PETER IN P~~V ali Bóg 1ozi1E2 sinit najboljš i pov si za otroke io uiladéne, a odra''''el e kakor tudi a tare ii čitelje. nem4iga poslovenjena. eno podobo. V CELOVCU. Na prodaj pri založniku J o a rt u Leonu, bukvar u . 1852. PETE PAVA Predgovo Obé nazóée povesti ste vééi dél iz Življenja dveh vée'nih oéétov vzéte, kterih panogi dogodki i n terplenja kot sirót, kot ubózik pa pobóhnih mladenéev, kot pokenih iaa kerAanskih mó'ev in zadnji č kot zvéstih deriavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo . Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim iivljenju, v vsaki starosti, v zlo razni h okolffinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga fivljenja vedno terdn o 1ogá deri/ah, iaa kako je tudi zavoljo tega oba na vsip njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala . Naj bata mladosti izgled, svoje življenj e vselej in povsod po njima ravná. Enn l. Peter od svojih star š ev v čédnosti in poinosti irejen. Peter je bil edini sin révnih pa pob'oni'h staršu ki so ne dalj eé od fare, v kóci tiho in samotno uveli. Ljubček svoje matere je bil in védno pri njih, ko so v tihi samóti opravila svoje hiše opravljali . Kadar so mati derva sékali, je bil Peter urno pri rokah je poberal šibe in terske in jih nósil s svojimi pridnim i ročicami na ognjišče. Kadar so mati prédli in oče šivali, se je tudi Peterček med nju na stolček vsédel in se je i njima po otróeje pogovarjal. Tako je bil védno pri svojih starših in samo, če so oni dopustili in v opravkih, ktere so mu naložili, je gel od njih. Ko je Peteréek rasti', so stark Ojstro skerbO svojiga sinčka z Bogam, z njegovo modrostjo in do brotljivostjo soznaniti . V to so vsako priložnost obernili, je bila še tako majhna. Enkrat so mati v malim vertičku za hišo délali . Peter je pri njih cvétke tergal, in ko jih je potxix v svojim nedo znim veselju materi pokazal so ga vpraali : ljubi Peterček, cvetke t' dopadejo? A h pa vej tudi, kdo jih je dal ? Peter. Ne vém. Gotovo ste jih tu sem vsadili mati ? Mati. Nisin jih jez vsadila, ljubo &te. Eden je, kteri da v spomladi drevju mlado listje, polj u rodovitno pito in senožéti'm travo, Iépe in mnoge cvétke ; tega imenujemo Bo ga, in on da tudi cvetkam v našim vertieku rasti. Peter. Pa sej povsod, kamor koli se ozremo , toliko mnogobarvnih c-kék vidimo . ali tla Bog tudi tém vsirn rasti? Kako more to ? Mati. Ljubi Bog more s'e veliko ve storiti in narediti, kakor je vsim jn(Iérn skupej mo.-ó~e. zamre vse, kar hoče. Njemu ni nič Demogoée. In zavoljo tega ga imenujemo v si gam o g o č n iga. On je ,nebésa in zemljo , sonce, luno in zvezde in vs e karkoli vidi, iz nič narédi'l, to se pravi : vstvarjl. Hotel je l M, de nej to vse bo, in koj je bilo. Panog ni samo vsigamogcéen, ampak tudi najbolj -umen in eno dol je on. Vse, kar je vstvaril, je najbolj pametno in rnádro narejeno, de 1)e more bolj umno pametno narejeno biti. Poglej M cvétke, ktere v svojih rokah ima ; poglej le listke, kako čudno so vstvarjeni in barvani ; kako umétno je to vse, de m i Ijudjé ne moremo zapopasti . — Bog je pa tudi čez dobrotljiv; zakaj samo iz ljubézni do nas je to vs e tako lepo in dobro naredil. Ti Trna vesélje nad Iépimi cvetlicami. Bog jih je narédil, in on ti tudi to vesolje déla. Peter. Bog je tedaj gotovo tudi do néne dobrotljiv jelite, ljuba mati? t5 ?dati. Gotovo, dete! Bog je dober oče »as vsili; on je nam vsiiii, tudi -tebi iz zgolj Ijubézni živ ljenje dal in skerbt: e vsaki 'dan za nas tako po oe'étovo. Misli tadaj rad a Bogá, ki je na' najljuWi oée , bódi védiio pobó~en in dober ; zakaj to mu dopade in potém je tudi vé dno pri tebi, jér kolj si ; zakaj Bog je vsiga prieijó e. Rés je, de nenioremo doga viditi: zakaj prevelik je; pa, vuxxder je. on vse ohrani, on za vse serif. 'Voditi., de imajo vsi ljudjé rnogoéniga, modrig a in dobriga oééta v nebésih, je maliga Petra seréno *veselilo. Mnogokrat je tla tihim na njega mislil ; rad se je s svojimi star-Al od njega pogovarjal, de i ga tako bolj spoznal. Enkrat je vidi, de njegovi star>š4 pred jedjo i n po jédi tiho svoje roke skl.énejo in pobózno svoje oči v nebésa povzdignejo. vpraša jih, kaj délajo. Odgovoré mu : ,,Ker vse dobro, kar ljudjé imajo in viivajo o d 3ogá pride, je doanost, de njega ki> to da spoznamo in se rn tó zahvalimo ; to se pravi, de k njemu. molimo. Peter. Oj, jez moram tadaj tudi k njemu molit i žn se mu za rrinoge dobróte zahvaliti, ktere mi daje . Stari. Se vé, de. Peter. Kako pa moram reéi, in ali me sliši tud i Ja, povsod in rad te sliši . Kader greš k jédi reci : „l . xni daš moj kruhek, o blagoslov i (poegxxajrxxiga, moj ljubi Bog! In po jédi : „Moj og! za jéd in pijaeo se ti zahvalim! ” Star,ši so ga učili sasama več kratkih molitvic , ktere je zjutraj, ko je vstal, zvee'ér, préden je gel spát, in v mnogih prih56ostih pobúno opravil . — Njegova zjxxtranja molitev je bila : )Bog moj oče! TI si me t() nóč varval ; Ti si mi dal ta dan doživéti'., za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav pob©ino zivéti in obvaruj m e vsiga, kar mi je A'kodljivo." Zvéčer, préden je šel spat, je molil, „Bog . tspét je en dan minul. Ali sim ga tudi prav preživel? Oh! odpusti če danes nisim tak o pobožno živel, kakor bi bil imel iivéti. Jutre hočem bolj po Tvoji volji živéti . ee bo m zdaj zaspal, éuj Ti, o Bog! nad menoj; ob varuj mene, moje starše in vse ljudi tč, nó é vsiga zlega (hudiga). Amen.” Tako so stark inaliga Pétra že zgodaj k éédnosti in pobožnosti napeljali. — O de bi vsi stark svoje otroke ravno tako v éédnosti in bogabojéčosti vadili! 2. Péter od svoje matere v o~.o pe1jái . Ko je bil Peter séderrt lét star, so ga mati perv i pot v šolo peljali, ker so bili oče nékaj časa ^védno bolehne in niso mogh hi'k zapustiti. Ker je bila pa šola predalječ od očetove hiše, kakor de bi bil moge l o poldné dam iti in po poldné zopet o pravim Basu . v ' golo priti, so mu dali mati kosček subiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere poljan pervo pot v šolo. šoli je bil posébno tih in je pazil na vse, ka r se je v nji godilo. Ko je bila o poldné šola končana in so šli drugi otroci dam, je ostal Péter pred šolo . Vás v kteri je zalo kda je bila neznana, in ker ni védil, v ktéro hišo bi o poldan šel, se je vsédel na klop za dej za Tukej je sam sedel, svoje bukvice odperl hi éerke preglédoval, ktere so nxu uéeni,k malo pre d po iménu povedali . Poskušal je, ali jih bo znal po poldne spét učeniku povédati . Potem je svoje bilk- vice poleg sebe polotil, svoj koséek kruha iz zepa vzel, in je veselo svoje pičlo kosilce povžil . Komej je svoj kruhek pojédel, kar pride ena njegovih sošolarc mémo, ga zagleda ixx vpraša, ali celi čas sedi in ali je ié kosil? „Sim,” odgovori Peterček z vesélim obličjem, „tukaj sim sedel, ke r pot v vasi ne poznam in kruh jedel, ki so mi ga moji starši sabo dali. ” Ali samo kruh? ga vpraša deklica . P et e r. Samo kruh, moji starši mi niso imeli kaj druziga sabo dati, revni so. Moj oče so žé davno bolni in si ne xnorejo nič več zaslužiti; Poba usmiljeuja s téxn ubogim in vunder tak o blagim fantičem teče blagoseréna déklica zdajci k svojim staršem in jim pove, de pred šolo ubog fantek sedi', kteri je danes pervi pot v šolo prišel in je dane s opoldué malo ali cel(' inč jédel. Potem je tudi pobarala, ali ni nič za-nj ostalo? ,,0 je ostalo, je, ji odgovoré. Unio steče tadaj blaga déklica in pélj e Petra v hišo svojih staršev, kjer so mu bolji.ga'kosila dali. — Ta ugled blage dékliee so kmalo tudi .še drugi otroci vasi posnéli, ko so révuost maliga Petr a zvédili. Svoje starše so prosili, se vboziga aolarčka usmiliti, in tako je imel Peter, ko je v šolo hodil, zdaj j zdaj v drugi hiši kosilo. Ta prilika iz Petrovi;a življenja vas, ljubi otroci uči, kako lepo je, usmiljeno serce do ubozih ia sito ma,Akih ljudi imeti, in tam, kjer sami ne moremo po magati, druge ljudi k pomoči spodbádati. Od taci"' otrok se siné pričakovati, de bodo enkrat pobožni kristjani in koristni deržavljani . Peter je hodil zdaj neprenéhama v šolo in vsaki dan je bolj naprédoval. Njegove starše je zlo vesehlo, kadar jim je kako lepo povest pripovédoval k i jo je v šoli slišal ali kaj iz svojih bukvic bral . 3. Péler o lepim poii1adaijskiia veeéru v srédi svojih star ev. Eniga lepiga večéra v pomladi je Peter med svojimi stal-Al v tihim premglevanju. Luna je skozi košato drevje sviti() sijala in druziga ni bilo slišati , kakor petje slavčka v daljnim germovju . Cez dolgo začne Peter govoriti in pripoveduje svojim stare m p . ovést od egiptovskiga Jožefa, ki jo je šoli sli. šal v Ko je nehal pripovedati, mu rečejo oče: ,,Iz téga, vidiš, ljubi Peter, de vse, kar človéka za déne, od Boga pride . Iz majhnih reči se izsnujej o dostikrat velike prigodbe. Take so bile sanje od pisane suknje vzrok vsih zopernost in terplenja v Jožefovim življenju. Zavoljo téh sanj so bratje Jo- i/da tako sovražili., de so sklenili, ga umoriti. Pa Bog tega ni pripustil ; dal ga je ptujim terž'ea m prodati, kteri so ga v Egiptu zopet prodali, kje r ga kmalo potém v ječi vidimo po krivim kopernéti.' Pa ravno to terpljenje je bilo vir visoke časti , ktero je pozneje doségel in ta je mogoče storila, de je bil dobrótnik svoje eéle rodbine j a céliga naróda. ') Tudi medva, ljubi Peter!" so oče dalje govorili, ,tudi medva sva stara in slaba, in kmalo s e zna zgoditi, de naju Gospod iz sveta, pokliče . O potém se zanesi samo v Boga ; on, ki je bogabojée'ig a Jožefa v svoje varstvo vzel, tudi tebe ne bo zap .stil, ako dober in pobóen ostane'." Pri teh besédah se Peter ni mogel solz ubraniti, ki so mu po licih tekle ; k svojim starem se je nagnil in ohjems'i jih jim je rekel . „Bog tega n e bo pripustil ; še dolgo, dolgo življenje vam bo dal . ” Pri teh tako milo izgovoljenih Petrovih besédah so se tudi starši zjokali ; pa de bi zlahtni'ga serca svojiga sinéka ne žalili , so morali. Za maknjeni v lepoto lépiga poznIadanjiga večera., so e nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju šli . Dobri stal-Al primejo vsako prilóznost, de serc a svojih otrok poilahtnijo . Tako tudi tukaj vidimo , kako je lepota pomladanjiga večera Petroviga očeta vnela, in kako so se prizadevali, iz njega povést i mu lepe uke dajati. Oče so ga opomnili nadlógki ga znajo prihodnje zadéti, in vidijoč, de jim b o knalo treba umréti, opominjajo svojiga sina vs e voljno in senčno tearpéti, kar Bog pošlje. 1 . Kar so se oče ba . se zgodi.. Kar so Petrov oče sami od sebe prerokovali, s e je zgodilo, in prav koralo. Samo malo tednov po tem večeru so iivéli, potem se bolj in bolj sla beli nazadnje pa umeril. Ves s solzami oblit in z neizrečeno žalostni m mereanl je spremil Peter truplo svojiga odeta k po 10 grébu sponmi.vi se, kaj 'o mu oče bili.,koliko očetovske, iskrene ubézni so mu skazali, je pogledoval poln serčne žalosti v grob, ki je truplo njegoviga oééta pokrival, kmalo pa tudi poln za upanja v nebo. Tudi njegovi séuéenei, so iz ljubezni do svojiga tovarna truplo Petroviga očeta k pogrébu spremili, so stali okrog groba in s e niso mogli solz zderzati. Po pogrébu, ki je bil pred poldnam, je bi l Peter s pobo' nostjo pri sv. zuaši in molil goreé'e za dno svojiga, rajneiga oééta. Ker molitev moč da in dus''o povzd.igue, je tudi'. Peter precej volján i n vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga očeta zgubil , de sme pa sladko upapje v sercu nositi, svojiga Iju biga očeta na, »im svétu zopet vicliti, kjer ni nobeniga terpljeuja, in zaupanje v bojo milost 'nuje nekoliko žalost zmajna,lo in ga bolj zadovoljniga storilo . Zdaj je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga manga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali . Ljubi otroci! gotovo stojite e v mislih pri grobu Petroviga oééta, Kako vam dopade odkritoseréno vdeleienje souééneov in souéénk nas''iga Petra , nad njegovo nesrečo? Kako lépo je, ée so otroci t e zgodaj tako usmiljeni in miloseréni! Tald otroc i bodi gotovo pravi dobrótniki ubozih ljudi. Toki upat uasviga Petra zbole ii umerjó. Žalost zavoljo smer-ti. predraziga očeta je tudi zdravje Petrove matere spodkopalo. Peter je hodil. sicer kakor popred v golo, n je bil pride in krotek . pa domá, je bil z vso jnbézujo svoji materi -vdal ktero je sere'nik' kakor popred ljubil. eniga dné, ko pride popold,an iz, gole dam, najde Pete r svojo mater bolno v postelji. Zguba, ktero je malo popred po smerti svojiga očéta terpeti imel, nm je bila A'e pretiva v spominju, kakor de bi se m p ne bilo pri poglédu svoje matere kaj žalosiniga bati . mati, ki so v njegovim obličju brali, kar je v svojim sercu čutil, so ho-tli Petru svojo bolézin sknvati. ixx nm pokazati, de njih. bolézin ni velika. Drugo jutro je hotel Peter zavoljo svoje boln e matere iz šole ostati, de bi jim stregel : pa pregovorili so ga, tega ne storiti, ker upajo, de bo odleglo. Šel je tada,j tudi ta (lan v šolo. Pa kaj stori spótama? Na druziga ni mislil, kakor na, svojo mater in samo skerb za zdravje svoje matere, j e v svojim sercu. nosil ; celo pot do šole je goré~e k Bogu, k nevidljivinm oéétu molil, de bi njegov i materi zdravje in življenje ohranil. To so vidni tud i njegovi uéenei, ki so ga spotama došli. Ko Peter popoldan iz šole pride, je bila materna bolézin veliko hujši in vidilo se je res, de bodo mogli umréti. Ker je bila materna kača precej dalječ od sosédov, ixx de bi jim vse postréibe ne manjkalo, je mogel Peter pri njih doma ostati, i n ker so ga že zgodaj na vse domače opravila navadili, mu je bilo lahko, svoji materi pomoč dajati, ktere so v svoji bolézni potrebovali. Enkrat je bilo že pozno po noči, ko Peter svoji materi reče, de zdravil manjka,. Mati' mu odgovoré z milim glasam : ,,Ljubi Peter ! bolna sim ix x ne morem ne tebi ne sebi pomagati ,tudi ti nama, ne more' pomagati ; otrok si e. Zato morava v Boga zaupati. On nama bo usmiljenih ljudi poslal , ki nama, bodo v najni révi .i pomagali." Ko so mati tako govorili, je nekdo zvunaj na okno poterkal. »Kdo je zvullaj? vpraa, Peter. Odgovori mu ptuj, neznan človek . Peter steče urno k vratam, jih odpre in zagléda potujáčiga kupca , ki je pát blil njo vas zgréil in tu sem zas'el. Vpra al je za pravo pot in afi bi mu je Perter ne hote l pokazati, ker je sam povsod neznan . Peter je bil koj pri volji, se poslovi za malo časa pri materi , in ko je stopal v tamoti počasi naprej, je sel kupec dovoljen in vesél za njim, de je eniga, dobil , kterimu je pót znana . Podal se je z malim Petram v pogovor. Popraeval ga je po mnogih rečéh in po njegovih staršev zivljenju in stanu. Peter mu pove kratko in odkritoserčno vso svojo nesrée'o , de so mu oče pred kratkim vmerli, in de tudi nj e gova preljuba mati ravno zdaj bolni ležé in de bodo nxorde kmalo vmerli. To vse in mila povest fan- tičeva je kupca ganila in spoznal je, de je Peter prav ljubezniv in dober detéek. tacih pogovorih prideta, vedno bliie sela,, v ktero je imel kupec namen priti in ko do mesta prideta, od kodar se prava pot ni več mogla zgre i.ti, se je zahvalil Petru za njegov trud, mu reče, se k svoji pomoči potrebni materi ver iti, da m u ob enim tudi velik denar rekoé : » Na ljubi detček ! ta denar kupi svoji bolni materi, česar potre bujejo. xni.liš se mi, vidim, de si dober detček. Ostani pa tudi védno tako pobo'en i dober, i n nikoli se ti ne bo slabo godilo." Piujeova blagoserénost je Petrov. ; Ae le, ko ni ptujee odjenjal, je vzél o nje preségla denar. Seréno se mu je zahvalil, srečno pót voM in se potém urno k svoji. materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserénost ptujiga mo~'a in jim poka~e dar, ki ga je ravno preja Hvalila sta ga, in mu sreéo in bla «oslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga elovéka poslal in mati so rekli svojimu sinu : »Ali vidg , ?eter, kako resnično je, kar sim popred rekla, Ce le v Boga za-upava, nama bo usmiljene ljudi" poslal, Id. nama bodo pomagali. " Zdajci kupi Peter za prejéte denalje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo tisti ve- Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil : »Kjer je največ nadl~g, je najbli.~'e Bog! " Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmal o sklenili, pokfie'ejo eniga jutra Petra k svoji postelji. „Ljubi Peter!” mu rečejo z ~"alostnim sercam : »ljubi Peter! moja bolézin ne odlé~'e. Iz nauka ve', ki si> ga v slial, de se bolni kristjan s ppmoéki gnade preskerbj', ki jih katoU'ka cerkev hna v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo sprav o z Bogam in lju.dm~.. L tako tudi jez želim, Ž njim se zjediniti, ~njim, kteriga celo 'življenje je bil a Ijubézi'n in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot ." »Pojdi tadaj k sosednji in prosi jo, de gré k gospod fajmokru, de me bodo previdni. Ako bi bila volja Najvikiga, me iz tega svéta poklicati naj tj to, o hubi $in! ne d~ne p~eteao de Bog nobene svojih stvar' ne zapusti in ljudi bolj ljubi, kakor dobra mati svojiga ediniga otroka ljubiti morejo. S sosedovo materjo bom žé govorila, de se po moji smer-ti v presélijo, za tebe skerbé in te redé ; vdova so, pri drugih Ijudéh. tako stanujejo, lijih otroci so 'e odrastli niso več pri njih ; lahko tadaj pri tebi ostanejo . Reci jim tadaj, de naj prav kihalo k gospod fajtno ,štru gredo, potem pa k meni pridejo." ,7Ce bi imel po moji smerti pomanjkanje ter péti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu praviru bra t povej mu, de sva jez in oče meda in kako ti je zdaj. Dober mo~ je stric. Gotovo te, bo k sebi vzél in preži'vil; in ker si s svojim oéétam pred par léti pri njem bil, ti bo tudi pót do njega "'e kaj znana. " Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoj e matere poslušati; zalost je napolnila njegovo dušo in nekete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in je storil, ,kar so mu mati ukazali. Kulaki potém so Petrovo mater previdni, in mati. Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj úe e bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po ma terni smodi v koči njegovih staršev sk.erbéti. Kmalo potem, kaka dva dni po teh narédba h Petrove matere, so se ,mati slab9 čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla . Cuti'fi so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel . Sklonili so se mati '‘'e enkrat in ko so blagoslo veča sklenjene roke na svojiga jokajočiga silil polotili, so rekli s slabim glasam: ,,Moj ljubi sin! Cutim, d e bom sklenila. Ostani vedno bogaboječ in polo žen spomni se dostikrat likov, ktere si v mladosti preja Samo po njih, in ne po izglédih Im- Bobnih ljudi, ravnaj svoje življenje. Prizadevaj si, čisto in nedolžno pred Bogam Najsvitljeji'm zlvéti . Ce boš tako živel, se sme' Da-llj zanesti. On te bo gotovo skozi to-življenje v domačijo peljal, kamor so šl.ž tvoj oče pred meno." Ko so mati nehali govoriti, so se zopet nazaj v posteljo vlégli ; njih usta so vmolknile, sopsti so nehali' in zamižali so. Kmalo potem so sklenili svoje ''r'vljenje, Peter se ni mogel premagati, svojo mater um& rad glédati. Ko so nehali govoriti, je šel vun, j e naslonil svojo glavo na steno in je britke solz e prelival. Ko se je čez nekaj časa nazaj vernil, je našel svojo mater žé mertvo . V solzah skorej vtopljen je pogledoval zdaj n a truplo svoje matere zdaj v nebó in govoril z glasnim ihtenjem : „0 Bog! tudi mater si mi zadaj k seb i poklical ; pa Tvoja volja se izidi ! Ne zapusti men e dobrotljivi stvarnik! zakaj zdaj nimam ne očéta ne matere več.” Ce premišljuj emo življenje tega fantiča ajde- ljubi otroci! veliko lepiga in podučiiiga v njem. Peter se nam pokaže pervič poln njézne ljubezni do svoje matere. — Iz ljubézni do nji je mislil celo pót do šole na njih zdravje, iz lju bézni do njih je šel samo takrat od njih postelje , ko je ptuji kupec, ki je zašel, k njirna prišel in k o Irm je upanje zasijalo, od njega za njegov tru d majhen dar dobiti i njim svoji materi, ki so po manjkanje terpéli, pomagati.. — On sam, kakor j e Ml majhen mlad in slab je cul pri njih postelji jiin je vse potrébno pripravil in si je prizadeval , jiin tako dolgo vso mogočo pomoč dajati, dokler ji h je stvarnik iz tega zivljenja poklical . Potem je Boga prosil, njih neumerjóčo du''o k sebi vzéti . Tako, ljubi otroci, tudi vi svoje stare ljubite, prosite za njih srečo Boga in si prizadevajte, ji m bréme njih dni-s pridnostjo in délavnostjo zlajšati. Pomagajte jiin po moči, če jim bolezin njih zdravj e spodkoplje ali jih starost tare ; skerbi'te za-nje in pomagajte jim, dokler jim smert oči ne zatisne in častite njih spomi.nj tudi še po smerti ! Vest, de ste svojo dolžnost storili, vam bo sladko tolažb o dajala in mirno bodete pogledovali v domačijo, v ktero so šli vaši starA'i pred vami . Peter je drugič poln poterpežIjivosti i n voljnosti v svoji nesrééi. — Kako inalokteriga vas, ljubi otroci! je zadela taka nesrééa, kakor Petra! V svoji zgodni mladosti je zgubil svojiga očét a kulak potem tudi svojo mater. Tako je zgubil v nekih tédnih svoje starše, ki mu niso nič prremo~elija, nič druzi'ga zapustili, kakor (Ialostno prihodnost. joka se sicer, kadar se po sinerti svojih star .. sev spomni, de je sam in sirota ostal ; pa voljno terpt svojo nesréčo ; nič nevolje ne razodéne, ni č ne niernirá, ampak se vda z besédami : „Gospod ! Tvoja volja se izidi.,” v to, kar Bog stori. Le, kdor tako vse nadloge časa tako voljno preterpi' in s e dovoljno v božje naredbe vdá, temu morajo vse terpljenja čisto veselje obroditi, teinu morajo St k prihodnji sréči nadélati. O otroci! preterpite tadaj vse nadloge, ki va s bodo kadaj zadéle in pomislite de vam jih Bog v vašo sréčo da. zr . Peter skaie svoji rajnei materi p slednjo čast. Tisto jutro, ko so imeli materno truplo poko. pa je Petra neizrečen— i/Most obšla. Misel, de so mu pred malo mései očeta pokopali in de mora zdaj e co mater k pogrébu spremiti, je njegovo serce z britkostjo zalila. „0 ljuba mati!” je zdihoval, »samo e enkrat se zbudite, de morem z vami govoriti ! — Oh! zastonj prosim! Kam se xni je dej obor Zdaj pridejo Dobričeva mati, vdova, ktera je obljubila, de bo po materni sxnerti za-Dj skerbéla, v Petrovo stanieo in se je prizadevala, ga potolažiti . „Le tiho bodi, ljubi Peter!” mu reče, »boji volji s e moramo podvreči. Saj vse k naA'imu pridu stori. Tvoji materi sim obljubila, za te skerbéti in bom svoji ob ljubi zvesta ostala. Za te bom skerbéla in ni' bo manjkalo. Pa néhaj jokati in ne délaj tudi Meni teikiga serca." Séasama se je dal Peter vtolaiiti, je šeI v svojo stani.eo in premišljeval svojo osodo. »Ne očéta ne matere nimam, je rékel, „pa ker je božja volj a mora tako pač prav in dobro biti ; saj on ljudéxn najbolje in jim pošilja in viza vse v njilmi prid. Saj nisim s svojo krivico tako nesrééen, zato me Bo gtudi ne bo zapustil. Kdo vé, po kteri poti me hoče k moji sréoi peljati. Potém je takole molil : »Ja, v tebe zaup a o moj dobrotljivi Bog iu oče! Ti, kteri dag naj manj Aimu červiču streho iu iivez, tudi men e ne boš zapustil. Saj si tako dobrotljiv d o vsih stvari, zakaj bi se mene ne spomnil? Tebi Peter Pavl. se tadaj vsiga iročini, ' bo v moj pri d storil." Molitev je tukaj zopet svojo moč pokazala. Ko je Peter odmolil mu je pri sercu zlo odleglo. Sam sebe je potolážn. Preljubi otroci! Če nas na zemlji. križi in nad loge tarejo, če skrivna žalost naše serce teži, č e nikogar nimamo, kteri'mu bi svoje težave potožit i mogli, imamo prijatlieo, ki nas tudi v najlmffim-terpljenju podpéra, in téj prijatlici se pravi véra. Vera je bila tadaj edina, ktera je Petra v njegovi samoti tolažila ; ona je tudi, ktera človeka, ki ji sledi, p o gotovi poti v zveličanje pelje in v urah britkosti njegovo serce tolaži. Ona nam daje v sili in nevarnosti serčnost in zaupanje in nas razveseljuje e na smer tni postelji z upanjem v večno zveličanje. O zaliva lite dobriga Boga. de nam je to milo tolažnico vero iz nebés poslal. Vtisnite si tadaj té le verstiee v glavo in pomislite jih večkrat : Bog Oče! Tebe hvalim o Ki luč si dal nam sladko , kteri mirno hódim o Skoz to življenje kratko. Prijazno h nagtie Se in pobáiniga objame . Po smerti nam nebo odpr~é Kot angeij vanj nas vzame . V nji minejo nam vse skerbi Nebéki mir v nas vliva , In v Tebi se duh vésel i terpljenju, vera žbra . Vtopljen v té premi'ljevanja je ostal Peter dolgo v svoji stanici in še lé, ko so materno truplo vzdignili, je vstal in jim posledno čast skazal . Spreljen od bližnjih sosédov je šel s težkim sercam k pogrébu . Samo na čem() trugo je pogl e doval, v kterim je truplo njegove preljube mater e ležalo, in ko so ga v grob spustili, se je milo mil o zjokal. Samo kdor je kadaj pri grobu predrajiga očéta ali brata, matere ali sestre stal, si. zavore žalost misliti. Petrovi součenci in součenke, ki so is ljubézni do njega njegovega očéta k pogrébu spremili, so šl i tudi za trugo negove matere in so ga serčno potni lovali. Peter se jim je zatá lepo zahvalil . ',Brez staršev sila zdaj," je rékel, ,,tam s o kjer ni nobene žalosti, nobeniga terpljenja v eč, i n kjer je boljše, kakor na zemlji. Tudi jez, bom enkrat umeri, in potem bom zpet svoje ljube starš e našel in nič me ne bo več od njih locflo. Ta misel mu je vlila velik pokoj in tolaž1 o v sercé' . Otroci! če bi kteriinu izmed vas na grobu svojiga Ijubiga očéta ali svoje drage matere jokati bilo, 'lej ga tolaži upanje boljiga sveta ju de bo rajnke zopet v drugim življenju vidil , Ko so bili mati pokopani, so šli vsi v cerkev, kjer je bila, kakor po rajnciin oéétu, tudi za rajnko mater sveta naša. Po maši je šel dam. Pa kako je bilo vse drugače, kakor takrat, ko so očéta pokopali? — Takrat je svojo mater doma našel ; zdaj pa tudi matere več ni bilo, in vunder ni mogel na-nj e pozabiti; zakaj vse, kar je poglédal, ga je njih sp o minjevaloe 2'',* 20 Pree1~o ga je stalo e Ulj ligi starš ev ostati. Prestati mu ni bilo. Spomni svojiga strica, o kteriga so ma na smertni postelji govorili, in kmalo je sklenil, ga poiskati in se k njemu podati. Razodel je svoj namen tudi Dobričevi' materi ki so mu zdaj druga mati. bili+ Ta nm je v zaéétku zlo prigovarjala, de nej ostane, ker je bila zavoljo dolge poti v skerbi za njega. Ko je pa vidna, de bi samo to pomagalo, njegove kalne misli zatreti in njegovo žalost odpraviti je dovolila v njegov sklep. Popisala mu je pót do strica, ter rekla : „Pojdi tadaj v božjim iménu in kadar se zopet verneA; , bodi prepričan, de bo'' prijazno sprejét in preskerbljen. To sini tvoji rajnci materi obljubila in kar sim obljubila, bom zvest o spolnovala . odgovoril je Peter : „Popréd moram e h gospod fajxxiotrn iti in jih praati, ali nimajo xaič zoper moj namen; in potem se bom, ako mi va-nj dovolijo , pri njih in pri gospodu, učeniku poslovil, de bota oba védila, kjé de sim, če kaj časa v ol.o ne pridem .” 3 1'rav je to, Peter!" mu rečejo Dobričeva mati . „to 6e spodóbi.” Popoldán gré tadaj Peter k gospod fajmokru in jim razodéne svoj namen. Gospod fajmošter mu nis o mogli nič taei'ga zoper reči; k'e le dober svet so mu dali, potolaiili so ga ter opominjevah, prihodnj e poJ)oxxo Živéti„ Potem se je tudi pri svojim gospod učeniku poslovil, se jim lepo zahvalil za uk, ki ga je v t4oli dobival in se verne tiho in ves v sebe zami' .š :jen dam. Ker je svoj odhod terdno sklenil, je tuf vse potrebno za p~t pripravil. Kar je sabo vzeti sklenil je skup pobral 'to in še drugo no svojih stara'ev ostal. Peter se po~ pát+ Drugo jutro je Peter rano 'vstal ; opravi svojo jirajo molitev in, prosi Boga za sreéo k Osti, na ktero se je narnéil. Po zajtemici s" pravi svoje sveto pismo v ~ep, podá vdovi pri odhódu roko ter j o prosi, hiše njegovih staršev ne zapustiti, de bo, akti bi &nas ali jutro se verni]., pri' nji stanovanje imel. Ko mu je vdova to obljubila, ga je opomnila ,na póti dobro paziti ii ga je še nekaj hodá spremila, in sreeno pót mu voA'iv'i se je verniki. Tako je tadaj Peter svojo domovino in svoji h staršev prebivaliAe zapustil Pót je šla, po velikim, A'i.roldm polJu. Ni se mogel premagati, de bi se ne bil nazaj ozerl. Kako milo se mu je pa pri sercu storilo, ko je zvonik domače cerkve samo od dalje č vidi.l! Kxnalo koralo so ga zopet zalostne misli obšle. h, tam le~é moji ljubi starši pokopani! j e rekel sam pri sebi. Pred nékimi mésci so moj oče siveli, pred nékimi dnevi sim Ae pri postelji svoje matere sedel ; oba zdaj hladna zemlja pokri'va ! Tako premišljevaje Dj mogel dalje iti, usede se poleg steze. Lepo jutro je bilo ; sonce je na m~d m obnebju jasno sijalo, in neke'te ptice so z vese hm pét~em stvarnikovo dobrotljivost oznanovale . Petra je bila, vsa ta lepota zgubljena, samo žalos t je vezala njegovo duAso ; na obe roki je podperl svojo glavo, in pred sebe gledajoč se milo jókal. Nazadnje se je zopet dalje podal ; pa v globoko zalost vtopljen ni vidil, na kiero pót je pri pel. Tako se i moglo drug* zgoditi, kakor de j e pravo cesto zgréA'il,i'n kjer ni bilo ne Mizo ne dálje é nikogar vi'diti, ki bi rnu bil pravo pót pokazal, je z e prece dalječ po nepravi poti šel. Ves žalosten in potovanja nenavajen se je knialo vtrudil ; zavoljo tega je mogel na pati počivati, pa kulak) je spe t vstal in naprej M . o .i šeste ure zvečér je moglo hiti, ko ga j e steza po veliki paši peljala, na koncu ktere je bi t gost gojzd. Peter 'gré po tej stezi, ktera se je pa kmalo med gost-im gerruovjem zgubila,. Dolgo je taval Peter teavno pot med gonilo vjem in drevjem, upajoč' , de bo tako konec gojzda našel in tako kako élov4ko prebfvalge zaglédal. Pa globoe'eje ko je v gojzd práAel vée'i je bila go,4ava in tamota . Ne poti ne steze ni mogel več najti. Zlo se je i'e, pomračilo in preden se je zav-édel, je bila ».oe'. Vse je potihnilo, samo listje je še v vetru A'uinélo in ptiči so' ferfraU, ki so svoje ponóéne gnejzda iskali. Ves truden in zavoljo tamote ni mogel Peter ve č naprej, poiskal si je méstiee, na, kterim mogel počivati in prenočiti.. Ljubi otroci! Zopet vidimo Petra, v neprijétni zapréki. Celi dan je hodil ves i'alosten in lačen in 2ejiu ., ko je noépris''la, ni imel upanja do élove,škig a priti . Peter, ki je bil navajen, po noči pri stars'ih leiati, je mogel zdaj pod milim neham, v sred i tarnniga gojzda počivati in bati se divjih zvérin ali pa hudobnih ljudi. In kako zlo ga je moglo serce boleti, ko se je spomnil, de so njegovo mater e l e včeraj pokopali . Preljubi otroci! ki vsako noč poleg svojih st svev na mehki postelji počivate vsaki dan od nji jedi in pjae dobivate in A'e nobeniga terpljenja ne poznate, pomislite Petrovo osódo in pomislite svoj o sréé'o! — O kako sré~ni ste memo Petra! Ne poz a bite tadaj nikóli, se vselej, predeli greste spat, 3o g za dobrote zahvaliti, pa tudi svojo- vést izpraševati ali ste tudi vselej téh dobrot vredni. bili. Storite po tem sklep tereni sklep,, prihodnji čas bolj po boij% volji obračati.! To bodi zapopadek in namen vaše večerne molitve, ko ste to poboino opravili, se po dajte s zvestostjo in v božjo pomoč vdani k pokoju . S. Petrovo pervo sonanjen,j na Oti. e je zora tamoto noči pregnala ni zlato sonce začelo izhajati, ko se je Peter zbudil. Vesel vstane z nenavadne postelje, spanje mu je krepost dal o vse se mu je bolj vesélo zdélo, kakor včeraj . Naprej se je spet podal. Z vso močjo si je prizadeval skozi goA'avo priti in v svoje veliko vesélje je prišel kmalo na konec gojzda . Na ravno polje j e prišel. Poln hvaléinosti do dobrotlji.ga Bogá, zapusti Iamotni , grozni gojzd in stopi na ravno polje, n a koncu kteriga zagléda v svoje vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo praide do hiše in ko Peter va-nj'o stopi, je imel pri . stavec ravno v kuhinji opraviti. Potózi mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in ga prosi, mu kaj jsti dati. Ali pristavec je bil osorn terdoseréen mož. Se izgovoriti ni pustil Petra, ampak nad njim zarezrekoč: „Ti si gotovo tudi eden zanikernikov, kteri rajši beračijo, kakor délajo; pojdi, tam so vrata! za take ljudi nimamo e mogel Peter pri téh besédah v svojim sercu Koga med varni, ljubi otroci, ne zah tako pri aovo ravnanje? Ta rnoz bi bil sicer prav imel, če bi bil Peter rés kak potepuh, ker pa teg a ni bil prepričan, bi bil mogel najpoprej Petra poslu de bi ga bil potem bolj natanjko izpraševal, če bi mu ne bil upal. Dolžnost pa imamo, siromak= i n resnično potrébnim pomagati, brez de bi še le pra ali: »Ali pa zaslugi tudi našo pomoč?" Pa treba je vunder se hudobnih postopačov varvati . Ljubi otroci! Ne posnemajte toga pristavea. Bodite usmiljeni z siromaki in révezl, ne gonite jih 7 ojstrhni besédami od sebe, če mislite, de so po s opae'i ali pa zapravljivci . Ne morete voditi, kajvéasi kdo po krivim terpL Spomnite se Zveličarjevi h besed : »Kar ste najmanWmu mojih bratov storiliste meni storili. Po téh terdi.h besédah neusmiljeniga pristave a je Peter svoje zolzne oči v tla obernil, in moléé pa v sercu žaljen je zapustil hišo . Ne dalječ od pristave se je na cesti vsedel in e je britko izjokal ; zakaj zlo zlo nesrečen je bil. Se zdaj ni vedil, kj e de je, in de si ravno je celi dan hodil, vunder s e nič ni imel, s čim bi bil svojo lakoto odpravil. Ravno iz pristave, kjer je upal usmiljene ljudi in jésti dobiti, je bil s terdoserčnimi besédaxni odgnan.. Kakor je bil zjutraj vesél, ko se je zbudil, tak o žalosten je zdaj zopet tukaj sedel . Pa kar je še vselej storil, je tudi zdaj se k Bogu, nevidljivimu Oe'étu ~mil, in misel, de tisti, ki je od ljudi zapušen, še ni od Boga zapuA'en, je v njegovo (lu'o tola r ao in upanje ulila. Spomnil se je tudi povesti od egiptovsiga Jož/da, ktero je enkrat svoji= očetu pripo vedoval in iz ktere so m toliko lepih in koristni h navkov dali. Vzel je tadaj svoje svetopisemske bu kve v roko in je začel povést od Joi'efa iz njih brati . Ko je tako samotno poleg ceste sedel in bral je eutil, de se je nekaj njegove leve roke rahlo dotaknilo. St~ahaina pogleda Peter in poleg njega stojivelik, bel lovski pes, ki ga je vohal in je prijazno z repam migal. Zdajci je zaslgal tudi ptuj glas iz gojda, ki mu. je rekel : „Ne boj se, fantič ! pes ni hud in ti ne bo nič, storil.” To je bil glas Mi- I ovič a, oskerblúka graji,ne na Beli skali. Prijazno stopi k njemu in ga ogovori:: „Od kod pa pride' , in kam hoéeA' iti, ljubi moj? Peter rim je zvesto i n resnično povédal vse, kar se mu je od včéraj prigodih); de je na piti zael. in v gojzdn prenočil. Globoko ganjen reče oskerbnik : „Gotovo tudi'. od včéraj nisi nič jesti imel? „ié odgovori Peter. Potem je dalje povédal, kaj senu je ravno v pristavi pri .gódno, pa zamolčal tercloserčno pristavcovo ravnanje . Kako vam. dopade, ljubi otroci! to lepo ravna nje Petrovo Kako lepo je, raz žaljenje odpustiti i n majhne nezgode voljno terpéti ! Blagoserčni oskerbnik prime Petra, za roko in mu reče poln serčniga usmiljenja : „Pojdi tadaj, mojljubi fantič! z menoj; dosti 1)4 dobil jésli. Dan» ostane pri meni, in jntre, ko k moči pride, znaj naprej iti.” Peter vesel nad človekoljubnostjo tega rnoia,,, je dobil zaupanje do njega in gré z njim . Ce ravno včasi na terdoserčne in neprijazn e ljudi naletimo, nam Bog vunder koj druge pošlje , kteri se nam. kot angelji v tolažbo prikazejo . Spotama je pripovédoval Peter gospod .Mil o 'vlč vso nesréčo de je sirota, de so xjegovo mater e le pred vé'eranjem pokopali de mora zdaj od vsip zap4en daljeé k stricu iti. Ta povest je oskerbnika v serec ganila, večkrat si je moge l solze obrisati. S taldmi pogovori pride Peter s Milovičem na Belo skalo. Gospod oskerbnik. so peljali Petra po i•oci stopincah gori in potem v svojo stanico. Gospod Milovič je ' povédel svoji gospi, ki j e bila ravno v kuhinji, kój žalostno nesrečo fantičevo . „0 ubogi otrok!” je rekla gospa ; »kój mu bom kajjésti prinesla. Dala mu je rés jedi', ktere je svojim Ijudém za zajtemieo pripravila, prigovorjaje mu, s e jih bres sra.mote poslu~itL Dobil je tako okrepijóe' o zajteruieo in povili jo je s hvaleinim seream. Novozqljnost je tudi oskerbni'kova otroka, Tin é ka in Minko pripeljala. Tudi ta dva sta bila prav krotka otročiča ; že Petra v-Miti ju je ganilo in je nj u usmiljenje zbudilo. Zdaj so povedali oče, kak4#na nesré~a je Petra zadela. Gospa so rekli na to jokaje : »Ta sirota je pač vsiga usmiljenja vréden, Ae tak o mlad in je ze brez starcev! De bi mu pač stric očé tov naméstnik bil! " Zdaj stopi inéek k svoji.mu očétu, in jim reče tiho na uho : » Oče! ali smem tému ubózimu fantu par krajearčkov dati, ki sem si jih prihranil?" — „ 0 ja,” mu odgovoré oče, »z veseljem ti to pripustim gotovo bo'" dobro délo storil." — Tudi ltlinka je stopila k svoji materi., ter rekla: „Delite, ljuba mama! ta fantek bo danas pri nas ostal! tako truden in zdélan jel” — ,,Ja, danas naj tukaj ostane. — »Tudi jez sim dovoljna, rečejo mati. Peter je tacaj ta dan na Beli skali ostal. Go spod Milovič' i njegova gospá sta bila silno prijaz Q7 na z njima , in sta ga, seréno pomilovala. Tudi nja otročiča, Tincek in IVI.i'nka sta imela Petra prav rada, in bi ga bila prav rada zmeraj pri sebi obdera,la . Peter ni vedil, kako bi tem. dobrim ljudem svojo hvaléžnost skazal. Delal je zavoljo tega v kar je mogel; terske je délal, pometal in donaal oskerb nikovi gripi vse, česar je pri svojih domačih opravilih potrebovala . Tako je dan prav koala nxinul . Zvečer so mu dali dobre večerje, in po večerji dobro posteljo. Sl& kel se je in kako dobro se mu. je priléglo, de je po tolikim terpljenju spét enkrat sladko poéfval. Peter je vselej, prédeu je šel v posteljo, svoj o večerno molitev molil, desi.ravno je pokoja zlo potreboval, pa vmider ni opustil, jo spraviti in se Bog u za dobrote zahvaliti, ktere mu je clanaAnji d.anx skazal. Molil je pa tako le : ,,Dobrotljivi log! seréno s e ti zahvalim za mnogo dobro, kar si rni danas skazal . Tebi se imam zahvaliti, de sim k tako dobrim Ijudérn prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! razlij svoj blagoslov čez nje. Daj mi dalje dobro in po boino zivéti, de bom vréden Tvoje dobróte. Ako sim ta, dan kaj grešil , mi odpusti, bolje hočem pri- hodno iivéti in po Tvoji volji . Daj mi tudi pri'hodno med dobrimi ljudmi prebivati, ki za, mene skerbé . otrok sem še, ubog in zapuA'e i Zdaj je omoléal. Pa vnovič se mu je pri serc u milo storilo; svoje rajnee matere se je spomnil tič več jih ni, je zdihoval, ki so tako ljubezni polni A'e pred kratkim za mene skerbéli. Njih truplo zdaj zé traja noč v zemlji počiva. „Daj jim v miru počivati mojim starš em,” j S rékel nazadnje tiho in daj mi. jih enkrat spét v nebésib. vi ! ~ jni otroci . obe'utite, kako huda, or zgubiti. Zató prosite vsakdan Boga , va,Ai.m stars'em prav dolgo zi.vljenje ; zakaj samo dok , imate pomoe, svet tola,zbo . Cez dolgo je A'e .l.é Peter zaspal. Spal je pa komaj do polnoči, kar se naglo zbudi:, zakaj njegova spaviiica je bila vsa svila. Bliskalo se je in tudi gromenje zdaijee sliA'alo. K huclimu vreménu s pripravlo. Peter se je zavoljo tega, zlo vstra, .'1 ni mogel več zaspati . .Kmalo se je bob' pogosto bliskalo in gromenj e se je Mize StraAen vihar je vstal ; éerna éerna tamota je celo obnebje 'zakrivala, in. le posa mezni bliski so ga v-časi razsvithli. dolej v hiši so začeli nepokojno sem ter tjé hoditi in govoriti. To sliaci9 skoči. tudi Peter -urno iz postelje, se obleče in teče doli po stopi.neah. Komej je bil doli, so pri ti tudi. e oskerlmik njegova gospá in otroci, ter hlapci in dekle. Oskerbnik je vzel Itd in zapové vsixxi v sredo stanco sto piti in dalječ od vrat in oken stati . Kar se tako zabliska, de so mislih, de je cela v enim plarn e nu in. stra'en. grom udari. Vsi pričijoéi so se stresnih in kot smert obiedéli. Koj potem je začélo straki o ddevati, dež je gel, kakor ée bi ga bil iz Aka,fa zlival. Zdaj vzame oskerbnik molitne bukve ko s o vsi pokleknili, je molil lepo, vgodno molitev, kter o so vsi pričijóéi Lipo za njim molili. Bolj po rédko se je zaéélo bliskati, gromélo je bolj slabo in. tudi dez je odjenjal. Zdaj so se oplakene obličja zve Brile. Oskerbnik je vstal, eno okno odperl, in ko je zopet zvezde skozi raztergane oblake zagledal j vese rekel: „hvala Bogu ;viba je minla, in nevarnosti tdi. ” Kmalo je &i čisto nehal in nebo se je zopet razvedrilo. Ker je bilo pa e prav rano, je o vs e zopet k pokoju. Tudi Peter se je e vgel in je mirno spal do óra. 9. Petrovo daljno potovanje in prebiaj e prit V-novc . Koj ko se je oblekel je Peter svojo zju.trajno mo Ulov opravil in ko je po stopnicah doli pri pel je pri jazno vsilil dobro jutro vošil. Vsi so bili k zajterniei zbrani in vsi so se pogovarjali od stra,niga vremén a pretečene noči. Kar reče mali Tinček: ,,h., rad vunder védil, kako se grom in blisk naredi? Razloži oskerbnik to stražno prikazin nature s ténii e bese.ami: g „Ce suho stekleno cev, košček peéatn.iga voska ali vepIa s suhim suk.nam cl,ergn6' in se ga po tém z gleinam persta dotakneš, se zasliši nek o Epkljanje, iskrica se vidi in v perstu se bodenje čuti,. Ce se mački po noči dlaka nazaj dergne, tudi majhne, višnjeve iskrice iz nje skae'ejo. To prek ,zen so Darpervo pri gora,veu (Bernstein) vidifi, desiravno imajo mnogotere reči tudi tako vlastnost. Ker se pa goravee v gerkim jeziku elektron imenuje, se ta, vlastnost po tej besédi elektrika imenuje. Tudi v oblakih je elektrika. So pa oblaki, v kterih je elektrika, in taki , v kteri.h je ni. Kadar se taclaj oblak, v kterim je elektrika, takima pribliza, v kterim je ni, šv .fgne elektr&a v podobi. kačastiga tara iz ijega in bliskne se. Blisk je prav za prav, kteri vdari, grom se po blisku sli cc ~c. rom se pa naredi, Jzo veliko ognja zrak ur no in silama pretresne . Po jeku v zraku grom močnejši postane in stori se bobnjenje. Kolikor več časa je med bliskam, toliko men 'j nevarn je blisk, zakajdalje je se hud.o vrele od iias, ker se luč pred vidi, kakor se grom sli i . Če blisk dervo ali poslopje, ki je viAji o d drugih reči zadene, ga razgrui, ker ga ali vnam e ali pa razkólje. Narveč kode naredi blisk drevju med lesam in med lubjem, ker je tukaj največ vlažnosti, ktera elektriko rada na-se vléée . zato tohl ikrat v vodo tré'i." „Zakaj smo pa mogli od peči, od vrat in ál~e in od stene iti,” Tinček; „saj v vsili teh rečéh ', 0' vlage? „Za to ni dobro, „odgovori oskerbnik,” o hu dim vreménu Mizo peči ali stene, oken, vrat in dimnikov biti, ker, kakor smo rekli, posebno vlazne ali tekóče reči elektriko na-se vléčejo in zavolj o tega, če na imenovane suhe reči pade, te lahko z a pust in na lju.di odskoči, kterih ne doséie tako lahko, ée so precej dalje od taeih reči. Zato je dobro se v sredo velieih stani#e podati, téh pa ne popolnama zapréti, de žvepleni puh., če tresi, ljudi ne =h4, ki so v nji., pa tudi ne tako odpertih de b i sapa skozi. vlekla, ker taka sapa tudi elektrik o na-se vleče." po noči tako hudo vreme vstane, je treba , posteljo zapustiti, ker se je mnogokrat zgodilo, d e je st la ljudi v postelji ubila, in ker je človek tako veliko bolj pripraven, dom nesreči v okov priti ka kor tudi bližnjim pomagati., ée jih nesrééa zadéne ." je pa kam treklo, ni varno koj na tisto - mesto hoditi ; zakaj dostikrat se priméri, de se v drug o na tisto mesto tréši. Ogenj od. stréle vžgan se od dru ziga ognja nikakor ne razloči ; ravno tako se da zadaj tudi. gasiti in sm6na vraža je, če ljudjé mislij o de se dá tak ogenj samo z irdékam i. t. d. pogasiti. »Kdor je v gromeuju pod milim nébam, nikar ne hodi, med vrata ali k sténam pohištev, zakaj stréla leti večdél po téh v zemljo ; ampak v hišo nej gré ali pa nej se na cesto vstopi, ée je pod mili m neba-m in ne more do kake ,lxiše priti. Tudi urno iti, teči, peljati se ali jezditi o hudim vreménu je ne-varno, ker se človek takrat bolj poti in hlap od njega puliti, in to tudi elektriko na-se vleče ." „Silno nevarno je pa, pod na samim stoječe reči, zlasti pod drevésa hoditi ali blizo vode . tati ker vse té reči blisk na-se vlečejo. ',Hude vreména” je rekel Tinček, „vunder pra v za nobeno stvar niso ; samo strah in škodo nam delajo.” ,,Ne sódi prenaglo, ljubi Tinček, rečejo oče na tó, ,,korist, ktero take vrenéxxa prinesejo, je veliko večja, kakor škoda, ktero naredé ; zakaj one séisti.j'o zrak A"kodl.jivi.h par, ktere iz mést, dimnikov, dojiš, moe'virij rudadj v zrak gréjo, se tukaj na birajo in bi brez taciga vreména zrak okul!e ; one tudi vročino 17.n soparo razliladé i"n dajo rast poléti Ijinam teéni'i rast, ker gromenje zemljo razrahljá i n ji dež mokroto dá. r Peter je bil v pripovedovanje gospoda oskerb'lika ves zamakjen in je skorej na svojo zajterni.eo poaI3il, ki je pred njim stala. Ko so Tinčetov oče svoje razlaganje vrem éna njegovih naslédko v kako se je v takim vreménu zaderzati končali, je ,4''e le Peter jéO, -torno gorkiga mléka s kruh= va-njpodrAjenim. Maj je bil nasi'tjen in se je na pot pripravljal. Vstal je tadaj, je poljubil gospodu oskerbku in njegovi gospi roko zahvalivi se za prejeto dobro. Blaga gospe, ktero je skerbélo, de bi n a svoji dolgi póti več lakote ne terpel, je vzela iz po leg njé stojéčiga jerbasčka papj"r, v kterim je bil o nekaj kruha in mesa zavitiga in je ukazala Mink i ga Petrn dati. Minka mu ga je z veseljem dala; Peter pa ga s serčno hvalo vzél . Tudi. Tinček je pritekel, pokliče Petra skrivaj na stran, in mu stisne par gr4iaev v roko. Peter prime ves hvaléen Tinčetovo roko in jo hoče poljubnih, ali Tinče mu jo je odtegnil de bi se nejegove hvale Zdaj stopi oskerbnik k Petru in mu reče : ,,jubi fantič ! ti hočeš k svojimi stricu iti ; poznam ga premozen pa tudi kober mo~ je in svest sini si, de b o za tebe skerbel. Ce bi te ne hotel vzéi, bi jez z veseljem za tebe skerbel in ravnal bi s tabo, kako r s svojimi lastnimi otróei; zakaj vidim de si dober ixi pobožen, tudi pazljiv in ukazeljen otrok ; ostani vedno tak ; zakaj Bog jih ne zapusti', kteri njemu s čednostjo in pobo~nosjo, svojim. bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo slu ijo . ~ Peter je z ga,njeni.m sercam beséde blaziga go spoda, oskerbnika posh.a'al, s solzami v očéh se je pri. njem in pri njegovi gospi poslovil in se je enkrat za vse prejete dobrote kakor tildi za koristn e vednosti zahvalil, ktere je zjutraj od gospoda oskerb nika preja Tudi gospi je dopadel €boni čisti duh fantiča tako de mu je s solznimi očnni srečn o pot in védno srečo vošila. Peter je nastopil svojo St. Oskerbnik oh, njegova otroka so ga do tam spremili, kjer je stez a iz grada na veliko cesto peljala. „Glej,” je rekel oskerbni'k, „ta cesta pelje v Travnik ; tako se imenuje kraj, v kterim tvoj stric stanuje. Pa do tje imaš še več, kakor dan hoda. Tode kakih pet ur od tukaj prideš zopet v neko selo ; tein se oglasi pri usmiljenih ljudéh, de pri' njih prenočiš , jutre p a dalje pojdi. ” Fantiču je oskerbDikov svet dopadel in oblju bil je, tako storiti. Se enkrat je prijel njegovo roko, jo še večkrat serčno poljubne in s solznimi očali je vzél od njega in njegovih otrok slovo . Tudi otroka sta britko jokala, mu svoje ročice padala ter rekla : »Hodi srečno in zdrav ostani!" Oskerbnik se je z svoji a otrokoma na Belo skalo veri il, Peter je pa mšel svojo pot. Ko je bil Peter zdaj zopet sam na poti, tode zdaj oživljen in okrepčan, je svoje serce zopet k Bogu povzdignil. V krasnim jutru, od hladne sa- pice pihljan gredoč je molil : ,,0 stvarnik! kako dober si Ti! Včeraj sim sedel samoten in ialosten, zapu'en od ljudi: poleg céste, in Ti si ai poslal ljudi:, ki so mi živeža, streho in pomoč dali. i ne zapusti nobeniga človéka. Zdaj je zletél škorijane'ek visoko in je zvergolal v višavi svojo zjutranjo pésem. ,,Tudi ta pti. čim se veseli svojiga življenja. je rekel Peter, ,,in oznanuje s pervimi ~arki sonca mogočnost, dobrot o in krasoto stvarnikovo. In Bog, ki za malo pti čico skerbi,, éerviéku v prahu zlvljeDje ohrani PAtAr in Pavl . 3 bi mogel mene pozabiti? Nikdar ne! on tega n e 'more. Saj pravi Sin božji sam : Poglejte ptičice podnebja! ne sejejo, ne žanjejo in vunder jih preživi vaš nebés` ld oče. In vi, ali niste veliko imenitnik od njih? — V njega stavim celo svoje upanje, on bo vse v moj prid obračal. Ljubi otroci! Kako vam dopade to Petrovo misljenje? Kako lepo je to ; védno v Boga misli . Kaj bi bilo Petra v njegovim žalostnim stanu na dolgi poti tolaŽi.lo, ako ne zaupanje v Boga? O posnemajte Petrov izgled! Mislite radi in mnogokrat na Boga, v tihi samoti, pri svojih opravilih in ka dar nimate 'nič déla, 7,Iasti pa, kadar vas kaka huda skušnjava napade. Ce je pa vaše serce žalostno ali omaguje, pribežite k molitvi ; potožite Bogu svoj e terpljenje in svesti si bodite, de vam bo tolažbo i n vlajšanje poslal. Seréno jo je mahal Peter proti Travniku, d e je bilo poldan. Sonce je silno vroče pripékalo ; zato je Peter po kaki hladni senci se ozéral. Po d drevo se je vsédel, je povžil nekaj kruha in mes a ki mu ga je bla gospa oskerbnikova dala, in ko j e svoje kosilce pojédel, je svojo pot dalje nastópit. Pa sonce je huje in huje pripékalo in ob ce sti ni bilo nikjer nobene sence. Od dalječ je vidil néke hiše, pa pri téh se Peter ni hotel oglasiti ker se je bal, zaderiati se in ker je sklenil, do večera dp sela priti, ki mu ga je oskerbnik ime noval. Sel je tadaj v soparni popoldanji vročini. naprej, de je bila -ura kakih šest. Zdaj je šla pot ob góstim gojzdu, izmed kteriga je posamezno za moki», čvérsto hrastje molélo. Peter je hil od dolge poti od silne vročine preveč vtruden kakor de bi mogel še pot storiti, kar je je še imel. Na stran je šel tadaj s Oti nekoliko bolj globoko v gojzd in se je pod hrast v senco vlégel, de bi malo počil . Peter po veliki vročini in nenavajen dalječ hoditi precej vtruden, je kmalo zaspal in se je v svoj strah e le o p91noči zbudil. Obnebje je bilo vse s éernimi debelimi oblaki prevlečeno ; vse je bilo tiho in éerno, samo šumenje fisija, tuljenje vetro v in lajanje psov se je slišalo v ponočni tihoti . Peter pqskáéi zdajci pokoncu, de bi na pravo pot prišel. Céz nóé ni hotel tam ostati, zakaj če se mu je že tista nó'é, ktero je v oskerbnikovi hgi prebil, strašna zdela, koliko strašnejši se mu je mogl a noeojšna pod milim nebam v tamnim gojzdu zdéti, kjer je bil čisto sam. Ves oplašen od pogléda temne noči je prišel, namesto na cesto, globočej e in globočeje v gojzd. Ko je tako nekaj časa okrogtaval, zagleda od daljeé slabi blesk neke luči . »Kaj je to? si misli Peter, in obstoji. »Morebit taxn tolovaji stanujejo in pije mi, ée me zagledajo ! Pa kmalo je spet druge misli dobil : » 3/lorde pa dobri ljudjé tam prebivajo," reče, in potem sim spet to noč na terdni.m." Serce si je tadaj storil, gré naravnost proti luči in kmalo stoji pred revno kočo , ki je bila s slamo pokrita . Peter se še védno ni upal va-njo iti; pod opno stopi, pogledati, kaj se v nji godi:. Vidil je skozi okno v revni spav niti slabo posteljo, na kteri je star človek kital , ki je bil, kakor se je vidno , zlo bolan. Star mož je sedel pri postelji in je glasno iz bukev molil . „O! to gotovo niso hudobni ljudjé!” je rekel Peter ; »zakaj kdor v terpljenju k Bogu moli, je gotovo aobcažen. In motil se ni. Več let že je živel tukaj 3* Isker xesréčen pa pobožen Vilovec z svojo zdaj .xirajó~o leno. Otrok jima Rog ni dal. Peter je šel tadaj in poterka na vrata, slabe « kočice. Star mož s sivimi lasmi pride in mu jih odpre. Peter mu pové, kako je zaáel, in ga prosi, 'mu čez noč strého dati. „Rad, ljubi moj fantu; !” odgovori starček, »ti dam prenoéie v svoji revni kočici, če ti ne bo moja nezgoda prebivanja nepri. jétni.ga délala ; zakaj védi, moja -cena je hudo bolna in zdaj bo vgasnil.a." „To je pač prav žalostilo , odgovori Peter, »pa vwlder želim tu ostati .” »Pojdi tadaj noter," reče Vilovec, »in Bog te sprimi!" Pelje ga Vilovec v stanico, v kteri je vidil na slabi postelji njegovo ženo bolno ležati . Njeno ob- ličje je bilo vpadlo in blédo in samo redko je kako slabo gibanje pokazalo, de šexvi. Vilovec stopi k njeni postelji in na, Petra kazaje reče : „Ta fant je za'A'el, in me je prosil, ga to noč prenoéiti.” Pogledala je Petra, kakor če bi ga bila kotla po zdraviti. Pa kmalo potem je oslabéla, roke je moli'tyi sldeiij.'Ia in v posameznih besedah je rekl a z umj.rajoéim &sam: »Blaže! (tako jé bilo Vilovcu ime) po devét po --in kirdesetih létih ktere sim, s tabo — vesela in dovoljna -- preži. vkla, te moram., — (.Iatj zapustiti ; — umreti ; nobupj, 73a:vobo tega. — Bog te ne bo zapustil ; — Igovk Jio' za meno prišel — potem so bova,. zopet, vidna,, Bigam r ~~ Tukaj .a jo Peter sta, začela jokati. , N,ekaj, časa j le,Ia uxrrajo+a bres de bi se bila. gegalú g, ali avtlla,s potem, je kotla vode httéti -ViloYeQ jrab majhno, 1ppio, usta" 1~L potem ko je par k,..apl.ic požerla,,,~~ jw zAej,,, umira. To viditi, ji je Viloveé glasno molil : „Jez .s v Tebe verujem — v Tebe upam — Tebe ljubim . Tvoj sem v življenju in v smerti .” Umirajoča je hoda te beséde za njim izgovarjati, pa preslaba j e bila, samo posamezne 'lomljive glasove je še iz ~ govarjala. Zdaj se je na svoji postelji stegnil a e trikrat zdi ulila _ter umerla . Vilovec je pokleka xxiha.a kolena in s solznimi očmi za njeno dušo molil , „0 Bog!” je rekel, — Gospod življenja, in smrt i Ti si irll enkrat to družico, ki je ravno zdaj um.érla pripeljal, zdaj si mi jo spet vzél ; pa česexxa bodi: Tvoja vselej sveta in pravična volja. Prosim Te tudi", moj Bog in moj oče! vzemi njeno dušo v sveto prebivali.še mirti in daj xni jo enkrat, kadar se iz tega življenja ločini., zopet viditi." Vstal je potem in se k Petru obelili!. rekoč : ,,an'ti.e'! mlad si pa uči se tukaj, kako minljiv je človek. Clovek, ki se kot nezmožen otro k rodi, je enak cvetlični.= popku; kakor se v cvetlice razcveti, zraste tudi. človek V. spólllladi in je xnladené, devica; nekaj časa z lepoto oki.uéan je enak odcvetajó& roži ; knnalo dozóri in je mož ali žena in potexxx zgubuje počasi xuoč in krepkost života enako roži, ki veni.. Ravno tako, kakor z životam, se godi tudi. z duhanx. poletju ži.vljenja ima duh kakor život največjo krepost. Pa kmalo pride jesén, moé zgiixje bolj in človek je enak venééi rastljini, ki svojilen t azpaflu naprffii hiti. — Potem pride zima žrel jenja, Kakor človek kot nezmóž e n otrok zaéné živeti, tako neha tudi k.ot ne zmó i e n starček. Kakor roža svojo lepoto zgubi tako tudi človek: lepa čversta podoba se zgubi.; lasje, lepota' glave 1)0~ sivi in izpadajo ;, gube pokrivajo obličje; tudi. duh oslabi in nazadnje pade %ivot v zemljo nazaj, iz ktere je prišel . Samo duša , zlahtnik človekov dél, gré v de ~elo Pa kakor marsiktera roza, še preden se razcveti, véla obléti, tako umerjó lju.djé ie dostikrat v pomladi življenja ali v poletju. Tako je vsaka starost, vsaki stan smerti podverzen . Kako neumno je tadaj, če človek svoje serce preveč na blago tega sveta naveze, kjer nima stanovitni.ga ostanka, kjer je le ptujec ; zakaj samo unstra n groba je prava domovina, človekova . ',Mnogotere tezave zadenejo človeka na poti skózi to življenje. Tudi jez sim to skusil, tudi me- ne je osoda preganjala. V svojih prejšnih letih sem bil vradni'k (peomtar) v imenitnim mestu ; po pravici dolinosti sem se potegoval za zatéran e ljudi. Previdil sem, de mi bo to mnogo sovražnikov pridobilo ; pa vunder sem vsakimu k njegovi. pravici pomagal. Le prekmalo se je zgodilo, kar sem previdil. Mnogi najim.eni:tniih mestnjanov so se v mojo nesrečo zavezali in kar so zeleli, so dosegli. Opravljali, po krivim tožili so mé, in ker svoj e nedolžnosti nisim mogel razkazat4 sem bil od.stavljen in še celi iz svoje domovine sognaa. Ker nisi.m imel premoženja, temuč sem se samo s svojim zasluikam preživel, sem tudi v révA'in.o prišel. Tako sem — ubog in zapušen, s svojo Ženo v t a kraj prišel in. blagoserénosti sosédov se imam z a to prebivaliA'e zahvaliti, za ktero lé prav mal o plačam. Tako sem mnogo lét s svojo ženo v tej moti preživel. Dela najnih rok in majhén vert je bil vse, kar sva imela opraviti ; krava nama je iivež dajala. Desiravno nama je v začetku najna nesréča Žalost délala, naju je vunder vest, de sv a prav delala, tozvila in spodbadala, vse voljno terpéti.. Eden dru.ziga sva tolažila, Žalibog! zdaj j e tudi moja tovarnica in tolažnica umerla. Zdaj sim sam; kdo xni bo prihodnje pomUen? To so moj e težave na, potovanju skozi to Življenje ; pa vunder ne obupam v svoji nesréči ; zakaj terplenja tega Življenja nam pripravljajo véčno nebgko zveličanje. Peter, od Vilovcove povesti ganjen, zdaj tudi svojo nesréčo pové. Vilovec mu reče na to : „Ni samo pri.mérljej, de si tu sim prišel. Prav dostikrat pripelje Bog kakor po sréči dva Žalostna skupej, de si svoje serca odpreta, svoje nadloge po tožita in se potolažiti moreta. Tako pride tolaib a in pokoj v njene duše. ” vdovec je šel zdaj vun svoje objokano ob ličje umit; potem je postlal Petru pod ispo posteljo in potem, ko je dal Petru malo mleka in ovseni.ga kruha, ki ga je tudi pojédel, ga je peljal spat; Vilovec pak je celo noč čul in molil . Kako je bilo naimu Petru pri sercu, ko j e bil zopet sam na postelji! Gotovo ni pozabil svojo večerno molitev opraviti in se duš svojih rajnci'h staršev in tudi Vilovcove Žene spomniti. Iarsiktere misli so »m Me po glavi ; zato je še le prav pozno zaspal in se je zbudil, ko je Že zlato sonce skozi špranje siromaa.e koče sijalo. Urno plane Peter iz svoje postelje in, ko j € svojo jutranjo molitev opravil, je tékel doli k Vilovcu. Ta mu je Že nekaj mleka in ovseldga kruha pri pravil. Ko je Peter oboje s hvaležnim sercam povžil je hotel svojo pot dalje nastopiti . Ali Vilovec, k je bil zdaj čisto sam in zapuA'en, ga je prosil, A'e toliko časa v. njegovi koči ostati , i& v vasi, ki je bila precej dalječ od ondi, na pevini kraju pové , de je njegova ž ena umerla in de' za njeni pokop pripravi, kar je tréba. Peter je zaéetkama pre- InMleval, ali bi ostal ali ne ; neljubo mu je bilo v tako samotni koči prav samimu in pa še pri mer- l~ éu biti, pa hvaležnost je njegovo premišljevanj e strahljivost premagala in tako se Di premagati, mogel v Vilovcovo prošnjo ne dovoliti . Vilovee je šel tadaj v bližnje selo in Peter je ostal v koči sam z niertvo ženo. Groza ga je zae'élo biti ; iz koče je tadaj šel in se v gojzd gledajoč Mizo stanice v travo vlégel . Ptičice so vesa() péle. To je Petra zlo veselil. „Kako dober je vunder Bog!” si je mislil, „tudi ptičice j e ljudem v veselje vstvaril. Ce je človek zvunaj sam terpljenje njegovo dno kali ga sladko vesélo petje razveseli. Tudi jez nisi.m sam tukaj ; te zvéri.ee so moji tovarši.. Zakaj bi se bal? Sej je trupl o té žene ravno tako neškodljivo, kakor vsaka druga mertva réé .” Serce si je storil,vstal in serčno v koč o šel, kjer je celó vrata spavnice odperl, v kteri j e merilk' ležal. Ta je ležal mertev, terd i a. z belo rujuho pokrit na postelji . Malo časa je tukaj ostal, potem se je pa k mizi vsédel, svoje svetopisemske bukve v roko vzel in bral . Ljubi otroci! ne grajajte prezgodaj Petrove derznosti, s ktero se je truplu žene približal . Sa rno bebec in neotésanec kteri ima hudo vést s e boji nierliča, ki je merzel in terd . In kako tréba je tudi, ne bati se; zakaj če bi se povsod tako neumno bali, kdo bi se upal k zamaknjencu iti in ko Iiko bi ji.h tako poginilo? Dobro pa ni, k takim i merliéu hoditi, ki je kako kužno bolézin imel, ke r se taka bolézin lahko naléze, posebnó če trupl o že diši. Treba je tadaj v pervim dopadku pametn o serčnost, v drugim pa previdnost pokazati. Ko je Peter tako dalj časa sedel in bral, s e je prhnérilo, de je na merliča pogledal, in o jejmini! Kdo more njegov strah popisati, ko je vidil , de se pod rujuho nekaj giblje . Peter skoči in hoče zbežati. Pa med vrataini ga sreča Vilovee, ki s e je ravno vem-1 Ves trepetaje mu pové Peter, kajse je zgodilo in je mislil, de se je žena zopet oživela. Vilovee pogleda na merliča in vidi' ravno gibanje. Zdajci stopi k njemu, vzdigne rujuho, in glej! velika podgana skoči iz pod njé in se skrij e v drug kotie' hiše. Začéla je že eno roko merive objédati. ,„Fej, negnjusna zver!" je rékel Péter ; Vilo vee pa reče : ,,Ljubi moj! glej, kako neéimerno i n minljivo je človeško ži.vljenje. Komaj je človek mertev, že zemlji zapade in i.vali ga pojedó. Kako neumno je tadaj se s svojim iivEtam ponašati ; zakaj vsa lepota života mine v grobu. Ravno tako neumlio je tudi, mertve trupla v drage oblačila in dragin e zavijati ; tudi té snejo živali v grobu in "'e celo v življenju ne dajo lepe oblačila, ampak samo čednost človeku stanovitno eéno! — P vunder, ljubi moj! je rek'zdaj Vilovee, el »ne bom te več nazaj deržal, pojdi v miru k svQ .. ~pmu strieu .‘‘ Pokazal mu je zdaj pot na veliko eesto; Pe ter e mu je pa zahvalil za vse dobro kar mu je Aorfi, ga je poiolaiil, kolikor gaje mogel, in s solz nimi očmi sta vzéla slovó . Kaj se je dalje z Vilovcam zgodilo, ne vemo , zakaj Peter ga ni y,eé vit-lil. Skoraj de je ubog in v re.4ini umeri. Ce se je to zgodilo, pomislite , ljubi otroci! de pobožni ne Tanje vselej Že na tem svetu sadja svoje čéduosti, ampak velikrat še le unstran groba. 3.0. Peter pride k svojimu sUric~. Aito.vc . Zamišljen v Vfiovcovo osodo pride Peter do vélike ceste. K svojimu stricu' gréin, si je mislil . morde pridem med dobre usmiljene ljudi, ko ubbg i vdovec, priléten mož, skorej od vsih sosédov odločen sam ostane. Meni se vunder bolj godi kak or njemu, in vunder je dovoljen. Tudi jez hočem Drihodnje dovoljen biti in ne tožiti, pripéti 'lej se na poti skozi Življenje, karkoli se hoče. Tako morate tudi vi storiti, ljubi moji otroci ; bodite vedno pripravljeni za vse zopernosti in č e vas ko zadénejo, potolažite pa svoje terpéče bliŽnje. Cez eno uro pride Peter v selo, ktero mu j e oskerbnik včéraj imenoval. Velika césta je šla ravno skozi, in koj v zaéetku sela je stala berhka gostivni'ea. Pred njo je stala krasna kočija, v ktero so bili kirji konji vprežéni . Gospoda, ktere je bila, j e v gostivnieo, samo en fantič in ena deklica !,' sta bila njena, sta zvunaj na, klópi pred hiš o sedéla. Fant je jédil pečene slive, ktere je iz Žep a jemal . Peter pak je ves »ovoželjen in poln čude nja kočijo, ktere nikoli ni vidil i lepo opravljene konje oglédoval. (gabili fantič pa je vzel eno slivo, nameri na Petra in ga zadéne ravno v obraz . Peter pa pokore poterpežljivo slivo in jo dene v žep. ,„Fej, Sime!" rete deklica, „kako moreš tega fanta, ki ti ni nič storil, tako razžaliti!” »Ej kaj is' je mogel e več od svojih starA'ev stricu povédati. Vsi so ga zvesto posluali. Potem so gfi pa vsi.' spat. Peter pri strig Atoxoveu v ~ii. DobroduA'ni stric Antonovee je imel Petra kaskor svojiga vlastniga otroka ; redil in oblačil ga je in za njegovo podučenje skerbel. Tudi fajmokru je pisal, v kteriga srenji je bil Peter rojen, de bo za Petra skerbel in de zamore zdajna prebivavka hiše Petrovih stars'ev e dalje v nji stanovati, če b o skerbela, de bo dobro ohranjena ostala. Ker je moral Peter zavoljo bolézni svojih starše v nehati v šalo hoditi in zavoljo tega ni mogel popolniga poduka dobivati, ga je stric doma v šalo poslal, v kteri je v kratkim s svojo pridnostjo, le pim zaderianjem in dobrim. napredovanjem v učenju svojimu učeniku kakor tudi svojiin.0 stricu vesélje delal. Ker se je Peter tudi doma do obeh otrok, Franeeka Katriee mirno ino prijazno zaderial , sta ga ljubila kakor brata. Svojim rednik= je bil Peter pod.lói'en in pokoren, in prizadeval se je jim z mnogoterimi domačimi da., ktere si je sam poiskal in opravil, svojo hvaležnost pokazati. Z vsakini je bil prijazen, priljuden in čeden ; s svojimi souéenéi je bil prijatel in miroljuben in če ga j e l Ceri ,razŽalil, je bil zdajci k spravi pripravljen , Ce bi bili pač vsi učenci. tako miroljubni in prijazni. med. sebo ; gotovo bi ne bilo toliluat prepéra in krega med »ji»xi, kakor se Žali.bog, prevee„'krat med njimi, v,iflj. O&L taci učene«, Id so v mlaftlosti do svojih součeucoy ter(loserčni in ne mirni,, soc smé, skoraj gf)toy,o xnis .iti, de bodo enkrat ra,yno taki, prepérlji'vi, sosedje, ter,dovratui d rljanL xix sploh, ljudje., kterj nimajo n,i.č ljubémi do syojjg~ 1?Jibjiga, ,- otrok p ki se., v oipxola leju béznl in mirljivo obnaša, bo gotovo tudi tadaj milo seréen in pokojen človek . Ko je Peter šolo dobro izdelal in tako svojimu stricu veselja narédil, ga je dal tá posebej rajtati in pisati in clo latinsko učiti, in je imel š e voljo ga več učiti dati, ker je vida, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi veliko ljudi', ki niso tako blagoserčni, kakor je bil oskerlmik i-. Jovič, kakor stric Antonovee in kakor je n.ag Peter. Tako je bilo z Antonoveovo Zeno. Desiravno se je Peter po mogóéosti prizadéval, se svoji teti prikupiti in njeno ,ljubézen pridobiti, mu to vunder ni bilo mogoče. Se clo očitala je dostikrat svajimu dobriinu molu, de toliko za Petra izméée, in svetovala mu je, Petra zopet poslati, od kolar j e prišel. Peter sam je enkrat tako očitanje slišal in britko se je jokal zavoljo tega. Antovovec ga naj de tako jokajočiga v nékim kotl'ču hge in ko ga je dolgo naganjal, mu povédati, zakaj de se joka , mu odgovori Peter ihté : „Oh kot uboga sirota sem k vam prišel; tako iniloserčno ste me sprejéli, de sem bil vse Žalosti in skerbi rgen. Zdaj pak ,em sli de me mati teta ne morajo terpéti. Sel boni tadaj zopet, če ne marajo za me.” Te besede so strica zlo v serce zadéle . Petra vpokojit pokliče svojo Ženo in ji reče: »Poglej, ubogi Peter nas hoče zopet zapustiti, ker je slišal, de mi ti zavo ljo njega oéitujeA'." Tudi Ženo je -to ganilo in sramovala se je svoje krivice. Za roko je prijela Petra in mu rekla: »Ljubo dete! odpusti mi, jez nisim tako hudo mislila." Odsihmal se je Žena vedno Petru blagovoljna skazovala * je bolje i njim ravnala. Tudi ni nikoli več za-voljo njega mo''. oči'tovala. Preljubi otroci! kako terdo je, s terdoserénim ravnanjem in gerdimi besedami uboge sirote do solz naganjati. O nikar tega nikoli ne storite, ampak usmilite se jih po moči, in mislite, de vse, kar sirotam dobriga storite, Bogu ravno tako dopa d kakor če bi bili njemu samimu storili. 12. Peter si napravi s posébej zasluieni mi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondaA'ne sodnij e vradnik (peoixitar), in Peter, ki je znal lepo in ročno pisati, mu je mogel večkrat, če je imel velik o déla, prepisovati pomagati .Tako si je obléke iit bukev kupoval, de bi svojimu stricu preveč nadlézven ne bil. Peter je preživel tako v hiši svojih blagodunih rednikov mnogo lét in je postal sipanja poltez mladéné. Vedno več koristnih védnost si je pridobi l in skorej de bi bil po priporoébah svojiga povsod spokovaniga strica kitalo kako službo dobil, če bi ga ne bila sledéča nesrečna prigodba na drug o pot življenja napeljala . ~~91n FiJV úQb~DMl 1. Stric Aiitoiiovec žalostno umerje. lltOD.OVeC je imel navado v poletnih méscffi zveéer se sprehajat hoditi . Ne dalječ od Travnika je bila lepa s ternjem obsajena paša ; pot tje je peljala skozi rodovitne njive. Navadno je hodil Antonovec s Petram in Franckam tje na sprehod , Katrica je pa doma, pri materi ostala. Stric je rad gledal, ko so se krave v večernim hladu v rosnat'i travi veselo pasle in njegovi konjiči serčno okro gp oj ali. Euiga večera je šel Antonovec, kakor sicer, na sprehod; tole to pot je šel sani, ker sta bila Peter in Francek zaderžana, ga spremiti . Arnoldova žena je sedéla, kakor navadno, s Katrico pre d vezjo, de bi svojino možu, ko ga je zdaljeé priti vidila, nekoliko naproti šla. Ne dalječ od Antonovcove hiše so sedéli prijatli in sosedje, mladi in stari in so to le večernico péli: Urno, urno čas biti, Ki ga pošlje Bog nam mili ; Dan, ki pride, ze zberi, Preden smo ga dobro vili. Ah Tvoja milost, Bog . Vedno zvesto nas obdaja ; Nej se hvala krog in kro g Tebi, ki nas varješ, daja ! Tudi dans si oče bil , Nam tolaibo in veselj e V naše serca milo vlil , Spolnil naše vroče želje . Vemo, de grešili smo, Zlo storili v svoj slabosti ! Pa odpusti milostn o Zavolj Sina nas oprosti. Tebi. se izročimo ; Cuj nocój nad nami milo ! Kadar v Tvojim varstvu smo Zmagamo vsak strah in silo ! Ko so petje dokončali, se je že pomračilo, al i Antonovca še ni. bilo nazaj. Peter je v začetku svojo skerb zavoljo tega Francku razodel, potem pa tudi teti. Obá fantiča sta tadaj sklenila, Antonovc u naproti iti. Urno se tadaj vzdigneta, zapustita' selo in hitita na pašnik. Kihalo prideta tj é, pa kaj zagle dajo njune oči! Koj, ko se je na pašnik prišlo, je ležal Antonovec, vklonjeno glavo na svojo roko podperaje, in kri mu je deda iz nosa in ust. „Oh, moj oče! moj ljubi oče!” zakrikne Francek in s e glasno zajoka. Peter stopi trepetaje, poln strahu tjé in vpraša : »Kaj vas je zadelo, ljubi stric?" Oh, hudi konji" mu odgovori. »Spravita me dam, Peter iz Pavl . 4 reče s slabim glasim. Mladi Franeek ni mogel jokaj e nič skleniti, stareji Peter pa je tekel v bližnjo koko nekiga kméta. V kratkim pové judérn nesrééo, ki je gospoda Antonovca zadéla . in jih prosi, mu pomagati, zlo ranjeniga dam prinesti . Potem teče zopet nazaj k svojimu stricu, ki se je med tem nekoliko sklonil in na svojiga sina Francka naslonil kteri svojiga očeta ni kar nič zapustil . Kaj je h ubogi. Fran cek občutil, ko je svojigaloe"eta pred par urama še tako zdraviga in čverstiga vidil zdaj tako nesréčniga zagledal. Tudi Ijubimu očetu se je moglo v serce milo storiti, ko so svojiga ljubiga sinčka tako milo jokati vidili . Učite se iz tega, kako nestanovitna je sreča v éloveim življenju . Zdaj pritečejo iz koče v pomoč poklicani kmetj e z nosilam. Ko so `Antonovca zagledali, se je vsim v serce smilil. Rahlo ga primejo pod pazdiho, ga poloé na nosilo, mu umijejo obraz in život kervi in ga nesejo polagama v njegov dom. Francek in Peter sta šla jokaje se za njim; pervi se kar po tolažiti ni dal. Skerbni Peter je tekel naprej, de bi skerbn i teti v kratkim in z lepim povedal, kaj se je zgo dilo, de bi se pri pogledu nesréčniga moža preve č ne vstrašila. Ravno so se Antonovcova gospa s Katric o svojim možu naproti napravljali, kar zagledajo Petra samiga pritééi. »Kako pride" sam nazaj?" ga vprašajo preplašeni. „.malo bota kinalo oba tukaj ” odgovori Peter, »gospodu se je nesréča primérila. " Ne- vstrakte se, ni tako velika, kakor mislite . Konj na pasi jih je Ierenj.l," »In ti," reče plašno Antonoveova žena, „ti si šel proč in si pustil nj e ga in Francka sainiga? »Ni'shn ju pustil ne, do- brim za nje skerbnim ljudem sem jih izročil, -ki jih bodo skorej prinesli. Le naprej sim tekel, de' bi vas pripravil,” je odgovoril Peter. Glasno se jokaje je tekla Antonovcova žena v svojo stani'eo de bi pripravila, kar je bilo za pr e jétje in postréžbo njeniga moi'á treba. Kmalo so sosédje Antonovcovo nesrečo zvédili . Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašena ženo tolaifii nekaj pa jim pomoč ponudit; zakaj Antonovea so vsi v tistim kraju spoštovali in ljubili . Eden sosedov, prav pameten in fiahtnoserée n mol, je prosil Antonovcovo ženo, ne s svojim jo kam Antonoveu večih bolečin delati .; pogovoril je njo in Katrico, ta čas k njegovi. Ženi iti in tam po čakati, de ranjenca prinesejo . Težko se je dala pogovoriti in šla nazadnje s Katrico in blagodu šnim sosedam v njegovo hišo. Komaj sta tjé prišla, ko so nesré&Uga Anto novca prinesli, kteriga je Franeek ves 'objokan spréndjal. Nesli so ga v stani'eo, pa pogrekvk' Ženo in Uér je koj po njima pra'al . Odgovorili so um, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolaiit. Z glavo je pokimal, de so prav storili' in je ukazal tudi Franeku k materi iti. Pa ko maj ,se je dal pogovoriti, ker svojiga bolni'ga očeta ni hotel zapustiti. Z Antonovem je bila res slaba. Ves oslab e je pokladal svojo glavo zdaj na eno zdaj na drugo stran ; vsi udje in tudi glas mu je odrekél . Vsi prebivavel sela, ki so se pred Antonovcov o hišo zbrali, so ga zavoljo iaiostni.ga naključja o 4* mi'.Iovali pa le malo njih je v sta: co prigo, ker so sami spoznali, de bi prevééno govoljenje e l é bolj s~"k.odovalo. Pozneje so Antonovea v njegovo spavnico pre nesli, ker je začel vnovič zavoljo bolečin topiti; prosil je po duhovna in zdravnika poslati . Duhoven je kmalo pri.el, ga je spovedal, obhajal in v peslédnje olje djal. Vsi so pri tem svetim djanju pobožno molčali ; zakaj občutili so bozjo Mii/Bost in so terpééimu svoje pomilovanje skazovali. Duhoven je A'e nekaj časa pri bolniku ostal in mu je iz svetih bukev bral. Potem pa je gel, ker so ga ravno takrat tudi k drugimu bolniku poklicali. Med tem pride tudi zdravnik, ki je sicer da tleč stanoval, po kteriga je pa skerbni Peter bre z odloga tekel, ker ga ni. doma dobil, je poslal posla po-nj. Vse je natanjko bolnika -spraal in pregledal poelwdovane kraje života. Malo je govoril, paiz njegoviga obličja in iz pomajevanja z glavo se je dalo posneti, de je malo upanja do ozdravlje nja. Konj je namreč Antonovea ravno na persi s kopitaxn vdali: H in nm persno kost tako p4kodova1, de so tudi pljuča zadéte bile . Zdravnik, ki je bi l prav uméten človek, je po mogoesosti. za Antonovca skerbel ; najtéčngi zdravila mu je zapisal in že čeznekaj dni se je bolnik bolj pri moči čutil, tako, d e je mogel vse povédati, kaj in kako ga je zadélo . Rékel je : „Konj se je pasel koj na kraju pašnika in se je, ko sim tiho priel, nagloma tako $plagil, de je začel s svojimi krepkimi zadnjimi. noglinúdebeoje tako močno na persi vda r,rjelr~ atiome padel. Ljubi otroci! Velikokrat vas vidim tako nep r o h konjem hoditi, ja k'e celo vajet v roko vzéti in voziti. Koliko nesréče se je Že zgodilo, kerIjudjé ne znajo dovolj previdno s konji ravnati., Ni cli né upajte preveč tem silno derzni.m zivinam tiidi, potem ne, č jih poznate. Antonovcovo poboljšanje je bilo enako k ki se, preden vgasne, enkrat zasvéti in potem vgasne. Kulalu se je njegova boleéixa na persih vernih, in od dné do dné mu je huje prihajalo. Teiej in teiej je sopel in zdravnik sam je vse upanje «ubil, ga ozdraviti, in tOi. Antonovee je čutil, de njegova smert ni dalječ. Zelel je tadaj še enkrat s svojo eno in svojimi otroci govoriti in jim je r e kel k postelji priti. Vso svojo moč je zbral, de bi svoje ljube potolazfi, opomnil in blagoslovil . Ko je vsim pri'éij+ ahn in tudi Petru roko v slovo po dal, je rekel : ,,Ljubi moji! ne vstrakte se! vedite de mi bo moja bolézen smert prinesla; jaz svoje nesréče ne morem prenesti, obupal sim, ozdr a véti. Pa ne mermrajte zavoljo tega; božja previd nost mi je to naklonila, in kar ona stori, je vselej dobro in m+ dro; le pomislite, de se bolno onstran groba zopet vadili. In ti ljuba i/ena! skerbi za naj na ljuba otro&a! napeljuj ju k dóbrimu, de bodet a na zemlji in po smerti sréčna. Tudi tega (Petra pokazaje) ti priporocim ; skerbi za uboziiga mladenéa. Vi pa, ljubi moji otroci! bodite svoji *mateti védno pokórni, ljubite in spoštujte jih ; sej veste, de je Bog otrokam, kteri svoje stare ljubijo in spos . veno in časno plačila obljubil . *Verujte tildi te dno Bogá naA'iga nevidljiviga Oč>~ta in v Jezusa Kri stusa, Alga izvefie'arja. Potem se vam bo dobr o godilo in mirno bate mogli enkrat umréti' ." Antonovee je zdaj omolkliil ; ves oslabljen je nazaj,na blazino se vlégel. Zena in otroka ka kor tudi Peter so resnične ljubezni in zalosti solz e točili in tudi Antonovee se jim ni mogel vbraniti, ko je njihno zalost vidil. Peljali so zopet ženo in otroke od njegove postelje, ker so spoznali, de b i mu njih» ,prié°ujo&.ost poslednje ure življenja ogrenfia. Peljali so jih zopet k blagoserénimu sosédu . Samo Peter je ostal . jubi otroci! Pri ločitvi od svojih ljubih n a zemlji da misel, de se bomo unstran groba zopet vidni, pač veliko tolazl)o. Tistiga pa, ki se ima na tem svetu s težkim terplenjem boriti, mora upa nje potolažiti, de pravi'čniga na tulim svetu plačilo za vse zopernosti tega življenja čaka. Antonovcu je zdaj vedama huje in huje prihajalo ; .s očmi je terdo mižal in sopsti je skorej popokama nehal. Večkrat so ga slisah, tiho besede izdihovati : »Gospod Jezus! usmili se me!" potem j e začel kašljati in kri se mu je zopet iz nosa in ust vderla. Nazadnje je postalo njegovo obličje merzlo in merzel pot je po njem stopil. Svoje roke je k molitvi sklenil, je potem še, kakor ée bi molil nekaj časa ležal, in sladko in mirno, kakor j e uvel, je' zaspal v Gospodu . Peter, kteri ni gel od začetka bolezni do poslednjiga trm, od stricove postelje, je poldekni.l in zdaj molil za svojiga draziga dobrotnika, netit e solze prerivaje. Potem mu je a'e merzle roke p o jubn~I, lepo oči zatisnil in a'el. Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti élovéaiga ~ivljenja. Ko je Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji poy, de mu bo v par dnéh e smertna ura odbila. Zi'vimo zadaj vedno dobro in poni no, de nas smert ne dobi nepripravljenih ; imejmo izvehéarjeve besede v spominja : „Gujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical .” Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravni k njegovi Ženi .alosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri, merhéu é'ula. Tretji dan so Antonov ca pokopali, in mnoga solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterigt je mil dobrotnik bil je teklo na njegov grob. Se le po pogrebu se je Antonovcova zena s Franckam in Katrieo v svojo prej'no stauico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj . Ali ni bila njegova usoda briska? In vunder ni zgubil svojiga serca ; zakaj vselej je v Bog, zaupal in vedno je bil, kadar se mu je dobro godil o za vsako nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki ; potem hote vsako nesréeo ki vas zna,naglama zadéti, loieje prenesli. 2 Peter se podá zopet na pót 'n najd e SVOJO SreCO. Nesréoa stori Petra srééniga. (Poglej podóbo spreden že, de je Antonovcova zena ie njeniga rajnciga piko zoper Petra 3méé a. pa skrivala jo je, kolikor jo je mogla, ker je svojiga moža resnično ljubila in ga ni hotla Žaliti. Pa kmalo po Antonovcovi smerti je to piko do njega boljkakor kadaj razodéla. Peter si je, kakor poprejpo mogočosti prizadeval, ji dopasti; pa njeno serce je tako zlo od njega odvernilo, de ni' moge l ničesar več prav storiti. Peter je tadaj kmalo spoznal, de ne bo mogel dolgo v Antonovcovi hiši ostati , in zgodilo se je to, Žalibog! še poprej, ko je mislil . Eniga jutra, ravno ko je Peter vstal, pride Antonovcova žena s cu.ljieo pod pazdiho, v kteri je bilo nékaj njegovih srajc in oblačil, k njemu i n mu reče, de ga ne more dalje obderiati, in de nejsi tadaj kjé drugje svoj kruh poiše. Desiravno mu je to serce žalilo in poparilo , vunder tudi to naključje voljno in molče pre sel. Pobral je tadaj svoje revi, se gospi teti zahvalil za vse dobro, kar je po njeni in njeni'ga mota dobróti vil-val in se je s težkim seream o d jubiga. Francka in priserčne Katrice ločil, ktera je v Antonovcovi' hiši tako serčno rad imel, i n ktera sta tudi njemu s tako seréno ljubéznijo vdan a bila. Obema je dal v slovo roko in komaj je mogel beséde izgovoriti : »Z Dogam ostanita! euljieo pod pazdiho je zapustil Peter ligo svojiga strica. Eno uro hoda zunaj Travnika pride do dveh pot; ena je peljala v njegovo domačijo kam pa druga ni védil. Dolgo je stal premiqevaje, po kteri bi šel : „Ali hočem iti v hišo svojih staršev?se je praal. ,,Kaj mi je tani v samotni koči delati, s čim se bom prelivel? — Ne greni ne nazaj — pisati in tudi, marsikaj rn ziga se naučil rajši grem v kako mesto in pois‘'em tam kruha ." Šel je tadaj po poti, ni v rij e govo ,domovino peljala. Sel je ie kake štiri ure, ko se je pot skoz i vozko-dolino zavila; na eni strani je bil globok z vodo napolnjen graben, na drugi pa visoko ster nao peéovje, čez ktero je pot ga. Peter je d po poti čez visoko pečino, al i kako je osteTel, ko je z visoéine zdolej v sot e ski krasilo obsedlaniga konja brez jezdea zagledal . zraven njega pa je čepi velik pes nekaj vlekel, ki je bilo v suknji oblé'éeui roki podobno, ktere ostal i život je v grabni' poleg ceste Ieial . Konj je samo na psa gledal. Tukaj mora nesréa biti, je djal Peter sam pri sebi, in steče jade~no doli v sotesko na mesto, kjer je konj stal. Ko bliže njega pride, začne konj rezgetata, tudi pes je k njemu pritekel, cvilil in lajal in ga je h grabni' peljal. Ko je h grabnu stopil, se je silno vstrak'l! Ravno tam kjer je vida v zacetku psa nekaj vléči, je éloveA'ka roka iz vode moléla, kije nepremakljivo na kraju le žala, ne dalječ ()d ondi je plaval lep klobuk p o vodi. Peter je potegnil za merzlo roko ; pa s vso svojo močjo mu ni bilo mogoče človeka iz vode izvléči. Po sréči pride ravno zdaj uloivpo tisti cesti z voziekam, v kterim je bil konj vpréžen. Peter nm zdajci pomigne in. občina je bilo mogoče nesrééniga iz vode potegniti. ta ni dal nobeniga znamenja iivlenja od sebe. Peter je poloiil roko na serko jamico in jo je še malo toplo našel. Ukazal je tadaj nesrečni ,,a na voz naloziti in po gasi vidno na pristavo peljati, ki je v stran ceste dala. Peter sam je peljal konja za vajet, pes j e del pa $am cvi'lij~e' gin lajajoč za njim. Kako so se na pristavi vsi vstraA/ili, ko so z nesrečnim kteriga so koj gospoda Jeli'čni.ka svojiga gospodarja, spoznali. O Bog! so zaupni vsi enoglasno, ,,to so naš žlahtni gospodi Kaj se ji m je prigodilo? Kakšna nesréča jih je zadéla? Peter pové v kratkim, kolikor je védil, naganjal ji h je pa koj po zdravnika iti, rekoč, de ima še upa- nje življenje nesrééniga otéti. To se je koj zgodilo. Nesli so gospoda Jelie/nika v %'tanico in mo ž z vozam, ki ni vtégnfi čakati, se je zopet odpeljal. Peter je večkrat v bukvah bral, kako je xno goče vtopljence zopet oživiti. Poskusil je tadaj , tako gospoda Jeličnika otéi' . Izvolil sije v te namen tiri terdne može, vsi drugi so pa mogli spavnic o zapustiti, de bi se zrak v nji spridil. Potem so 11.e nesrečni'mu obleko slékli in ga v pogreto postelj o položili ; persi in glavo pa so nekoliko visočeje ležale, kakor drugi život . Potem so celi život z gorkitni rjuhami pokrili, z eno pa persi okrog serca rahlo dergnffi ; eden moži je mogel potplate in dlani z kertačo dergniti in ko je Peter nesréénimu zraka v usta dihnil, je mogel tretji njegov nos tgati in golt rahlo dergljati, de je zrak mogel v pljuča priti. Ceterti zadnjič je mogel z gorko roko na trebuh pritiskati in paziti, ali se persi vzdignejo . h to se je rés zgodilo. Zdaj je Peter nehal va-nj dihati ain je persi nekoliko vkup stisnil, de je mogl a vdihnjena sapa lože nazaj priti. Tako je délal nekaj časa in nesreč/Dimu so dišeče reči, kakor vinski' cvet, vinski jesih, iganiga perja, tobak z a '/nofati i. t. d. pod nos deriali, de oterpnj ene čutnice zopet obudili. Potem je kanil Peter iz pre cej veliké visoči'ne nekoliko kaplic merzle vode na gospod Jelie'nikov obraz, ob enim pa ga je z knoflo v perst zbodil, in glej! nesrečni je z perstmi ne koliko ganil, kakor če bi jih bil hotel vmakniti. ',Hvala Bogu," je rekel Peter vesél, „zdaj smo na terdnim! gospod zaénó iivéti . Vsi priéijoči so se seréno razveselili. Zdaj so vse drugo opustili , samo s suknam so ga dergali. Kulak je vtopljenee svoje oét o dp eri in zdajci s o ta veséli prigódek vsem v hiši priéijoéim povedali. Vsi so rekli: „Hvala Bogu! naš žlahtni gospod ži vé!” in veselje je vse v stanco gnalo, ga viditi. Peter pa tega ni dopustil ; vsi so mogli tiho in mirni biti, de bi nesreéniga ne vstraA#ili. Zdaj je prišel zdravnik, kteri je Petra zavolj o njegovega ravnanja lepo pohvalil, potem zdravil zapisal, ob enim pa vse ude zi'vota pregledal, ali morde niso poškodovani. Po sreči niso bili ni č oškodovani. Cez nekaj časa je zaéél gospod Jelie'nik 'tih o govoriti : ,,0 Bog! kje sim? so bile perve besede , ki jih je spregovoril; potem je zopet tiho in mirno obležal. Peter se je hotel zdaj zopet na pot napraviti ; pa domači in zdravnik sam so ga posilili, še ostati . Gospod Jehénikov grad je bil komej eno uro o d ondi. Sklenili so tadaj, njegovi gospi prav previdno povedati, kakšna nesréča de je Žlahtniga gospoda zadela. Zdravnik je tadaj potem, ko mu je Peter povedal, kako se je vse zgodilo, po mogoaosti rahlo pismo gospi pisal. Gospod Jeličnik se je začel bolj in bolj zavédovati. Vprašal je, kako je na pristavo prišel in kdo ga je naj pervi našel. Povedali in Petra o mu pokazali ter rekli, de mu je zlasti Peter s svojim prizadevanjem Življenje otel. Gospod Jelič/ 1)1k je podal Petru roko rekoč : »Blagi. mladeneč! ne morem se ti dovolj zahvaliti ." Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gos pa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v Hišo stopivk prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji , jo tolazi ter pové, de bi bolnikov stan, ki, zdaj ni tako slab, gotovo pohujala, oko bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila . Nekoliko vtolaiena gré z zdravnikom k sv o jimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati . Po kratkim pogovor u reče gospod ,beličnik: „Samo Bogu in za njim blagimu lnladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako temu plačal, kar mi je storil .” Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga iavnanjo Petroviga pri oiá.'vljevanju gospoda Jeli.énika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala ; pred se ga da poklicati in, e e n krat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v krat- Mm svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostn i stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de bi tam kako pisarsko slu.g)o dobil, ker si je tudi pred že tako véas denarjev zaslužil. Gospi je d o padlo lepo, spodobno obnašanje ml.adenča in nje govo odkri.toserčno pripovedovanje svojiga življenja . svojima motu je šla zopet In mu pové od beséde do beséde vse, kar je ravno zdajs sršala. Gospod Jeličnik in njegova gospa sta koj sklenila Petra ne dalje spustiti in za njega skerbeti . K sebi ga pokličeta in borata, ali bi ne hotel, namesti v mestu., pri njima pisarske službe prevzéti. Peter je bil s to ponudbo dovoljen in obljubil je, si prizadevati, dobrimu 'Imenju od njega po mogoéosti zadostiti. Med tem so poslali v grad po drug bolj zloi/en voz za gospod Jeliéni.ka, ki je zdaj po pav žitih okrepijočih zdravilih precej k moči pri pel. Ko sta se gospod in njegova gospá, ljudem z a dobro postrežbo in skerb senčno zahvalila, je 'ej . zdravnik z žlahtno gos$ najpervi v voz med lij u se je pa bolnik vsedel. Počasi so se v grad peljali.. Peter je pa zasédel konja žlahtniga gospod a in je veselo poleg voza jahal. Tudi pes je zadejveselo skakljal. Proti večeru so prišli na Bilko vice, gospodov grad. Kaj se je tam s Petram zgo dno, bomo kmalo slgah, 3. Peter na 3kovia1 . Čim véči je bilo terpljenje, ktero smo prest a tli prijetngi se DAM prilée veselje . Taka je se tudi na'i.'mu Petru godila, kteri se je zdaj na Bukova.im gradu prav dobro počutil. Co spodu Jeli.čniku je mogel, dokler ni, bil popolnoma ozdravljen, védno na strani biti. Tudi svoje po- TrejA''n9'življenje mu je mogel povedati. Gospod in gospá sta ga pomilovala in oba sta, ~seleč-no sklenila, za blagoseréniga mladenéa skerbéti in m u k sreči pripornoči. Gospod Jeličixik je kihalo zopet ozdravel in zdaj je naredil Petra za svojiga pisarja ali tajnika. vsixn, kar xnu je bilo treba, ga je preskerbel in obilo ga je obdaroval. Peter se je od dné do dné svoji gospodi bolj prikupoval. Kamor koli je šla, je mogel ž njo iti. Zavoljo te časti pa Peter ni bil nikakor ošaben ali prederzen, ampak še bolj .prijazen in priljuden je bil vsakimu, tako de so ga vsi serčno ljubili. Tudi gospodova otroka Mi'léek i n Lizika si je vedel tako pridobiti, de sta ga serčn o ljubila in védno pri njem biti kotla. Vsaka priloŽno,st mu je pa tudi prav prišla, ju k dobrimu napeljevati. Ce je šel i njima na sprehod, ju je ali božje dobrot e opominjal ali pa je jima lepe poboine povésti pripovédoval, ktere sta zeljno poslušala in jih spet dana svojim staršem povedala. breja in omika teh otrok je bila pa nekimu duhovnu v gradu izročena. Tudi tega gospoda lj . bezen si je védil Peter kanala tako pridobiti, d e ga je uni, kadar je čas imel, latinsko in druge vé d nosti učil. Tako je Peter vedno v kreposti in védnosti'.h rastil. Pozabil pa ni nikoli Boga, kteri xnu je tako srečo dal, hvaliti in povikševati.. Ni ga bilo ve čiga veselja za-nj, kakor se v tihi samoti z Bog= pogovaijati; tukaj je molil za svoje pokojne starše za svoje xnertve Žive dobrotnik.e, za svoje prijatle in sovražnike. miga jutra gré Peter pred zóram na po lepoto sončniga izhoda gledat. Skozi veri je v kterim je čudo dgééih cvétk rastlo in prid e na polje, na kterim je bil griček . Na-nj gré in pogled se ne da popisati, ki se mu je tukaj od perl. Cela živa natura je tukaj pred njim razprostrena ležala in se je lesketala v jutranjim soncu. Tu so bili zeleni travniki, tam travnati pašniki, n a kterfli so se v senci posameznih drevés vesele čede pasle, in zadej je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderiati se ni mogel, svojo hvalo božji dobróti izreči: „0 Bog!” je rekel, »nimam dovolj besed, svoje občutke popisati, ki me primejo, ko Tvoje del a premišljujem. Celo naturo, ki jé bila pred krat- Idin še pusta in mertva vidim zdaj pomladeno in v novim živlenju pred sebo. Drevje je v novim zelenju in krasnim cvetja, polje je okinéano z rodovitnim žitam, travniki imajo mlado travo in mnogotere cvetlice. Vse razodeva novo življenje in Tvoj o vsemogočnost, o Bog! " Ze je bilo okrog Petra vse živo, na senož e tih in na polju je bilo že polno delavcov ; tudi on je šel zdaj z griča k svojim opravilam . Ljubi otroci! veselje, ktero pri pogledu nature občutimo, je naréi.steji in najilahtnik. Rés je tadaj pregovor: »Zjutranji čas zlató deli med nas.' In zlo neprav je, ta čas zaspati. 41. Premenljivost 4lov4ke sréče. Peter je šel po drugi poti proti domu, ki j e šIa po precej zaraenim grabnu. Komaj pride do njega, kar zagleda xnladenča v razstergani obléki in a'antovo nogo, ki je ležal in spal. Berda je pa poleg njega ležala. Culjico je imel okrog sebe na vervi pri.vézanó, v kteri je imel mende darove usmiljeni h ljudi. Petru se je mladeneč v serce smilil, ko ga je zaglédal, in mislil si je : taka se je tudi meni enkrat godila, ko sim se na pot k svoji:mu stricu podal. Zdaj se mladeneč zbudi in Petra ogovori . Pa kako se zavzame Peter, ko je v tem mladenču e dobro sneta, tistiga fanta spoznal, kteri je pred več leti pred gostivnico pečene slive va-nj , me tal. Samo mladené ni Petra spoznal. Pogovarjati sta se začela tako le : Peter. Kako si pri.el sem? Mladeneč. Včeraj sim na poti zašel, zvečer prišel, se vlegel in zaspal. Peter. Kam pa hočeš iti .? Mladene e. K svojimu stricu, ki v Sterixi u stanuje. Peter. Ali si od nekdaj šantov.? Mladenee'. O, nisim ne, žlahtni gospod! Bo- gate starše sim imel ; moj oče so bili veljae'en vradnik, pa pred léti so že umerli . Vojske tistiga časa so nas ob premoženje pripravile, in celó mati , oče in Dli otroci smo bili prisiljeni, svojo domovin o zapustiti, de bi sovrainikam odšli. Dolgo smo rev no skup žlveli v maloznanim selu ; potem so mati umerli in jaz in moja sestra sva siroti med ptujhni ljudmi živela. Po svoji neporédnosti in derznosti sim si kmalo po materni smerti nogo zlomil. Blagoseréni zdravnik se je sicer mene usmilil, pa ker ga, nisim ubogal, sim ''antov ostal . Ostal sim e nekaj časa v tistim selu ; usmiljeni. ju~Ijé so mi pomagali. Na,zadnje dobim Osmo od svojiga strica, ki me je hotel k sebi vzéti. Sestra pak rne je kmalo po 'noji ' nesrééi zapustila, de bi si svoj živci' pri ptujih ljnciéh s, svojimi rokami zaslužila,. Od tihmal riisim nič več od njé sli al . Zdaj sini na' poti k svojimu stricu, in prosim vas, Žlahtni gospod ! mi pot v Sterni "e pokazati.. Peter. Ali me več ne pozna,' ? Mladen eé. Oh, Ilič več! kako bi vas spoznal ? Peter. Ali se ne spomni. uboziga fanta, ki je pred gostivnico stal in si ti pečene slive v djega metal ? Mladeneé (plasno.) O ja! spomnim se še . Morebiti ste bili-vi tisti, nezamerite mi ubozimu! P e t e r. Ne stori si nič iz tega ; Že davno sim ti odpustil ; uči se pa iz tega, kako se na svétu vse premeni'. Takrat sim bil ubog, ti pa srečen . — Zdaj je drugače. Tukaj .iina" vse, kar imam pri sebi ; rad ti dam, zakaj v moje serce se mi smi li . Pa zaupaj vedno v boga, derii se ga, ter& no in ostani nm zvést, in vse bo v tvoj prid obemil. Zdaj je Peter mladenču pravo pot pokazal , ga objel in poljubnil in volil mu, de bi se mu n a bolje obernilo. Peter je ves radosten, de je dan z dobrim delam začel, nazaj na ukovice hitel in je tam svoje opravila opravil . Učite se iz tega, ljubi otroci! kako minljivo je vse na zemlji.. Ne zanašajte se nikoli na posvetne reči, ampak išite marveč večnih zakladov, to je, prave kreposti; sarno ta da pravo srečo in Peter In Pavl. dovoljnost. Iz Petroviga obna'a'auja se pa učite, kako se imate tudi do svojih neprijatlov zaderžati in kako jim imate hudo z dobrim povračati. Ali ni Peter delal, kakor naš izveli.éar uči, ki pravi: "Ljubite svoje sovražnike, storite dobro njim ki vas razzalijo!4 II. 1Pnna(n ng Peter je oskerbnik grada na Bnkavi eah. Gré v domovino. ako je Peter več lét pokojno in zadovoljno v gradu na Bukovkah preživel in si s svojim pobožnim življenjem ljubézen in zaupanje svoje gospode bolj in bolj pridobil. Umeri je oskerbnik grada, poke n pa postarn moz. Peter mu je dostikrat, kadar je imel čas, pisati pomagal in se je tako z nj e goviiui opravki séasanm soznanil. To opravilo je zdaj graffiinski gospod Petru izročil, ki si je prizadeval, ga po vesti in zvesto opravljati' . Enkrat prejme od gospoda fajmokra svojiga kraja pismo, ki je bil v Travnik napisan, ker ni védil, de Petra več ni tam. Iz tega pisma je zvedil, 4e so Dobrféeva mati, isi so doslej v 1ii nje govstar''ev stanovali, unierlj, in de je zdaj hga prazna. odgovoril je gospod fajmokru, de bo sam koralo v svoj rojs,ten kraj pri'A'el. Prosil je tadaj svojiga ospQ .a,,, m u t o d «Qli,ti, R:teri Inu ni le 4 volil, ~mpajL tudi se konja dal, de bi zlo*Riae iiolj . Podal sen taaj D,a, @y~i9 pó in -v pr dok pride na mesto, na kteri'm je, potovaje k svoji= stricu smert svoje matere objokoval . Z konja je tukaj stópi.l, pokléknil in s solz nitni očmi v nebésa pogledal ter samo té beséd e rekel : O Bog! kako čudno vidiš Ti človeške pote. Nekadaj sem kot uboga sirota tukaj sedel — zdajpa stopim vesél in srečen zopet na to mésto ." Zdaj je spet konja zasédel in bolj berzo proti svojiinu domu jahal. Precej pozno popoldan je že bilo, ko je tje prišel. Z konja stopi'vs'i ga privéže h kolu in gré tiho v hišo, ktere vrata so bile odperte. Nikogar x~i vidil v nji; vse prazno je bilo samo malo orodja je bilo še v nji. Kako je moglo h Petru biti, ko je čez tako dolgo zopet v hi o stopil, v kteri je njegova zibka se zibala ! Vrata staiiice odpre, in glej! 'Iliada deklica j e pri mizi sedé šivala. Ptujiga gospoda zagledav i je sramoiljivo vstala in ga vpra,;',ala, s čim bi mu postréči mogla. Peter jo je bolj natanjko pogledal in kako se je začudil, ko jo je sestro tistiga fanta spozna l ki je nekdaj pečene slive va-uj metal kteriga j e »dan kot s'antoviga mladenea nw;'el in obdaroval. »Ali si tako sama tukaj? jo vpraša Peter. »Tako sama sim," odgovor' devica ; »stara žena, ki je sicer tukaj stanovala, je se le undan mnerla." »Gotovo si njene Žlaht-e," jo vpraša Peter dalje . »O uisim ne," odgovori ona, „še domá nisim v tem kraju ; tudi staršev nimam več, samo eniga brata, imam, ki je A'antov pa ne véni, kje de je zdaj . Kot uboga sirotica sim tu sem prida, službe iskat. Tako sim tudi v to hišo prišla, ktere gospodinj a me je prijazno sprejéla. 'V njeni dolgi bolezni sim ji mogla stréči in sim do njene smerti pri nji ostala. Pa zdaj bom mogla to hipa zapustiti zakaj Miša ni» rajnce žene. Gospodarja sta, e pred neld.mi let » pomena, in misliti se smé, de bo nja sin, ki je néki na ptujim, skorej prišel in prevzél. kaj .1)4 potem počela? reče Peter na to. »Potem se boni mogla drugam preseliti. ; tukaj ' se zdaj s slvanjem zmm. Peter je prosil devico, drugi dan k gospodu fajmokru priti. Ko je to obljubila, je zasedel spet svojiga, konja in je, brez de bi se ji bil spoznati dal, k gospodu fajmostru jahal, h kteriinu je še l é zveéér priA'el . Gospod fajmoker niso Petra ve č spoznali; prijazno ga pozdravijo in peljejo v sta vica. Se le zdaj se je dal Peter spoznati ve selje éastitljiviga gospoda je bilo nad Petrovo sreč o veliko. Celo svoje življenje jiin je mogel povedati, in slišati, de je Peter zdaj oskerbnik grada na 3ukovicah, so rekli : „0 Bog! kako čudne so Tvoje poti! ” V pogovoru sta se tudi uboge device zin e riila, ki je zdaj v Wi Petrovih staršev prebivala . Gospod fajtnoAter so mu velika lepiga od Djé pove dali in posebno, kako marljivo je stari teni v Djen i bolezni stregla, in so rekli" de bi prav zelefi, če bi še v hi.Ašiei ostati mogla . Peter jin pové, kako se je že pred sta de vico in njenim brat= soznani.l. Vsi zavzeti so gospod fajmos'ter rekli : ,,Res ostane zmeraj, de, kakor prégovor pravi, gora in dolina ne prideta skupej, pač pa ljudjé. Peter je zdaj se voljniga, pokazal, zdanj'i prebivavki biga svojih stara'ev pre pustiti. Potem je Peter e'e véč svojih dobr~óv obiskal. Malokteri ga je spoznal; vsi so se pa njegove sré~e veselili, Prenočil je Peter v faroviu. 2. Kaj Peter s svojo hišo v svoji Mi8t kraju stori. Kxnalo potem, ko sta Peter in gospod fajmoker drugo jutro vstala, se je devica že napovédat i dala. Ko v stanico pride, jo je Peter tako nago voril : »Ljuba deklica! ko sim včeraj k tebi prišel „ sim te zdajci spoznal, desiravno me ti ne spoznaš. Veliko Iét je že, kar sim pred néko gostivnico stal in je tvoj nemarni brat slive v mene metal. Nisim pozabil, kako lepo si se ti zaderžala in s e mene usmilila. Tudi gospod fajmoker so mi vs e lepo od tebe povedali; zavoljo téga želim, te na kako vižo plačati. Privolim ti tadaj, ravno tako v hiši prebivati, kakor je žena prebivala, ki je umerla . Tukaj imaš pismo za to ; zakaj jez sim gospodar hiše. — Od tvojiga brata ti zmorem samo toliko povedat-i, de sim ga na njegovim potu k njegovimu stricu v Steriai?e našel ; tam bodeš zanj zvedila. „Sicer ti pa vse dobro voA'im.” Devicaje bila vesela in s hvaležnim sercam je sela od Petra in gospod fajmokra. Zdaj, se je tudi Peter spet na pot podal, ke r zavoljo svojih opravkov ni mogel dalje od doma ostati. Zahvalil se je gospod fajmos'tru za nj e govo prijazno sprejétje in oba sta se ločila, kako r že (lavno znana prijatla ; zakaj žlahtne serca se kwk tlo spoznajo in ljubijo. Pogovorila sta se tudi oasih ml sl ekrat pisali. Zdaj je zasedel Peter v o jiga konja in se je vernil na Bukovice. Kaj se je še dalje z devico zgodilo, vemo samo toliko, de je na svoje poprasvevanje od stri ca zvedita, de je njeni brat Sime umeri . V hgiei, ktero ji je Peter prepustil, je več deklic Bivati učila, in se je potem z dovoljenjem gospoda fajmokra in Petra z nekim mizarjem zaročila, kteri je bil sin tiste rajnke Žene, kteri je tako zvest o stregla. Prav srena je i' njim živela in poznej e Petrovo hišica prav po ceni kupila. Ljubi otroci! ozrimo se nekoliko na osodo te device in njexiiga brata. ne prejme krepost dostikrat ze tukaj na zemlji svojiga plačila, hudobija pa svoje kazni? Blagoserčno sestro sprejemejo Jjudjé serčno v vsim ptujim kraju., ko se nemarljivi brat A'antovo potepa in v mladosti svoje življenje sklene. 3. Peter pride na Bukovice nazaj . Peter se je srečno na Bukovice vernil in j e kakor poprej službo opravljal . S svojo poštenostjo, zvestostjo in Ijudoljubnostjo si je bolj in bolj ljubezen svoje gospode in spoštovanje podložni h vterdil. Zlahtni gospod Jeliéni'k je hotel zdaj reA'enika, svojiga življenja, kakor je zaslužil, plačati in g a za časno življenje srééniga storiti. Prepustil je tadaj Petru gradič, ki je poleg grajA'ine ležal, tako , de Peter ni od njega nič plačeval, njegovi n a sledniki pa so prav malo odrajtovali . Zavoljo tega o pismo naredili. Peier, kiéri zavoljo svojih opra pil gradiča, ni mogél sam oskerbovati, ga je dal drugimu v najem ali kalit, in ker je imel iz tega vsako leto mnogo dohodkov, si je v kratkim lepo premoženje pridci bil. Pozneje je pa, potem ko je sicer ubogo, pa poteuo devico za 'ono vzel, sam gradič v skerb vzél, ostal je pa vunder tudi oskerbnik na, Bukovicah. S to .'&no je vedno v edinosti in zadovoljnosti zivel, in potem, ko je veliko starost doségel je umeri, kakor je iivel izgled pobožnosti . Sklep. Ljubi moji otroci! ozrimo se tukaj v sklepi' e enkrat na zi.vljenje naiga poboiii.ga Petra. V celim ijegovi.ni življenju vidimo modro previdnost, ktera se sicer ne da zapopasti, pa vunder vs o v njegovo srečo obrača . Še le, ko Peter na cilju svo jiga z"'vie!lja stoji, spoznamo, de se mu je mogl o tako in ne drugače goditi, če je hotel srečo, ki nm je, namenjena bila, dosééi . Ce ravno tukaj ne vidimo, kaj bo iz marsikteriga terplenja prišlo, nam da vmider priložnost z voljnostjo in poterpezljivostjo si zasluge za n e besa naberati.; pri vsim, kar v svojim življenju p o krivici' terpimo in vmlder nobeniga s ,d .i iie uzivam o imamo vunder misliti, de nas mlstran groba toliko véčj e plačilo pričakuje- zakaj Bog je večno pravičen . l. Pavl v-zibelki.. Pav1ovi stark dva uboga délavca, umerli, ko je njih edino déte še v zibelki ležalo. Komaj toliko so zapustili, de so jih mogli pokopati ; za malika Pavlaa ni prav nič' ostalo, še potrébnih oblači l ne. Več precej prem óinih prebivaveov vasi je stalo okrog zibelke, se poprašovaje, kaj se ima z ubogim ervie'kam zgoditi . Ali kakor bogastvo ne stori srečniga, tako tudi ljudi ne poboljša, ampak jih še bolj terdoserčiie dela . Vsim se je sicer lep o rudečelicno détice smililo, pa nihče se ga ni usmilil. Zdaj stopi Martin, precej réven pa pošten kmét k zibelki in ga vsamo k sebi. Ko so mu drugi rekli, de ima sam pét mahjldh otročičev, kterim nima vselej dovolj jesti dati, jim je odgovoril : ,,Bog bo Že pomagal, on svojih nikbli ne za pusti. in dobrim délaxn najboljši ték ! Blaga misel, dobro djanj e Nam življenje osladi ; Bližnjih pa usmi'Iovanj e Nam dih sad rodi. Pav2 kot fant. kmetje so -vtrlimu Martinu radi zapu4n d ,repustili,; eeli' o de so se ga znebili. a stil je tadaj z Martinovimi otroci, in je bil zal, lep in krepek fant, védno vesél i n dobre volje, tudi takrat, ko je imel malo jesti, ka r se je dostikrat primerilo, če Martin. zavolj o nja déla ni mogel toliko zasluziti, kolikor je potre bova]. Kadar se je to- zgodilo, je Martin svojig a rejca vselej svojim otrokain v ugled postavil, ki so bili navadno nevoljni. Pavl si je pomagat% znal. Ko so Martinovi otroci večidel po dnévi postopali, je na polju z a délavci tékal in se jim je tu in tam ponudil, ji m pomagati ali kaj majb.niga storiti. Tako so se ga delavci prav privadili, tako, de ga niso radi pogrešali. Vselej je njegova voljnost plačilo dobila . zdaj so mu dali jesti inc piti, zdaj ceh') kosček mesa pa vselej je le malo za-se ohranil, drugo j e dal svojima redniku. Dostikrat je tudi svojiga rednika Martina s pofirkam vina razveselil, ki si ga je sebi od ust odtergal in dam prinesel. Ko je pri.el čas i"etve, ko ,so zito poi'éli in . v snope povijali, so pustili zxjeei icx penice nala č -tu in tam kak klas ležati ; .akaj védi.li so, de Pavl nobene bi'lé'iee ne pusti., če se je mogel še Coli- krat v vročini pripogniti, de bi zvečer lep snope k dam prinesel. Ko je priel as, krompir kopati, je bil Pavl tudi ročno pri delu, in je pridno kopal in pobéra Kadar je bilo délo končano, so rekli : ,,Na, tu in1a clél, pridni pomagáé! Zdaj je Pavl jaclerixo plačilo svoje pridnosti pobral, inc ga je z veseli m obličjem pred svojim rednik= na tla i'zsúl . Za Pavla ni bilo nobeno délo prete&o, e e'lá če je njegovo xnéé preseglo. Povsod. je bil 17 vese i‘.dane volje. Č so zdaljee' kakiga fanta - žvižgati. sk ali, so ~e védili, de je bil Pavl. Vse cerkvene pesmi je znal in nikoli ni noben e viže ne beséde pozabi Y e bi se bili oče Martin popolnoma v, rejo svojih otrok mogli pečati, bi bili gotovo tudi tak o pridni in delavni bili, kakor Pavl . Pa dela je mogel iskati in njih mati, ki so bili slaba žena in so svoje otroke silno ljubili, so jih čisto omehkužili . Martin je pa spet svojo ženo preveč ljubil, kakor de bi se bil mogel njeni volji v izreji otrok stanovitno zoperstavljati, in tako niso njegovi otroci najboVi. bili. Samo s Pavlam je mogel začeti, ka r je hotel ; zakaj njegova žena ga ni preveč pri sercu imela. In to je bilo ravno Pavlova sreča ; tako se je že z mladosti pokori'''e, pridnosti in voljnosti privadil. Tako je Pavl Mizo do dvanajstiga M-ta svoje starosti rastil. Ta čas je bila v tistim kraju silno huda létina. Sonce je tako pri.pékalo, de je hoti() vse skopernéti. Zemlja se je i'zsuila in razpokala ; vse rastline so se vs-u.A'ile, tako de ni bilo nič upanja kaj pridélati, in vse je po dežju hrepené o. Srečen je bil, k:teri je e od prejs''"úga leta v svojim hramu kaj prihranil; gorje pa tistimi' kteri je imel svoje upanje samo v Iet4ni zetvi! Taka se je tudi Martinu godila. Njegovo polje je ga v najbo5ih Iétih komaj lakote obvarovalo, zdaj je bilo pa .l vse prazno, celo polje ni enig a a vagona žita dalo. Skorej je obupal; zoper svojo voljo je povzdignil svoje roke in svojo glavo k J3ogu in je molil s slabim glosam : ,Gospod, po maj nam v tej siliI Ne za sebe ampak ~ nedolžne otročiče zdihujem k Tebi ." Ko se je eniga dne Martin tako zamWjetl iz polja vernil, ga je Pavl srečal ; tudi njemu so skerbi veselje skalile; njegove oči so bile kalne, njegove lica blede. Zakaj tudi déla je manjka», povsod, kjer ga je Pavl iskal, so rekli, de se- n e plača, žito žéti, ker so stroški spravlanja véči' kor pridelki. Pavl tadaj ni mogel ne griiljeja kruha za svoje stradajóče brate dam prinesti., kolikor se je tudi prizadeval. To ga je bolj bolélo, kakor la kota ; zakaj rad bi jo bil terpel, e bi le svoj e brate in rednike site vidil . Eniga dné je vidil svojiga a,lostniga rednik a V brhkosti vtopljeniga na vsu-A'.enim polju stati; kar mu šine misel skozi serce : »Tudi ti mu vtiči skerbi delaAl ali ni greh, mu nadloge délati. Ce l it tebe ne bilo, bi imel vsaj za, ene usta menj4erbéti. Sej je svet velik in girok; kako bi bilo bi se napravil in kje drugje svojiga kruh a i.skal?4 Urno je bil njegov sklep, po svetu iti , zrel . Sel je k svojimu redniku, se mu zahvali z a vse dobrote, mu razodene potem svoj namen i n zakaj je tak sklep storil in ga prosi za privolje nje, preč iti. Martin pa ni hotel nič sli'4ti; ves ganjen ga je objél ter rekel: „Bog me obvaruj tega gréha! Ti si bil v dobrih dnév'ih moj angelj varh *LI zdaj bi te pustil beračevgi? Ou, ki ptic višavi preživi in lilije na polju eblái, tudi. nas ne bo lakote umréti pusta. -In pri temu je Martiil nej je Pavl prosil in prosil , nic+ ni 79 gago, tako je ogel Pavl nazadnje ,odjen in pri svojim redniku ostati. $. Pavl e nekim grfaii oznani. V Martinovi bik se ,je od dné do dné huje godilo ; marsikak večer so se mogli lačni vlééi zakaj oče si niso mogli, desiravno so se po m o gočosti prizadevali, toliko zaslutiti, de slabiga z otrobi namešanega kruha kupili. Bolj in bolj blede so obličja prihajale, bolj in bolj so vpadale la Pavlova cveteéa barva je zginila. Vse e silno pomankanje terpelo in verh tega so se vsi zi me bali, ktere hudi mraz- se je k lakoti pridni žiti profil . Pavl, ki je vedno blagor rodovine svoj pikov na, sercu nosil, je šel vsaki dan v gojzd p o suhiga protja. Enkrat je bil ravno pri tem del u ko si je družba imenitnih ljudi: z lovam kratek čas délala. Večkrat je vstreliti sliAal in nazaduje priteče hudo ranjen zajček proti Pavlu, pogleda, ve s v kervi enkrat milo fantiča in pade zzzertev pre d njega. Pavl, kteriga usmiheno serce ze poznamo, vere zdajci svojo butarico na tla in ogleduje ž i valico z solznimi očmi. Ob enim ga pa tudi misel obide, kako bi z finesam te Živalice ne le lami novih ljudi nasitil, ampak j)i tud,i kožo za par groA'ov prodati mogel. Ze je svojo roko po nji stegnil, kar se spomnil de bi se ~rde tako tatvine kriviga storil. »Ne, raji stradati kakor krasti," je rekel, ,potenost najdalje obveljá ! 2.ovce grem iskat, de )',m vstr .Vuo gs.vér oddala ; O potem bomo pač spet lačni, pa z o vesO v posteljo A'1.i. 'Vzél je zadaj mertviga, zajčka in je šel, kjer je sffi'al rogove bučati. Rjua,l.o zagleda v gojzdu velik ogenj, okrog kteriga je uinogo loeov ležalo k so veselo jédli in pili. V celi družbi je imel do stari'ga noža po nje govim dobrim, prijaznim obličju največ zaupanja . K temu gré Pavl nekoliko bojé~e in mertviga zajčka pred 'njega p1oii'vi, je rekel. „Ta žival je padla Inertva pred mene ; gotovo ste jo vi. ali pa, vas'i lovci vstrelili in vas''a, je .” Stari gospod vsta l ga, prijazno vpras'a : „Prav pošten fantič se mi zdé ; zahvalim se ti za, tvoj trud, zato se pa, tukaj z iianni najej in napi.” Pavl, ki je bil hudo lačen, si ni dal dolgo 'velévati in ,kmalo so unu od vsili strani žlahtni h jedi ponujáli, kteriii e po iménu ni poznal. V za četku je Pavl prav ročno jedel, pa naglo nehá , solze mu oči zal.i'jó in bled kot sinert je postal. Stari gospod, ki' je neprenéhatna v njega pogledoval, je to zaglédal in ker se mu. je to čudno zdelo ga, vpraA'a, kaj mu je? Pavl vpre svoje oči v tla, zdihuje in solze mu niso dale govoriti. „Vse- Ei se k meni,” mu reče stari gospod, iti povej mi naravnost, zakaj si naenkrat nehal govoriti in tako zalosten postal. Pavl ga uboga in uiu pové s tihim glas a kako njegovi redniki stradajo in kako zlo ga v sercu boli, de on tako dobro je in pije, njegovi ljudjé pa še kruha nimajo. Stari gospod je zvesto in ganjeniga serca Pavla poslušal in s solzo ve melja ktere ni mogel skriti, reé'e : . ,Tud' tvoji ne bodo stradali; jej in pi', kolikor se ti Ijubi.‘ Poklical je hlapca k sebi in mu zapové, kar jedi ostane, v jerbas spraviti in potem, ko je še sarn dve steklenki vina v jerbas vtaknil, vkaže hlapcu vse to Pavlovim rednikam nesti; poten. vzame iz, mošnje denar in ga Pavlu da reko' . „Na, to nesi svojim staršem. ” vesélhni oenu' stopi Pavl k ptujhnu gospodu in mu hoče roko poljubniti ; kar zabuče zopet rogovi v gojzdu.. „To je gotovo moj sin!” je rekel stari mož; „obljubil. je za meno priti.” Še izgovoril, kar poči puška in serna derkne kot blisk nemo; ali Pavl je ležal na tleh v svoji kervi, zakaj strel ni serne, ampak njega zadel, ki je z a germam ravno na strelu stal. Vsi so vstra,eni k ubozinm Pavlu stekli, kteriga lasje in obraz so bili vsi s kervjó obliti'. Vsi so bili žalostni; narbolj za riten je bil pa stari gospod, ki je koj rano zadétiga pregledal. Na glavi je bila sicer pa ne do smerti nevarna; Pavl se lli nič zavédil ; v težki alnedlévci je ležal. Prinesli so koj merzle vode iz studenca, d e omedlévA'iga, ki je ležal kakor podoba smrti, zopet k sebi spravili. Tudi sin stariga, gospoda je prišel. s svojilni tovark in zvediti, de je on tako nesrečno strelil , je bila, njegova Lalost nezmérna. „Nikoli več,” je rekel večkrat, „nikoli več se ne dotaknem pu ke, ako ta ubogi otrok zavoljo tnojiga veselja pogine."`. Zdaj spregleda Pavl in z veselim kri kani : ni mertev!” se vede mladeneč po leg ranjenega Pavla na. tu. „oh , moj ubogi oče, moja uboga mati!” j e zdihoval Pavl s slabim glasam in je zopet zamizal . Ker so se bali, de bi ubogixnu Pavlu kri ne odtekla, so urno njegovo rano zavezati si prizadeval . Eden loveov razterga . kos platna, in mu obvéže za silo precej globoko rano . Eni' lovcov so poteni iz vej nosilo spletli i n hodi ranjénca k njegovim starem nesti. Pa stari 'na ni nikakor tega pripustil . „Bog ne daj tega,” j e rekel žlahtno vnét, „de bi ubogim starA'em še tako žalost delali, strah bi jih znal umoriti ali saj v bolézen zakopati. Na moj grad se ima, ubogi fant nesti in skerb~ naj se tam po mogoéosti za-nj ; jaz bom kmalo pri,4e1. Dva izmed vas gresta p a v selo, praA'ata po očetu Martinu in njegovi žen i in jima po mogoéosti rahlo povesta, kaj se j e zgodilo.” Jaz pa," reče Viléek, sin stariga gospoda , »bom. zdajci v mesto jahal in pripeljem zdravnika sebo. Bog daj, de bi ne bilo prepozno in. de bi jaz ne bil tega ned.olžniga otroka umoril." 4. Pavl na grofovim gradu ozdraljen . Komaj so Pavla v grad prinesli in ga v mehko posteljo položili, je tudi ie ranocelnik, kterig a j e Vil:ček po sréči na Oti dobil, prišel in koj k bolnikovi postelji stópil. Preglédal je globokost rane in. je ialostno z glavo majal ; zakaj mnogo kervt' je zgubil Pavl. Vi'le'ek se ni kar nič od Pavlove postelje ganil ; védno je bil v strašni skerb i de bo Pavl zavoljo rane umeri . Nazadnje pride tudi Martin, kteri j•e vse li pustil in jaderno pripel, ko je zv'édil, kaj se je Pavlu primérilo. Grof Dobovski — tako je bilo prijaznimu moi'u ime — je po inogoéosti z rahlimi besédami vse povédal in mu upanje délai . Martin mu pa reče na to : „Ta detček ni moj sin, pa če bi ga zgubil, bi ga čez vse obžaloval, kar imam na zemlji ; zakaj neizrečeno ga ljubim in zasluži tudi mojo ljubezen; bolji'ga in bolj lju bezniviga rejca ni od téga.” Potem je povedal Martin zgovorno, kako je tega fanta dobil in ni mogel njegovih lepih čednost prehvaliti, tako d e je grof ganjen odgovoril : „Ako tega fanta rgi'ino, ima tudi moj sin biti, in za-nj in za vas bom jez skerbel ; ako je-pa Bog sklenil, ga k sebi vzeti, se zanesite, de bom vse vam nadompsti.l, kar bo v moji moči. Prodajte kaj svojo kočo in preselite se z ženo in otroci k meni. Ce me je prav tudi letošna slaba Iétina zadéla, imam vunder še toliko, vas revA'ine in lakote obvarovati , drugo leto bo pa Bog vašo pridnost ze plačal .” 'ako kakor je bila ta ponudba blagoseréáig a grofa ilahtnoduA'na, in kakor bi bila sicer Martin a razveselila, ga je vmider zdaj žalost tako premagala, de je zamogel samo z zdihljeji za dobro ponudbo se zahvaliti. Drugi dan je pa prišel ranoeélnik v grofovo stanco in je povedal, de je Pavlovo rano zope t pogledal, in pristavil, de je zdaj za Pavlovo iivijenje porok. Dovolil je tudi vsi'm pričujočim, se samim prepričati in Pavla obiskati. Vsi so kojveséli k Pavlu hiteli. Ko je zdaj Pavl še celo odperl ;n svojiga rednika spoznal in s slabim glasa vprašal, ali je jerhas 7, jedmi prejél in se nasitil ni bilo ne eniga, kteriga oči bi bile suh e ostale. Vileek pak je na tla pokléknil in se Bogi . za otéto življenje tistiga zahvalil, ktedmu je tak o nesrééo napravil . S pomočjo umniga ranoeélnika in s oskerbn o postréŽbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel , je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel po steljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati . 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof bobovski je Pavla tako ljubil, d e mu je učenika dal, i,ri Merim se je mnogo koristuiga učil. Devetnajst Mi stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se pravoslovja učil , Za ktero je Pavl veliko veselje kazal . Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de j e hotel vedno v njegovi tovariji biti in ga nikoli. druga& kakor brata imenoval . Ni ne dan preteke l de bi ne bila A'Ia, z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga, prijazno pozdravit . Od tistihinal, ko se je Pavlu taka nesrééa pri. merila,, je Bog Martinovo pridnost in to, kar j e Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prehivaliA'e, v sredi evetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal . 85 6. Pavl kot mói. Pavl je svoje šole izdélal, in ko se je vsi m svojim učiteljem izpraševati dal, se je verni' z najboljšimi priébami zastran svojiga lepiga zaderianja in pridnosti nazaj. Zdaj ga je grof za oskerbnika svoje ne dalječ od ondi ležéče graj šine postavil. Kdo je bil zdaj srečni'ši od Pavla in 'ijegoviga rednika, kteri je, kadar je podložne Pavla z vso hvalo obkladati slišal, vselej rekel : čudne so božje narédbe, pa vselej najboljše ! Ce bi ne bil o hude letine in lakote, bi tudi Pavl ne bil v gojz d šel, bi sicer me bil ostreljen bil, pa bi se tudi n e bil z žlahtnim gospodam grofani soznani'l in svoje sréée našel. Pozneje se je Pavl z najmlajšo hčerjó Martinovo oženil, kteri je bilo lina ime. To je veselje blagiga moža še bolje povišalo . Mina je bila zala in obertna devica in je s Pavlam vedno v zadovoljnim in veséli :u zakonu živéla. Tudi ostali Martinovi otroci so bili s čas= dobri mladi Ijudjé, zakaj mati so zgodaj spoznali, d e omehkužje v nesrééo pelje ; prepustila je tadajotroke popolnama svojimi' možu v izvejo, in ker so bile njih serca dobre in nedolžne, jih je kr palo na pot čednosti nazaj pripeljal . Bog nam pošlje britke dni Kot dežji, drevésam dá , Pa če sercé zanj gori , Vso vso sréčo v sebi imá . Kar Bog stori, najbolje je , Volnjo terpi vse, povsod , Le temino vére derzi se : ',Svojih ne pozab' Gospod ." A~J(O. « I. PETER. 1 . Peter kot fant. Stran. 1. Peter od svojih staršev v čednosti pobožnosti i.zrejen . 3 2. Peter od svoje matere v šolo peljan 3. Peter o lepim pomladanjskim večeru v sred i svojih staršev . 8 4. Kar so se oce bali, se zgodi 9 5. Tudi mati naMga Petra zholé in umerjó 1 0 • Peter skate svoji rajnci materi poslednjo čast It 7. Peter se poda na pot 21 8. Petrovo pervo soznanenje na poti 23 9. Petrovo daljno potovanje in prebivanje pri Viloveu 29 • 10. Peter pride k svojinm stricu A tonovcu. 42 11. Peter pri Antonovcu v hiši • 45 12. Peter si napravi s posebej zasluienim de narji potrebnih oblačil in bukev iI. Peter kot m adené. Stran. l. Stric Antonovec žalostno umerje 48 2. Peter se podá zopet na pot in najde svojo sréeo . 55 3. Peter na Bukovkah 4. Premenljivost éloveke sréé e M. Peter kot mož. l. Peter je oskerbnik grada na Bukov ah. Gré v svojo domovino . . . 2. Kaj Peter s svojo hišo v svojim rojstnim kraju stori: . 70 3, Peter pride I a Bukovice nazaj Sklep 72 PAVL. I. Pav v zibelki 75 2. Pavl kot fant 75 3. Pavl se z nékim grof= soznani 79 4. Pavl na grofovim gradu ozdravljen 82 5. Pavl kot niladené 84 Pavl kot mož 85