izhaja vsak četrtek m velia s poštnino vred ali w Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, fretrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ni&tvo »Slov. Gospodar- £i« t Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v a ¡»prej. — Telefon inter-arban št. 113. Posameiaia številka stane l-SO din. Poštnin» plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603, Telefon interurb, št, 113, le. <5Lxie 22. aprila. 192S. SO. letnUr. Radič zletel iz vlade. Stjepan Radič ima dobro domišljijo, ki ga kakor aa perutih dviga v višave in daljave. Ko pa je ravno pred tednom dni zletel iz vlade, mu njegova bujna domišljija ni služila kot peruti, po kojih bi ga njegovo hrepenenje dvignilo z mehkega, dobro plačanega ministrskega stolčka. Okoli tega stolčka se zbirajo njegove srčne želje. Ko je pred letom dni sedel v zaporu v Zagrebu, je njegov duh plaval proti Beogradu, kjer se oddajejo ministrski sedeži. Da bi mogel sam z izvoljenimi svoje stranke sesti na te sedeže, je napravil sporazum s Pašičem ter v celoti priznal velesrbski centralizem. In potem je na ministrski sedež sedel široko in trdno, meneč in želeč, da bi na njem sedel najmanj štiri leta do prihodnjih volitev. > Ako je torej sedaj zletel iz vlade, ga ni dvignila njegova volja in želja, marveč zunanja sila. Ni niti odstopil, marveč je bil iz vladine ladije vržen na suho obal opozicije, vladina ladja pa brez njega plove dalje. Radič se je mogel prepričati o resničnosti pregovora: »Sreča je opoteča.« Kar je pred tednom poglavitno na Radičevo prizadevanje zadelo Pašiča, da je moral odstopiti, to se je čez osem dni dogodilo Radiču, in sicer na Pašičevo prizadevanje. To prizadevanje je bilo Pašiču olajšano in okrajšano vsled ®aane Radičeve brbljavosti. Ko je bila sestavljena Uzunovičeva vlada, se je Radič čutil varnega v sedlu boij kot kedaj. V takem položaju se Radič dviga v višine, s katerih zre oholo in prezirljivo na druge, tudi na svoje ministre-tova-riše. V takem položaju je na belo nedeljo govoril na shodu v Pakracu, kjer je bral korupcijske levite nekaterim ministrom, osobito železniškemu ministru Krsti Miletiču. Ko je ta drugi dan v časnikih bral čudovite komplimente, ki mu jih je napravil Radič, je ministrskemu predsedniku Uzunoviču pisal pismo, v feojem izjavlja, da »sa takovom bitangom in vucibatl-nom« (potepuhom in lopovom), kakor je Radič, noče več sedeti pri isti mizi, ter je dal ostavko. To delno krizo je Uzunovič hitro zakrpal s tem, da je poljedelskega ministra Vaso Jovanoviča napravil za železniškega ministra, obenem pa je pritegnil v svojo vlado dr. Ninka Perica kot finančnega ministra. Uzunovič je upal, da bo zdaj vsaj nekaj časa imel mir pred Radičem. Delal je račun brez Radiča in njegovega jezika. Pred odhodom iz Zagreba, kamor je bil Radič šel po jpakraškem shodu, je v izjavi časnikarjem napadel le druge radikalske ministre, zlasti Simonoviča, na kojega ima »piko« od časa, ko je Simonovič kot poslanec v verifikacijski debati dolžil Radiča boljševizma ter zahteval razveljavljenje njegovega mandata. Ko je nato Simonovič v zvezi z ministrom pravde djuričičem in državnim podfainikom v agrarnem ministrstvu Kujundžičem ponudil ostavko, so vsi radikalni ministri se izrekli z njimi solidarne ter zahtevali, da mora Radič izstopiti iz vlade. Džungla. Roman Iz afriških pragozdov. Aotgkiki spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 31 Ko blisk ie planil besni Numa na novega sovraž-aika in Trzan, golih rok in brez orožja, še omamljen <>d silnega padca, je bil bližje smrti ko kedaj prej v življenju. Pa prihitel mu je na pomoč črnec. Da mu je neznani beli človek rešil življenje in sam zaradi njega prišel v smrlno nevarnost, to je v ¡hipu videl. Spoznal je tudi, da le nagla, pomoč more «ubraniti njegovega rešitelja pred strašnimi levovimi •šapami. Kakor misel, tako naglo je sunila krepka mišiča-sta roka sulico v zamah, vso moč je položil vanjo, in «kakor strela je šinila sulica po zraku ter se zabodla v leva. Z groznim rjovenjem se je obrnil Numa in skočil v črnca. Pa na pol poti ga je ustavila vrv, ki jo je medlem Trzan spet pograbil. Iznova se je obrnil k Trzanu, pa le da se mu je pri tem ostra puščica črnca zasadila globoko med rebra. Spet se je ustavil, tedaj pa je že Trzan dva trikrat ovil vrv okrog debelega drevesa in pritrdil konec. Numa je bil ujet in črnec se je od ušesa do ušesa režal imenitni umetnosti belega neznanca. Pa Trum je Radič je imel 24 ur časa misliti o tej radikalski zahtevi ter dati odgovor. Ker tega ni hotel storiti, je Uzunovič dal v četrtek, 15. aprila, opoldne ostavko cele svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel ter takoj dal Uzunoviču nalogo, da sestavi novo vlado. Uzunovič je takoj predložil kralju listo novih ministrov, kojo je kralj potrdil. Sedaj imamo torej vlado Uzunovičevo štev. II. V njej sta ostala dva hrvatska ministra dr. Nikič in dr. Šuperina, ki sta se ločila od Stjepana Radiča, do-čim sta svojemu političnemu voditelju ostala zvesta Pavle Radič in dr. Krajač. Tako se je Pašiču posrečilo to, kar Radič pri radikalih dosedaj ni mogel doseči: razcepitev Radičeve stranke. Radič vržen iz vlade, njegova stranka razcepljena: to je dosedanji uspeh boja med Pašičem in Radičem. Vlada Uzunoviča II. stoji na prav slabih političnih nogah. V parlamentu nima večine, ker se Nikiču in Šuperini ne bo posrečilo potegniti za seboj večino Radičevih poslancev. Njena usoda je odvisna od sklepov glavnega radikalskega odbora, ki se sestane 25. aprila. Interpelacija opozicije o Radi Pašiču bi mogla biti pečina, ob koji bi se njena ladja mogla razbiti. Politično življenje v naši državi je torej v nepre stani krizi. Prej te krize ne bo konec, dokler ne vzame vladnega krmila v roke mož, ki bo napravil med Srbi, Hrvati in Slovenci istiniti sporazum ter izpolnil bistvene zahteve slovenskega in hrvatskega programa. Kaj je z razorožit-veno konferenco? Pripravljalna razorožitvena konferenca bi se morala sestati 15. februarja t. I. Ko se je približal čas njenega sestanki, je bala odložena za 3 mesece, torej do 15. maja. Mesec majnik se bliža, razorožit-vena konferenca pa se vedno bolj odmika. Kakor so sedanje prilike, se ne bo kmalu sestala. Razlog za to obžalovanja vredno odlaganje je v tem, ker se velesile, ki so v tem vprašanju najbolj kompetentne, ne morejo složiti v bistvenih točkah, ki se tičejo razoroženja. Doeim Zedinjene države Severne Amerike in Anglija hočejo iz obsega razoroženja izključiti oboroženost na morju, zahtevata Japonska in Francija, da se razoroženje raztegne na armado in na brodovje. Nadalje vlada še dosti veliko nesoglasje o pojmovanju oboroženja in o meri, kako daleč bi se morale poedine države razorožiti. Francija, ki ima veliko armado, je ne bi rada v celoti razorožila, ker neprestano kaže na Nemčijo. Nemška država je sicer sedaj prilično razorožena, a vendar pa ima visoko razvito industrijo, ki se more vsak čas, torej tudi ob nevarnosti vojne, takoj spremeniti v vojno industrijo. Nadalje povdarja Francija svojo nevarno zemljepisno lego, ki ji nalaga dolžnost MMBWBKBKMWnWBMBBWBMHBIBBMBJWjjMMWMfc^IMBIWBMI WBIII UJMI lim.HailtgBWMWMWPBiüri^EnprCgnC---Wrmr dobro vedel, kako nevaren tía je Numa vkljub vrvi okrog vralu in da j,o lahko vsak trenutek raztrga s svojimi mogočnimi šapami. Skočil je k črncu in mu potegnil dtolgi nož izza pasu. Kazal mu je z znamenji, naj strelja vanj svoje puščice, sam pa mu je skušal priti za hrbet. Numa je bil med dvema sovražnikoma. Eden ga je dražil s puščicami, drugi pa mu je grozil z nožem. Ves pobesnel je. Divje, bolestno je rjovel, se vzpenjal na zadnje n'oge in skušal doseči zdaj tega zdaj onega napadalca. Pa nazadnje je ugledal Trzan ugodno priliko in skočil Numi na hrbet. Železna, mišičasta roka je objela kocinasti vrat in ostri, dolgi nož, natančno in zvesto pomerjen, se je zagrebel živali v kraljevsko srce. Numa je zabrcpel in omahnil po tleh, parkrat se je še stresel in mrtvo je obležalo njegovo mogočno truplo. Trzan se je ozrl po svojem sobojevniku in črni in beli junak sta si pogletdala v oči. Zgodilo se je nekaj čudnega. Črnec je nekaj časa stal kakor okamenel in nepremično buljil v belega človeka, potem pa je tlesknil z rokami, poskočil, planil črez levovo truplo, pokleknil pred Trzana in imu poljubal reko ter ves gin jen govoril nerazumljive besede. Pa je spet skočil po koncu, vpil t Trzana kazal na jug, se pačil grdo, suval z rokami po arcakui, razgalil brazgotino na roki, položil oborožene obrambe njenega političnega položaja in njenih pravic in koristi. Italija sedaj dela osvajalno fašistovsko politiko, koje glavni cilji se ne dajo doseči brez orožja. Zato Mussolini vedno rožlja s sabljo. Nemcem grozi, da bo italijansko narodno zastavo ponesel preko Bren-nerja. Za uresničenje italijanskih narodnih idealov in izpolnitev italijanskih zahtev je pripravljenih dva do tri milijone mladih Italijanov dati svoje življenje: tako vednO deklamira italijanski diktator. V severno Afriko se je odpeljal z italijanskimi bojnimi ladjami, da bi Francozom, Angležem in Turkom pokazal, kako resnobne so italijanske zahteve po kolonijah. Raz ume se, da je italijanski fašizem nasprotnik razoroženja, vsaj kar se Italije tiče. Te dni je sovjetska Rusija ooslala /.vezi narodov odgovor na njeno povabilo, da se udeleži razorožit-vene konference. Boljševiška Rusija v tem odgovoru, ki ga je poslal ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin, odklanja soudeležbo pri razorožitveni konferenci. To svojo odklonitev utemeljuje s tem, da bi se razorožitvena konferenca morala vršiti v Švici, s kalero ima Rusija spor zavoljo nekaznovanega umora ruskega zastopnika Vorovskega. Ker je ta razlog nezadosten, dostavlja čičerin še drugega, ki vsebuje žalitev za Zvezo narodov. Očita namreč Zvezi, da temu njenemu koraku manjka resnosti in iskrenosti; ter da ona ni primerna za izvedbo tako velikega dela, kakor je sklicanje splošne razorožitvene konference. f Toliko nesoglasje v tako važnem vprašanju za vse človeštvo! Dokler se velesile pričkajo med seboj ter se ne morejo zediniti, kdo naj skliče razorožitve-no konferenco, kje se naj sestane in o čem naj sklepa, pa poedine države gospodarsko propadajo pod neznosno težo miiitarnih bremen. « »w ni MI« irw mmm ■» ■mumi»«»--vestimo !da še živite?« Trzan je zamahnil z roko. »Ne enega ne drugega ne želim! Sveta sem sit do grla, prijatelj Arnot pa se bo že potolažil. Sicer pa nra lahko pozmeje kedaj pišemo. Kar lu pri vas bom oslal, oče! Za hlapca bom. drvm in vodo bom nosil in —.« »Gospod John Trzan lord Greystoke. vaši slavni pradedi bi se v grobu oglasili, če bi vam mi kaj takega dovolili! Ne, dragi lord! Naš gost ste dokler se vam zljubi! Svobodni bodete, na lov bodete hodili in be hočete lahko poučujete naše črnce v različnih spretnostih in umetnostih, ki jih znate. (Dalje friŽH injii.) Stran 3. Kal pravite na fo? «ko s« pogledate v ogledalu in Vam tzačne Vaš obraz in las j« delati skrbi. Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najbolj- še! I. Pellerjeva prava iiavkašlka FJsa-pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnej-šega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. D. Fellerjeva močna poraada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las ¿n prerano osiveiost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od «¿KSfr vrst Blsa-pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 58 din. ali samo proti naprej poslanem denarji, ker je po po vzetju poštnina za 10 din. višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrr. ako se izračuna povprečne pridelke več let skupaj, razlika tako velika, povprečni pridelek je vse eno !ep, dostikrat boljši, kot pa pridelek žita v slabih legah. Vzrok temu nekoliko nestanovitnemu pridelku je ta, ker so stročnice precej občutljive napram slabemu vremenu, živalskim škodljivcem in rastlinskim boleznim, in pa, ker zorijo precej nejednakomerno. Pač pa so preje navedene prednosti tolike, da ne pri dejo slabe strani toliko do izražanja, in je pridelovanje vseeno še zelo dobičkanosno. V par kratkih potezah naj bo tu še naznačeno najvažnejše, kar je potrebno za uspešno pridelovanje. Po možnosti naj Do polje, kamor se sejejo (sadijo) stročnice, brez plevelno, med raščo ;e pojavljajoči se plevel z vestnim okopavanjem odločno zatirati. Do saditve se ima poije dobro in skrbno pripraviti (pravočasno oranje, brananje o času, ko ni zemlja premokra, še boljše je poleg brane delo z razru-ševalcem, ekstirpatorjem: ekstirpiranje). Gnojenje z 200—300 kg superfosfata in 150—200 kg kalijeve soli pro hektar se izplača v večjem pridelku. Tudi gnojenje s pepelom ima uspeh, vendar le tedaj, ako je istega dovolj na razpolago, ker se ga mora dati veliko več (6—8 centov na hektar). Da bodo ta gnojila dobro učinkovala, se morajo pomešati z zemljo, oziroma spraviti v zemljo z brananjem, še boljše jih pa pomeša in spravi v zemljo razruševalec. Kaj je novega? Pogreb priljubljenega župnika vIč. g. J. Šireca se je pretekli pondeljek, dne 19. t. m. izvršil v Sto-percah. Pogreba se je udeležilo 31 duhovnikov, med njimi mil. g. celjski opat, tovariši in prijatelji rajnega župnika. Farani in tudi sosedje so se pogreba v izredno častnem številu udeležili. Njihova žalost je pričala, kako so ga ljubili. Nagovor in sv. mašo je opravil in pogreb vodil preč. g. Franc Šalamon, dekan v Rogatcu. Na grobu je rajnemu delavnemu duhovniku in kulturnemu delavcu govoril narodni poslanec prof. Ivan Vesenjak. Pevski zbor pa mu je zapel žalostinko v slovo. Naj bo pokojnemu žemljica lahka, plačilo pri Bogu je obilno! Lurški romarji so se v soboto, dne 17. aprila, srečno vrnili v svojo domovino. Po enoglasni sodbi je romanje prav dobro uspelo in ga bodo ohranili vsi udeleženci v najlepšem spominu. Natančnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki. Glavno cepljenje na Pourežju pri Maribora se vrši v petek, dne 23. t. m., dopoldne ob devetih v šoli. Pregled bo dne 30. t. m. ob isti uri in v istem prostoru. Starši naj prinesejo otroke, rojene v letu 1925 k cepljenju, oziroma k pregledu. Cepljenji- se vrši brezplačno. G lavno cepljenje za občini Krževina in Lajterš-herg se vrši v petek, dne 23. aprila, ob pol 8. do 10. ure dopoldne v krčevinski šoli. Pregled in nadaljevanje cepljenja se vrši teden pozneje, to je v petek, dne 30. aprila, ob istem času in na istem prostoru. K cepljenju se morajo prinesti vsi otroci, stari nad štiri mesece, ki doslej iz kakoršnegakoli vzroka niso bili cepljeni. Popravljanje cerkve in nesreča: Iz Št. IIja v Slov. gor. poročajo: V zadnjih dnevih se popravlja temeljito naša cerkev. Zunaj odpada omet pri cerkvi in na stolpu, pločevina na stolpu in krogla sta zrja-veli; posebno pa je streha na cerkvi tako slaba, da je v cerkev noter teklo. Za nekaj let bi nam bili cerkev zaprli, ker je že zdaj na nekaterih krajih zid poknjen. Škoda bi bila večmilijonska. — Zadnji četrtek se je pa zgodila pri popravljanju cerkve velika nesreča. Padla sta z odra, ki je bil napravljen nad glavnimi vratmi, 12 metrov globoko zidar Ignac Maček in njegov strežač Anton Vajngerl. Zadnji je dobil precejšnje poškodbe na licu in na nogi. Ignac Maček pa si je stri obedve nogi in se še ne ve, če tudi ni dobil notranjih poškodb. Obema se je vdrla deska pod nogami. Deska je bila sveža in so se žrbe-lji izdrli. Nikjer ni premalo previdnosti. Na lice mesta je priše takoj domači zdravnik, ki ju je obvezal. Mačeka so zapeljali z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico. ( Jareninske novice. V zadnjem »Kmetskem listu« je napisal znani Joža grozilno notico proti poslancu Žebotu. Povedal je v tem dopisu, da bo shod nemogoč, da bo Žebot že videl, kaj bo. To je bila očita grožnja. Ali naš poslanec ni bil nikdar strahopetec. Prišel je, četudi to Joži in par novopečenim radičev-cem ni bilo po volji. In kaj se je zgodilo? Izpolnil se je zopet star pregovor, ki pravi: »Kdor drugemu jamo koplje, sam v jamo štrbunkne.« Gunglu so krepke pesti jareninskih mož preskrbele zasluženo plačilo. In ravno po tistem delu je dobil, kjer ga ni srbelo. Kar je iskal, to je našel. Mož vidi, da ga nihče v celi okolici ne mara, pa še kljub temu sili z glavo skozi zid. — Na Poličkem je dne 18. t. m. nenadoma umrl oče tamošnjega našega župana g. Breznik. Bil je vedno zvest pristaš naše stranke in naročnik »Slov. Gospodarja«. Svetila mu nebeška luč! — Zaročil se je vdovec g. Janez Ferk, gostilničar na Pesnici, z gospo vdovo Štamger iz Vukovskega. — Vinski kupci se polagoma oglašajo. To je uspeh zadnjega vinskega sejma. V nedeljo sta se iz Ljubljane pripeljala z avtomobilom dva dobra kupca. Slovita so jarenin-ska vina. Vinogradniki še imajo obilo zaloge. Vabimo kupce, da se oglasijo pri Kmetijski podružnici v Jarenini, kjer dobijo naslove naših vinogradnikov. Na zadnjo pot smo v Zrkovcih pri Mariboru dne 11. t. m. spremili na pokopališče k Devici Mariji tukajšnjega posestnika g. Jakoba Kaubeja. Sprevod je vodil vlč. g. dekan Sagaj iz Hoč ob asistenci gg. kaplanov. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Od blizu in daleč so prišli prijatelji in znanci pokojnika, ki je bil daleč naokoli znan in priljubljen ter spoštovan mož. Nad 40 let je gospodaril na svojem posestvu in vzgojil svojih 11 otrok v strogo krščanskem duhu. Ime) je vedno odprte roke za reveže in ubožce, ker je bi' blagega srca. Vsak tujec in popotnik, ki se je ustavil v Kaubejevi hiši, je bil gostoljubno sprejet in dobro postrežen. Pokojnik je bil sorodnik nedavno umrlega g. Kaubeja iz Peker pri Mariboru, ki je svoječasno kupu zvonove za Marijino cerkev na Slovenski Kalvariji. Blagemu pokojniku sveti večna luč, ostali rodbini naše iskreno sožalje! Napadalec na gospoda župnika Kokelja obsojen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je dne 21. t. m. vršila razprava proti Antonu Kolariču. ki je obstrelil v Vurbergu č. g. župnika Kokelja. Napadalec je bil radi težke telesne poškodbe obsojen na IS mesecev težke ječe. Po enem mesecu so ga potegnili iz Drave. Iz Marenberga poročajo: Pred enim mesecem je skočil z marenberškega mosta v Dravo sin usnjarja Wreu-tsehurja. Mladi VVrentschur je živel v prepiru s svojo ženo in si je radi družinskih prepirov končal življenje. Zadnji petek so potegnili njegovo mrtvo truplo iz vode pri Sv. Ožboltu. Marenberške novice. V nedeljo, dne 18. apriia, je bil pogreb rajnega Helmuta Wrentscliurja. — V Marenbergu so se začeli posestniki baviti s hmeloni in je polje vse polno hmeljskih nasadov. — Hotel Lukas je dobil radio. — Naša trafikantinja st' zelo trudi /. razprodajo »Domovine«. Ponuja vsakemu ta časopis, kakor j ud slabo blago. Vkljub njeni zgovornosti pa le nihče ne kupi »Domovine«. Vino točeni v poduk in svarilo. Vinotoči se sedaj stalno odpirajo po Slovenskih goricah, ker ni lahko vina prodati za ceno, da bi vinogradnik prišel na svoj račun. Opozoriti pa je treba na nekatere nedo*tatke, katere je treba odpraviti. Nekateri vinotoči ne poznajo policijske ure ter dajejo mladini priliko, da trati denar in zdravje. Ali je tako ravnanje od strani las : nika vinotoča pravilno? Mislimo, da ne. Nekateri v notoči imajo namreč to navado, da se izgovarjajo: »Saj jaz po policijski uri nič več ne dam.« A pred p.i licijsko uro še sam opozarja pivce, da bo skoro policijska ura, kdor še želi pijače, in tako marsikatei i nanosi kar po cele vrče na mizo. Potem ni čuda. č se po takih vinotočih dolgo v noč kvanta in vlači mla dina obojega spola. Ako hočete, ljubi vinogradniki, božji blagoslov pri svojem delu, morate gledati na to, da se postave in naredbe posvetne gosposke, ki -kor tudi božji zakoni izpolnjujejo točno. Mladina m: j zvečer rajši moli doma, po večerni molitvi pa gr<-spat, da ji bo zjutraj mogoče vstati in krepko prijeti za delo! Skladatelj Anton Foerster je umrl. Po naših cerkvah donijo lepe cerkvene pesmi, ki so jih zložili razni skladatelji. Eden prav delavnih med njimi je bil Anton Foerster. Po rojstvu je bil Čeh, leta 1865 pa je prišel v Dalmacijo, od tam pa se je preselil v Ljubljano, kjer je bil organist v stolni cerkvi. Zdaj je umrl v Novem mestu, star 88 let. Veliko je storil s pesmijo za čast božjo, naj mu dobri Bog nakloni plačilo, da bo poslušal večno pesem nebes! I ju je udruženje jugoslovanskih učiteljev. Krši-, ščanski učite!ji-Slovenci so organizirani v posebni Slomškovi zvezi. Tej Uju-organizaciji je Pribičevie naklonil dar 300.000 dinarjev. Ker pa so ti učitelji proti Radiču, jih je zdaj ta nazaj terjal. Kako se igrajo z državni denarjem! Razno od Sv. Marjete niže Ptuja. Sedaj, ko ; postalo bolj toplo, nas nadleguje vse polno prošnji-kov. Najbolj sitni so cigani, ki sedaj že nekaj časa sem skoraj vsak teden obiščejo posebno obdravska vasi naše župnije. Ne dosti boljši so naši sosedje Hrvati, siromašni Zagorci, ki pridejo prosit krompirja za seme, koruze itd. So večinoma res revčki, a precej pa tudi lenuhi. Tukaj je precej pomanjkanja za posle. A služit pa ni mogoče dobiti nobenega Hrv.i-ta. Rajše pozimi doma prezebejo, bosi in strgani ter lačni. Spomladi pa nadlegujejo druge ljudi, rajše ko bi sami delali. — Nekaj se tudi sliši o zvišanju pre-voznine na dravskem brodil pri Zavrču. To se nam zdi skoraj nemogoče, da bi sedaj v dobi splošnega padanja cen okrajni zastop ptujski storil kaj takegs. Posebno še tembolj, ker se je mostnina na dravskem mostu pri Borlu že pred par leti čisto ukinila. — Poročila S. L. S. Zaupni sestanek SLS za prevaljski sodni okraj se vrši z običajnim sporedom v nedeljo, dne 25. t. m., v prostorih Katoliškega prosvetnega društva v gostilna «Korotan«, javni politični shod za svoje vo-poslanec dr. G os ar in glavni tajnik SLS g. Marko K r a n j c iz Maribora. G. poslanec dr. Gosar ima v nedeljo, dne 25. t. m., na Markovo, po pozni službi božji na Preva-.1 j a h v prostorih Katoliškega prosvetnega društva, gostilna yKorotan«, javni politični shod za svoje vo-lilce iz Guštanja, Tolstega vrha in Prevalj. Veliko zborovanje v Cirknici pri Št. Ilju SI. g. Imeli smo na zborovanju 21 županov. Shod je otvoril naš stari boritelj g. Franjo Thaler. Za predsednika je bil izbran g. Supanič, a pa podpredsednika gosp. župan Vicman. Prvi je govoril poslanec kmet Ivan Štrcin iz Gorenjskega, nato domači poslanec Fr. Žebot in poslanec ptujskega okraja Vesenjak. Ljudstvo je veselo pozdravljalo naše voditelje, pritrjevalo njih izvajanjem skoro pri vsakem stavku. Na shod so prišli pogledat tudi nekateri bivši samo-stojneži, oziroma novopečeni radičevci. Ko je med Štrcinovim govorom začel delati medklice krčmar Lipovšek iz Maribora, je cel zbor enoglasno zahteval, naj molči. In mož je obmolknil. Tudi Mermolja je molčal. Zborovanje je pokazalo, da ogromna večina ljudstva v teh krajih stoji zvesto v taboru naše_SLS stranke. „,<;,..( viSaj^»!!' Jarenina. Naši poslanci ne pridejo k nam samo tedaj, ko so volitve, ampak nam prihajajo poročat na leto večkrat. Tako so nas obiskali v nedeljo, dne 18. aprila, trije poslanci Jugoslovanskega kluba. Organizacija SLS za našo župnijo je sklicala po rani sv. maši shod, ki se je radi velike udeležbe moral vršiti na prostem, na lepi trati pri cerkvi. Shod je spretno vodil g. Alojzij Supanič. Prvi je govoril poslanec iz Gorenjske g. Ivan Š t r c i n. On je kot kmet s kmet-skega stališča opisal sedanji gospodarski in politični položaj. Za Štrcinom je govoril poslanec Ivan Vesenjak, kateri je dokazial slabo gospodarstvo in zapravljanje, ki so ga vršili v Belgradu Pašič, Pribi-čevič in Radič. Domači poslanec Žebot je govoril o političnem položaju in o razmerah na meji. Zboro-valci so navdušeno pritrjevali vsem govornikom in so soglasno izrazili popolno zaupanje dr. Korošcu in vsem našim poslancem. — Shod je uvodoma med Štrcinovim govorom hotel motiti edini zastopnik pro padle lažikmetijske samostojne stranke, neki Gungl. Ker s svojimi neumnimi klici ni hotel prenehati, so ga Jareninčani osramotili s tem, da so ga postavili na kraj, kamor spada. Naša Jarenina je vsa zvesto v taboru naše stranke. Živela! Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, 18. aprila, poročal svojim volilcem pri Kapeli na zboru, ki je bil jako številno obiskan. Zborovalci so poslanče-va izvajanja (sprejeli z velikim odobravanjem ter izrekli popolno zaupanje SLS in njeni politiki. Kar se tiče načrta novega občinskega zakona, so zborovalci odločno zahtevali, da iz. njega izostane določba 3. člena, da bi vsaka občina morala obsegati najmanj 2000 prebivalcev. Organizacija občin naj ostane, kakor do sedaj. Če tudi imamo male občine, vendar popolnoma vršijo svoje naloge. V Konjicah je v nedeljo, 2. maja, po ranem cerk venem opravilu shod Slovenske Ljudske Stranke. Govori poslanec dr. Hohnjec. Povabljeni somišljeniki iz celega okraja. Svetinje. Prihodnjo nedeljo, dne 25. aprila, po rani službi božji ima pri nas g. poslanec Bedjanič shod. Šmiklavž pri Ormožu. Zadnjo nedeljo, dne 18. aprila, nas je zopet obiskal naš marljivi poslanec g. B e d j a n i č. Zavednim našim somišljenikom, ki so napolnili društveno dvorano, je g. poslanec podal zanimivo poročilo o zadnjih političnih dogodkih. Za njim je tajnik Kranjc govoril o načelih politike SLS. Shod Slovenske Ljudske Stranke v Središču. V nedeljo, dne 2. maja, se.vrši po rani službi božji v Društvenem domu v Središču shod SLS. Govorita naš narodni poslanec g. B e d j a n i č in tajnik gosp. Kranjc. Shod Slovenske Ljudske Stranke v Pišeeah. Di e 18. t. m. se je vrši! tukaj sijajen shod naše strank . Poslanec Škoberne nam je pokazal v svojem govoru korupcijo, ki se skriva v sedanjem 13milijard-nem proračunu ter novo zapostavljanje in zvišat o obremenitev Slovenije, za kar nosita nemalo krivdo Pucelj in Kelemina. Osmešil je Radičevo politično skakanje, ki mu je vzelo ves kredit, in popisal dosledno in vstrajno borbo poslancev Jugoslovanskega kluba za finančno in zakonodajno samoupravo Slovenije. Pod .vtisom, da stoji pred njimi poslanec, I i tudi dosledno tako deluje, kakor govori pred voli le i, so ga poslušalci mirno poslušali, mu večkrat priti- , liazpuščena je bila orožniška postaja v Moškanjcih. ( .koda vrlih orožnikov, ki so morali iti drugam! v Požar v Slivnici pri Celju. V Slivnici pri Celju ,v> pogorela hiši in kozolec posestnice Alojzije Ovčar Št. Janžu pri Slivnici. Zažgal je sedemletni sin, ki i 1 šel v mraku v podstrešje z lučjo ter se je vnela lama v podstrešju. Zgorel je tudi dveletni sin Jožef ter ves živež in obleka. 731etno starko so ubili. V Kosezah pri Libojah se je pretekle dni zgodil zločin nad 731etno občinsko revo Seelheimer. Hčerka posestnice Steiner je obvestila okrožnega zdravnika v Žalcu, da je umrla pri njih stanujoča starka Seelheimer. Dr. Zoran Jošt si je ogledal mrtvo v Grižah v mrtvašnici ter ugotovil velike poškodbe na obrazu. Javil je to sumljivo reč orožnikom, ki so takoj zaslišali Steinerjevo. Izpovedala je, da je starka umrla v hlevu, od koder so jo dali v sobo na mrtvaški oder ter odšli spat. Po noči se je približala starki skozi odprto okno mačka ter ji razgrizla lice. Sodna zdravnika pa sta pri raztele-senju trupla dognala, da se je nad starko izvršil zlo-< in. Bila je zadušena in udarjena z ostrim predmetom po glavi. Takoj po tej ugotovitvi so odšli orožniki na posestvo Steinerjeve, preiskali vse prostore i našli v hlevu okrvavljeno sekiro in mlako krvi. Aretirali so Marijo Steiner, vdovo in posestnico v Kosezah, njenega 191etnega sina Josipa in Josipa Ko kolja, rudarja v Libojah. Kokolj je stanoval pri Stei-i erjevi in je veljal kot njen ljubček. Ženska Seelheimer je bila občinska uboga in je stanovala pri i teinerjevi. Služila je pri hiši nad 20 leti in spesto-> ala vse otroke. Kakor govorijo sosedje, se je zlasti Kokolj večkrat hudoval radi Seelheimerjeve in se je enkrat izrazil: »Ta staro moramo spoti spraviti!« 1 'ravi vzrok zločina še danes ni znan, vsekakor ga bo ] a razkrila sodna preiskava. Strašen zločin izprijenega mladeniča. V Gornji Ponikvi pri Žalcu se je dogodil na belo nedeljo, dne 11. t. m., strašen zločin. Vincenc Vasle, sin bogatega in uglednega posestnika, je zastrupil svoio ljubico, Frančiško Verdev. Deklica je služila svoj čas pri Vasletovi hiši. Domači sin, ki je bil precej izprijen <.d slabe družbe, je pričel z njo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Frančiška je pred nekaj meseci pustila službo ter odšla k staršem. Od tukaj je pisala mlademu Vasletu, da je noseča. Fant jo je v posebnem pismu povabil na sestanek k neki zapuščeni žagi. Tu ji je ponudil sladkorčke, v katere pa je že poprej dal strupa. Ko je dekle zavžilo sladkor, ji je postalo takoj slabo, vendar pri slovesu še ni slutila, kako strašna usoda jo čaka. Na potu je Tričel strup učinkovati in zgrabile so jo strahovite clečine. Komaj se je privlekla do prvih hiš, kjer je -e povedala, da jo je najbrž njen ljubček zastrupil s ,-;ladkorčki, nakar je v strašnih mukah izdihnila. Takoj drugo jutro so orožniki prijeli zločinca ter ga odgnali v zapor. Vladni ukrep proti požiganju. Notranje ministr-< vo je izdalo zelo potrebno naredbo. Tiče se požiganja, ki se je zadnji čas razpaslo na račun zavaro-v alnic. Da ti požigi ne škodujejo samo zavarovalnicam, ampak tudi vsem drugim gospodarskim kroji >m, ne bode treba dokazovati. Naredba nalaga županom to-le: 1. /Da morajo vsak slučaj požara preiskati najstrožje in vsestransko ter izdajati spričevalo . nekrivdi samo tedaj, ako se je ugotovila popolna n krivda lastnika izgorelih objektov. 2. Da morajo oblasti uvesti strogo nadzorstvo nad tem, kako se iz-1 alnjujejo predpisi, da se preprečijo požari (n. pr. r dno čiščenje dimnikov itd.) in da morajo popraviti, kar so v tem pravcu opustili. 3. Da se naj pri j ožarnih brambah vrši večkrat pregled orodja in priprav za gašenje, da bodo nastopi v danih slučajih /ares v korist. Podrejenim organom, katerim je na- j men jena ta naredba, je sedaj dolžnost, da jo izvr-! šujejo. Dežela brez kamenja. Po širnih nižinah najjužnejšega j deta Amerike rii na stotine kilometrov nobenega kamna. S Divjaki sploh ne vedo, kaj je kamen. Ako ga najdejo, ga nesejo domov kot bi našli demant. Deset oseb dnevno oddajo v Nemčiji v blaznice radf alkohola. Krokodili so požrli celo vas. V Novi Guaneji so v decembru preteklega leta napadli krokodili neko vas ter požrli vse prebivalstvo — 32 oseb. Sreča je opoteča. Ali včasih se pa le zadene. Poizkusi še enkrat, kupi srečko za orlovski Stadion v Ljubljani, morda pa bo le kaj. In če ne bo, si vendar dal 10 dinarjev za svojo stvar, za orlovski napredek! > oglasu Ford današnjega lista se popravlja pro dajna cena, ki ni 39.7C0 dinarjev, ampak 37.500 din. Kipe iu slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 cm 2.25 dinarjev 24X34 cm 3.25 dinarjev, 25X38 cm 5 dinarjev, 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 Cm 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi. visoki 31 cm 60 dinarjev, 37 cm 84 din., 42 cm 95 din., 50 cm 160 din., 56 cm 190 din., 65 din. 240 din., 85 cm 450 din. Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati po dopisnici. — Tlakama sv. Cirila. Najlepši spomin na sv. birmo je lep molitvenik. Take molitvenike ima v veliki izbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred po sledečih cenah: Oeščena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50; /.lata obreza po 1) 15.—, 16.50, 19.—, 18.- . 53—. Bog s teboj — rdeča obreza po D 10.60; zlata obreza po D 19.—. Oče naš — rdeča obreza po D 9.75; zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 34.—. Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—; zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, 31.—, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25.—, 27.—, 33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — preprosta vezava rd. po D 7.50, 8.50. Kvišku srca — zlata obreza po D 26.—, 36.—, 37. -, 56. . Hajski glasovi zlata obreza po D 36.- , 40.- . 47.—, 53. . 59.—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom zlata obreza po I) 43.—, 68.—, 80. , 90. -. Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost zlata obreza po D 15. . Ključ nebeški zlata obreza po I) 24. . Šmarnice za leto 1926 »Marija vrtnica našega srca« ali »Šmarnični misijoni« so ravnokar izšle. Dobijo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stanejo po pošti 26.50 D m»mii1tim>*'jj«me«w{rm««i i—.......i ■m «au jimuiii i m Pismo iz domačih krajev. Sv. Peter pri Mariboru. Šalo na stran! Pričeli smo čisto resno z delom za »Slomškov dom«. Že so se odzvali dobrotniki in upamo, da jih bo še več. Bog plačaj! Za vse dobrotnike »SI. doma« se bo darovala od majnika naprej vsak prvi pondeljek v znameniti romarski cerkvi na Gori sv. maša. Lahko rečemo, da so vsi pametni Šenpeterčani za to prekoristno stavbo. Dom bo stal v Šentpetru in ga nihče ne bo pobasal v žakelj ter odnesel s seboj. Vurberg. Na veliko soboto me je zadela nezgoda, katera bi me bila lahko stala življenje. Da kaj hujšega ni bilo, se moram zahvaliti edinole Bogu. Da moje zdravljenje ugodno napreduje, za to se imam zahvalili hitri pomoči in veliki skrbi ruskih gospodov v vurberškem gradu. Zato se tem potom prav vljudno zahvaljujem za ves trud milost-livi gospej Kseniji Orestovni dr. Okolokulak ter njenemu soprogu g. dr. Boleslavu Francevič in g. dr. Aleksandru Govsejev. Zahvaljujem pa se tudi vsem blagorodniin gospodom, vsem dragim sobratom, pa tudi vsem ljubim vur- beržanom za prijazne obiske iu gorko sočutje. Poprašuje se po vzrokih, zakaj je napadalec streljal na mev Eni navajajo kot vzrok, češ, da sem svetoval njegovi materi da mu da malo doto. To je izmišljeno, kar mati lahko vedno potrdi in jaz se v take stvari ne mešam. Drugi pravijo, da sem neki ženski, s katero se je želel poročiti, v pismu odsvetoval da naj tega ne stori. To je tudi izmišljeno. Jaz nisem prejel nobenega pisma v nobenem oziru in je tudi nisem odposlal, ker se v take stvari ne vtikam. Al. Kokelj. Ptuj. Delo pri orgijah v minoritski cerkvi lepo napreduje. Blagoslov istih se je preložil na nedeljo, 9. majnika: dopoldne bo blagoslov, a popoldne pa koncert. Blagoslovil jih bode prevzv. škof dr. Karlin. Koncert obeta biti nekaj lepega. Ptujski pevski zbor se pridno vabi in uri, da pokaže, kaj zna. Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas je bil blagoslovljen v Jir-sovc i h nov spominski križ. Postaviti sta ga dala Fr. in Neža Reišp v zahvalo, da so se njuni štirje sinovi vojak'-srečno vrnili i/, svetovne vojne. Križ pa, znamenje našega odrešenja, bo v bodoče vedno pričal o požrtvovalnosti in hvaležnosti do Boga teh staršev za svoje otroke. Sv. Miklavž pri Ormožu. 2e dolgo časa ni bilo iz našega kraja nobenega dopisa. Primorani smo se oglasiti, d* malo ožigosamo delovanje naših laži-demokratov. V naše hiše je začela šiloma prihajati liberalna Domovina». Ne-zaslišno je, da se to ničvredno blago tako vsiljuje. Napišem na list: »Ne berem vaših časopisov, ne sprejmem«, a komaj ga odpošljem, pride že druga številka in tretja itd. Slišim, da imajo tudi po drugih krajih s to brezvestno Domovino« take siinosti. Celo taki, ki komaj znajo citati, so deležni tega Žerjavovega daru. Možje, ki so prepričani, da je ta list skrajno kvarljiv, ki ne bo samo pohujšal naše mladine, ampak ludi vzel našim hišam dosedanji mir in ugled, se začudeno povprašujejo: Odkod imajo gospodje pri »Domovini« naše naslove, in še tako natančne? Dovolite, da vam to malo pojasnim. Pred nedolgim časom so imeli naši slabostojni lažidemokrati pri gdč. Ivanuša pri Sv. Miklavžu »veličasten« sestanek ob »ogromni« udeležbi (7 do 8 udeležencev!). Govoril je gospod Spindler zelo »fajn«. Izdam vam tudi nekaj udeležencev. Velikansko množico so tvorili: Masten Franc iz Ilovec, ki je dal vsaki govcirnikovi besedi velik »prav dobro«, vaški krčmar Simonič, pa še nekaj manj pomembnih osebnosti, ki jih priobčimo drugikrat. Napravili so načrt, kako poliberaliti naše dobro ljudstvo in od tedaj naprej je začela prihajati k nam »Domovina«. Tako, sedaj veste! Miklavški možje in fantje! Ne dajmo se zapeljati, zaprimo vrata in ušesa pred lažnjivimi liberalnimi preroki in časopisi, ki so našemu dobremu ljudstvu še vedno le škodovali. Našim lažidemokratom pa povemo v brk. da živijo od naših klerikalnih« žuljev, in da je to nesramna nehvaležnost, da propagirajo stranko, ki je največja sovražnica ubogega kmetskega in delavskega stanu, in ki nosi neizbrisen pečat sramotnega izdajstva sloven skega naroda, in to samo za to. da so mogli sedeti pri pol nih koritih in se mastiti, za blagor ljudstva pa jim še ni bilo nikoli nič mar! Zato pri nas lažidemokratski stranki — figo, .Domovino« pa nečitano tja, kamor se še cesar ne vozi! Fant od fare. Nmiklavž pri Slovenjgradeu. Slavnost blagoslovljenja Marijinega kipa za tukajšnjo Dekliško Marijino družbo se je nedeljo dne 18. aprila t. 1. v tukajšnji župnijski cerkvi ob obilni udeležbi ljudstva tudi iz sosednih župnij prav sijajno izvršila. Slavnostni govor je imel šentiljski gospod kaplan Ivan Orel. Zelo nadarjeni govornik je v navdušenih besedah opisal važnost Marijine družbe, zmagovito ovrgel razne predsodke zoper Marijine družbe in starše poživljal, da naj bodo vse njihove hčere v okrilju družbe. Kip je krasno delo znanega podobarja gospoda Ivana Cezar v Mozirju 1* je stal 2000 D ter je velik kinč naše župnijske cerkve. Iskrena hvala gospodu slavnostnemu govorniku, srčna hvala p.< tudi našim vrlim Marijinim družbenkam za velik trud pri zbiranju darov in blagim dobrotnikom za njihovo darež ljivost. Bog živi! Šmiklavž pri Slovenjgradeu. Liberalno »Domovino« tudi tukaj vsiljujejo. V št. 16 tega lista se napada tudi naš g. župnik, ki je svaril farane pred tem listom. Gospod župnik je storil s tem samo svojo dolžnost, saj sta oba gospod;, škofa Slovenije odločno obsodila ta list. Za vernega Slovenca to zadostuje. Naš Odrešenik je izrecno rekel: »Kdoi cerkve ne posluša, naj bo kakor nevernik in očitni grešnik«! šoštanjski okraj. V Velenju je pred kratkim zboro vala SDS; ob tej priliki se je vpisalo v stranko skoro vse uslužbence rudnika, počenši od ravnatelja. Radovedni smo, jnvali in soglasno sprejeli predlagane resolucije. G. 1 od vinski Franc, ki je predsedoval shodu, je opozoril kot član vodstva SLS, da so radičevci sedeli v vladi brez ozira na svoje volilce, da pa poslanci SLS ne ukrenejo ničesar, kar bi bilo proti volji volilcev. l epo zborovanje smo zaključili z navdušenimi vskli-ki našemu voditelju dr. Korošcu in vsem poslancem J ugoslovanskega kluba. Zborovanje Slovenske Ljudske Stranke v Novi cerkvi se vrši v nedeljo, dne 2. maja, po sv. opravilu. 1 oroča narodni poslanec g. dr. H o d ž a r. Pridite v častnem številu! phhhhihi»uuniiiiinii joam i»u»ni uiin» iwniiin>w»«—OTg Naša društva. Delavski praznik prvi maj v Mariboru proslavijo vse krščansko socijalne organizacije skupno z Jugoslovansko strokovno zvezo. — Popoldne ob pol dveh prirede vse organizacije skupen izlet v Lajtersberg. Zbirališče točno ob poi 2. uri na Trgu Svobode. Natančnejši program proslave bomo še objavili. Veliko zborovanje Krščanske šole se vrši v ne-oeljo, dne 25. t. m., ob petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Govorita dr. Hohnjec in g. dr. Veble. Katoliški starši v Mariboru in okolici, pridite na to zborovanje! •laribor. Tiho in neopaženo, liki žuborečemu potoku v -ni dobravi zelo živahno deluje na novo oživljena >Po-. jiska zveza«. V dokaz temu so vsakomesečni podučni sestanki, kjer se solnčijo na žarkih stanovske u iri h- mnogoštevilne članice, ter se obenem vnemajo za krščanska načela. Tudi poštenega razvedrila ne manjka, osobito zadnja prireditev »Raz Marijino srce« je marsikateremu udeležencu privabila solze v oči. Tovarišice, služkinje, le tako pogumno in neustrašeno naprej po začrtani poti. Proč od slabih'društev, plesišč in gostiln, kjer se vam snežno-bela lilija nedolžnosti cškraplja z nečedno gnojnico pregrešne poželjivosti. Vaše sidro v vrvenju mestnega življenja bodi vam krščanska organizacija »Poselska zveza«, da bodete, kakor angel z mečem stale pred krutim sovražnikom zapeljivega sveta. Skupaj torej z žulji posute, delavske roke. skupaj srca, ki še bijejo pod oguljeno obleko za vzore krepostnega življenja. Občni zbor podružnice Udruženja vojnih invalidov v Mariboru. Izvršni odbor ('druženja vojnih invalidov v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 25. aprila t. t., ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani izredni občni zbor. Vse članstvo in poverjeniki iz dežele se poživljajo, da se iz-r< 'nega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Izvršni odbor v Ljubljani! Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo dne 25. aprila 1926, ob 3. uri popoldne uprizori domače Prosvetno društvo lepo igro: »Klavdija« v društvenem domu. Prijatelji lepih iger, ter sosedje uljudno vabljeni. Vstopnina zmerna Svetinje. Prvo nedeljo v maju priredi katoliško Prosvetno društvo lepo igro: »Turški križ«. Predstava se vrši ob lepem vremenu pri g. Franc \Veber-ju, trgovcu v Ivanj-kovcih Orliški krožek Sv. Križ pri Ljutomeru vabi 2. maja takoj po večernicali v Slomškovo dvorano na svojo II. telovadno akademijo, ki se vrši s spremljevanjem tamburaške-gii iborr. '";r:ilr' se bo tudi igra »Izgubljeni raj«. Sv. Jurij ob Ščavnifi. Bralno društvo vabi na krasno igro v štirih dejanjih »Materina ljubezen«, ki jo uprizori nu Jurjevo nedeljo, 25. aprila po večernicah. Orlovski odsek Sv. Jurij vprizori dne 25. aprila t. 1. telovadno akademijo s 15 točkami in aleg. sliko Kralj Matjaž Starši in prijatelji katoliške mladine, udeležite se te prireditve. Stara cesta. A' nedeljo, 25. aprila 1926 uprizori naše Bralno društvo v gostilni Vrabl veseloigro v treh dejanjik »Moč uniforme«. Naši somišljeniki se vabijo z obilni udeležbi. ■ Remšnik. V nedeljo po večernicah priredi Bralno dni štvo igro »Repoštev« v uti župnišča po večernicah. Pridite! Sv. Andraž pri Velenju. Misijonska prireditev, ki jo je imela tukajšnja DZ v nedeljo, 18. t. m. pod kozolcem gosp. Franca Vaši se ponovi istotam v nedeljo, 25. I. m. ob 3. uri popoldne. Pevska zveza je obhajala preteklo nedeljo petletnico svojega obstoja. Pevska zveza združuje v svo ji organizaciji vse zbore naših prosvetnih društev. Za proslavo petletnice pa je zbrala nad 700 pevcev in pevk v Ljubljani, kjer so imeli skupen pevski nastop. Mariborski pevci so poslali v Ljubljano pozdrav: »Pevci ob narodni meji vas pozdravljamo! Pesem je glas mladostnih moči in narod, ki pesem goji, živi!« Orlovski izlet v Rim. Do 15. t. m. je bilo vplačati prvi obrok 200 dinarjev, kdor je hotel v Rim. Drugi obrok je plačati do 1. junija in sicer 500 din Ako bi se v tem času še kdo odločil, mora do 1. ju nija poslati 700 dinarjev. Celotna oskrbnina znaš«! za one, ki so plačali 1. obrok 200 dinarjev 1250 din. za one, ki se šele zdaj priglasijo, 1300 din. Ta ceni velja za III. razred vožnje, skupno ležišče in skupni hrano. Izleta se lahko udeležijo tudi netelovadci. če so res vsi pristaši SDS, ker večina uslužbencev rudnika trdi, da noče z Agromerkurjevo stranko imeti opravka. V Velenju je nek učitelj v gostilni Iv. Rak sežgal »Slovenca«, vsekakor — kulturen čin. Gotovo bo dobil pohvalo od g. nadzornika. — Naš okraj dobi dolgo pričakovano električno centralo na rudniku. Upati je, da bo s tem obstoj rudnika in delavstva zasiguran. V Zavodnjem se je vršil v nedeljo 18. t. m. dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal VI Pušenjak. Poslancem SLS se je izrazila zaupnica in so se pozvali, da vztrajajo v borbi za pravice ljudstva. Dne 30. ma ja se vrše občinske volitve za občino Topolšica, pri katerih bi do, kakor se čuje, predložene štiri kandidatne liste. Cesta iz Šoštanja v državno zdravilišče Topolšica je nujno potrebna temeljitega popravila. Dolžnost države je, da to cesto, ki pelje k njenemu zdravilišču, temeljito popravi. — Y našem okraju, kakor tudi v okraju Gornji grad opažamo letos mnogo novih hmeljskih nasadov, želimo vsem, da bi meli uspeh pri hmeljarstvu. Naši sadonos-niki krasno kažejo, pričakovati je dobro sadno leto. Posebno dobro kažejo sadonosniki na meji našega okraja. Prihodnji shod SLS se bo vršil v Št. Andražu meseca maja s Vi junija. Ljudstvo povsod zahteva shodov, da se pouči o razmerah, ki §o postale v zadnjem času po zaslugi Radiča - žalostno smešne. Orlavas pri Braslovfah. Duševni očetje novoustanovljenega društva .»Zimzelen« nočejo priznati, da čitajo »Jutro« in >Krnetski list«. Mi .pa prav dobro vemo, da duševni očetje ne mežijo, kadar jemljejo v roke omenjena dva lista, ki prihajata v hiše raznih: Zajcev. Kronovšekov, Štruklov, Štacunarja in še par drugih. Sicer je pa društvo »Zimzelen« v naši vasi nepotreben novorojenček, kateremu prerokujejo rojenice prav kratko življenje. Je prišlo in bo Prav dvomimo, če bo Zimzelen« oslal v Lebarjevi hiši še. cez zimo zelen. Krščansko misleči fantje in dekleta naše vasi se z ^Zimzelenom« ne bodo kitili. Šmartno ob Pabi. Dne 25. julija 1926, ob 12. letnici vojne napovedi bode pri nas slavnostno odkritje spomenika v vojni padilh 62 vojakov naše občine. Spomenik stane 25.000 D ter je delo poverjeno kamnoseškemu podjetju gesp. Vuiko Čamerniku v Celju. Na dan slavnostnega odkritja bode tudi pokrajinsko zborovanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne iz srezov Celje, Gornji grad in Slovenj-.gradec. Vsi bivši vojaki sotrpini iz svetovne vojne se vljudno vabijo, da se slavnostnega odkritja in pokrajinskega zborovanja udeležijo v obilnem številu ter vse občine imenovanih srezov javijo prihod bivših vojakov že sedaj »Zvezi slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani«. Vsa društva, vse organizacije v območju srezov Celje, Gornjigrad. Slovenjgradec se prosijo, da na dan 25. julija 1926 ne napravijajo nikjer nobene konkurenčne slavnosti, prireditve ali veselice. Marija Reka. Našo politično zaspanost je pregnal lep ,-el neobdarovan. Zato pa je ljubi Bog bogato blagoslovil njen trud. Vse svoje in svojega moža otroke tudi iz prvega .zako-na je lepo oskrbela. Bila je to žena, ki je res dajala Rogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, ne da bi j: zabila na cerkev in reveže'. Bog ji bodi milostljiv! Sv. Križ na Slatini. Od 11. do 18. aprila se je z izredno •dobrim uspehom obhajal sv. misijon. Vodili so ga preč. gg. jezuiti Al. žužek, Viktor Kopatin in Jan. Demšar. Ljubi Bog jim poplačaj ves obilni trud! Sv. Rupcrt nad Laškim. Dolgoletne naše želje po pre-potrebni zvezi Sv. Rupert s Sv. Jurijem ob juž. žel. se bližajo uresničenju: celjski okrajni zastop je po odločnem nastopu našega vrlega župana Martina Tratnik pregledal kraj in vse potrebno ukrenil, da se začne cesta v kratkem graditi, ako l;o tudi ruperška in kalobška občina storila svojo dolžnost. Glavna ovira proti tej cesti so bili Kalob-c; ni, a sedaj so tudi oni sprevideli, kaj je vredna dobra ce-sla. Gotovo nima noben okraj na Slovenskem tako zanemarjenih okrajnih, zlasti pa občinskih cest, kakor laški. J/ - lo pa bo nova cesta ne samo čast za okrajni zastop, am-V predvsem neprecenljiva korist za naše kmetsko ljudstvo. Naravnost grozna je stiska za denar, davčni vijak nam hoče iztisniti zadnjo kapljo krvi; krma in les je sedaj t-dini vir dohodkov, a vsega tega ni mogoče spraviti na trg, kajti vožnja po sedanji cesti proti Sv. Juriju ni samo nepopisno truda in mukepolna, ampak za manjše in srednje posestnike naravnost nemogoča, stane namreč več, kakor je blago vredno! Občinski možje, pokažite, da ste res možje in da imate oko in srce za ljudstvo! — Naše ljudstvo pridno prebira časopise; nad 100 izvodov Slovenskega Gospodarja prihaja v našo faro, 40 Bogoljubov, 34 Glasnikov, 25 Misijonskih listov, nekaj Vigredi. »Domovino« prebira le par zgubljenih duš, vsak pošten človek se sramuje tega brezverske^a lista, plačuje ga menda noben faran. — G. urednik, »Slovenski Gospodar« pa je sedaj res imeniten: lep tisk, lepa zanimiva vsebina storita, da ga vsako ne-ilei; težko pričakujemo! Sladk i gora. Spomlad je in vse je v rajskem cvetu. P nekaj pogrešamo. Vsako leto se je vrnilo iz južnih krajev veliko lastovk. Letos jih kroži samo par nad vasjo. Ali so L prišle v roke našim južnim sosedom kakor Primorci'? Podsrcda. V soboto, 17. t. m. je umrl Linko Bezenšek v u koncem leta 1" 2167 zadružnikov. Hranilne vloge so zrastle za 16,223.921.19 I) in znašale koncem leta 1925 37,572.003.70. Stanje posojil na hipoteke znaša koncem minulega leta 5,029.183.80, na menice D 4,504.475.47 in v tekočem računu 14,306.237.10, skupaj 23,899,986.67. Odvisnega denarja izkazuje posojilnica D 13,355.505.02. Čistega dobička je dosegla 176.384.93, ki se v celoti pripiše rezervnim zakladom, ki znašajo s tem pripisom 410.126.26 D. Ljudska posojilnica je lastnica dvonadstropne hiše v Cankarjevi ulici poleg davkarije, kjer ima svoje poslovne prostore, stavbnega prostora in vrtne dvorane pri Belem volu, nadalje je lastnica dveh tretjin dobro uspevajočega hotela »Evropa« v Celju. Ljudska posojilnica v Celju se je zadnja tri leta izredno lepo razvila. Po vrednosti ni samo dosegla predvojnega stanja hranilnih vlog, ampak ga celo močno prekoračila. Svoj delokrog, kateri je bilo prvotno zelo majhen in omejen z malimi izjemami le na kmetsko prebivalstvo, je znala s svojim solidnim in splošnim koristnim namenjenim poslovanjem razviti v veliki meri na vse sloje, prebivalstva. Danes uživa povsod ugled in zaupanje in predstavlja v Celju važen gospodarski faktor. Želimo le. da se Ljudska posojilnica v Celju tudi v bodoče tako lepo razvija in jo povsod najbolj priporočamo. Kozje. Sejmarjem, kupcem in prodajalcem v obvestilo. Dne 26. aprila 1926, to je v pondeljek se vrši v Kozjem večji živinski in kramarski sejem. Vabljeni so kupci in prodajalci vsakovrstnega blaga. Občina bode gledala na to, da se bodo sejmarjem nudile razne ugodnosti. Zadnji sejem je bil dobro obiskan in se je prignalo tucn mnogo lepe živine. Mostna tehtnica v trgu na razpolago. — Občina trg Kozje. . Mariborski trg dne 17. aprila 1926. To pot je bilo zopet več slaninarjev na trgu. Bilo jih je namreč 47, ki so pripeljali 110 zaklanih svinj seboj in so prodajali meso in slanino malo ceneje kakor pretečeni teden; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo Okoli 400 komadov in sicer okoli 100 piščancev, ki so se prodajali po 25 do 60 din. par, kakoši pa po 30 do 60 din., race in gosi, katerih je bilo prav malo, po 60 do 100 din., purani (15 komadov) pa po 75 do 150 din. komad. Perutnine se proda v Mariboru največ med 7. in 9. uro zjutraj. — Domači zajci po 7.50 do 25 din., kozlički (30 komadov) po 50 do 100 din., 3 jagnjeta po 125 do 150 din. komad in 1 ovca za 180 din. Te domače živali ljudje radi kupujejo. — Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike: Krompir 5 do 5.50 din. mernik ali 1 do 1.75 din. kg, solata 8 do 16 din. kg, glavna,ta 2 do 5 din. komad, čebula 1.50 do 5 din., česen 6 do 10 din. venec, grah v stročju 10 do 12 din. kislo zelje 2.50 do 3 din., kisla repa 2 din. kg, kar-fijol 2 do 12 din. komad, dalmatinski karfijol 6 do 7 din. kg, ohrovt 0.50 do 2 din., sveže zelje 0.75 do 2 din. kg, špinača 1 din., gobe 1 din. kupček; sadje: jabolka 6 do 11 din., suhe češplje 10 do 12 din. kg; mleko 2.50 do 3.50 din., smetana 14 do 16 din., oljčno olje 32 do 40 din., bučno olje 26 do 28 din. (po trgovinah 22 din.) liter, maslo surovo 50 din., čajno 50 do 70 din., kuhano 40 do 48 din. kg, sir 2 Jo 8 din. hlebček; jajca 1 do 1.25 din. komad, strd (med) 88 do 100 din. kg, fižol 2 do 3 din. liter. Cvetlice: 1 do 5 din., v loncih 15 do 75 din. komad. Sadike (jablani, hruške) 12 do 18 din. komad. — Lončena in lesena roba 1 do 120 din. komad, brezove metle 2 do 5 din., lesene grablje 8 do 10 din. komad, koruzna slama 25 do 32.50 din. vreča. — Seno in ?lama: Dne 14. t. m. so kmetje pripeljali 5 vozov sena in 3 vozove slame, v soboto, dne 17. t. m. pa, radi bližajoče se košnje so pripeljali 19 vozov sena, 6 vozov otave in celo 17 vozov slame na trg. Radi tega navala so cene seveda padle in sicer so seno prodajali po 65 do 87.50 din., otavo po 75 do 85 din. in slamo po 45 do 57.50 din. Slamo so prodajali tudi v snopih po 2 do 2.50 din. komad. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55- 56 D, francoski frank 1.90 D, italijanska lira 2.25—2.28 D, avstrijski šiling 8 D, čehoslovaška krona 1.65--1.69 D, švicarski frank 10.90—10.95 D. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 9.11 centimov. ~ i -^MHWI f m —awt v—wwjTiMiWHiin»mM«*«»*».;* " Za razvedrilo. Pomagal si je. Kmet je bil pri zdravniku, ki mu je hotel prepovedati pijačo in mu je rekel: »Vi boste ozdravili, če ne boste tako radi v kozarček gledali!«: Kmet je šel domov in pil dalje kot proje. Ko je bil zopet pri zdravniku, ga je ta vprašal: »Vi še vedno preveč gledate v kozarec!« — »Ne, gospod«, je rekel kmet, »zdaj nič več ne gledam. Sem se že navadil, da vedno mežiin, kadar pijem, pa mi ni nič boljše!« Dober kmet. Kmet se je vračal z gnojnim vozom z njive domov. Na cesti je zadel na kopo ljudi, ki so stali ob svojem ponesrečenem avtomobilu, ki je razširjal smrad naokoli. Kmet je videl, da ljudje ne morejo dalje, pa jih je povabil: »Pa sedite na moj "oz, saj moj voz tudi smrdi!« Kmetski fant je šel v mesto se učit trgovine. Pa mu je rekel oče: »Fant, pazi, mestna gospoda se včasih rada norčuje, da te ne bo kdo potegnil!« Ko je bil fant v prodajalni, pride neka gospodična, da kupi semena za krmo svojim ptičkom doma in reče: »Prosim ptičjega semena!« Fant pa odgovori: »Mislite, da sem res neumen! Ptički vendar ne zrastejo iz semena, ampak se iz jajek izvalijo!« Štirje tički so se zbrali in za vince so kvartali. Kaj bi šel se Vam lagat, »BIIDDHA« čaj je bil pagat! j if" ~r—----— TH HT K xx.iLi.3jnnŒyjLP~jgcjx3D HA LA OXXAXÊË.A iiJLJLUJcraiimancxia^ a.» a jJLiJtjr ■ ■■■na trgovski pomočnik z dežele išče službo, najrajši tudi na •deželi. Naslov v upravništvu. enostanovanjskih hiš se bode 568 2—1 ' * ' Nova stavbna kolonija na lastnih stavbiščih. Več novih Krojaškega učenca, poštenih staršev, sprejme Fr. I "lil, krojaški mojster, Ložane 31. Sv. Marjeta ob Pesnici. 569 ¡Kuharica z dobrimi spričevali tki zna samostojno kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe na dr. Arnold Pulgram, kr. notar hi odvetnik, Koprivnica. Hrv. 563 Učenka se sprejme. Pletarna M. Vezjak. Maribor, Splavar-ska ulica 6. 584 IJmirovljen orožnik išče služ-ibo vratarja v kaki tovarni; več pove uprava lista. 570 'Sprejmem poštenega in zanesljivega majerja z več. delovnimi močmi, ki se dobro razume sia poljedelstvo. Dohodki zelo dobri. Prošnje je vložiti do 15. maja pri predstojništvu sa mostana v Našicah, Slavonija, kjer se dobe tudi potrebni podatki. 586 2—1 Išče se služkinja, ljubezniva, pridna in poštena, katera zna kuhati in hišna dela opravljati. Prednost imajo samo z dežele: Naslov: Julica Krošelj Ljubljana, Kette-Murnova cesta 15. 565 Duhovnik, v velikih počitnicah prost, grem v pomoč ali ■adomestovanje. Naslov pri ■pravi lista. 519 2—1 zidalo za ugodno ceno pri novi postaji — kolodvor Tezno — blizu šole in med tovarnami, četrt ure od mesta Maribora. Načrti so na vpogled pri stavbenm podjetju Lranjo Spes, Tržaška cesta, Maribor. 486 Kupci pozor. Cisto nova stavba, z dvema stanovanjema, ' eno podstrešno, vsako obstoji iz dveh sob, ene kuhinje in s shrambo, pod hišo klet, pralna kuhinja, dve drvarnici, dva vrta za zelenjavo, studenec in prostorno dvorišče, pri novi postaji — kolodvor Tezno, bli-zo šole in med tovarnami, četrt ure od Maribora, se proda pod ugodnimi pogoji za 150 | tisoč dinarjev. Polovico je j plačati takoj, drugo po dogo-;voru; da se tudi v najem; ta-: kojšnja vselitev. Vpraša se ; pri stavbenem podjetju Franjo Spes, Maribor, Linhartova ul. Kose, švedsko jeklo, garancija za dober rez in kline za stroje pošilja Ivan Oder, Trtice, Gorenjsko, 5 komadov in 5 kamnov 200 D franko. 498 Zlatnike, 10 kronske plačam po 100 in 20kronske po 200 D. Večje množine boljše! Naslov Poštni predal 6, Prevaije. 460 3adun večjo množino lepih hmeljskih sadežev. Reflektant |e naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod »Golding«. 409 Večjo množino cepljenih trt, samo dobro rodeče domače vrste, kakor rjavina, vrbov- šek, ranfol itd. so na prodaj. Jug Jožef, Modraže, Studenice pri Poljčanah. ' 509 Kmetje, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni buč-aega olja v Mariboru, Pod mostom št. 7 (južni breg Drave). Dobe se tudi otrobi. 474 Vsakovrstna sprememba posesti. Kmečka in gosposka posestva 1—60 oralov v raznih krajih in tudi blizu Maribora, mlini, trgovine, žage, gostilne, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Tudi nakup, zakup, iz-. vršitev prostovoljne dražbe 'posreduje »Marstan« Maribor Rotovški trg 1. 376 ' Kolje, rezano in cepano, se kupuje najboljše pri Antonu Birgmayer, Maribor, Aleksandrova cesta 71. icr> Preklic. Podpisana preklicu-jem s tem vse neosnovane govorice, ki sem jih širila o g. Katarini Gcričan. Hoče, dne 114. aprila 1926. Katarina Bre-' gant. 555 ! Izjava. Podpisani Janez Ma-1 stinšek, posestnik v Laporju obžalujem, da sem obdolžil ; .Nežo Robar, posestnico v Hošnici spolne bolezni. Izjav-! ljam, da je gornja obdolžitev ! popolnoma neosnovana ter prosim Nežo Robar odpuščanja. Prevzamem vse stroške, j ter plačam za dijaško kuhinjo . v Mariboru znesek 100 D. Ja-' nez Mastinšek. 575 Cienec z dobrimi spričevali, ■e sprejme pri Jakobu Lah, Marinor, trgovina z modnim to galanterijskim blagom. '513 Kovaški učenec, priden, krepak, poštenih staršev, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj pri Ivanu Burkelc, kovaški mojster, Skorno pri fioštanju. 515 2—1 Zastopniki za razpeeavanje švicarskega sira. se sprejme-»jo pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod »sir« jia Propaganda, reklamna d. z o. z., Ljubljana, Šelenbur-gova 7-11 463 Postranski zaslužek - primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 1). Propaganda, reklamna d. z o. z., Ljubljana, Selenburgova ulica 7-11. 164 Proda se novi enovprežni voz. Zrkovska cesta 51. Pobrežje pri Mariboru. 572 Kmečko posestvo, arondirano približno 110 oralov površine, oddaljeno 2 uri od Dobrne pri Celju se proda pod ugodnimi pogoji. Kupci se naj obrnejo v svrho nadaljnih pojasnil na: Celjsko posojilnico d. d. v Celju Narodni dom. 562 Absolventi gospodarskih šol, pozor! Ugodno se proda ali odda polovično v najem, lepo urejena drevesnica s približno 30.000 sadežev na zelo dobrem prostoru, ob železnici Velenje. Vpraša se pri pos. Josipu Jurak. Zreče. 564 Malo posestvo z gostilno in lobakarno se takoj proda za 80.000 1). Skoke 50, Hoče. >73 Posestvo 18 oralov proda I.u-bej Martin. I.ajtersberg 239, Pesniča. 567 Proda se gostilna in mesarija, več posestev, trgovine, mlini, žage. Več pove J. Grošl Slivnica pri Mariboru. 566 3 1 •Zlata jama! Krasna enonad-stropna hiša z velikimi stanovanji, z dobro idočo trgovino in vinotočem v večjem trgu mariborske oblasti, blizu kolodvora s kletmi, hlevi, vrtom se proda radi smrti za 150.000 Din. Informacije daje Oglasni zavod Kovaeič, Maribor, Slomškov ti - 16. .">81 Proda se ali da v najem majhno posestvo, okoli 3 orale na Ploderšnici. Pojasnila daje Železinger. Vosek'. Sv. Marjeta o!) Pesnici. 577 Lepo t osestvo se proda. Sest oralov, čebelarstvo in žganja-rija, primerno za drugo obrt Vpraša se ,>ri Ivanu Jaušnik, Spod. Sv. Kungota, p. Gornja Sv. Kungota; — za odgovor znamke. 524 2—1 j Prodam čebele roje prvce iz | veje. Cena po dogovoru. Ivan i Puklavec, Mlinska ulica št. 9, i Maribor. 580 i--- Tri kovaški mehi in več tisoč j strešne opeke se jako ugodno 1 proda. Pacher, Jezdarska uli-: ca S. Maribor. 578 2- 1 i Narodni dom, štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane ccne brani. Kegljišče. 540 19-1 ! Kolje za vinograde, velikanska izbira. Cena za tisoč komadov, in sicer: cepano I. vrste 575 D, cejpano navadno 550 D, žagano i. vrste 400 D, žagano navadno 350 D. — Za kol [je se vzame tudi dobro vino in jabolčnik. Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. 545 2—1 Les, hrastov, jesenov in ore-i hov, kupuje vsako množino ! proti takojšnjemu plačilu, električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica. 553 560 ^ abilo na občni zbor Hranil-nicee in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici r. z. /. n. z., ki bo dne 9. maja 1926, ob jx>1 9. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje j revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva, i. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 5. Prememba pravil, j 6. Slučajnosti. 579 Občni zbor Hranilnice in posojilnice v .Sv. Marjeti pri ; Rimskih toplicah, r. z. z n. /.., ' se vrši dne 25. aprila 1926, ob '■). uri popoldne v prostorih A. (Bregar: Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. .'!. Slučajnosti. Ako ne bi bilo za-dostn o število zadružnikov i navzočih zadružnikov, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. 582 Vsem vinogradnikom: kateri potrebujejo amerikansko cepljene trte in sicer: veliki rizling, silvanec, beli in plavi burgundec, portugizec, rulan-; dec, traminec in črnino, cepljeno na Riparija portalis veliko listnato in Gothe rupest-ris, korenjaki istih podlag! — Trte so dobro vkoreninjene, ¡dobro zarašene in sedaj na j spomlad iz trsnice izkopane. Naročila sprejema 'ustmeno in 1 pismeno Franjo Ziher, trtnica v Samušani 37, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 505 | Cepljeno trsje vseh boljših i vrst na priporočljivih podlagah in vkoreninjeni divjaki. \nt. Tur in, Modraže, p. Stu-I ■ niče pri Poljčanah. 274 ! Kupi sc večja množina stekle- j nic od kisle vodeč Tudi posamezni komadi. Naslov v upra-I vi. 287 PODGANE, MIŠI! ! Pošiljamo Vam točno uniče-I valno sredstvo »Batinmort« s katerim se zajamčeno gotovo in uspešno izvaja uničevanje. ; 1 tuba 40 D, dvakrat toliko j 60 D. Zavod za uničevanje go-izni Zagreb, Marovska št. 16. 587 6 1 Starnbiljke v»eh vrst izdeluje najcenejše Siuauerja naslednik S. Petan » Mariboru, Aleksandrova 43. «a ivarišču. 1266 Oglasni in reklamni z&yoc' Voršiča naslednik ! j Vinko Koïaiiê Maribor, Sicmškov trg ti «prejema oglase po origi cainih časopisnih tarifa' za v i e tu- in inozemske čs- aopise in revije. Zahtevajte brezplačna po jasnila in reklamne načrte Preselitev! Cenjenemu občinstvu in svojim odjemalcem na-, znanjam, da sem se preselil iz Vodnikovega trga na Koroško cesto št. 9 Cenjene odjemalce prosim še za nadaljno naklonjenost. — Postrežba točna. ->- Cene zmerne. Z odličnim spoštovanjem 585 bsihueott acia. plačala. že tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji NOVI UMETNOSTI PREHRANJEVANJA, kj ie že mnoge rešila. Pri vsakem načinu življenja se lahko moja nova umetnost uporablja in pomaga, da se bolezen hitreje premaga. — Nočno potenje in kašelj zgineta, telesna teža se zboljša in vedno večje apnenje bolezen ustavi. RESNI MOŽJE zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se strinjajo ž njo. Prej se začne moja metoda rabiti, toliko boljše je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere se poučite o vsem potrebnem. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov zastonj razposlati na razpolago, pišite takoj po njo, da še imate srešo, njo dobiti. Naslov: AUGUST MÄRZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 911. 557 Nc 1 :189-2S. I>i*až;beiii oklic. Dne 28. maja 1926 se bode prodala na prostovoljni javni dražbi pri okrajnem sodišču Sv. Lenart v Slov. gor., soba št. 3, ob 9. uri gostilna Alojzije Novak pri Sv. Lenartti to je posestvo vi. št. 58 k. o. Jurjevski dol. Najmanjši pc-nudek znaša D 75.000. , pod tem se ne proda. Vknjiženim upnikom ostanejo njih pravice nedotaknjene. Dražbeni pogoji so v pogled pri tukajšnji -odniji, ob uradnih urah. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. L, dne 15. aprila 1926. 576 I JOGHURT Kupujem «tata, srebro, srebrne krone, «tari denar itd. Si ACKERMANN, arar, PtHj. 55ciTf^PRPf^f EBBBg^ffiBBBVa&aflEB Ti\ v lidelovanje zdrave in dobre iemiiče pijače se zopet dobi ■am* pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33. 440 BBBBaBSffilH&SSBiiSaH LU ® Si vsak dan sveže po 2 D (varščina za steklenico 6 D) se dobi v trgovini PRVE MARIBORSKE MLEKARNE L" j I rin ADOLF BERNHARD KOROŠKA CESTA ŠT. 10. |® @ Preprodajalci, kavarne, gostilne, delikatesne. trgovine in druge, dobijo primeren popust. 571 i® a K; S3 ta s IS m & a m m a Sä 2 Prva. Jugoslovanska žična industrija d, z o. z. Celje *• ieirtoa it. 11?. Totelefon it, 112, Izvršuje vse vrste žičnih pleteaia ia tkanin ter raznovrstne ieles«a konstrukcije, ograje za gozdave, vrte in parke ter tenis igraliit«, Mreže za presipanje, postelja* vloge, železne postelje itd, B Franc čevljar ELITEV TRGOVINE! Cenjenemu občinstvu se uljuilno naznanja, da sem premestil svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami iz Gosposke ulice št. 8, v lastno hišo v isti ulici št. (j, kjer sem trgovino znatno povečal ter se cenjenim strankam (udi za naprej najtopleje j»ri-poročam. — Z odličnim spoštovanjem ANTON HOFBAUER, CEUE trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. O il M Gosposkn ulica št. 6. Gosposka ulica št. 6. Za nadzorovanje s6, | MeuničJji^o obuval« -mcga lepega vinograda za čas odsotnosti posestnika (6 do 8 tednov) se išče zanesljivi zakonski par (lahko tudi z enim otrokom). — Ker ni dosti opravka je obenem lo lepo letovišče. Natančnejša pojasnila daje gospod FELIKS KNESER, urar in zlatar. Maribor, Aleks. cesta. Peki, pozor! V Račjem pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji proda Siiša z pekarijo, vrlom. travnikom in njivo. Pojasnila daje Anton Brinovšek. Sv. Andraž—Velenje. 569 3—1 je Suttneijevo obuvale vsak čevelj pristojs kol nmerjen. Izdelano 1* it dobrega usnja, upogljivo, elegantno, moderno »t trajno. Velik» izbirs moških in ženskih čevljev polučeljev in sandal V velikem ilustrovsnem d» vot-ceniku svetovne tvrd • ke H. Suttner v Ljubljani št. 993 boste «sili mnogo praktičnih potreb ščin, ki Vas bodo zsnimsle. Dobite ga brezplačno, Naroiilt bres vsakega rizika, ker Vam se nepovšečno takoj zamenj» • • • • s-: Yelika zaloga modre galiee žvepla rafije karbolineja katrana (Teer-a) najboljšega portland-cementa po najnižjih cenah pri 538 F. C. SCHWAB. PTUJ, SLOV. TRG. Prepričali ste se že, da ste v stari veletrgovini Anton Maeun v Mariboru ter v podružnici V PTUJU, prej Hicki, najboljše postrežem in kje najdete veliko izbiro blaff® za birmske obleke, volne vseh barv od 40 din. naprej, možkega štofa v širokosti 140 cm od 35 din. in močnega belega platna od 10 din. naprej, ter drugega raznovrstnega manufakturnega blaga. Gledam na to, da postrežem vsakega kupca tako, da drugič zopet rad pride. Pazite v Mariboru dobro na edini vhod v trgovino in na moj napis: K. Worsche-ta naslednik: Anton Macun. Gosposka ulica 10. 546 MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA F. Dobovicnik, Celje, Gosposka nliea 15. i prodaja: Sakne za moške obleke, volneno za ženske «bleifij svilene rute po n.a.j-a.^od.nejšil^. cenah. Vsak se naj pred nakupom prepriča, kar bo le tičnemu v korist. m = J. KULLICH, = kamnoseški mester Celje, Aškerčeva uliea 12 priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov in umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, nočne omare itd. Okvire za grobe. 400 Kdor kupuje pri trpina v Mariboru na Glavnem trgn 17, ta si prihrani ▼etike denarja, ker je tam res vse prav poceni! 508 Harmonike ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebDo pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-in-dustrijskih podvzetjih in zasebnih o-seb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica 11, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus. fino izdelane, najboljši fa-brikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 din., dvoredne 19 tipk, 6 basov 385 din., ust--A'/**" ne harmonike 8 glasov 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din., dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 24. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci en-gros cene. Točna in solidna, postrežba! nilska Hranilnica t Ljutomeru je pričela s 1. aprilom 1926 poslovanje v tekočem računu ter daje posojila in sprejema vloge v tekočem ¿računu kar najugodneje. Poleg tega sprejema vlogp na vložne knjižice in daje hipotekama in menična posojila, kakor do sedaj. Občinska hranilnica v Ljutomeru posluje od 1. aprila 1926 naprej za stranke vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. 531 3annmnrTTinD IS za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, go-iove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J. N. Soštarič Maribor Aleksandrova cesta 13. 544 t xr JLiLOjmamncm juulijlijuulijljulijl^^ I«ksf« vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelav* p* itae» kurenčnih cenah. Dominik Urši« Breg- št. 1., Celje. tupolilja se tudi po pošti. Na zahtevo se poi^ujfo feAŠ ceniki N« malo. 378 Na Cujte! Ghffei Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Košnji** hiteti; tam v trgovini Sumerjevi se blago jako po dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočajo, MARTIN SUMER, KONJICE Najcenejši nakup manufakturnega blaga Vam nudita Brata ŠUMER, Celje Glavni trg 8. Ustanovljeno 190»! ilne pase: trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze i» krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge *a ploske noge, suspenzorije in vse aparate, proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdks FRANC PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOR, Slovenska ulica 7. Pismena naročila se tečno izvršujejo ter pošiljajo p« povzetju. UstanovijcM l. 1850. Lambret Chiba klobučar** Celje, Kralja Petra cesta št. 14 trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. V*®» domačih cuknenih čevljev. Popravila po majmlžjli | Naložite denar le pri g m « i Ljudski posojilnici g i v Celju £ m m ■ reg. zadrii! z aeoMiif na zaveze S tmkmlm ulica 4 I m m m m poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), O kjer je nujbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačaj« posojilnic» Posojila po najnižji obrestni meri. Vsled opustitve »voje trgovine m amif aktunvega in špecerijskega bit®« tw radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prasiMB prodam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z Med tem eno sejmsko stojnico z nepremočJjivo pfoMtt» j Dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami i» t*?'"* tami. FRIDERIK JAK0WITSCH, CELJE Kadar pridete v Celje ....... '•>■■ " S» predno nakupite manufakturno blago, obleko* cr*j«*, oglejte si velikansko zalogo blaga in izd^tot frf merikaricu 99 Glavni trg, pri farni cerkvi. "t T »m se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarn«, M® mečite den&rjn pročl Prepričajte frrf ;mmm§mm®B ne mi ii 11 ii munTTiinui Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raJ t-je / Luxuiti tu «iiiiximujxiijutxuij m jd> PRODAJA t naši državi dovoljenih srečk. .Vsaka srečka se izžreba. Letno obrestovan je po J* adet Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov jw 1 mfeijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po * milije&a dinarjev, 48 glavnih dobitkov po * milijona dinarjev, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov. V najslabšem »lučaju se kapital pomnoži za 100%. Srečke se dobe na mesečne obroke pri »Merkur«, Msrt-bor, Miklošičeva oliea 6. 479 r|yfn^TTTTirTrrrriTr i TTlTI1i riTTrri H i DOt Ponori Cenjenem odjemalcem uujudmo nacnanjam, <4a J» apela večja množin* lepega volnenega sukna m ženske in moške obleke. V zalegi knam vse t st^js,* flflrturo spadajoče potrebščine ter veliko talogo gotovi-moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih sukesni — Cene najnižje! — Solidna postrežbal — Pri nakupu b*n 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — S« priporočam najuljudneje IVAN MASTNAK : Celje, Kralja Petra eesta 15. ■a, ramr n; ;Ti_u.LJ JULLU i» IT riTrmimm Dilai plaifil (po znižani «eni), poi®** tovlji itd m kupijo najugodneje yé JAKOBU LAH Maribor, «amo GUmai trg 1 Kmetje, porabile vas denar čim koristi?, ej še ! M S "Fordsonoiu mnajitU proizvajata« stroške za polovico. n um ii onmnnnnixjrii k ii lunnninnnniiiiih uii-iuo Belak & Inkret, OeIj©9 Prešernova -u.lica, 3 Vodovodne inštalacije Električne inštaacije ^idafaaiike, rvonč. in lignal-k naprave. Radio-antene. Staji» vil» transformatorjev, gsaaratorjev, motorjev, rai-aik aparatov itd. naprava moder, higijeatinii kopelnib sob. klosetov. 9a plovodne naprave, centiws5< ne kurjave. Popravila ca» tralnih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. Stikei tudi vsa v t» »trak« «padajoča popravila ae bvnfe? Informacije, proratnsi. načrti, veduo na raipoUfe fctf^o in solidno, a večletna garancijo. Cene koakarMise Fordsoa-Traktor lahko vrat «telo »d 6 Uonjev in dovrši to delo r polovici časa in aa polovico stroškov. Fordion-traktor po» troti aajmanje količine najcenejše kura*e in to samo, kadar dela. Vaši konji pa rabijo brano tudi tedaj, ko ce delajo. S Fordson-traktorjem ki »e prodaja po zelo nizkih cenah, lahko preorjete hektar v Mirih urah, osem hektarjev pa dnevno lahke pokosite Ford*on-traktor Vam vieče razvn toga vsak drugi gospodarski stroj. Traktor se lahko v kmetijstvu uporablja kot stalen stroj za najrazličnejša dela, kakor mlatenje, vejanje, rezanje snopov «n a« druga stična dela. Ne opustite torej prilike in zahtevajte ¡pri prvem zastopniku Fordovih strojev da Vam »r*e stroškov pokaže kako ti »troji delujejo. Z zadovoljstvom se boste začudik, ko boste ugledali delo Fordsooovih teakterjev. F«rd«on proizvod Traktar PotíUoti Díb. 2W.700 frano« Rakek Spc««;etnba c«w» nri-drtana FoihI Moler Cowaaay Obifičfie ie danes enega a«iúi m«o¿oilevi¿iiüi zastopnikov v ¿eéeiL Sivatal %tmli Iti ktotesm so le Jasi«» PmtmMm-m Uiiblkna ¡Uhf ob nd| «.«u Srltzner, Adler m Phönix ze rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. «totalis Bajboljü # vi carski pletiini stroji xr.amka »Dvfctalji Pouk o vezenju In krpanju brezplačen. V«£«tns jarsnoija. Delavnica na razpolag**, »»«v» (i/»iiirii*\tti» (•;»(» »»«J» w t* u w v,,,w ,r w,tw n w t,w,, w p w (i w„ wM wt,. imm »BBMBBB«BBBBBB»BBBBflBflBflBBBflflBR£ Zadružna gospodarska banka d i fritaxricft"iffriTT