz, toda že ima tudi on krogljo v glavi. O posebno predrznem načinu napadanja poroča stotnik to-le: 17. marca na večer so francoski strelci pri Bar-Ra-babu počivali zavarovani za griči. Kar se v precejšnji oddaljenosti pridrve maroški konjeniki. Naši jamejo streljati. Jezdeci, odeti v široke bele burnuse, bliskoma obrnejo konje in oddirjajo. Mislili smo že, da je v kraju nevarnost, kar se komaj tristo vorakov pred nami pojavijo čudne sence. Jili so popolnoma nagi ljudje, oboroženi ieloma s puškami, deloma z noži. Kako so prišli tako blizu? Prinesli so jih jezdeci na koniih. Za jezdecem leži počez po konju nag vojak in zdrči s konja, ko pride dovolj blizu. Jezdeci nekaj časa streljajo, potem izginejo, vojaki pa se plazijo naprej od griča do griča do sovražnika. Potem obsujejo Francoze s streli ali pa se celol z noži vržejo nanje. Opravljajo tudi posel roparjev pri ranjencih,
AVSTRO - OGRSKA.
Vsenemški shod.
f^ne 12. aprila prirede v Hebu vsenemški shod. Povabljeni so vsi nemški deželni in državni poslanci. Razpravljati nameravajo o zadnjih izjavah pravosodnega ministra in ministrskega predsednika.
Ogrski državni zbor
ie razpravljal v svoji seji dne t. m. o 2 točki načrta o poslovnikovi preosnovi. Merey predlaga izpremembe, ki jih je sklenila večina. Brody, Simonyi - Sema-dan in Molnar nameravajo 4. t. m. inter-petirati v zadevi min. svetnika barona Barkoczyja, Po hodnikih so se poslanci razgovarjali o Barkoczyjevi zadevi. Podpredsednik neodvisne stranke Rakovzky .ie izjavil, da Barkoczy kot dober katoličan ni mogel drugače postopati, Poslanec Szmrecsany je naglašal, da sme državni iradnik kazati svoje versko prepričanje
v obliki postave. Grof Andrassy je poslušal. ko so se poslanci prepirali, a rekel ni ničesar, Ko se je neki poslanec čudil, da Andrassy molči, je rekel podpredsednik Navay: »Minister ve, kaj je disciplina. Državni uradnik se je mora držati.« Razgovor .ie bil buren. Da jih pomiri, zakliče po-lanec Rath: »Pojdimo v dvorano, lady 'anderbilt je na galeriji.« Poslanci so se na to razkropili. V zadevi Barkoczyja se strinja velik del neodvisne z ljudsko stranko.
PRORAČUNSKI ODSEK.
razpravlja v včerajšnji seji o postavki Srednje šole«. Poroča Glabinskj. Govor Poslanca dr. Korošca objavljamo na dru-Sem mestu. Na to govore Schmid, Onciul Štejnvvender, Šratnek, Conci in Hoffmann iVellenhof, ki izjavlja nasproti dr. Koro-Scu, da je vprašanje celjske gimnazije politično iu narodno in da Nemci nasprotu-iejo zahtevam Slovencev, Odgovarja mu loslanec dr. Žitnik, ki naglaša, da sma-rqjo Slovenci vprašanje o celjski gimnaziji za kulturno zadevo. Prosi nemške potnice, naj omogočijo vladi, da izpopolnijo
celjsko gimnazijo. Govornik predlaga resolucijo, da naj vlada ustanovi slovenske vzporednice na goriški državni gimnaziji.
GOSPOSKA ZBORNICA
ima sejo v petek, dne Id. aprila od 3. uri popoldne.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR
je v svoji seji dne 3. t. ni. odobril SS 3 iu 3 a društvene postave glede ua naznanilo javnih politiških shodov. Naznaniti se morajo zgolj politiški shodi. Nadalje so odobrili §§ 4 in 4 a, ki določata, da se morajo shodi pod milim nebom in javni iz-prevodi naznaniti 24 ur prej.
KRVAVI SPOPAD V RIMU.
Ministrski predsednik Giolitti je odgovarjal v zbornici na vprašanja o krvavem spopadu v Rimu ob pogrebu nekega delavca. Vso zadevo preiskujejo sodišča. Vzdrži se zato vsake sodbe in prosi, naj sledi zbornica njegovemu zgledu. Socialist Durati obsoja splošno stavko. Barziiai prizna, da ima zadnjo besedo sodišče. Mi-» nistrski predsednik izjavlja resnici na ljubo, da so stali vojaki za policijo. Kanuti in opeka jih niso zadeli. Policisti in karabi-neri so pa stali pred množico. Ranjenih je 29 policistov in karabinerov in le dva vojaka. To dokazuje, da so bili policisti in karabineri prisiljeni, da se branijo. Repu-bličan Chiesa graja policijo in želi, da se kmalu konča splošna stavka. Sodijo, da, bo kmalu končana splošna stavka.
POTOVANJE ČRNOGORSKEGA KNEZA V PETERBURG.
V turških vladnih krogih so mnenja, da je potovanje črnogorskega kneza v Peterburg v zvezi z izpremembo črnogorske politike. Berolinski diplomatje pa trdijo, da hoče knez Nikita o tej priliki odločno posredovati proti gradnji sandžaške železnice. On se sklicuje na berolinsko pogodbo, glasom katere mora to gradnjo odobriti črnogorska vlada.
SRBIJA.
Srbska skupščina.
je razpravljala dne 3. t. m. o proračunu za leto 1908. Soglasno se odobri postavka I. kraljeva civilna lista (1,200.000 dinarjev). Pri razpravi o postavki I a (apanaža 360 tisoč dinarjev prestolonasledniku in ostalim članom kraljeve rodbine) pripomni mladi radikalce Prodanovič, da je postavka protiustavna. Min. predsednik Pasič pravi, da apanaža ni protiustavna. Mladi radikalec Katič naglaša. da igra Pasič že vlogo portugalskega Franca, ki je proti-postavno zvišal civilno listo.
Zaprti srbski časnikar.
Po dogem času je izdal Sibalič zopet svoj protizarotniški »Narodni list«. Siba-liča so zaprli, češ, da še ni plačal 300 dinarjev globe, oziroma presedel 30 dnevni zapor za razne tiskovne prstopke.
Katoliški tisk na Francoskem
Francoski tisk se je tekom zadnjega pol stoletja izredno naglo razvijal. Leta 1850. je bilo v Parizu 26 listov, po deželi pa še toliko ne. Leta 1900. je bilo v Parizu že 2709 časnikov in 185 obzornikov, v provincah pa vsega 3972 listov. To je naravnost velikansko število. Toda na katoliški tisk ne odpade niti osemnajstinka ne! Iz tega dejstva si zarnoremo marsikaj razložiti, kar bi nam sicer bilo nerazumljivo. V tem, ko so katoličani ustanavljali cerkve in samostane, zidali šole in bolnišnice, ter skrbeli za razne druge človekoljubne zavode, posvetili so nasprotniki vso pozornost protiverskemu tisku, ki je toliko časa obdeloval javno mnenje, dokler ni zatemnil in pokvaril zdravega ljudskega mišljenja. To se mu je tem lažje posrečilo, ker lahkoživi Francozi baje mislijo samo še s pomočjo svojih časnikov.
Zadnji čas pa so pričeli tudi francoski katoliški listi premišljeno uredbo svojega tiska, in sicer po vzgledu nemških organizacij, kakor so »Augustinusverein« in Volksverein«. Največje naklade imajo med katoliškimi listi: »Croix« 160.000, »Echo de Pariš« 100.000 in »Gaulois« 30 tisoč izvodov. Ti listi izhajajo v Parizu. Sedaj pa primerjajmo ž njimi nasprotni-ške naklade: »Petit Parisien« ima 1 mil. 250.000, »Petit Journal« 850.000, »Matin« 650.000 iu »Journal« 600.000 izvodov na dan. Tudi to so pariški listi .Južno Francijo preplavlja protiverski tisk. »Le Pro-grčs« in »Le Lyon Rčpublicain«, ki izhajata v Lyonu, sta zelo razširjena, in sicer po petnajsteh departmanih. Katoliška »Le Nouvelliste de Lyon« in »Le Salut Publi-que Depčche« skušata tu rešiti, kar se rešiti da, in imata precej uspehov. V zapadni Franciji vlada tudi tisk protikatoliškega bloka. Na vzhodu, zlasti v Bretanji, je v tem oziru nekoliko boljše, le v Nantu ne
more noben list protikatoliškemu »Phare« do živega. V sredi Francoske so pa razmere najžalostnejše. Tu še treba orati ledino. Na severu je boljše. Tukaj se berejo Depčche de Lille«, »Journal de Roubaix«, in »Croi.\ du Nord«, skupaj v 170.000 iz-tisih. Omeniti je še pariške »Veritč Fran-gaise«, s katero se je moral združiti izvrstno urejevani »Univers«, ker sam ni mogel shajati.
Kakor se iz gornjega primerjanja razvidi, čaka francoske katoličane šc ogromno delo, ki ga morajo izvršiti, ako hočejo, da si zopet pridobč izgubljene postojanke v javnem življenju. Pred vsem pa bodo morali premagati mlačnost in brezbrižnost, ki vladata glede svetovnega naziranja dandanes še tudi med vernimi katoličani. In to ni lahka naloga!
Gospodarstvo-
Podpirajte koroškega Slovenca! — Novo slovensko podjetje. »Mir« piše iz Dobrlevasi: Vedno se toži, da Slovenci nimajo podjetnega duha, da se ne upajo prevzeti nobenega podjetja. Zdi se, da se tudi v tem oziru obrača na boljše v naši Koroški. Lahko trdimo, da je to v veliki meri sad vztrajnega izobraževalnega dela med ljudstvom. Podjeten mladenič, član izobraževalnega društva v Dobrlivasi, M. J. Prajnik, je prevzel izdelovanje smolnatih in oljnatih izdelkov pod lastno firmo. Dosedanje njegovo večletno delovanje v tovarni kot izdelovatelj nam je gotov porok, da bo podjetje uspevalo, da bo blago v občno zadovoljnost. Omeniti še moramo neustrašenost, ki se tukaj na Koroškem najde redkokdaj, da novi podjetnik tudi sedaj ni skril svoje narodnosti, ampak da je celo podjetje osnoval in uravnal kot slovensko. Pač redek slučaj! Zato se Slovencem, posebno slovenskim pivovarjem, trgovcem in kmečkim zadrugam najtop-leje priporoča, ker novi podjetnik gotovo zasluži, da se od tiaše strani podpira, da tudi tukaj velja naše geslo: Svoji k svojim!
g K ureditvi kredita za srednji stan.
Nabava kredita za poljedelski srednji stan je vsled delovanja Raiffeisenovih in poljedelskih zadrug večinoma že primerno urejena. Srednji stan po mestih pa je v tem oziru še precej zaostal. Uradniki in obrtniki nimajo v obče na razpolago denarnih zavodov, ki bi bil primerni za njihove razmere, in kar se je v tem oziru storilo, še nikakor ne zadostuje, da bi pokrilo potrebščine. Nedavno je na ta nedostatek opozoril na nekem shodu minister dr. Gessmann, ki je tudi obljubil, da bo ministrstvo pomagalo to vrzel zamašiti. Pri tej priliki ie namignil, kako bi se dalo to vprašanje rešiti, seveda ob složnem delovanju vseh udeležencev. 'Temeljem samopomoči, v okvirih starih manehesterskih gospodarskih nazorov, se ne da mnogo doseči. Dandanes se rokodelcem kaj rado priporoča trgovsko izobrazbo, moderno knjigovodstvo itd. Jc tudi nekaj dobrega v teh nasvetih. Toda ne odgovarjalo bi toku časa. če bi se hotelo iz rokodelca napraviti kupčevalca. Narobe: kupčijske posle rokodelcev naj po možnosti vzamejo zadružne organizacije na svoje rame. In to se doseže najlažje s podeljevanjem kredita o nakupovanju surovin in o razpeča-vanju dogotovljenili izdelkov. Rokodelec ne more zastaviti zemljišč, kakor kmet, če rabi kredita; pri njem se torej mora opirati kredit na njegove proizvode. O nabavi surovin se mora pojaviti kredit kot odlog za plačilo kupnine, o razpečavanju izdelkov pa v obliki posojil na breme blaga. Kredit za rokodelce se da torej najna-ravnejše urediti na zadružni podlagi. Občine morejo podpirati zadruge s tem, da jim pomagajo pri ustanovitvi zadružnih skladišč. Na ta način se da kreditno vprašanje najugodnejše rešiti.
g K vprašanju o nabavi kredita za občekoristne stavbe. Dne 1. aprila je vsled vabila osrednjega urada za reformo stanovanj, predaval na Dunaju dr. Feliks pl. Oppenheimer o nabavi denarnih sredstev za občekoristne stavbe. Dokazoval ie v svojem govoru, da oprostitev davkov sicer oživlja stavbeno gibanje, da pa to ne zadostuje. Treba je poleg oprostitve davkov še kredita, ki je poceni in se ga lahko dobi. Kredit bi sc moral urediti po zgledu inozemstva, tako da se bi ustanovilo dober kup hipoteke na drugem mestu, ki bi segale do devet desetink vrednosti poslopij. V to svrho pa bi morale pomagati država, dežele in občine. V Belgiji, na Francoskem, Angleškem iu na Nemškem sc že postopa po tem načelu. Tam se daje posojila do 90 odstotkov vrednosti, in še več. Obrestna mera znaša le 3 odstotke, amortizacija 1 odstotek. Vse to pa seveda Ic, ako jc vporaba glavnice v splošno koristne namene zagotovljena. Do leta 1904. so po-1 rabili za občekoristne stavbe državnega
denarja v Belgiji 84. na Angleškem 94, na Nemškem pa nad 200 milijonov. Avstrija je s petimi milijoni, namenjenimi za stanovanja državnih in solinskih uradnikov, storila šele prvi, skromni korak na tej poti. Kakor v Nemčiji, bi trebalo tudi pri nas glavnico, ki jo bo imela na razpolago nameravana starostna in invaliditetna zavarovalnica, deloma vporabiti v zboljšanje stanovanjskih razmer zavarovancev. Na ta način bi se skrbelo za zdravje in delo-zmožnost zavarovanih slojev in posredno pospeševalo težnje zavarovalnice same. Razun tega naj bi hranilnice in zavarovalnice proti nezgodam zvišale mejo za podelitev posojil in uvedle vknjižbe na drugem mestu. Govornik je pozival navzoče, da delujejo na izvršitvi razloženih misli.
g K agrarnemu vprašanju v Bosni in Hercegovini. Islamski akademiki iz Bosne in Hercegovine so imeli nedavno na Dunaju shod, na katerem so sklenili glede agrarnega vprašanja resolucijo, da agrarno vprašanje v okupiranih pokrajinah sploh ne obstoji in da je razmerje med lastniki zemlje in med obdelovalci iste' le navadna pogodba o najemu nepremičnin in da se morejo take pogodbe vsaki čas na zahtevo ene ali druge stranke razdreti, ako se ne izpolnjujejo pogoji. Naj se torej odpravijo vse naredbe, ki krhajo in manjšajo lastninsko pravico. V varstvo muslimanskih posestev naj se pomnoži orožni-štvo. Za slučaj, da bi se škodnika ne našlo, naj se naloži kontribucijo na okolico, v kateri se je škoda zgodila.
Po svetu.
Napredek reforme zaporov na Angleškem pomenja imenovanje neke ženske za nadzornico zaporov in poboljšcvalnic za ženske. Na Angleškem s.e nahaja dandanes v ječah na leto več kot 50.000 žena in deklic. Z več strani so že dalj časa liami-gavali, da se mora imenovati žensko za nadzornico, ker lahko mnogo bolj pazi na interese zaprtih žensk kakor moški nadzorniki. Za nadzornico imenovana gospa se zove dr. Mary Lujiza Gordon iz Londona.
Zopet eden. Te dni je zginil član ekse-kutivnega odbora socialnih demokratov v Plznu, »sodrug« Pesta, blagajnik strokovnega društva kočijažev in voznikov, intimen prijatelj državnega poslanca »sodru-ga« Nemca. Z njim je zbežala neka delavka iz tiskarne tednika »Nova doba«. »Sodrug« Pesta je pustil svojo ženo s štirimi otroci v največji bedi. Neki sorodnici je odnesel 1400 kron, iz društvene blagajne pa 1140 kron.
Najtoplejši kraj v Evropi je španska Malaga. Srednja letna toplota po dnevu znaša 19 stopinj Celzija. Najtoplejši mesec avgust izkazuje 27 stopinj toplote. Dežuje povprečno v letu 48krat. Največja temperatura znaša 43 stopinj toplote, v najhujši zimi pade toplomer na ničlo. Na Ma-lagi dozoreva sadje, ki ne uspeva niti v Afriki ne.
Raztrgan tisočak. Nek eleganten bu-dimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 kron obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca od 1000 kron. Potegnil je bankovec i/, denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta na-šteje stotakov, desetakov itd., vsega skupaj 1000 kron. »Kaj ne,« vpraša kavalir, saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?« Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbi tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu .ie kavalir vrnil okoli 400 kron premalo. To zvijačo jc kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji.
Gttsarski zaklad. V vasi Paradelha na portugalski morski obali so te dni našli dragocen zaklad, ki so ga tam, Bog ve kedaj, zakopali morski roparji. Morje tu polagoma podkopava obal, na kateri stoji vas, in odnaša zemljo, kos za kosom. Nedavne* je bilo morje zelo viharno ter jc odneslo celo plast zemlje. Ko se je vihar polegel, zapazili so ribiči iz Paradelhe tia svoje veliko začudenje, da so valovi odkrili velik zaklad, ki je bil na obali zakopan. Poleg starih zlatih in srebrnih nov-cev našli so zlatih križev bogato okrašenih z žlahtnim kamenjem, starinskih prstanov. uhanov, zlatih in srebrnih kolajn, srebrnih svečnikov in drugih cerkvenih dragocenosti. Cela vas je pohitela z lopatami in motikami k tnorju ter začela mrzlično kopati in iskati. In zares so našli še mnogo dragocenosti. Nek ribič je našel
zlatega in srebrnega denarja za 4000 kron. Razume se, da vse drugo delo v Paradelhi počiva, dokler ne razkopljejo vse obali. Gotovo so zaklad zakopali portugalski pisarji, ki so plenili španske obali ter plen zakopavali na domači obali.
Čuden dogodek na morju. Holandski parnik »Ocean« se je nedavno peljal iz Rotterdama v Filadelfijo. Ko je bil parnik okoli 200 milj oddaljen od ameriškega pristanišča, padel je poleg njega v morje meteor, ki je moral tehtati mnogo ton. Meteor je morje tako razburkal, da so valovi skakali čez ladjo. Iz vode pa so si-kali celi oblaki plinov, tako gosto, da se je moralo moštvo umakniti s krova, Šele čez četrt ure so se upali iz notranjih prostorov ladje. Krov je bil pokrit z rjavim prahom. Kmalu nato se je vsula cela toča žarečih meteorov, ki so sikaje padali krog parnika v morje. To je trajalo več minut. Morje je pri tem fosforesciralo v najrazličnejših barvah.
Najvišja vlsočina. Meteorološki zrakoplov belgijskega observatorija v Ucc-leu je dne 5. septembra 1907 zaznameno-val visočino 25.989 metrov. Baroineter-ski tlak je znašal tu le 77 milimetrov. Pred tem je prišel najvišje nek zrakoplov iz Strassburga, in sicer dne 3. avgusta leta 1905, 25.800 metrov visoko. Dne 3. maja 1906 je registriral drug strass-burški zrakoplov višavo 24.200 metrov, 7. junija istega leta nek milanski 23.800, in 8. novembra 1906 nek pavijski balon 23.890 metrov.
Grof — dezerter. V Pardubicah služi pri kavaleriji kot enoletni prostovoljec grof Dobrensky. Grof je dezertiral, ker je dobil petnajst dni zapora. Baje jo je popihal v Švico.
Ponarejalci bankovcev prijeti. Orožništvo je v Torontal-Szigetn na Ogrskem zasačilo večjo družbo ponarejalcev dvaj-setkronskih bankovcev, s katerimi so preplavili skoro vso veliko župnijo. Dosedaj so zaprli devet oseb; pri treh so našli debele kupe dobro ponarejenih bankovcev.
Hiša naprodaj.
V Sp. Šiški se proda enonadstropna hiša, s šestimi stanovanji, vsako obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter kleti in vrta. Hiša stoji na primernem prostoru blizo glavne ceste; stavba je v najboljšem stanju. Proda se iz proste roke, radi izselitve. Pogoji so ugodni. Več poizve se pri Valentinu Gregorcu * Menge&u di. 13.	813 6-1
Na Bledu se takoj odda služba
organista in cerkvenika
Redna plača 840 K, poleg tega prosto stanovanje in še več postranskih dohodkov.
812 2-1 Župni urad na Bledu.
Zahvala.
Podoisana se iskreno zahvaljujem fjan^i „ Slavij i", da mi je po smrti mojega Soproga, g. Jvana Tevjf, takoj in b>cy vsa-cega odbitka izplačala 2000 Jf zavarovalnine, dasi je bil moj moj pri isti zavarovalnici zavarovan le od 9. julija 1907 do 20. decembra 1907, ter je uplačal samo 34 Jf 32 h zavarovalnine.
Zahvaljujem sc pa tudi zastopniku tfanke „Slavije", g. Rafaelu Zupanec, ki je pregovoril mojega moža, da sc je dal Zavarovati.
Zajedno naznanjam, da je bil moj Soorog zavarovan edino le pri tfanki nSlaviji" ter sem prejela zavarovalnino 2000 Jf od nje, ne pa od zavarovalne družbe „Donav", kakor je v zadnjem času proti več osebam trdil njen zastopnik, g. J^nton Jfuhar; ta trditev je bila navadna laž v svrho reklame ja zavarovalno družbo „Z)onav" in njenega zastopnika g. J[ntona Jfuhar.	806 1 1
$martno pri Gornjem Gradu, dne 12. marcija 1908.
jV{arija 7evj.
LEPA HIŠA
v
w Skofjiloki
na novo prezidana, z dobro idočo goslilno. tik cerkve icr deželne ceste na zelo živahnem prostoru se prostovoljno proda. Hiša sestoji iz šestih sob, prostorne lepe kuhinje, dveh kletij, ter velike shrambi.' za jedila, v hiši se nahaja električna razsvetljava in vodovod. Proda se tudi vsa nova gostilniška oprava, kar spada k gostilni. Več se izve pri lastniku A!'>j*'iii! Bei*ti(u Skofjaloka, kapucins'o ;,ivdm. 13.
Podpisani sc najvljudnejše priporoča prečastiti duhovščini
in cerkvenim predstojništvom z&
izdelovanje	803 10 1
novih oltarjev O I i Št. 525.
Novo! '"'"I
Petero Marijinih pesmi j
zložil Iv. Piftlar, op. I.
Dobi se v Katollikl bukvami v Ljubljani in pri akadatelju v Hruiici, poŠta Podgrad (Istra).
E* ZBITEK-ov
v Novi Štifti pri Olomuou
zavod zn izdelovanje »te-klenomozalčn|h boillh grobov, lurilclh duplin In altar-
Jev za proceill« ob >v. R. Telesu Odlikovan od N|. svetosti papeža LeonaXIII.; priznanja kat. teolog, akademije v Pelerburgu, nemškega milijona v Carigradu itd. Iluatr. ceniki za.tonj 547 5- 5 V»e poilljatre tajam (ene.
kipov iz lesa kakor tudi iz kamna in marmor • cementa
kakor tudi vso popravo starih altarjev in sploh vsega, kar spada v kiparsko obrt.
Josip Grošelj, kipar
v belcih pri S kof ji toki.
Prodajalniški lokal
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice,
se odda za majski termin.
£96 Naslov pove upravništvo. s 5
Lekarna pri,,zlatem orlu"
kemika Mr. Ph Mardetschiagerja
v Ljubljani
priporoča svoja domača zdravila : 1. Dunajske želodčne kapljice
znane za bolezni v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. 1 stekl. 2>i vin., 6 stekl. 1 K. 2 Odvajalne keogljice (posrtb-rene- čistijo želodec, črevesa in kri 1 škatijica 70 vin.	751 6-4
3. Žel' znate krogljice s čokolado
prevlečene, tvorijo kri in krepijo. 4 Ch<na železnata Malaga španj-sko vino), najboljše za tvoritev krvi in tek vzbujajoče 1 stekl. 3 K. Po povzetju pošlje le ,,orl«va" le. karna v Ljubljani, Jurci&cv trg.
Razglas.
797 3 2
Mestno županstvo v Rudolfovem razpisuje
= službo blagajnika
z začetno letno plačo K 1200 — ter Iremi petletnicami po K 200' . — Po enoletnem zadovoljivem službovanju se potrdi blagajnik stalno v službi, Službo bode nastopiti že 15. aprila 1908.
Dvojnega knjigovodstva ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in spričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
do IO.
1908
pri podpisanem mestnem županstvu.
Mestno županstvo JrtucLoI fbvo,
dne 1. aprila 1908.
S. pl. Sladovi6 I. r
mestni župan.
Panorama international
i
811
Pod Tr&nčo 2.
1 1
Razstavljeno od nedelje 5. aprila do vštev. sobote 11. aprila 1908:
Lepa Palaclja
ob Rsnii.
			
			
n			iM ' i
^gfgp« u Ameriko
»;■'■' '....'.-i
Jjg
^ 1T^ nmM
_ ^ najzložnejša, _ .	— ^^SJEi najcenejša in
____ _	11 h 1 i,--—-^^^r1	■ '
najvarnejša
vožnja s Cunard Line ^
Mi fi	Bližnji odhodi
Iz Trsta 1 Panonija 14 aprila, Carpatija 28. aprila,
Altonija 5. maja. Iz Liverpoola 1 Lusitania 4/4, 25/4, in 16/5.
Mauretanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
JT—■■ X
m Jmrekoue m 14:: sadike:: Vi
4letne, enkrat presajene, jnho močne in horeninoste, ima na prodaj
^sKrbni^o turjaške siaičlne :; :: »itamerstlsl-u :
po ia studenec pri Ljubljani.
I
II
Na uajvlSje povelje NJeg. c. In kr. apost Veličanstva.
XXVI. c. kr. državna loterija
zn skupne voja&ke dobrodelne namene.
Ta denarna leterila^i^SSAli39°	v *°*ovlnl
v skupnem znesku 513.580 kron-	791 10—1
Glavni dobitek znaša 200,000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena are&ka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Narodna vezenine
namijni prti in prtilki, torbice, jagrinjala ja okna in postelje, blazine itd. v najlepših narodnih motivih; orientalske vejenine v jlatu, srebru in svili, tfleklani idrijski ijdelki, narodne Zastave in trakovi, vedno u najveiji jalogi pri
?. 3v[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice štev. T.
766 1 f
prua l^ronj5^o slomoiKarsKa zodrtige v JYleog|ti
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12 -13
slamnikov
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in t^govoem.
Zastopstvo za Kranjsko s
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10.
Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
Zalinvne vožnje flustr. Llogda Trst
s prvovrstnim parnikom „TBALIA".
Potovanje IV. od 26. aprila d® 26. majai
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Mnlage, Gibraltarja Kadlksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz' Las PalmAs, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavaa vožnja Trst-Bremerhavea (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja
Pozneje sledi:
I. potovanje na sever
od Bremerhavna od 4. do 30. julija	541 s-l
na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje.
zzzzzz: II. potovanje na sever:
od Klela oi 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje. NB. Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd.
Potovanje IX. od 5. septembra do I. oktobra:
iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana,
preko Alžira v Trst.
Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glanem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntner-ring 6 pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah.
Ne u AmerlKo!
Ameriški »Glas Naroda« piše: Spomlad se bliža in ponekodi tudi že oglaša, a z njo se bode tudi oglasilo pri marsikomu zaželjenje po potovanju čez »veliko lužo«, to je v Ameriko. Namen teh vrst je rojakom v stari domovini — za zdaj še — popolnoma odsvetovati potovanje ali izseljevanje v Zjedinjene države. Tu se v obrt-niji ni še prav nič na bolje obrnilo, sto in stotisoče delavcev je brez dela, sto in sto-tisoče jih dela komaj po dva ali tri dni v tednu, ter komaj, ali niti ne zaslužijo za vsakdanje potrebe. Dela sedaj ni dobiti ne v premogokopih, ne v tovarnah, ne na železnicah, ne v rudokopih, z jedno besedo — nikjer. Rojaki v stari domovini, utešite nagnjenje do potovanja v Zjedinjene države!
Veliko rojakov nas izprašuje, kedaj bode bolje? Natančen odgovor na to vprašanje je težak. Upamo, da kakor hitro se odpre delo na farmah, ali na kmetijah, bode mali del brezposelnih dobil zaslužek, ali to bode le neznaten del. V mesecu juliju bode zborovanje republikanske stranke v Chicagu in tam bodo postavili kandidata za mesto predsednika Zjeditije-nih držav, novembra meseca bode pa volitev. Ako republikanska stranka postavi močnega kandidata — kakor pri nas pravimo — demokratje pa slabega, se bode delo pričelo že na to odpirati, torej še pred volitvijo. Ako bodo veliki kapitalisti in podjetniki videli, da je zmaga takorekoč gotova za republikanskega kandidata, potem se bode delalo kmalu, ker zmaga republikanskega kandidata bode vse osi-gurala, da se na colninskem tarifu ne bode krpalo, ali da se ta ne bode znižal na korist tujih izdelkov in na škodo domače obrti. Torej do tja ne bode nič dobrega in do tja naj vsakdo mirno doma na svoji grudi počaka.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
NalnooeiJa politična poročila.
Delavsko varstvo v konsumnih društvih.
D u n a j, 4. aprila. Vlada je izdelala zakonski načrt glede na delavne razmere v konsumnih društvih iu drugih delavskih in gospodarskih zadrugah. Razširile se bodo namreč določbe obrtnega reda glede na nedeljski počitek tudi na uslužbence v konsumnih društvih ter bodo tudi zanje veljale določbe glede na obrtno vodstvo.
»Kolo Polskie.«
D u n a j, 4. aprila. Ker bo poljska ljudska stranka vstopila v poljski klub, (seveda pod gotovimi pogoji, ki ji zlasti v gospodarskih in socialnih vprašanjih ter pri verifikaciji volitev zagotavljajo svobodno glasovanje) bo štelo »Kolo Polskiei« 72 članov in bo tretja skupina v državnem zboru, kar se številnosti tiče. Načelnik postane Bobrzynski ali pa dr. Dulemba.
Vnovič proti VVahrmundu.
Dunaj, 3. aprila. Predsedstvo katoliškega osrednjega odbora za Avstrijo je izročilo baronu Becku protest proti NVahrmundu.
Srbski agitator v Bosni pred vojnim sodiščem.
D u 11 a j, 3. aprila. Srbski nadpoo Prokovič je izročen vojaškemu sodišču v Banjaluki, pred katerim bo moral odgovarjati se zaradi veleizdajstva, ker je v svojem listu »Otačbina« poživljal bosanske Srbe, naj se združijo s Srbi v kraljestvu za skupni boj proti »švabom«.
»Šolska matica.«
B r n o, 4. aprila. Katoliški Cehi so sklenili, da ne podpirajo več »Šolske Matice«, ker je načelnik brnske podružnice dr. Budinski sirovo nastopil proti shodu katol. »Kmečke zveze«. — Tako liberalci vsepovsod sami razdirajo vez med šolo in ljudstvom.
Poslanik — pesnili.
Carigrad, 4. aprila. Turški posla-uiški svetovalec v Londonu Abdul - Hak-, Hamid je imenovan za poslanika v Madridu. Abdul-Hak-Hamid jc eden najslovi-tcjšili turških pesnikov in njegovih del, dasi so najstrožje prepovedana, "se turška mladina uči izust.
ORGANIZACIJA BOSANSKIH HRVATOV.
Hrvatska narodna organizacija v Bosni in Hercegovini se bolj iu bolj širi in utrja. Te dni so se vršili shodi v Šnici, B.
Petrovcu in v Tešnju ter so se povsod ustanovile podružnice. Nadškof Stadler je poslal duhovništvu okrožnico, v kateri mu priporoča, da po svojih močeh pospešuje katoliško organizacijo.
RUSIJA.
Kaznovani častniki.
Vojno sodišče jc obsodilo v zapor in v izgubo svojih pravic 23 častnikov, ki so ob kijevskem pogromu meseca oktobra 1905. ugovarjali, ker rii posredovalo vojaštvo in so zato zahtevali sodno preiskavo.
Ruski roparji.
Na južnoruskih železnicah deluje neka roparska četa, ki zastruplja potnike, da jih oropa. Do zdaj so že zastrupili 15 potnikov.
Poslanik goljuf.
V poneverjenja bivšega ruskega poslanika na Koreji, Pavlova, je zapletena tudi »Rusko-kitajska banka«. Banka je zaslužila pol milijona rubljev.
MINISTER CLEMENCEAU ODSTOPI ?
Na dunajski borzi se jc včeraj razširila govorica, da minister Clemenceau v najkrajšem času odstopi.
S. K S. 1.
Stenografski kurz bo po Veliki noči vsak torek od 7. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih. Oglasila se sprejemajo prihodnji torek zvečer.
Opozarja se somišljenike na socialni kurz, ki bo začetkom meseca avgusta v Ljubljani za inteligenco. Posebno voditelji društev naj se ga polnoštevilno udeleže! Naznanila sprejema uredništvo »Slovenca«.
Letni občni zbor S. K. S. Z. bo 23. avgusta v Gorici. Izrazila se je želja, naj bo to sestanek društvenih delegatov, na katerem naj se načrta bodoče delo naših »Zvez«.
Ustanovi se odsek za »Narodno bram-bo«. Vse spise, namenjene temu odseku, naj se pošilja pod naslovom »Slovenska krščansko-socialna zveza — odsek za Narodno hrambo« v Ljubljani. Odsek je svoje delo že pričel.
* » *
Odborova seja S. K. S. Z. je prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer. Seje naj se
udeleže tudi društveni nadzorniki! * * *
Odbore naših društev nujno pozivamo, naj v posebni seji določijo agitacijo v svojem kraju in okolici za družbene vžigalice. Na delo!
Dnevne novice.
+ Pesek v oči siplje »Slov. Narod« vernim svojim ovčicam. Surov je pa tudi. Med tem ko dokazuje klerikalcem« zvezo z Nemci, pa psuje dr. Korošca, češ, da je »virtuoz v umetnosti«, »za obsjenit pro-stotu««, in pravi o njem: »Dr. Korošec nastopa kot najbesnejši in najradikalnejši narodni toreador«. Nekateri ljudje so tako otročji, ko se starajo, da mislijo, vsi so taki. kakor oni, ki so bili zvezani za bogato plačilo leta in leta z Nemci. Preneum-iio se nam zdi, da bi se prerekali z redak-terji »Slov. Naroda« o zvezi z Nemci, ki obstoja le v njihovih zastarelih možganih. Od dostojnega časnikarja pa kot časnikarji zahtevamo, da poroča objektivno resnico. Glede na Koroščevo resolucijo o ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani namreč lažejo »Narodovi« re-dakterji v včerajšnjem uvodniku, da se je brez vsakega glasovanja vrgla v koš. To pa ni res. »Slovenski Narod« piše namreč v poročilu o proračunskem odseku, da se je resolucija odstopila vladi v preizkušnjo, to se pravi, da se mora preštudirati vprašanje o ljubljanskem višjem deželnem sodišču. »Narod« bi bil menda rad, da bi dr. Korošec stvar tako daleč gnal, da bi bil proračunski odsek odkloni! resolucijo, kar bi se bilo tudi zgodilo. V sedanjih razmerah je dosege! dr. Korošec veliko. Vprašanje je izproženo in ne bo zaspalo. To Nemci dobro vedo in zato glasilo ministra Derschatte, »Grazer Tagblatt«, strupeno napada našega vrlega poslanca dr. Korošca. Nam se zdi, da obstoja zveza med pristaši »Slov. Naroda« in pa med Nemci, pristaši »Grazer Tagblatta«. »Slov. Nar.« napada dr. Korošca, »Grazer Tagblatt-tudi. Ta dejstva, ki jih nihče ue utaji, dokazujejo čudno zvezo slovenskih liberalcev z Nemci.
-f Iz seje deželnega odbora kranjskega. Nadupravitelju deželne bolnišnice g. Kremžarju se dovoli dopust. Začasno ga nadoniestuje kanci, adjunkt pri stavbin-skem uradu g. inženir Nebenfiihrer. — Iz-
dela se nova službena pragmatika. — Ker je ces. svetnik g. Murnik odložil svoje mesto kot upravni svetnik dolenjskih železnic, imenuje deželni odbor namesto njega g. deželnega glavarja Šukljeta. — Nevz-prejemljive zahteve tvrdke Gassncr in Glanzmann glede dovozne ceste k tržiške-mu kolodvoru se zavrnejo. — Glede mostu čez Savo pri Tacnu.se sklene: Zgradi se definitiven most brez mitnine. Deželnemu zboru se predloži, da prispeva dežela s 30 odstotki k stroškom, ako prispeva država s 50 odstotki. Takoj se prično pogajanja z državno upravo v tem oziru. Deželni odbor stopi v pogajanja tudi s cestnima odboroma kranjskim in kamniškim zaradi prispevkov k zgradbi mostu. — V cestni odbor višnjegorski imenuje deželni odbor gg.: Iv. Kristan, posestnik in poštar pri Sv. Roku, in Anton Fajdiga, župan v Temenici. — Zaradi slovenske trgovske šole se obrne deželni odbor do učnega in poljedelskega ministrstva za stalne podpore in do mestnega magistrata ljubljanskega ter do trgovske in obrtne zbornice, da se že to jesen otvori trgovska šola. — Občini Črnomelj sc dovoli, da proda cerkev sv. Duha nemškemu viteškemu redu. — V odbor obrtno-nadalje-valne šole v Radečah se izvoli za tri leta gospod Jakob Rižnar. — Prihodnji teden odpotuje deželni glavar na Dunaj. Ta čas ga nadomestuje deželni odbornik gospod dr. Lampe.
+ Deputacija iz Toplic pri deželnem glavarju. Dne b. marca se je poklonila deputacija 16 mož iz topliške občine g. državnemu in deželnemu poslancu deželnemu glavarju Šukljeju na njegovem gradiču v Kandiji, da izrazi svoje želje glede železnice. Deputacijo je vodil g. župnik Podboj in utemeljeval opravičene želje prebivalstva. Kar se tiče postaje belokranjske železnice na »Vršnih selili«, je obljubil g. dvorni svetnik ves svoj vpliv, da se doseže, — glede podaljšanja sedanje železnice od Straže do Toplic, pa je izrekel mnenje, da treba počakati. Brez dvoma se bo v kratkem gradila nova železnica Brežice, Rudolfovo, Žužemberk, Velike Lašče, Rakek. V tem slučaju bi se pomaknila postaja Straža na Dol. Polje, od koder bi bilo po ravni cesti skozi park komaj četrt ure. Po daljšem prijaznem razgovoru je deputacija odšla z iskreno zalivalo za naklonjenost iu dana pojasnila.
+ Pri imenovanju c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov je vlada zopet očitno pokazala svojo pristranost. S temi imenovanji S. L. S. nikakor ne more biti zadovoljna in bo morala izvajati potrebne posledice, ako se tak sistem še dalje vzdržuje.
r Gledališča — Hribar neče! Glasilo Hribarjevo piše, da nikakor ne prevzame ljubljansko mesto gledališča. Hribarjevo glasilo piše: »Mesto Ljubljana deželnega gledališča gotovo ne prevzame, ker ima že drugih bremen več kot preveč.« Zdaj, ko je gledališče zavoženo, ga naenkrat nobeden tleče, in tista stranka, ki nosi vso odgovornost za mizerijo slovenskega gledišča, se zdaj brani svojega ponesrečenega otroka. Gcntlemani ti gospodje res niso! Iz zanesljivega vira se nam poroča, da gosp. župan /. bremeni v prvi \ rsti meni plinarno.
+ O slovenski trgovski šoli v Ljubljani, katero so izposlovali naši poslanci, se nam piše i/, Bohinja: Skoraj vso trgovino z lesom imajo v rokah laški trgovci. Oni imajo zvezo po celi Italiji ter odpošiljajo les celo v Aleksandrijo. Zal med Slovenci jc ravno v tej stroki premalo podjetnosti. Manjka poduka, manjka zavednosti. Zavedali in organizirali se bomo šele on-daj, ko bodo tujci že davno posneli vso smetano ter odnesli ves dobiček v Italijo. Nova trgovska šola je pač živa potreba. Cim preje se izvrši, tem več bo rešenega domačega kapitala! Rešimo, kar se rešiti še da!
+ Naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« so založnika Ciril-Metodovih vžigalic g. Perdana spravile v precejšnjo nervoznost, da nc ve več, kam da sme vtikati svoj zvedavi nos in kam ne. Posebno ga pa zanima dvoje vprašanj. Skrbi ga, kam da pač pošiljamo naše vžigalice, skrbi ga pa tudi, kdo da bode plačal te naše vžigalice. Za danes opozarjamo samo g. Perdana, naj nikdar več ne izkuša izvedeti na kolodvoru, kam da so namenjeni zaboji z našimi vžigalicami, kakor se jc osmelil to storiti pretekli teden. Ako bi se to še enkrat pripetilo, bodemo pod-vzeli druge korake. Glede plačila naših vžigalic pa se jc /.ljubilo gosp. Perdanu trditi, da ne ve, kdo bo plačal primanjkljaj, kajti S. K. S. Z. da prodaja vžigalice pod lastno ceno. Res, narodni meceni gg. Jebačin in Pcrdan so v resnici reveži. Oni delajo tako nesebično pri raznem blagu, ki ga zalagajo društvom v korist, da jim samim ne ostane niti vinar dobička, iu to
vse v večjo narodovo korist. Skoraj da bodo gotovi ljudje preverjeni, da prodajajo Ic-ti meceni vse pod lastno ceno in v svojo izgubo. A temu ui tako. Lahko je namreč biti narodni mecen a la Jebačin ali Pcrdan, ki mu znašajo drugi prispevke v koristne namene, a on jih le odrajtuje, potem ko_ si je znaten del dobička pridržal zase. Cujte in strmite, gospod Perdan! S. K. S. Z. bo imela pri razprodaji svojih vžigalic »V korist obmejnim Slovencem« malo manj dobička, kakor znaša oni dobiček, ki ga spravite gospod Perdan, od prodaje Ciril - Metodovih vžigalic v svoj lastni žep, potem ko ste že oddali prispevek, ki pripada Ciril-Metodovi družbi. Sedaj pa sodite sami, g. Perdan, koliko da bo znašal dobiček pri posameznem vagonu: saj itnate že prakso v teh računih in tudi faktične uspehe, in upamo, da Vas ne bode odslej več skrbelo, kdo da bode naše vžigalice plačeval. Po končanem poslovnem letu pa poda S. K. S. Z. o tem svoje jasne račune in takrat Vam bodemo lahko povedali, koliko da znaša Vaš dobiček iz prodaje Ciril-Metodovih vžigalic, ako ga še danes ne veste sami. — Zato, cenjeni somišljeniki, in Vi, ki Vain je res mar narodni blagor, poslužujte se edinole naših vžigalic »V korist obmejnim Slovencem«, kajti ves čisti dobiček iz te prodaje pripade našim zatiranim bratom na meji!
+ Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« so že našle mnogo odjemalcev po vsem Slovenskem in komaj ustrezamc sproti došlim naročilom. Le tako naprej iu koncem leta izkažemo lep dobiček v pomoč bratom trpinom. Ob tej priliki pa opozarjamo, da se pošiljajo vžigalice le po železnici. ker jih pošta ne sprejme. Zato naj cenjeni naročniki navedejo pri svojih naročilih tudi vselej železniško postajo, do katere hočejo, da se jim pošlje vžigalice.
Jezikovna kvalifikacija sodnih uradnikov v Istri. Razmere na istrskih sodiščih so v jezikovnem oziru neznosne. Na koprskem okrajnem sodišču ni niti enega sodnega uradnika, ki bi znal sestaviti slovenski ali hrvatski zapisnik. Tudi če sodnik zna kaj slovenščine ali hrvaščine, mora se uradovati italijanski, ker ui dobiti zmožnega zapisnikarja. Sodni uradniki pa niti govoriti ne znajo z ljudstvom. Kakšna krivica ie to zlasti za one naše ljudi, ki imajo opravka pri zemljiški knjigi, je jasno. Kak sodnik si pomaga tako, da mun-dira sam slovenske spise. — Sedaj je razpisano mesto pisarniškega oficijala in kan-celista na sodišču v Krku. Tu bo baje sodna oblast imenovanje izvršila po službenih letih, ne glede na jezikovno kvalifikacijo. Temu škandalu naj bi naši poslanci že enkrat naredili konec!
r Kričeče razmere pri tržaškem Lloydu. Iz Trsta se nam poroča: Ze pred več časom je bil poslan od glavnega Lloy-dovega ravnateljstva neki jud Lindar kot višji uradnik v Trst. Ta mož je postopal in še vedno postopa zelo teroristično. Vsled njegove inicijative je biio odpuščenih brez vsakega vzroka več Lloydovih uslužbencev, kar je seveda povzročilo med ostalimi tovariši opravičeno ogorčenje in tudi strah, da bi se njim samim ne zgodilo kaj enakega. Za varnost blaga na svojih ladjah in skladiščih potrebuje Lloyd večje število stražnikov. Ti so bili dosedaj neposredni uslužbenci LIoyda. Nekaj izmed njih tudi plačuje mesečno do 10 goldinarjev v pokojninski zaklad in ti imajo pravico do pokojnine. — Dne 2. t. m. pa pride nenadoma povelje, da odslej stražniki ne bodo več uslužbenci Lloyda, pač pa Žida Jhanel, kajti ta se je zavezal — seveda za drag denar •— da bo odslej on oskrboval straže. Dosedanjim stražnikom je ukazano, da se morajo do 6. t. m. predstaviti svojemu novemu šefu, kdor tega ne bo storil, se smatra odpuščenim. Ta nova na-redba .ie seveda zelo razburila stražnike. Nihče izmed njih noče služiti Židu. Kakor se čuje, mislijo vsi naenkrat odstopiti, ako ravnateljstvo ne prekliče te odredbe. Stražniki se naslanjajo tudi na neki paragraf službenih pravil, ki pravi, da ako Llovd opusti straže, mora to šest mesecev preje naznaniti ali pa dati šestmesečno plačo. Sedaj pa .ie Lloyd dal na razpolago, da se odločijo, samo štiri dni, kar je gotovo velika krivica. Kaj bode sedaj storilo ravnateljstvo, oziroma stražniki, bom že sporočil.
Osrednjo pisarno na Dunaju za
nemško napadalno delo v celi Avstriji so si ustvarili Nemci. Hočejo to delo enotno organizirati, predvsem pa sc ukvarjati z naseljevanjem Nemcev po slovanskih deželah.
-f Dunajski občinski svet. Jubilejna komisija je izprožila vprašanje o ustanovitvi garancijskega fonda 500.000 kron. Dunajska občina prispeva 200.000 K.
h Skupne delavnice. Minister Gessmann je povabil dunajski občinski svet na
sodelovanje pri ustanovitvi velikih skup- | nih delavnic za obrtnike.
-f Prepovedana razstava slike. Oblasti ne dopuste, da se razstavi pri secesij-ski razstavi slika, last predsednika Ho-henberga, ki predstavlja petnajst bankirjev in veleindustrijcev v srednjeveških oblekah. Kestranek, dr. Kux, Herpely, Oijntlier in KupeKvieser so zaiitevali, da naj se sljka zapleni, ker so na njej naslikani. Okrajno in deželno sodišče sta odklonili zahtevo. Pač pa je civilno sodišče začasno razsodilo, da se slika ne sme razstaviti. Ker se pa po pravilih slika ne sme odstranii, so jo zagrnili. Zanimivo je, da so karikiranci ponujali vsak 1000 K, če se slika ne razstavi.
—	Romanja v Lurd se udeleži tudi č. g. Fr. Ks. Meško, znani odlični slovenski pisatelj, župnik pri Dev. Mar. na Žili.
—	Odlikovan orožnik. Odlikovan je bil orožniški stražmojster g. A. Vatovec v Gradišu ob Soči s križcem s krono za zasluge.
—	Telovadni odsek v Št. Vidu nad Ljubljano vabi k dramatični predstavi, ki jo priredi na tiho nedeljo, dne 5. t. m., ob štirih popoldne v telovadni dvorani »Pri Cebavu«. Spored: 1. Tatnburanje. 2. Predavanje brata Zabreta. 3. »Mlini pod zemljo«, igra v petih dejanjih. — Ne le, da se bo to pot ta lepa igra »Mlini pod zemljo« prvič na našem odru predstavljala, jc že snov sama vzgojna in zanimiva tako, da upravičeni pričakujemo najobilneje udeležbe. Kakor čujemo, so si igralci nabavili popolno novo obleko in kostume, da se nam bodo v nedeljo predstavljali kot pravcati Rimljani.
—	Vreme. V kamniški okolici je dne 1. apri'a popoldne grmelo in snežilo; na Homcu je treščilo v kozolec, vnelo se ni. Ljudje so radovedni, kdaj se začne uravnavati Bistrica.
—	Predstava v Vipavi. Bralno društvo »Ilirija« v Vipavi namerava vprizoriti igro na tiho nedeljo »Mlini pod zemljo« ali »Zadn e ure poganstva v Rimu«. Povabljeno je vse občinstvo cele vipavske okolice. Videlo se bode izobrazbo naših domačih diletantov, kateri se v resnici trudijo za napredek društva, ker takoj po tej igri bodo zopet imeli drugo igro, bolj živahno in veselo. Nihče ne zamudi te lepe podučile igre! Torej, gotovo na svidenje na tiho nedeljo! Sedeži se prodajajo tudi pri pred-sedniku društva »Ilirije«, g. Štefanu Hribu.
—	Naklo. Župnija Naklo šteje 1150 ljudi. Preteklo leto jih je bilo rojenih 29, umrlo jih je 26.
—	Nova pot na Brezje. Število romarjev k »Mariji Pomagaj« na Brezjah se množi leto za letom. Dan za dnevom se pomika o pobožne trume našega vernega ljudstva iz Otoč dalje peš k Materi božji. A kakšna je ta pot, ve pač vsakdo, ki je kdaj romal po njej: strma, ozka, polna kamenja, vzdignjenih korenin, kotlin itd. Mladi ljud e se še ne zmenijo dosti za take neprilike, ali stare kosti se kaj neprijetno pretresavajo« ob skakanji čez one jarke, kamenje in razpoke. Ljudje to navadno vzamejo za »pokoro«, ali tudi brez te »pokore« bi bilo romanje uspešno in Bogu dopadljivo. Kaj bi se ne dala napraviti nova. boljša pot po borštiču blizu stare poti? Ta bi bila mnogo složnejša, senčnata in ljudje bi romali po njej še z mnogo več im veseljem in zaupanjem. Pozor ljudje, ki vam je mar romarska stvar!
—Pasja steklina na Kranjskem. V zadnjem času pojavljajo se zopet slučaji pasje stekline in sicer v kranjskem, litijskem, novomeškem in radovljiškem okraju. Vsekako je treba vse pozornosti na pse in mačke, da se preprečijo večje nesreče. V Mojstrani je popadel stekel pes tudi nekega delavca in istega težko poškodoval, ranjenca so oddali takoj v zdravljenje in cepljen e na Dunai. Po dosedanjih poizvedovanjih je stekel pes, ki se je klatil po jeseniški in dovjiški občini, najbrže pretekel gorenje občine radovljiškega okraja, potem celo kanalsko dolino in izginil v Italijo, kar posebno kaže, kako veliko nezgod lahko povzroči eden sam stekel pes v najkrajšem času.
—	V cerkvi sv. Justa zabodeni duhovnik Marsich. je, kakor se nam poroča, izven vsake nevarnosti. Bolečin ne čuti več, govori lahko in tudi mrzlica jc ponehala. V par dneh bo popolnoma zdrav zapustil bolnišnico.
—	Nov zakon proti živalskim kužnim boleznim. V poljedelskem ministrstvu vrše se sedaj posvetovanja o novem zakonu proti živalskim kugam. Posvetovanja o iz-gotovljenem načrtu udeležujejo se zastopniki vseh prizadetih ministrstev. Novi zakon predelan je z ozirom na sedanje znanstveno starfe veterinarne medicine in n?» moderni razvo' prometa z živino in mesom. Po dokončanih posvetovanjih v ministrstvu se bode poslal načrt raznim poklicanim zastopnikom v oddajo mnenj in šele potom se predloži državnemu zboru v na-dalino parlamentarno postopanje, v obče
se pa upa, da se vse to izvrši še tekom tega leta.
—	Vrhpolje pri Vipavi. Blagoslov novih orgelj se je jako lepo izvršil dne 2. t. mes. Čast in hvala gospodu župniku! Hvala tudi vsem tistim, ki so kaj darovali.
—	Z Dol pri Litiji se nam poroča: Dne 17. sušca t. 1. vršila se je volitev župana in občinskih svetovalcev na Dolih in so bili izvoljeni Ivan Novak, trgovec in poštar na Dolih že tretjič za župana; Franc Knez, posestnik in Žagar in lesni trgovec v Sa-poti; Jos. Vrtačnik st., posestnik na Dolih; Franc Orčar, posestnik na Selcih, za svetovalce.
—	Škof Krapac In podban Czernko-vich tožita »Hrvatsko«. O priliki zadnjega potovanja bana Raucha na Dunaj pisala je »Hrvatska«, da je hotel ban spraviti na djakovsko stolico škofa Krapca ter namigovala o neki pogodbi med podbanom Czernkovicliem in škofovskim vikarijem Krapcem, glasom katere bi imel škof Kra-t pac, če bo imenovan za škofa v Djakovu, gmotno skrbeti za Czernkovicha v slučaju, da se ga vpokoji. O tej pogodbi se je zvedelo na Duna u, kjer je najneugodnejše vplivala. — Škof Krapac in podban Czern-kovich sedaj tožita zbog te vesti, ki jo službeni list imenuje infamno laž.
—	Iz Bučke. Naš župan se nikakor ne more otresti misli, da bode tako hitro njegove moči in časti konec. Pa naj si zapomni, da na svetu jc vse minljivo. Pa kako krčevito se drži županskega stolčka, nam dokazuje njegova agitacija. Ze dvakrat je dal oklicati pred cerkvijo, da naj ljudje k nJemu hodijo, enkrat po razsodbe glede kolekture, dasi imamo tajnika, ki bi moral take reči raznesti okoli, enkrat, da jih bode učil, kako se dela petijot. Kar je pametnih ljudi, se mu ne vsedejo na lima-nice, le nekaj njegovih pristašev se zbira vsako nedeljo v občinski pisarni, da tam bero kynšti, ki jih objavlja »Slovenski Narod«. Kako pa so »brihtni« ti ljudje, nam je dokaz zadnji volivni imenik za deželnozborske volitve, v katerem so izpustili take ljudi, o katerih že otroci vedo, da imajo volivno pravico. Tem potom rahlo opomnimo tudi gospoda tajnika, da naj bode previden in naj nikar ne agitira, ker bi to njemu gotovo nič nc koristilo. Druge občane pa svarimo pred vsemi neresnicami, ki jih žc sedaj širijo liberalci po občini in obenem pa tudi prosimo, da naj nikar preveč ne verjamejo sedanji vsiljivosti in prijaznosti liberalcev. Vemo, zlate gradove vam obljubljajo, vina ponujajo itd., itd., vi pa le recite: Ne vdamo se vam, ker vas predobro poznamo!
—	Divjega petelina je ustrelil dne 1. aprila na vse zgodaj č. g. župnik Jožef Šolar na Lipoglavu. To je bil prvi petelin, ki je bil letos na Kranjskem ustreljen in je torej »Narodovo« poročilo, da je prvega petelina dne 1. aprila ustrelil župan Hribar, napačno. Tako je Hribar prišel ob prvenstvo. Zanimivo je, da je Hribar tistega petelina sam snedel in ga torej nihče videl ni. svojega petelina je pa župnik Šolar poslal našemu uredništvu, kjer si ga lahko vsakdo ogleda. Petelin je jako lep eksemplar, ki drži v kljunu naslednje posvetilo: »Vam v dar pošljem lepi eksemplar. — Druge lovce petelin kliče, — jaz pa streljam take tiče.« — Kakor se nam poroča, je letos divjih petelinov jako veliko in čaka lovce mnogo veselja. Lovski blagor!
—	Italijansko dijaško podporno društvo v Paziiiu ie imelo leta 1907 dohodkov 22.219 K 41 h in izdatkov 21.861 K. Marljivost tega nasprotniškega društva je res vredna posnemanja v naših krogih.
—	Umrl je v Ložu dne 2. t. m. vsled napada srčne hibe c. kr. sodni oficijal gospod Franc Urbančič v 46. letu svoje starosti.
—	Slaboumna, 34 let stara Ivana Ger-niek jc dne 25. sušca t. 1. odšla s svojega domovališča na Skaručni št. 32 in se še ni vrnila. Kjer bi sc znašla, naj se jo odpravi domov ali pa se naj o njenem bivališču obvesti županstvo Vodice. — C. kr. okraj, sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dne 3. aprila 1908.
—	Iz Ziljske Bistrice poročajo: »Narod« prodajajo. Kakor se čuje, jc sklenil naš krajni šolski svet, da sprejme 3000 K podpore od protestantovsko-nemškega šuiferajna. Za danes samo opozarjamo Bi-stričane in Zahomčanc na ta za Slovence nečastni sklep teh možakarjev, s katerim so prodali šolo in otroke brezverskemu in nam Slovencem najbolj sovražnemu štil-fera'nu. Radovedni smo, kaj porečejo k temu tisti Bistričani, ki še poudarjajo svoj značaj in svo;e poštenje ter se ne dajo ko-mandirati od par mogočnežev!
—	Nočna brzojavna služba v Sarajevu, Vsled ukaza vojnega ministrstva je uvedena na brzojavni centrali v Sarajevu popolna nočna služba.
—	Nesreča na železnici. Dne 30. t. m. so se peljali v Sarajevo častnik in dvajset voiakov. Na postaji Kotorsko se je vlak ustavil za eno minuto. To priliko je
porabil vojak Tomič, da je zapustil voz. Vlak se gane in vojak hoče skočiti v voz, toda noga se mu podrsne in on pade pod vagon. Kolo mu je zmečkalo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v vojaško bolnišnico v Sarajevu.
—	Samoumor v Varaždinu. V Varaž-dinu si je ustrelil šest krogelj v srčno stran Mijo Fabiian. Prepeljali so ga še živega v mestno bolnišnico. Težko, da bi okreval. Vzrok: slabe gmotne razmere. Nesrečnež ima sedem majhnih otrok.
—	Stekel pes v Zagrebu. Po Zagrebu se klati sumljiv pes, ki je ogrizel več drugih. Mislijo, da je pes stekel.
—	V dobi rešitve jezikovnega vprašanja. Pisma iz Komolca pri Dubrovniku v Dalmaciji nosijo pečate: »Post Komo-lac-Ombla«! V Dalmaciji nemška »Post«, to je zares izvirna misel.
—	Strankarsko gibanje v Dalmaciji. Sinjski pristaši čiste stranke prava pozivajo v »Hrvatski rieči« svoje somišljenike, da se organizirajo ter zahtevajo, da skliče poslanec don Ivan Prodan v to svrho v Spljetu shod čistih pravašev.
—	Periskop se imenuje nova vrsta očalov, ki omogočajo, da nosilec razloči vse tudi za svojim hrbtom. Pariška policija jih baje že uspešno rabi.
Neumna stava. V Ogleju se je dal zavesti 251etni G. Z., da izpije liter žganja. Pri tretjem četrtlitru se je onesvestil. Prenesli so ga na dom, kjer se bori s smrtjo.
—	Upravitelj karlovaške pravoslavne nietropolije postane budimski vladika Lu-cijan Bogdanovič.
—	Dr. Bugatto obdrži mandat. Italijanski državni poslanec dr. Bugatto, ki je bil te dni imenovan za okrajnega glavarja za Dalmacijo, ostane prideljen ministrstvu za nauk in bogočastje ter obdrži svoj mandat kot državni poslanec.
—K vprašanju o kolonatu v Dalmaciji in na Primorskem. Včeraj je odpotoval z Dunaja odposlanec poljedelskega ministrstva profesor dr. pl. Schullern, da prouči razmere kolonov na Goriškem, kjer ostane dva tedna. Potem se poda v Dalmacijo, kjer bo nadaljeval svoje preiskave o tem vprašanju. Gradivo, ki ga bo zbral, predloži državnozborskemu odseku za ureditev kolonata v Primorju in Dalmaciji.
- — Mošeja v Trstu. V treh bataljonih 4. bosansko-hercegovinskega pešpolka, ki so prispeli z Dunaja v Trst, je 35 odstotkov vojakov mohamedancev. Za iste je vojaška oblast priredila mošejo v telovadnici bivše kadetske šole. Bogoslužje bo opravljal vojaški iman drugega razreda Hafiz Abdulah effendi Kur-begovič.
—	Vihar na morju. V četrtek okrog 10. ure dopoldne je začel naenkrat pihati močan zahodnik ter razburkal morje. Vse ladje v tržaškem pristanišču so morale podvojiti vrvi, s katerimi so bile privezane na obal. Jahta črnogorske knežje družine »Jokif Runna« je morala zaprositi za pomoč pri pristaniškem uradu. Več ribiških in drugih ladij se je moralo umakniti v »Saketo«, najvarnejši del pristanišča. Koprske »Libere« toliko da niso valovi razbili ob pomolu sv. Karla. Prispel ji je na pomoč remorker »Audax« ter jo potegnil v svobodno luko.
—	Nemški otroški vrtec v Pulju. »Po-laer Tagblatt« dela propagando za nemški otroški vrtec, ki ga ustanovi v Pulju ta-mošnja ženska in dekliška podružnica »Siidmarke«. Imenovani list prosjači za prispevke, češ, da ustanovitev nemškega vrtca nima nič opraviti s politiko. Kdo bo tako naiven, da bi to verjel?
Nesreča na Donavi. Prošlo soboto je blizu srbske Setnendrije trčil srbski remorker »Mačva« z ogrskim parnikom »Margita«. Parnik je zadobil luknjo. Moštvo, 66 oseb, so rešili. Nesrečo je zakrivila »Mačva«, ki ni imela predpisanih svetilnic. Kapitan »Mačve«, sin bivšega ministra Putnika, je neizkušen mlad mož. ki je prvikrat samostojno vodil ladjo.
Predavanja v Bosni in Hercegovini. Prošli teden je v Gradcu predaval večkrat ravnatelj iiidžanskega kopališča Julij Pojman, o Bosni in Hercegovini. — (iraški listi so predavanja hvalili.
Stavka v Kobiljdoiu in Hadžičih. Sarajevski »Hrvatski dnevnik« poroča, da so stopili v stavko delavci tvrdke Feltri-nelli in dr. v Hadžičih in Kobiljdolu, ker sc jim noče zvišati mezde in se je odpustilo neke nadzornike, ki so bili pri delavcih priljubljeni.
Varaždinska občinska uprava v »dobrih« rokah. Na c. kr. okrajnem glavarstvu v Voloskem so se te dni hudomušno smejali, ko so prejeli od mestne občine varaždinske neki nemški dopis, kakor da bi na Voloskem ne znali in nc urado-vali hrvaški. Dopis nosi podpis bivšega župana, madžarona dr. Brcitenfclda.
—	Podržav!»en'e češke Severne železnice. Pogodba o podržavljenju češke Severne Železnice je perfektna in že podpisana.
—	Razmere v drž. Parami v Braiftlijl.
C. kr. ministrstvo za notranje stvari je
razposlalo sledečo informacijo: Gospodarski razvoj naselbin v brazilski državi Pa-rana v drugi polovici leta 1907 je mnogo trpel vsled pustošenja kobilic. Marsikatera naselbina je izgubila velik del pričakovanih pridelkov in je položaj v nekaterih kolonijah, n. pr. v Luceni, zelo neugoden. Ko so roji kobilic bili uničili turščico, fižol, rž in tobak, nasejali so ljudje sicer z nova turščice in fižola, toda tudi te nasade so uničile kobilice, ki so se izlegle iz jajčec, ki so jih bile v ogromnih množinah ziegle leteče kobilice, kjerkoli so se mudile delj časa. Tudi travniki in' pašniki so mnogo trpeli in vsled tega pomanjkuje krme. Vsled škode, ki so jo povzročile kobilice, poskočijo bržkone cene poljedelskim proizvodom. Vlada ni storila ničesar,, da bi podpirala kmete v boju proti1 nadlogi, kamoli da bi uredila premišljeno zatiranje kobilic. Kmetje se sicer borijo proti istim, toda njili sredstva so nezadostna. Z ozirom na to se mora vsakomur, ki bi se hotel nastaniti v državi Parana, to najod-ločnejše odsvetovati.
—	Umrla je pri Sv. Ivanu pri Trstu gospa Franja Julka Trobec, soproga gosp.. Antona Trobec.	♦
—	Za notarja v Senožečah je imenovan notarski kandidat g. Viktor Poznik v Novem mestu.
—	Mestne volitve v Sarajevu so razpisane na dan 13. t. m.
—	Sleparica. V Bolcanu je prijelo okrožno sodišče Marijo Treutler, ki je s svojo trgovino z mašnimi oblačili v Gradcu ogoljufala mnogo duhovnikov. Prejemala je plačila, a blaga ni poslala ter se je vedno opravičevala. Ko si je nabrala denarja, tedaj je hotela pobegniti, a so jo- prijeli v Bolcanu. Oškodovanci naj se zgla-se takoj za odškodnino.
Usmrčenje v Bonnu. V smrt obsojeni Hrvat Besiač je znorel ter so ga spravili v zavod za umobolne. Kokotoviču,. Pajziču in Rautarju je krvnik odsekal glave.
—	Samomorilec na Sušaku, o katerem smo poročali, da je skočil v globok prepad, kjer je obležal mrtev, je bil 34-letni anarhist Josip Dellamea.
—	Poizkušen samoumor v Banjaiuki. Trgovec Ljubomir Stefanovič se je skušal umoriti s sekiro, s katero se je večkrat udaril po glavi. Nesrečneža je gnala neozdravljiva bolezen v ušesih v smrt. Težko. da bi okreval.
—	Adrjja odprta kulturi. Na jadranski razstavi v Gradcu je predaval dvorni svetnik dr. Fran S\vida o osobnem prometu na Adriji. Rekel je, da ie nedavno vsled slabili prometnih- zvez še malokdo mislil na to, da bi se odločil za zabavno potovanje na jadranski obali. Šele zadnji čas sc je vzbudilo zanimanje za te kraje in nastala je cela nemška knjižnica o lepotah teh dežel. Adriia je bila odkrita! »Zdai se pa,« je rekel doslovno, »zasebniki in vlada trudijo, da otvorijo Adrijo zopet kulturi, in ni dvomiti, da bo to prizadevanje imelo lepih uspehov«. — V teh besedah tiči mnogo ironije in neresnice. V Dalmaciji, zlasti v Dubrovniku je cvetela slovanska kultura, ko Nemci še niso poznali tega pojma!
—	Koncert Pennarini v Zagrebu. Zagrebški listi pišejo navdušeno o koncertu junaškega tenorja hamburškega mestnega gledališča Pennarinija. Koncert je trajal nad dve uri. Skoro vsaki točki je sledil dodatek. Zlasti je očaral Zagrebčane pevčev visoki C.
Štipendije za obrtne šole za Istra-ne. Naučno ministrstvo podeli v šolskem letu 1908/09 več štipendij di'akom državnih, obrtnih in podobnih šol, kakor so uči-lišča za tkalsko obrt, c. kr. strokovne šole za posamezne obrti, šole za gradbene in rokodelske umetnike itd. Prošnje je vložiti pri namestništvu v Trstu do 15. maja tek. leta.
»Legina« šo'a v Baniolah v Istri ima na papirju 36 učenccv, v resnici pa obiskuje šolo le deset otrok. Učitelj Cor-radini sc je odpovedal službi. Šolo bodo menda zaprli, kakor se je pred letom- dni zgodilo šoli v Rakl;u. -- In za take šole »enodnevnice« prispeva uboga Istra leto za letom z 10.000 kronami! Kedaj se prepričajo Itali ani, da je istrsko ljudstvo preveč vzbujeno, da bi se dalo raznaroditi?
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Štajerske novice.
š »Zavratnost in poštenost« naro-dovsko-učiteljske stranke na Štajerskem.
Ze desetletja se trudijo celjski Slovenci, da bi rešili ugodno za njih tako pereče ljudsko-šolsko in gimnazijsko vprašanje. Dočim jim je vlada vedno nasprotovala.
so skusili rodoljubi vsaj to rešiti, kar se je dalo. Med drugim ima nevenljivih zaslug kat. podporno društvo, ki vzdržuje slovensko dekliško šolo v Celju. Ta šola ima zdaj sedem razredov in podučuje se v njih isto, kar se podučuje v petrazredni ljudski in dvorazredni meščanski šoli. Tem razredom se je še z letošnjim šolskim letom pridružil gospodinjsko-nadaljevalni tečaj. Ta zavod ima vsestransko dobre uspehe in je velikanska dobrota za Celje in okolico. Zdaj pa vam pride neki šolski dopisnik v zadnji »Domovini« ter zabavlja čez ta »klošterski« zavod, govori o »zavratnosfi in nepoštenosti naših klerikalcev«, kakor se vzljubi pisati temu človeku, češ, da so krivi, da se ne reši ljudskošolsko vprašanje. Kar se je dozdaj zgodilo glede tega vprašanja, se je vršilo sporazumno z vsemi dosedanjimi politiki celjskimi. In naravnost nerazumno je, da si dajo gospodje ki so odgovorni za smer »Domovine«, samim sebi pljuvati v obraz po »Domovini«, dočim se drugače potegujejo za načrte, ki jih »Domovina« smeši. Sicer pa »Narodovci«, zakaj ne rešujete bolje tega vprašanja, saj imate poslanca, ki je za ta vprašanja v prvi vrsti odgovoren, Roblek. Da, da, k zadnji konferenci pri Becku ga še niti zraven ni bilo! In dr. Kukovec, ki je bil navzoč, zakaj ni govoril o ljudskošol-skem vprašanju? Zabavljati je seveda lažje in kamenje metati na druge ter razdirati to, kar drugi s težavo zidajo. Toliko je gotovo, da bo ta narodovsko-učiteljska struja ovirala, če ne onemogočila, vsakršno ugodno rešitev celjskega šolskega vprašanja, ko nosi gnjev in razdor v slovenske vrste.
š Trbovlje. Sv. misijon imajo oo. jezuiti iz Ljubi ane tukaj od 7. do 16. aprila. — O velikem shodu dne 22. marca poročata tudi »Siov. Narod« in »Naš List«, seveda po liberalni tnaniri. Odgovor na to: takoj bodočo nedeljo se je vpisalo v »Kmečke zvezo« in plačalo udnino 32 kmetov, najboljših v fari.
š iiuzarji iz Budimpešte v Radgoni. V Radgono pridejo s prvim majem trije es-kadroni huzarjev iz Budimpešte. Artiljcrij-ski polk št. 37 je premeščen iz Radgone v Zagreb. Občina bo imela mnogo stroškov, ker mora dati stare vojašnice preurediti in tudi nekaj novega bo treba zidati.
š Štaersko namestništvo namerava okrajnemu glavarstvu v Slovenjem Gradcu prideliti stavbeni oddelek, da zmanjša bremena okrajnih glavarstev v Mariboru in Celju in olajša politično službo okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu. Nameravani stavbeni odsek bi začel svoje delovanje 1. januarja 1909.
š Smrt v gozdu. Iz Črcšnjevca pri Slov. Bistrici se nam piše: Ni ga dne, da se ne bi zgodila kaka nesreča. Zopet imamo slučaj smrti, — ki je zelo tragičen. Martin Črne vulgo Miliclak, iz Lcskovca št. 12, je šel v četrtek v svoj log drva sekat. S hlapcem podžagata drevo, ki se nagne. Martin Črne, 70-letni starček, pa se prekasno umakne, drevo padajoče ga dohiti in pobije na tia. Umirajoč je bil prepeljan na svoj dom. Med potoma prejel je pred župniščern od ondotnega župnika sv. poslednje olje — nakar je kmalu umrl — preden so ga še domu prepeljali. Pokojnik je bil rojen 2. nevembra 1. 1830 v Leskov-cu. Bil je skozi in skozi vedno narodnjak, ki sc jc vedno zavedal svoje slovenske krvi. Vedno je volil s katoliško narodno stranko. Bil je tudi dober kristjan in je obiskoval službo božjo vsako nedeljo in tudi med letom pristopil večkrat k mizi Gospodovi. Vodil ie celo gospodarstvo — svojemu sinu, ki se je podal v Ameriko, da bi ondi kaj zaslužil in se rešil — gmotnega pogina. Svetila mu večna luč!
š Volitve v konjiški okrajni zastop. V skupini veleposestva je volilo izmed 19 volivnili opravičencev 12. Kakor piše gra-ška »Tagespost«, sta volila tudi dva slov. veleposestnika složno z Nemci. Sedaj sc pa Nemci sami med seboj tepejo. Konjiški tržani so razžaljeni, da ni izvoljen v veleposestniški kuri i noben tržan. Zato hočejo sestavo novega zastopa preprečiti na ta način, da ne bodo volili svojih sedem zastopnikov. — Kmečke občine so volile slovenske može.
š Slovenska kmetijska šola na Spodnjem Štajerskem še ne bo lako kmalu otvorjena. Dežela daje Pisančevo velepo-sestvo za eno leto v na cm — torej pred letom 1910. še ni misliti na slovensko kmetijsko šolo na Spodnjem Štajerskem. Tako vpoštevajo v Gradcu slovenske in pa tako nujne potrebe, kakor jc kmetijska šola!
š Neniškutarski zmagi pri občinskih voitvah. Pri Sv. Trojici v Halozah so zmagali pri občinskih volitvah zadnii torek zopet štajercijanci in ptujski meščani ki ima o tam vinograde. — Tudi na Po-dovi so zmagali, kakor poroča:o nemški listi z velikim veseljem, štajercijanci.
š Podivjanost. Pred par dnevi so zaprli, kakor poročajo štajerski listi iz Trbo-
velj tri mlade rudarje, ki sov pijanosti raz-rezali leseno razpelo — kose potem kuhali v loncu in nazadnje še posamezne dele cvrli na ražnju. Vzrok tej podivjanosti je iskati v prvi vrsti v pijanosti, v drugi pa v domači vzgoji in prepuščenju otrok samim sebi, ko izstopijo iz šole.
š Nov hotel v Slov. Bistrici. Vzlic vsem intrigam raznih Jagoditschev, ki so z vednimi šikanami hoteli preprečiti stavbo posojilniškega poslopja, a so tako žalostno pogoreli, se bo v kratkem v Slov. Bistrici otvoril nov, moderno urejen hotel.
š Za šolo v VVildalpnu hoče prispevati dunajski občinski svet 5000 K, čc da štajerski verski zaklad vsaj polovico navedene vsote.
KorošRe noulce.
k Iz Celovca je odšel drugi bataljon brambovskega polka št. 4. Premeščen je v Gorico.
k Varstvo planink. Cesar je sankcioniral sklenjeni zakonski načrt koroškega deželnega zbora, da se varuje planinske cvetlice, n. pr. planinko.
SOMIŠLJENIKU! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Ljubljanske noulce.
lj Visok gost. Novoimenovani pomožni škof vrhbosanski, presvetli gospod dr. Ivan Šarič, se je včeraj na povratku z Dunaja v Sarajevo ustavil v Ljubljani, da obišče našega prevzv. gosp. knezoškofa. Spremlja ga urednik č. g. Karol Cankar. Prevzvišeni gosp. škof dr. Šarič je danes v družbi g. urednika Karola Cankarja in pisatelja g. Izidorja Cankarja počastil s svojim obiskom tudi naše uredništvo ter si ogledal novo poslopje »Katoliške Tiskarne«.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer predava v S. K. S. Z. gosp. dr. V. Pegati. Somišljeniki in somišljenice, vsi k predavanju!
Ij Občni zbor pevskega društva »Ljubljana« bo v soboto dne 11. t. m. v mali dvorani »Uniona« ob pol 8. uri zvečer. »Ljubljana« bo takrat podala račun o svojem delu in napredku in o svojih bodočih poštenih in jasnih ciljih. Somišljeniki in so-imišljenice, na svidenje!
Ij Nemška organizacija v Ljubljani. »Siidmarka« jc izdala »Wegweiser durch die Geschaftsvvelt von Laibach«. V tem kažipotu so po strokah urejeni naslovi nemških trgovcev in obrtnikov. V knjižici smo opazili tudi par takozvanih slovenskih obrtnikov,-katere priporoča »Siidmarka«, lj Hotelir Fric Novak umrl. Umrl je danes ob pol 12. opoldne v ljubljanski deželni bolnišnici hotelir in kavarnar gospod Fric Novak. Naj počiva v miru!
lj Cirkus Koloseum pride v Ljubljano in otvori na velikonočno nedeljo vrsto predstav. Cirkus jc električno razsvetljen in ima prostora za 2000 oseb.
lj Polaganje cevi za razširjanje mestnega vodovoda se je ravnokar pričelo, in sicer po Bleiweisovi cesti proti glavni cevi, ki leži na Franc Josipovi cesti, kjer se pri križišču imenovanih dveh cest zveže.
Ij Tlakovanje cestnih prehodov. Pri voglu Urbančeve hiše na Sv. Petra cesti so začeli ravnokar tlakovati prehod proti frančiškanski cerkvi in Mayerjevi hiši s porfirnimi kockami.
lj Pota zimskega sankališča v tivolskem gozdu, ki so bila svoj čas močno razdrta in predeljena, se denejo v kratkem v prejšnji stan, da bodo za občinstvo zopet porabna, kar zdaj — niso!
lj Mestno drsališče pod Tivolijem je neslo letošnjo zimsko sezono občini nad 800 K čistega dobička. Obisk je bil o zimskem času prav povoljen.
lj Poslopje »Dijaški dom.«, za koje so načrti že izdelani, se bode zgradilo na parcelah med Kulmovo in Domobransko cesto (ob novi projektirani cesti). Poslopje bo enonadstropno.
Ij Brzojavka ljubljanskih nemških učiteljev tržaškim. Tržaški »Balkan« poroča, da se je na shodu tržaških nemških učiteljev, ki je bil pred nekoliko dnevi v prostorih društva »Eintracht« v Trstu, prečital samo en brzojavni pozdrav. Poslali so ga sobojevnikom ob Adriji ljubljanski nemški tovariši. Brzojavka se glasi v prevodu: »Nezlomljivim tovarišem pošiljajo krepak pozdrav . . .«
Ij Gospodje člani »Bolniškega in podpornega društva pomožnih uradnikov« se s tem opozarjajo z nova na občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dtic 6. t. m., ob osmih zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«.
Ij Roditeljski večeri o vzgoji otrok pričeli so se pretekli torek, dne 31. marca,
v dvorani šole Lichtenthumovega zavoda na Poljanski cesti. Predaval je č. g. Na-stran. Udeležilo se je okrog sto staršev, ki so z zanimanjem zasledovali izvajanja gospoda govornika. Da je prava vzgoja otrok zelo važno socialno vprašanje, uvideli so poslušavci ter izjavili, da so taki večeri potrebni. Po končanem uvodnem govoru je gospod predavatelj naznanil, da bo v bodočih večerih dajal pojasnila o raznih željah in vprašanjih, ki jih bodo udeleženci izjavili ali pa če iste pismeno vlože. Prihodnji večer, ki se še naznani, bo privabil, kakor se čuje, lepo število staršev.
Ij Občni zbor pomočniškega zbora go-stilničarske zadruge v Ljubljani se vrši v sredo, dne 8. aprila ob 3. uri popoldan v hotelu »Ilirija«.
lj Občni zbor mojsterske bolniške blagajne gostiiiničarske zadruge se vrši v četrtek, dne 9. aprila 1908 ob pol 3. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Ij V Ribjih ulicah se tekom letošnjega poletja odstrani ondotna zidana baraka g. M. Čcrnetove, ki se preseli potem z mesnico v svojo lastno hišo na Francovem nabrežju.
* Proti VVahrmundovi brošuri (»Ka-tholische Weltansehauung und frcie Wis-sensehaft«) je izdal vseučiliški profesor v Inomostu Fonck protibrošuro: »Katholi-sche Weltansehauung und' freie \Vissen-schaft. Das wissenschaft iche Arbeiten Prof. VValirmiinds kritiseh beleuchtet.« (Cena 60 vin.) Ker se VVahrmundova brošura tudi v Ljubljani z veliko reklamo ponekod prodaja, opozarjamo vsakogar, ki hoče izvedeti resnico, na Fonckovo protibrošuro. Fonck ie slovit modroslovec, ki v svoji brošuri nepobitno dokazuje, kako jc VVahrmund vse svoje trditve brez vsake kritike prepisal iz Haeckla, Hocnsbroe-cha in drugih podobnih zakonitih pisarjev. Fonckova brošura sc dobi v >Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Razne siuori.
Devet let imel zaprto ženo.
Palcrmška policija je zasledila grozen zločin. Neki gospod (!!) boljših slojev ima namreč svojo ženo že devet let zaprto v neki temni čumnati. Ko je vdrla policija v ječo nesrečnice, se ji je nudil grozen prizor. V lastnem blatu je čepela vsa zamazana ubožica brez obleke na tleh. Ze davno se ji je zbledlo.
Dijaška stavka na newyoršketn vseučilišču.
Neki novi dijak se je pripeljal na nev-yorško vseučilišče v avtomobilu, gizdalinsko oblečen in v spremstvu slug. Obnašal se je prcccj ošabno. Dijake je to jezilo in vrgli so gizdalina v mlako. Gizdalin sc jc pritožil pri rektorju. Dne 2. t. m. je prišel gizdalin na vseučilišče z očetom. Stražili so ga oboroženi detektivi, ki so grozili, da ustrele vsakega dijaka, ki se dotakne novinca. Rektor je uvedel preiskavo in prepovedal obiskavati predavanja onim dijakom, ki so povzročili, da so vrgli gizdalina v mlako. Vsi dijaki. 500, so nato pevajoč zapustili vseučilišče in stavkajo. Edini slušatelj ne\vyorškega vseučilišča je zdaj novinec in njegovo oboroženo spremstvo.
Sledil ženi v smrt.
Dunajski sluga Schaffer, kateremu je umrla žena 2. t. m., je 3. t. m. jako hitro kosil, ker je imel več potov glede na ženin pogreb. Ker je pa prehitro požiral, mu je ostal velik kos mesa v grlu in Schaffer se je zadušil. Zdravniki mu niso mogli več pomagati.
Časnikarski bojkot v Budimpešti.
Budimpeštansko časopisje bojkotira zakonska Szechcnyi-Vanderbilt in nc piše vrste o interesantni dvojici. Časnikarji so nevoljni, ker jih grof ni sprejel in se jih je precej osorno iznebil. Prostore zakonskih Szecheny-Vanderbilt straži šest detektivov.	..
Nečloveški čin matere.
Krojačica Heiter iz Biberacha je v vvimpfenski okolici na cesti s kladvom razbila črepinji svojima dvema otrokoma in vrgla mrtvi trupli v ccstni jarek.
leielanstca in firzoMa poročila.
CELJSKA GIMNAZIJA.
Dunaj, 4. aprila. Poslanec Korošec je hotel staviti že javljeno' resolucijo o zadevi celjske gimnazije. Vlada je napela vse sile, da resolucija v proračunskem odseku ne dobi večine in ker so tudi Poljaki izjavili, da bodo glasovali proti, so Slovenci opustili nameravano resolucijo, da tako ne škodijo stvari, katero zastopajo in da bi se vlada nc mogla kedaj sklicevati na kak našim zahtevam nasprotni sklep.
Obenem pa je vlada pritisnila na Nemce, da so opustili resolucijo, v kateri so hoteli zahtevati, da se naj celjska gimnazija premesti iz Celja. Tako je za sedaj celjska afera končana.
SLOVENSKI KMET O VOJAŠTVU.
Dunaj, 4. aprila. Danes državna zbornica nadaljuje debato o nujnem predlogu glede zvišanja števila vojaških novincev. Prvi je danes govoril poslanec Demšar, ki je s svojim govorom vzbudil mnogo pozornosti in je imel mnogo poslušalcev, ki so mu živahno pritrjevali.
Dunaj, 4. aprila. Danes je ob veliki pozornosti v zbornici prvi govoril poslanec Demšar o vojaštvu. Opisoval je slabe strani, ki jih čuti kmet in zahteval, naj se odpravijo. Nasprotje proti vojaštvu raste; vkljub temu se pa množe bremena. Grdo postopanje z vojaki, neznanje slovenskega jezika mora preminuti. Partedenski dopusti za kmete nič ne pomagajo; treba je najmanj 3 mesece na leto dati kmečkim fantom dopusta; s tem bi sc dobil denar za zboljšanje in pomagalo bi se. Vojaška služba ne sme odtujevati od kmečkega dela. Treba je tudi pri nas uvesti kmetijska gospodarska predavanja po vojašnicah. Dveletna vojaška služba bo imela svoj pomen le, če bo res znatno olajšala vojaško breme. Premišljeni govor je napravil zelo dober vtis; zlasti kmečki poslanci, ki poznajo Demšarja žc izza prvega govora glede na odprtje mej, so živahno pritrjevali svo;emu tovarišu.
ZA PREJEMALKE LJUBLJANSKE TO-BAČNE TOVARNE.
Dunaj, 4. aprila. Nekaj prejemalk ima že dnevno plačo; tako pridejo deloma do manj. nego druge delavke; odgovornost imajo večjo; nekai jih je žc do 30 let v tovarni; zato so vložili po obeh društvih peticijo na državni zbor, naj se uvrste vse v tedensko plačo. Peticijo jc vložil dr. Krek.
CIVILNE IN VOJAŠKE GODBE.
Dunaj, 4. aprila. Domobranski minister je v današnji seji naznanil, da so vojaška poveljstva dobila nalog gledati na to, da ne bo med vojaškimi in civilnimi godbami nobenega tekmovanja.
GROF TOLSTOJ IN BIELOHLAVVEK.
Dunaj, 4. aprila. Tekom današnje seje sta poslanca dr. Hlibo\vicki in Hrasky zahtevala od predsednika, da tekom seje? javno obžaluje, da je poslanec Bielohla-' wek včeraj grofa Tolstoja imenoval velikega starega tepca., Predsednik je rekel da bo vprašal predsednike strank. Morda bo koncem seje podana izjava za zadoščenje grofu Tolstoju.
SUPILO NA DUNAJU.
Dunaj, 4. aprila. Stipilo se je danes pripeljal na Dunaj in je obiskal poslance »Jugoslovanske zveze«. Baje je dobljena oblika, na katere podlagi bodo možni dogovori med Hrvati in Mažari.
ZA KATOLIŠKO PREPRIČANJE.
Budimpešta, 4. aprila. Danes je bilo v zbornici vloženih več interpelacij v zadevi ministerialnega svetnika Barkoczy, ki ni hotel podpisati nekega spisa o neki civilni poroki. Ljudska stranka je izjavila, da bi vsaka neugodna rešitev te afere po-menjala napoved boja katoličanom. Danes se je v tej zadevi posvetoval ministrski svet.
DVA ANARHISTA ARETIRANA.
Debrecin, 4. aprila. Tu so aretirali dva anarhista, ki se pišeta Luigi Meso-fanti in Bruno Tagione. Izdajala sta se za klesarja. Pri aretirancih so našli samokrese in bodala.
FRANCOSKI ŠKOFJE.
Pariz, 4. aprila. »Figaro« pravi, da je papež zadevo o imenovanju francoskih škofov uredil tako, da bo vsak škof brez ozira na to, ali je kako škofovsko mesto prazno ali ne. moral predložiti imena treh duhovnikov, ki bi bili sposobni zasesti kako škofovsko mesto. Komisija osmih kardinalov bo izvršila potrebne poizvedbe o teh duhovnikih, nakar bo papež škofa imenoval, ne da bi zaslišal še mnenje francoskega episkopata. Sveti oče pa eventuelno lahko imenuje za škofa tudi koga, ki ni v dotični listi.
50.000 DELAVCEV BREZ DELA.
Pariz, 4. aprila. Sindikat zidarjev in kamnosekov je izključil od dela vse svoje delavce. 50.000 delavcev je brez dela.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR ZA KOŠU-TOV SPOMENIK.
Budimpešta, 4. aprila. Ogrski državni zbor je daroval 10.000 kron za Košutov spomenik.
KRITIČEN POLOŽAJ V RIMU.
Rim, 4. aprila. Rim je bil danes podoben obleganemu mestu. Po vseh cestah
stoje vojaki z nasajenimi bajoneti. Poštne vozove spremljajo vojaki s potegnjenimi sabljami. Vse trgovine so zaprte. Na tisoče ljudstva je na trgih. Oblast je prepovedala polagati vence na mesto, kjer so se včeraj spoprijeli delavci s policijo. Zupan je izdal oklic, v katerem obžaluje včerajšnje dogodke, a opominja prebivalstvo, naj bo mirno. Generalna stavka izbruhne danes zvečer.
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
KašijajoČe osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo
Temeljni kamen življenja
moremo imenovati rdeča krvna telesca, vsled katerih ima človeška kri lepo rdečo barvo in brez katerih bi bilo človeško okostje in ves živčni sistem nemogoč. Ce primanjkuje krvi rdečih krvnih telesc, je celo telesno razpoloženje slabo, okostje peša, muskulatura slabi in cel živčni sistem onemore.
Rachitis in škrofuloznost imata pogosto izvor že v otroški dobi vsled malokrvnosti. Nevrastenija in histerija koreninijo v malokrvnosti. Brezštevilne težkoče, ki vodijo pacijenta od enega zdravnika do druzega, so istotako posledica malokrvnosti. Biokemija, koje smoter je raziska-vati kemične pojave življenjskega procesa, je spoznala kot glavni sestavini krvi železo in mangan.
Naravno je potemtakem kot najboljše sredstvo proti malokrvnosti preparat, ki vsebuje obe prvini, in to jc »Ferromanganin«.
Steklenica tega čudotvornega zdravila stane samo 3 K 50 vin. Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« in vse druge preparate zavrne kot nepristne.
»Ferromanganin« se dobi v vsaki lekarni, gotovo pa v sledečih: »Pri angelju«, Ljubljana, Dunajska cesta; »Pri zlatem jelenu«, Marijin trg in »Pri Mariji Pomagaj«, Reslieva cesta.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem H06'2m, srednji tračni tlak 736-0 mn
0 A	Cm op»-totalna	Stanje barometra r min	Tfimpa-ratura M CaUiju	Vatrari	Nab«	sl i 1*
8	9. ivoC.	7jft 9	6'0	sl svzh.	jasio	
	7. zjutr.	3V8	30	tr. svzh.	a	00
	<i. pop	31 1	13 2	sr. s^ah	n	
•Sradnja vfo ajSnia temp. f 3', norm 7 3»
Marija Novak rojena Prosen naznanja v svojem in v imenu svojih mladoletnih otrok IHici in Fricka tužno vest, vsem sorodnikom in prijateljem. da je njih ljubi, srčno dobri soprog, oziroma oče, blagorodni gospod
fr\z Novak
hotelir in kavarnar
danes v soboto dne 3. aprila I. 1908 v dobi 40. leta po d.lgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, Bogu vdan svojo blago dušo izdihu 1.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se v ponedeljek ob 4. uri iz deželne bolniške mrtvašnice na pokopališče k sv. Križu prepeljejo in v lastno rakev k zadnjemu počitku položijo.
UellKonsKa zalo$a spomladanskih In letnih oblek zo gospode In de(ke iz na]moierne]iega
blaga
: Velika konfekcijska trjouina:
674 5	m
:: LUKIC ::
Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana.
Cene brez konkurence. Samo sveže blago.
Ogromna Izbera spomladanske In letne konfekcije za dame In de-: klice. : Solldnapostrežbd.
Ob groznem usodnem udarcu, ki mi je tekom 21 ur ug>abil plemenitega, čez vse ljubljenega soproga g.
Henrika UJricha
in njegovo predobro mater, mi je došlo toliko izrazov sočut a in sožalja, da mi je nemogoče izieci svojo zahvalo vsakemu posamezniku. Vsled teua se tem potom n^jt'pleie zahva-1 ujt-m vsem, ki so mojemu tako dobrtmu soprogu laišaii na kateriKoli način zadnje življenske ure, > sem, so tia spremili ra njego\cm zadnjem potu v novo domovanje, osobito slavnemu ravnateljstvu in gospodom uradnikom c. kr. tobačne tova ne, jg. poslovodjem, paznikom in ostalemu osob,u ter gasile.m te tovarne, vsim, ki so te dni z menoj čutili, trpeli. Prav vsem res iz vstga si ca; Bog povrni!
Moia najsrčnejša za h ala pisebno še g. vladnemu s et .iku dr. Siajmerju, njega asistentu g. dr. Fri drichu, sektmdarju g. dr. Indri in tovarniškemu zdravniku k. dr. Zajcu kakor tudi gospodu Palodu za mih trud, požrtvovalnost! Njjiskrenej^a zahvala častiti du ovščiai, čestlti sestri predn c in ostalim čč. sestram „I.eo-ni,uma" za ljubeznivo postrežbo!
ala iskrena tudi sl. oro>niškemu poveliništv u štev 12 in mošt.u, ki so sc ub 'g ga usmil li, mu postregli s posteljo ter ga tak > redili goto e smrti na trdem cestnem tlaku! Iskrena 2ahvala bodi vsem številnim darovanem prekrasnih vencev ter sla ni -Č;>kd obd* za udeležbo pogreba. Šj enkrat \s m hvaležnega srca: Bog plačaj!
Sv. m še zadu^nice se bodo darovale v ponedeljek, H. t. m. ob 8 uri v župni cerkvi Sv. Petra in v sredo, 8. t m. < b 6. uri zjutraj v farni ceikvi v Trnovem.
Ljubljana, 4 aprila 19)8.
Ana Ulrich-ova
roj. Kalmus.
Takoj se sprejmeta
815 1-1
= krojaški pomočnik
m vajenec • Naslov pove uprava .Slovenca4. Sii isUilsiUsilrlisslžUliiaiHI i-! •ilsii-U-i!
V najem se d«£
za 12 glav živine s pripadajočimi gospodarskimi poslopji.
Popraša naj se v trgosini Peter Lassnik, Ljubljana.	817 i
Najboljša krma za pse je In ostane
Fattingerlevr kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23. -. 5 kg poštn. prosto K 3*20.
Fatt ngerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolaCe za pse In krmo za perutnino VViener-Neustadt. — Nad 2 0
prv.li cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadiorstvom.	467 25 —
Ravnokar izišle skladbe:
1.	Rihar renalus
med njimi 4 postne, 2 ve>ikono6ni, I ata vnebohod, I presv. Trojico, 10 na čast sv. R. Telesu (obhajilne) za mešani zbor uredil Fr. Kimavec. — Cena part. 3 K, glasovom a 40 vin.
2.	,.Šopek narodnih pesmi" zJlaS;
ženski zbor. II. natis. Cena 40 h, 10 izvodov 3 K.
V zalogi od istega skladatelja so še:
3.	,.Venček gorenjskih" za mešani zbor. Cena 40 h, 10 izvodov 3 K.
4.	„$mai>Aice". Marijine pesmi za mešani zbor. Cena 1 K (le malo izvodov še).
5.	„Missa i h. s. Caeciliae" za 1. 2, 3, ali 4)>lasni nitšani zbor. Cena partituri K 1-50, glasovi a 30 h.
6.	,,Requiem" za srednji glas z orglami. Cena 1 K (samo še par izvodov'.
7.	, fl - pcrgts me in V> d i aquam< po novi vatikanski izdaji harmunizirano. Cena 50 h, 5 izvodov 3 K, 10 izvodov 3 K.
8.	Priljubljena ,,Beiarjeva slov. maša" za Šglasni ženski zbor. Cena 60 h , 4 izvodi 2 K
9.	„Tantum ergo in Genltori" za zbor in orgle; cena 30 h, 5 izvodov 1 K.
Dobivajo se v Katoliški bukvami in pri skladatelju. 816 3-1
Vajenec
se takoj spvejme za jermenarsko obrt na Poljanski cesti št 9.
441
723 3-
Kupijo se že rabljene
stelaže «
za specerijsko in manulakturno obrt
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Jos. Senica irgovec, Blagovica pri Lukovici.

Jajca »ii!
od čistokrvnih rumenih Orpington kokoši. Najboljše zimske jajčarice. Duca jajc stane K 3'60, brez zavoja. Jamčin za 80% oploditve ter neoplojene jeden krat nadomestim.	829 6-1
Henrik Fronzl, Ljubljana Prluoz ID,
v
SupavMedvodah
ob glavni cesti, kjer se odcepi kanton. cesta v Škofjeloko, lesena, s slamo krita, v dobrem stanju, dolga 13, široka nad 8 metrov, se proda iz proste roke za 500 kron. Kupci naj se oglase pri Lovro Kavčiču v Medvodah 4. 819 3—1
S to znamko opremljeni
Maršner-jevi
(malin, cition, jagod, (reženj, dišečih jagod)
- so najboljši. -
Prva češna »kc. družba tovarn za orlent sladkor,,e in čokcladne izdelke Kr. Vinogradi prej A. Maršner.
Več
za
z.a letošnji jubilej se dobi v Viž-marjih pri Janu,	820
Glasovir
se po ceni proda v Zeleni jami št. 8. v Ljubljani.	818 1-1
Učenec
za pekovsko obrt se takoj sprejme. Jean Schrey, Ljubljana, Gradišče 5,.
-822
<3
Delniška družba „ZDRUZENIH PIlfOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,SaIirator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
■«■■■■ pes^tu« n« dom ^prejema r«5taurot«r „)<eredncgo t)omo" g. I^ržifnj^. (T«l«fon 5t. 82.)
PotroinU«;
;T»»*» > nt.|tlnl««Mi Or«b»* t«, Malt Ura., Mati lllta IT, Badan, Br.o, Clsika Lipa, (Itfka fi.nK ttowak< TcnbMf. HMlUg Korl Jlil*. Plrro, FrltuTi In Llberte.
fcl * a .! a 5 r 5 a * na IJ u n *» > *
I. W«llr:lla l«, II. Tab.ralrana «, III Uaiargant 77 (»agai H«no»«»a), III. LI v«nga»aa >7, IV Vla4.?r Haapltlraai« 19, 7 Schlnbnanarilraua II a. V) fiiimp«odO!fer*tr. H. VII Mailabiltralraiai T3. Tlll Ltrchtnltldarairata« 131 IX Alarralraiaa 5J. X. PaT*rllr«t|raiaa M, IflH wi*rl.»«»»ira««t aj XIX D*hllnff«» Ht.nMr	............ ti
»»FtRin^n« '«sa«»li» družba 160 173
E R C IJ
OuisaJ, L. W-ili',teV,* 10.
>.-t»'<i«t' * 30.ono ono »».»r .'»Vrl«-' * R R<W fM
v', '
,, mr nmknp prodaji
■5 »i>b »r«t rent. «!r*avuih i>»plr)ov, akcl), priorltot, »asUvnlc, w«riJk. •lovli, v*lut lr denarja
Xa.mt'ujav$i in eskomptiranje ^
«*»t»am|p a nhtlcacH. nr.čH |p tenfiono«.
domačega izdelka
||poro£a po najnižji ceni in n«jb«l|M (ovosti slavna mu p. n. občinstva IU preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
1 1 v Ljubljani =■
ti Škofijo itev. 19. — SUrt trg Itif. 4. Freilernove alice itev. 4.
P<t»ppa*U«( Io6bo fca a«no.

Siligenevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 6
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Simger, kajti > aših Hvalit h *tro,ev ne oddajamo p ekupo«alcem marveč j h občinstvu naravno.t p odajamo.
Singer Co., atr družba /a šiv stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
J^delovatolja kirurgičnih instrumentov
204 8
}(lavka,
Ljubljana atelje ja ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo veliko zalego obvezi! Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bi-Žejev. irigatorjev, aparatov za inha/a-cije s paro in mrzlo, stzrelizirane obveze in pamuka, kakor tudi ncgavic za krčne ž'le, kdne pasove, vsakovrstne brizgalke, st-ari in aparate za samo-k l is t i ran je, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p n. gg. zdravn kov. Zunanja naročila se točno, hit?o in diskretno dopošiljajo. — Galvanični pon!klovalni Zavod z motornim obratom. Popravila Se izvršujejo tečno in ceno.
6)4 4—4
Traouinn
z mešanim blagom - se tako] odda -
obstoječa 2e več časa in dobro urejeno. — Odda se radi selitve zullane trgoilne.—Več se Izve v uprav. »Slovenca".
m&šk-m
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za Vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. ,,244" na upravo lista.	365 16
®@©©©@©©©©#©©€ CO
Z električnim obra- g toni urejena tvornica g
G. Skrbič g
o
o ©
Zagreb43-7 liica &tev. 40
priporoča
svoje slovite solidne in cene ža luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za« tvornic« za izložbe in proda jalne ter prosi, naj se tej solidni tvornici izvoli nakloniti največje zaupanje. Ceniki in proračuni zastonj.
©
0 O
m
Velikanska kvedlinburska
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Wil9komm-oves, jeruzalem. goli Ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PCTCR LAftNIK-ll
v Ljublj ani 63} 9-5
nasproti frančiškanske cerkve.
b91 26
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, dekli ce, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno.
O. BERNATOMIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
Revma
Nevralglje, kožna bolezni In rane, chron. Morbus Brlghtll
Prutin!
ohromelosti ln pri različnih :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
Krapina-Toplice
Izborni zdravilstveni vspehi
termalno zdravilišč«
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica]).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno i i izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44° C, z največjim termalno*
kojialnim bazenom v Evropi.	765 20—2
Vednl pritok In odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sud*ri|i (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika elekiriciteta.
Prospekte In pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higienski kotn-fort. Uboren restavranl in ka varna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac.dvorane. Dvigalo, pokiito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje ,Rogaške' lokalne želez. Orobelno Rogatec, od-ceptk iDunaj-Trst) 2 url Postaja Zabok-Krapina-Toplice iČakaturn-Zagreb) I uro. Na obeh posta ali poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili Na-roi la pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in Poijfiane.
Za otroške bolezni,
i« katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joftih Bredstav, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ttrje posebno pripravna zaradi svojega .nileaa vpliva in jo torai zapisujejo pri ielod&nl kislini ikrofeljnlh, krvloah, otoka ilez itd. in lavno taku uri kataru sapnika in oslovem
kafilju. (Dvornega svžtmka LOachaerja onorn-grafija o GiesshUbl Sauerbrunn.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti sastonj in franko. ^ Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z je^tvinami in vinom.
Z> logR pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52-14
ItOUfl hiša nn Bledu
z lepim vrtom ter dobro pitno vodo pred hišo se proda.
Pojasnila daje Anton Marolt, krojač, Bled*Grad 141. 793 10-3
mmfnimmnminmmnnnnimmitf
Lepa zračna
661 4
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predowiču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče	715 12-3
Jos. Sfupica
jermenar In sedlar
u HuDlM Kololvorske ulice it 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
o konjskih oprav o
SemS! kra5n° Kočije, druse uozoue In najrazličnejšo uprežno oprauo,
potrebščine
kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave.

cementarna
na Pešati, pošta Dol pn Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
• kuhinje in hod- mnvairiio nlnčro v raznih harvah nike krasne —	in okus. UZOrcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
grobne spomenike in
nklfipifi brušene in polirane kot marmir. — Slavnim cestnim 3 j odborom in zasebnikom nudim	—
i rom^nlno OAlfl 40 cm svetlobe) za kanale in vo-^	UO" ■ dovode (zlasti 6centimeterske, namesto
drag h železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, ko-% rita za živino in drugo cementno blago.	t'.<2 3
^ - Ceniki in vzorci na zahtevo. -
irzirr
mm
mm ■1
p
C v
mm
v. o
N O 0.
'MfU

n
HoJcenejSu ln najhiirejiu vožnja * Ameriko je $ pomiki Severonemškega Lloyda"	u
Bremenu
. mm*, .
vJiaTitat.1' aann-P*1
n e co - y o r K
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilbelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. mmmmm pf Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 14
Edvard Tavčar-ju, o koiomui ««.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek In soboto. V.sa potovanja ne tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, An-ona, Utah, Wyomin«. Nevada, Ore^on in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno ievanredno ceno čez Galveston Odhod na tej progi iz Kremena enkrat mesečno.
Tu 86 dobivajo pa tudi listki preko BftlflniOirt in na vso ostale dole sveta, kakor: Braeilija, Kuba. Buenos Aires, Colombo, Sin^aporo, v Avstralijo Itd. itd.

4 35
I3T3SRS
mmmmmmm.....-»
S zantnerJewi crev I j i ffli ^STESS«:?!
Največja SGT Zimskih črevljev
za gospode, gospe in otroke. i
za,0flaSQT Ookolenic (kamašen)^
KZT Črevljev aea dom rra^rL°abhlik^
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
F. SZANTNER

J5#'	Ioubtfana, Šelenburgove ulice 4, Ijubljana
Ceniki zastoni m poitnine prosto. Zunanja naročila prati povzetju.
Trgovci dobijo primeren popunt.
IVAM PEHGOV
padobar. Izdelovalen oltarjev 1H.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre« vzel znano	279b 52—10
podo&nrsko (klavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic ln prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v $ e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
D Kašelj H
2360 I-itlor 24-15
VJ
ljubi svoje zdravje, ga odstrani 5345 not potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
karamel za,
- t tremi jelkami.
prsa
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kaliju, hnpavosti kataru, sleH katnru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju
Zavoj 20 In 40 vin., fekslljtca 80 vin doblvaio it V L|ubl|anli Lekarn« pri ,,Orlu" pri želez m"stu. de-lelna lekarna pri ..Mariji Pomagaj". E Leus'ek. Ubald pl Trnko«jy, )os. Mayer, pri ,,KronI" A Bohinc, vo>;al Rimski- in Ulcmeisuve cesle , Ivrin GinriiiC v Metliki, Karol Andrijanit v Novemmeslu, Korol bavnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv Trojici" v Kamniku
I aauajn^uoii Z9jq auaQ.
BEBBRBBBZODC
Najtooeatejfto caloga in najrazno«
^2003 OJ 3 vratnejAe Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ijana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi preigranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-njeln popravljanja
vseh sistemov. Glavno rastop-„	itvo dvornih firm
L. Efisandorfor na Dunaju, GebrUder Stlng! na Dunaju, Avgust FUrstar v Lbbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri rnepi kupljen klavir docela Jamčim. — NaJnllJ^ t> Uposojevalnlna. — Delna plačila. •*
Ljubljs
C. kr. oblastveno potrjeno i* 2? učil išče za Krojno risanj s
branja tšesift
Ljubliana, Stari trj it. 28.
© Bobi se tudi kroj po životni meri, B
rm
Ivan Terjan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoracij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohi&t«eno pleskar-Sivo.j	2467 62—14
itfflfflofscnPEansi
I letno pis. jam itvo I Brez konkurence v kakovosti!
% kron!"*
Razpošilja po povze^u
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont ura s sidro z masivnim solidnim aniimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazaliitem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastiin okovom, ftanlr-pokrovom čez kolesje :in ur idoia (ne samo IU ur) 7. okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno legulirana, s 3 letnim pismenim Janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6' — , 3 komadi K 17'—, V pri-itno srebrnem okuvu brez sekundnega kazalca K ■ 1 *—. 3 kom. K 3r— . s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38 — — Zamena dovoljena ali pa se vrne denat brez odbitka.
272 20- 10
prva livarna ar $ Hmi luni
c in kr dvorni * »nininit
založnik
v Mostu (Briix) štev. 1 -57 (Češko).
Hogato lltiatr. ceniki m uail Siioo nitkami ne na a.v htern voiljelo tratla In franko.
Bane
vsak« vrata •• morajo .krbno varovati prad vaalo Dtinaio,
ker •< p. tej lahko ra»va todi najmanjša run r.irlj. v telo hudo, tfliko ozdrarljtr. rani', t o 40 1*1 ae je izkazal. merilno vlaino tuzile, tako imenor.no praiko domače mazilo kot lanealjiro aredatvo ta ebreto T« rzdrinj« ran. Tiiate, oi.ra.-uje iate. olajJoja matje in bolečine, hladi In poapefaje zaceljenje.
—— Razpoillla ea v.ak dan. —— t pu«ic» 10 rta., pol poiice 60 rinarjtv. Proti predplačila k 3 1« se poDljej. 4 puAlce. sli K 7 — 10 paiSic poltnine nroito n. raako poatnjo aratro-
ograka monarhije. Vil deli embalaže lma]a ■ a k o n I to deponovano varitveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mali strana; agel Nerudove al. 203.
Zaloge r lekarnah Aratro-Ograke, t ljub. Umni ie dobi pri gg. lakarjiu ti Plceolt, 0. pl. Trnkrtcrj, H Mard.UrbliiiroT. J ll.fr.
2172
hI Flzao, Čeika.
Cm« talk« peateljae pop],
• k« sv« Krna K » 60, bal)«. K ir„ p.lb.t. akobljen* K It-- bel. K »t-, aocinob.io, kol pab mehko .ktilil' k io-, K 3«-—, K «•-. Poailja Irankti »o „ vzel|o. Zamena dovol|»na proti /iovr«|i, poitnlne. Benedikt Sacbael. loo«. n. iM
P., ma tm Dejtenjl! u LJaDlInal
liujptsjs? proti gotovini
I In^ko coSo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško cola, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. - 7 2151
£ Kupuje fud! hrastov« hlode In frtee. %

Podpisan* ;mn v isioiri uairatn,	• rncžno,
tilp-go aa. bandera., baMahlno, ranno^arvn • k&Kule, pluvialc, daimHtike, v«-luiae, alb«, koretelj«, prtft it«
i[»!oh vse, kar »e rabi v cerkvi pri sHiibi božji. -tttrti /e/cujs, prenovljonje etar« obleke la popra-vila. — Izdolnje roino In poSt«no po nnjiilijl eonl ' t/idera 'i vso dru^u obleko.
(-"račaatite gospode prosim, te blagovoli pri aaro^ilih iiirMi domačo tvrdko ter ne »v&žujejs tajili tvidk, dn<-žt«y in potujouih .igenlov.
iagotavljaje hiiro in najpoštanejšo postrežbo ia najnižjo atme, zatrjuje, da bode hvaležna ludi z?, najmanj^' naročilo. Najadličnejšiia jpoštovaniain ae priporoča 2922 7
Ana Hofbauer,
une]itel]ica zatona cerkvene oblake, orodja :r poseds
v T.JuMJanl, Wolfove tlloe 4.
sj
S
fr fr
%
fr
H
-> ♦:* ■&«r 4"
Najkrajša in najcenejša |||2
* C
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LjuMjanečezAntwerpeovNewYcrk 0
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", ,Kroonland", rVaderland*, "„Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izbama hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, -s in 6 oseb, za vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je
Izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Koiodvornko ulico odttloj itev. 26, od Južnega kolodvora na lovo pred znano gostilne, pri ,Starem tišlerju*. -120 40 14
fcooooooooooooooooooc
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.

WH

Tovarna in prodaja oljnatih barv, fimeža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kcmpfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52-20
Izvalite pisati po vzoroe I
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni mmI:,. prekrasnih modnih vzorcev za CCIIP 8iajce> ob|eke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega In modnega blaga
V. J. Havliček in brat
v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-S
<3o zlatarstvo in po6o6arstvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niStvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
Sotzlmi S JSeBar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brezplačno na vpogled — IsvrSevala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Priznalna pismu so na razpolago. V salogi bodo vedno razna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Sotzl ml. i JOoSar
p0*latar*t9o in podobaretvo.
Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta *» U
Sdllkavaa z alate kolajno v Pariza I VM
^dllttavaa a zlato kolajaa la kriHra « Londona IIOS.
a priporoča preč. duhovščini rfllhnvnlikC flhiSH' 3 Ltdoicvanjo vsakovrHtea
iz trpežaeaa !■ »aUdsega klina »r alzklh oea«ti
"TO izgotovljene obleU
iieaebbo u kavalaka v njjvačji Isbari po naj nitji* cenah.
MmtH«g uaifera tulrijikigt iriitn itltuti^tt wait»w
Miifti/U
„ JVtirrrt štrlijo i*>c>br\>. po ceni tre Itna/ntvvijitH?/m^Unutli r>ti/ sv clo^ujoi
oSuno7iaUJ./tinete/x<,
v SpuAJfcuu' 'Jibio&vonsJtv u/uf-ttl 4 irMte/^aoijij titpo .«*• Itrttft ia/Jno I
n n i	____l
I stota m sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2684 28
Drag Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska al.4, (Slavon.)
Nadomestek ta
Sfdro>Pain-ExpeIler
j« i^I^du pri m.a. kot Imvrstno bol blalojoi« ki odvodno maillo pri prohlajonja Itd | moi 14 t., K 1 40 id K t M doti*, t Tleh lek.mah
Prt nak»p«..iijii tey« povtod prilj«fclj«««f» 4*Mi«fm mditn, mJ m	1« .rtfflnila« »ukl..ic« t ftitljah i
mIo amiUuM en.mk" ,,IJl(lrO" pol«« n j« fH.T. prtjtj oriirfn.ini id.l.k,
Richterjeva lekarna
pri »tistem leva** v Pragi Ellsabathgaasa Stev. I nova _ aar Hrh r*i»*4tljuj*. ®
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice
v nnjnouejšib foconah in v velikih Izberab
priporoča 112 52—28
Ivan Soklič.
Pod trančo &t» S. Postila eltli. ieleinlce,
I. lužnoitojerska kamnoseška
e industrijska družba Celje ^
Nov« ulice štev. II.	1044 a6-i
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoee&ka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in oementa. ipeoijaln« delavnioa in podobarski atelije aa umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnlc, obhajilnih miz, krstnih In kropllnlh kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
Izdelounnje
pohištvenih ploAč iz različnih tar najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
Mnogobrojna zaloga grobnih I spomenikov I
Iz različnih marmornih vrst granitov in sijonitov po raznovrstnih
oarinih in po najnitjih cenah.

I Naprava I
ildanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobiSč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v ista
Iruienja, pellranje la struganje kamena S lireji
Strokovno dovrftene risba in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno
3
S
i*e
a
s
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnifttvom kakor p n. občinstvu sa prevzele in sotidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva. slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni srna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi m-u
■ariei la proračuni aa zahtevo aa.toaj. Sprto vali aicgil iivrieiifc Id m ii razpolap p. i. ttfjeaalcea v tflM.
gmwnifBniffflm!wiwHHHiw!>mwmw
Marija Sattner,
LJubljani, Dunajski tuta ii 19, II. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša),
a« priporoča pnfl. inhovttbi
izdelovanja cerRvaniR
para*
mentov.
Udeluje oele omata kasni* v vseh lilurgi čilih barvah, plurijala, obhajila« borz«, Atol« in tm i slulbo boljo potrebna stvari, priprosta in najfinej«, kakor sa glasi aaročilo, r svilnatam in ilataa reia aja. — I s d o 1 a j a tudi b&ndara bt b&ldabln« tar isvriuj« viakomtn« HrkTist parilo ii pristnega platna. Vporablja samo iafcra klaga, caaa pa aa|a8iastl alzka, sagotavlja trpeino, vestno delo ia hitro postrelbo. Prenovljen) • starih paramentoT tndliado-voljno prariaa«.
98*
N 00 co
!H
••o
C ">
o
C
iS
«A c
3 £
o
4>
I—
et
HO
C O
a a
IA
CO
01

o
ZT -s fii
n O
tu
rx
c
3
uv
o <
00 M 00
O Ui
V*
D* 3
a
kanu
tU
J5T ST
—v 00 co K)
► ► ► ► ► ► ► ►

regisfrevana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem dimu y LjllbljSlll
na Dun jsm cesti štev. 18
► ►
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja
M <
<
obrestuje hranilne vloge po 4
K 50,486 935 14 K 11 325.728 62 i| 0|
z o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-čujrt posojilnica sa na za vlarmke.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vlo^e do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. dtceinbra 1906 ... K 11,060.929"20.
Posojuje na zemljiška po S >/, °/0 z I >/2°/o nn nmartizacijo »ii pa po 5 '/«°/o brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil sprejemi tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. UR A ^ (ME URE:	dan od 8—12. in od 3.-4. izven
nedelj in prainikov.
&
N IU K N m te te

*****i
000101010101010101013001010101010001010101010130013030
Predstav« •• vrtijo v delavnikih od 5. do 9. uro popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
11 Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". i b
Danes v soboto nov spored.
16«
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. uro popoldne predstava za dijake po ini> i i žani ceni. i a
Sodi.
Več vrat sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2-81

Krasne
V*
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem s s o s blagu tudi po meri. 8 8 8 *
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =
j po najnlžlh cenah.


M. KRISTOFIČ porot. BUČAR A
Ljubljana, Stari trg »tev. 28. /.V ,
« KAŠLJUJOČIM ,
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspeino
THVnONEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava shiz, jo odvaja, M blati in potolažuje krčeviti kašelj in ki od> stranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kaSlju In pri drugih vrstah kalija.
VpraSajte, prosimo zdravnika I
I steklenica 2-20 K. Po polti iranko proti pošiljatvi 2-90 K) 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
$ v Izdelovanja in glavna zaloga „
lekarna B. FRAGNER-Ja
>430	c kr. dvorn. zalagatelja 24—1
■	Praga ili.f ii 208 —
Dobiva n skoraj r vseh lekarnah.
Pozor m Ime sredstva, MaiovaMJa In na var- u # ctveno znamko.
Za dame!
elegantne Klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporo6e
2237
A. Uluod - Mozetič sLi",
bljana
Modni salon trgovska modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naroČila točno.
VST Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
ItarltH, lattM ia kiutrik-•ijik« kijačariičintr«.
UdrallCni Udri la molki
Josip Weibl
J. Spriltzir-]* usi. UDBUmt, nOBikm iliei 4
priporoča ae dinus iMinatra ki prečaetitf dahovitni v Udeloranje vaeh ? »o otroke »padajočih predmetov: Uda« emreftje as strej, obhajila« eatae, ograje aa mlrodvora •bssejae eaureftje, veka* vrata, balkoni, verand«, etolpae krti«, fttedUalko, rtrela-
vode, telesna okna, telesne atole itd. •peuttallteta: valJtAal saatorl te eolnAae plahte pe najnovejšem (tetama a eamedrifalaiad k 1«W M-M	operami bres rilakov.
Elegantni
po
meri
površniki in obleke
v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi.
Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek 2a izdelovanje oblek po meri 3datno povečal. Judi Sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angleškega blaga.
j^. tfunc
zaloga in izdelovanje oblek• Ljubljana, Dvorni irg št. 3.

Gričor & Heloc



o

1&

VLo1





Y& A®

804 6-1
= Ljubljana =
Prešernove ulice št. 9.
zm.
m
Velika zaloga oblek
za gospode in dečke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Strokovnjaška postrežba po stalnih, na vsakem predmetu
označenih cenah:
Moderne obleke za gospode.........od	K 20- - naprej
Povrftniki	„ „ ..........„	30 -
Pelerine	, , ............16-
Hlače	„ „ ...........„	6— ,
Turiatne obleke , . ...........„	34 —
Modni telovniki , . ...........,	6' —
Salonske obleke „ „ ..................,	64 — lastni izdel.
Smoking.obleke , , ..........56— „ „
Šolake obleke za dečke..............6a— naprej
Elegantni kostumi za dečke..........,	7 50 „
PovrAniki (Bootsjacken) , „	„	„	12-— ,
Pelerine	, „ ...........,	<S-—
Hlače	..............	320
Štajerski kostumi , „ .........„	„	9 —
Hlačke iz imit. jerhovine za dečke........„	3 50 ,
Mornarski kostumi za dečke (z dolgimi hlačami) . . „	„	18'— „
Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge. Na deželo se pošiljajo obleke na izber.
9
m
OSREDNJA BANKA
w	_________ w	___________________________ fUatfedni banka ceskvch i
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4', Kupovanje in prodajn vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Podružnica: DUNAJ, fippiiogerstr. 22.
___(Ustfedni banka českyoh spoiitelen)
Posojila okrajem, mostom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' in '/t'/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban« kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000*- H
—	Telegrami: „Sporobanka". g-
2	Deponiranje kavcij In g
s	radij raznih vrst. ~
B	Eakont menjlc samo Z
|	denarnih zavodov. g
«	Bankovne informacije ~ in svete brezplačno.
UZAJEHNO
RtlO DRUŠTVO 0 LJUBLJANI
ICongreSni trg 19 ———' registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilo e vloge vsak	JE 31 O
delavnik od 8. do 12. ure

Kongresni trg 19
£L 3I 0 tO je. daje za 200 kron |JU	|4 O 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Heiitni davek pla^a hranilnica sama
(9«9 ga—t Kanonik A. Kalnn 1. r., predsednik.
TNajsijfurnej^a oriiika xa Atedei^j« I
Kanonik J. Su&mk 1. i., podpredsednik.

J