Leto IV., štev. 264
?of talna par Jadrana.
V Uubilant, sobota dne 10. novembra 1923	cena 1-50 oin
lahni* ctt 4 r|u«r»l.
Stane mesečno 12-50 Din xa Inozemstvo 25-— „ neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Jlikložičeva cesta št. 16/L Telefon St 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvoi
Ljubljana. Prešernova ul. št 64. Telet. št. 30.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ul. t TeL št 22. Cel|e> Aleksandrova e,
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842,
Ljubljana, 9. novembra, ce polagoma se odpirajo ljudem oči, da vidijo razliko med jugoslovensko demokracijo ter ostalimi političnimi organizacijami, zlasti pa razliko med njo in velesrbsko radikalijo.
Dokler so demokrati v eksistenčnem Interesu države sodelovali v vladi, se je neprestano vpilo nanje in jih grdilo. Separatisti vseh vrst so v boju proti njim javno in skrivaj vzbujali plemenske strasti ter storili vse, da bi se nc mogla uspešno uveljavljati misel edinstvene jugoslovensko nacije, ki edina jamči tudi v praksi popolno enakopravnost in enakoveljavnost vseh treh plemen. Levičarji in desničarji vseh kategorij so udrihali po demokratih, ki so razglašali in tudi s krepkimi dejanji uveljavljali moderna načela socijalne pravičnosti. Nič ni zaleglo zatrjevati, da je demokratska stranka po svojem nacijonalnem, kulturnem, eoeijalnem in gospodarskem programu ter po svojih mladih idealnih silah edina stranka v državi, ki lahko tvori temelj srečnejše in zado-voljnejšo Jugoslavije ter politično jedro njene bodočnosti. Demokrati po bili krivi vsega zla, ki se je dogajalo in ki se ni dogajalo. Po radikalih, ki so bili z demokrati v koaliciji in naj so tudi le oni zakrivili zlo, so ni udrihalo. Spominjamo samo na gonjo, ki so jo n. pr. uprizorili zagrebški kon-greaisti proti demokratom radi imena naše države, ko so radikali zavrnili, da bi so v ustavi imenovala Jugoslavija. In danes? Baš <tisti ljudje, zagrebški kongresisti, so direktni ali In-direktni podporniki velesibskega radikalskega režima. Takozvani »linija-si» pa danes niso sposobni, da bi dali svoji politični frakciji jugoslovensko ime, četudi zavisi to samo od njihove volje.
Za jugoslovensko demokracijo, njen razvoj in njeno bodočnost je bila prava sreča., da se je raztrgala demokratsko - radikalska koalicija ter da je prenehala politična kombinacija, v katero je bila demokratska stranka takoj po prevratu prisiljena stopiti. Z narodnim ujedinjenjem ter svobodno Bamostojno Jugoslavijo še nikakor id nastopila dovoljna zrelost naroda za moderne ideje jugoslovensko demokracije. Povojna psihologija tudi r.a-tih mas je zagnala mišljenje ljudstva v čisto zgrešene smeri. Trehalo je še dolgotrajnega intenzivnega programa-tičnega in organizatornega dela v globinah naroda, da more zmagati moč in sila moderne, narodne demokracije. Danes še dolgo nismo na tem, da nastopimo končnoveljavno na celi črti zmagovito, četudi je naša notranja moč zadnje leto na konsolidaciji veliko pridobila. Zlasti slovenski demo-kratje lahko s samozavestjo in s ponosom gledamo na uspehe, ki smo jih v tem pogledu tekom zadnjega pol leta dosegli. Zavedamo se, da je le v neumornem, v neustrašenem delu naša moč in naš spas.
Vsi oni, ki so pa v prejšnjih časih bili proti nam, prirejali protestne shode, pisali ognjene članke, rovarili skrivno in za našim hrbtom, imajo že danes dovolj prilike spoznati, na kako krivih potih so bili. Koliko jih je že podleglo, a mi ras temo in se jačamo. Zlasti radikalski separatistični režim, ki ga čuti danes vsakdo na svoji koži, je odprl ljudem oči. Ljudje bolj in bolj uvidevajo, da so bili demokrati v prejšnjih letih kot koaliranci radikal-cev je njihova nesrečna žrtev, spoznavajo, da so bili demokrati tisti, ki so takrat ob radikalski premoči vendarle tnali čuvati narodne in državno interese.
Bilanca zakonodajnega dela samo-radikalskega režima, ki je v zadnjem letu ustvaril zakone, od katerih je eden slabejši od drugega, potrjuje, da je radikalska stranka največja nesreča ia državo in njeno prebivalstvo. Upravno praktike režima ženejo Jugoslavijo v propast, mesto da bi jo vedle v konsolidacijo. Da bi bili demokrati v vladi, bi nikdar ne mogel Mgledati belega dne tak zakon in tudi ne taka uredba, kakor je uradniška. Bremena, ki jih nalaga samoradikalski režim ostalim prebivalcem, bi nikdar ne bila tako krivično porazdeljena. kakor so, ako bi vladala demokracija.
Vsa izkustva, ki smo jih pridobili poslednja leta eni kot drugi, pa nam velevajo, da stopijo na plan s potro-jeno silo vsi dobri častiti možje in vsi norbeni naprednjaki, ki imajo voljo, da dobojujejo borbo za preporod na žoga naroda.
Polom pučisfov
na Bavarskem
KAHR ZOPET GOSPODAR POLOŽAJA. — KRVAVI SPOPADI MED PUČISTI LN DRŽAVNO BRAMBO. — OBSEDNO STANJE. — RAZ-PUST HITLERJEVE STRANKE.
Berlin, 9. novembra, s. Monakovsk! pu£ je kmalu našel svoj konec. Ze ponoči Je generalni državni komisar dr. Kahr objavil, da sta on in general Los-sow le zato pristala na Hittlerjeve načrte, da pridobita čas in da preklicuje-ta svoje na zborovanja podane Izjave glede prevzema državne vlade. Kahr je takoj po puču odšel v vojašnico 19. polka državne brambe ter si zagotovil sodelovanje državne brambe proti Hittler-ju In Ludendorffu. Hittler ln Ludendorff sta se utrdila v poslopju poveljstva državne brambe, kjer Jih Je državna hramba ln deželna policija, ki se Je tudi Izkazala kot zvesta Kahru, naravnost oblegala. Popoldne ob treh se Je posrečilo prijeti oba. V zvezi s tem je prišlo do streljanja med narodnimi socialisti In četami. Pri tem je bilo 14 oseb ubitih ali težko ranjenih. Govori se, da je bil tudi Hittler ranjen.
Se predno Je bil Hlttlerjcv puč popolnoma udušen, so ministri dr. Matt, dr. Meinel In dr. Krauscneck odšli v Re-gensburg ter tam stopili v zvezo z državnim predsednikom. Državne brambe Južne Bavarske, Passaua, Regensburga, Lldaua ln Ulma so takoj odkorakale proti Monakovem, niso pa stopile v akcijo.
Takoj, ko se Je v Berlinu doznalo o puču, je državna vlada prekinila vse zveze z Bavarsko ter Izdala proglas, v katerem označuje pučiste, Ludendorlfa In Hittlcrja, za velelzdajalce in vsakega kl podpira to gibanje, za sokrlvcga na tem zločinu. Obenem Ja odredila vse potrebno, da vzpostavi red ter Imenovala generala Seeckta za vojaškega diktatorja; edinole on ima vrhovno poveljstvo nad vojsko.
Železniški promet med Avstrijo In Bavarsko nI bl! prekinjen. Avstrijska vlada Je odredila vse potrebno, da sc gibanje nc bi razširilo tudi na avstrijska tla. Odposlala sta se dva polita na mejo, vsled česar je mogel zvezni kancelar dr. Seipel dati antantnim misijam, ki so danes Intervenirale pri njem, pomirljive izjave. Puč v Berlinu ni povzročil posebne razburjenosti. Gotovi krogi so ga prejeli celo z zadovoljstvom, ker jc bl!o sedaj jasno, kje so najbolj nevarni ru-šllci države. Stališče vlade se z ozirom na monakovske dogodke označuje celo kot utrjeno. Socialni demokratje so Izjavili, da stojijo v boju proti bavarskim
desno-radlkalcem brezpogojno za državno vlado, kt Jo bodo podpirali z vsemi močmi. Nemški naclonalcl objavljajo otlclelno Izjavo, v kateri pledlrajo z ozirom na monakovske dogodke za ustanovitev državna vlade, kl bl Imela zaupanje nacionalnih plnstl naroda po vsej državi. Badenskl državni predsednik Koehler Je v Imenu vlade podal Izjavo, da stoji badenska vlada enotna za državno vlado ln da smatra monakovske dogodke za velelzdajo.
Monakovo, 9. novembra, s. Državni generalni komisar dr. Kahr je danes dopoldne razpustil narodno - socialistično stranko, opoldne pa proglasil obsedno stanje. Pri spopadu med državno bram bo ln deželno policijo ter narodnimi so clallsti na trgu Odeon je bil Ludcjidorff prijet Popoldne so ga proti častni besedi zopet izpustili na svobodo. Hittler je bil ranjen. Kje se nahaja, ni znano. Na obeh straneh Je bilo več mrtvih ln ranjenih. V kasnih popoldanskih urah so bili narodni socialcl že razorožcut. Oblast je docela v rokah Kabra. Člani Knilllngovega kabineta so še v zaporu. Mesto je mirno.
Berlin, 9. novembra, j. Ob 1. popoldne se je sestal ministrski svet, da razpravlja o novem položaju. Nato je državni kancelar s tajnikom Malilzahnom sestavil noto, s kntero so bilo tuje vlade informira ne o monakovskih dogodkih.
Dunaj, 9. novembra, J. Potniki, kl so prišli z večernimi vlaki iz Monakovega, pripovedujejo, da je Monakovo danes izgledalo kakor vojaško taborišče. Varnostna policija in državna bramba je z bregov Isare prodrla v notranjost mesta, kjer je prišlo do spopadov s HittlerjevcL Strojnice so stopile v akcijo. Hittler sam je bil ranjen. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih.
NEMČIJA PROTI VOJAŠKI KONTROLNI KOMISIJI.
Berlin, 9. novembra. |. Državna vlada ]s danes na noto poslaniške konference glede vojaške kontrolne komisije odgovorila, da ji nI mogoče v sedanjih razmerah jamčiti za normalno delovanje komisije.
Berlin, 9. novembra, s. Telegraphen Union javlja Iz Pariza: Iz Izjav poslaniške konfercnce se moro sklepati, da se razpravlja o razširjenju vojaške zasedbe Nemčije.
Uradništvo v obrambi svojih pravic
CENTRALNI ODBOR ZA IZPREMEMBO URADNIŠKEGA ZAKONA IN UREDBE O RAZVRSTITVI. — PROTI ŠIKANIRANJU IN IZIGRA-VANJU URADN1ŠTVA.
Beograd, 9. novembra. p. Danes popoldne je bila v poslopju EBkomptno banke plenarna seja odbora zvoze uradniških udruženj. Prisotni eo bili zastopniki vseh pokrajin. Sejo je otvoril častni predsednik Milan Andonovič, ki jo svojem govoru kritiziral uradniški zakon kot nepopoln in prehitro izdelan. Predsednik Savoza dr. Mihajlo Jovanovič, je poudarjal, da bo troba uporabiti vsa sredstva, da. so popravi zakon. Vlada jo v tem oziru že nekaj storila, ko je popravila nekatere napako gledo razvrstitve uradnikov v »Službenih Novi-nah«. Da se uradništvo pouči o namerah vlado, jo bil skupno s Tomo .Tovanovi-cem pri ministrskem predsedniku Pašiču in pri tej priliki obrazložil nozadovolj-stvo uradnikov, posebno, kar ss tiče krivic, ki so se zgodilo računskim pre-gledovalcera glavne kontrole, kl bo zelo nepravično kategorizirani. Pašič jo izjavil, da jo vlada pripravljena iti upravičenim željam uralnikov na roko. Uradniki naj svoje upravičene željo glede izpremomb sporočo pravosodnemu ministru dr. Periču. Tudi so ne protivi temu, da bi so te izprememba objavile v »Službenih Kovinah«. Jovanovič jo dalje poudarjal, da jo težišče situacije teli popravkov v tem, da so vse to iz-vTši pred sestankom parlamonta. Ima vtis, da bo vlada v vsakom slučaju nekaj napravila za uradniko. Tomo Jovanovič jo naglašal, da vlada menda že 11, da naj bi bile vso izpremombe urad niškega zakona bolj privatnega značaja. Uredba o razvrstitvi uradnikov jo polna anomalij ter smatra, da bl vlada no smol- tega popravljati potom popravkov tiskovnih pogrešk.
Predsednik Andonovič je predlagal, da se izvoli odbor, ki bo redigiral Izprami-njavaine predloge najprej o uredbi gledo razvrstitve uradnikov, ki jo potrob-nej"a, potem pa o nradniškem zakonu. Predlog jo bil sprejet.
Nato so govorili g. Jankovič, zastopnik nacionalnih železničarjev in ljubljanski delegat, davčni nadupravitolj g. Lilleg, ki jo referiral o uradniškim ta-lconu. Pozdravil je Beograd v imenu Slovenijo in rekel, da zahtevajo slovenski uradniki energično akcijo. V nradniškem zakonu jo polno protislovij in
zli duh
Hittler-Ludendorffov prevrat omejen samo na Monakovo in njegovo ožjo okolico, vsa ostala dežela pa je ostala zvesta Kahru.
Berlin, 9. novembra, s. Tudi bivši bavarski kronprinc Rupprecht je zavzel ostro stališče proti Ludendorftu, Hittlerju in pučistom in je baje pod njegovim vplivom Kahr podvzel ostre odredbe proti Hittlerju in Ludendorffu Upanje Hittler jevcev, da jim bodo desno-radikalni kro
IZJALOVLJENE NADE HITLERJEVCEV NA POMOČ. — USTAVA TN PROTIREVOLUCIJONARNA SKUPINA.
Berlin, 9. novembra, g. O včerajšnjih dogodkih v Monakovem si je danes mogoče ustvariti že popolnoma jasno sliko. Prvotno naziranje, da je šlo za skupen puč Ludendorffa, Hittlerja, Kahra in generala Lossovva, je bilo napačno, kajti v resnici obstojate v Monakovem dve različni skupini: Kahr in Losow, reprezen-tanta bavarske orijentaclje, sta bila napadena od Hittlerjevih narodnih socijali-stov in Ludendorffa. Pravi voditelj pan-germanskega protirevolucijonarnega gibanja na Bavarskem pa je Ludendorff. Njegova sedanja vloga spominja jasno na Kappovo pustolovščino marca 1920. v Berlinu. Kakor tedaj v Berlinu <Unter den Linden>, tako je stal včeraj v Monakovem Ludendorff ob strani, čeprav je bil duševni oče načrta. Kahr in Lossovv sta bila direktno prisiljena, da sta privolila v puč, vendar pa odklanjata vsako zvezo z Ludendorffom.
General Lossow je takoj po puču brezžičnim potom obvestil vse čete na Bavarskem, da so državni komisar Kahr, Lossow in Zeissner le pod silo razmer dali svoje podpise o priliki Ilittlerjevega puča in da nočejo imeti ničesar skupnega z uporniškim gibanjem. Sicer pa je ostal
nejasnih stilizacij. Izprememba prvih de. set poglavij so lahko izvrši pozneje, glavna pozornost pa se mora obračati na prehodno odredbe, posebno na čleue 284, 239 in 2-10. Krivda za redakcijo navedenih členov pada na zakonodajni odbor, ki jo izpremenil prvotno dobri vladno prodloge teh členov. Ponavlja predlog g. Andonoviča in zahteva, da so izprememba prehodnih naredb ukine s prvim finančnim zakonom. 7,a njim ji govoril Katunac, ki jo zahteval, da sa pravo priznanja vojnih službenih lotra« širi tudi na bivšo avstrijske uradnike-oficirje, ki so bili nacionalisti, kar e« jo sprojelo.
Po predlogu Andonoviča bo bili v od-bor za redigiranjo predloca n izpremem-bali izvoljoni: dr. Milivoje Popovič, Mi. lan Gjukovič, Milutin Stankovič, Vojin Gjuričič, Lilleg, dr. Mani7.7.1 in Obrado vič. Odbor so bo sestal jutri ob devo. tih. Glavni temelj za sostavo spomenico so govor Andonoviča ter željo za« stopnikov posameznih strok. Kritika o razvrstitvi uradnikov ie izzvala največjo borbenost. Milan Gjukovič jo rokel, da uradniški zakon materialnega stanja uradnikov ni popravil ter jo urodba o ra7,vrstitvi to stanje samo šo poslabšala. Milutin Stankovič so strinja, z Gju-kovičem. Da bo uradniški pokret imel uspeli, jo potrebna solidarnost ter se na smo favorizirati niti ena uradniška stto-. ka, Tomič jo kritiziral razvrstitev ta, Čunskih preglcdovalcev glavno kontrolo, ki spadajo v isto skupino kakor po« licijski pisarji, bolničarji in otroške vrt* narico.
Seja je bila zaključena ob 7. url te* so nadaljuje jutri dopoldne. Ako bl vlada začela šikanirati uradniko, so j« sklenilo, da bo začno ostra borba. Ako so bo opazilo, da bo vlada hotela Izigravati uradniko, bodo sklicali zboro-?anjo na Terezijah in podvzeli vrsto potrebnih ukrepov. Glavno odločitev pa bo prejel kongres uradniškega saveza, kl se bo vršil koncom tega mescca v No, vem Sadu.
Beograd, 9. novembra, n. Dno 16. ln dno 17. decembra bo v Novem Sadu kongres državnih uradnikov iz vso dr-
RAZPRAVA RAD! GOLJUFIJ PRI JADRANSKI BANKI.
Trst, 8. novembra. 1. V pondeljek, 5. t. m. prekinjena razprava proti bivšemu ravnatelju Jadranske banke, Antonu Kaiču, so je danes nadaljevala. Takoj na začetku pa jo predsednik senata dal prečitati novo zdravniško izpričevalo, podpisano po dr. Vinku Vu-ietiču v Zagrebu in potrjeno od ta-mošnjega italijanskega konzulata, ki pravi, da leži Kaifi bolan v Zagrebu in se nikakor 110 more udeležiti razpravo. Zastopnik laškega erarja jo v ostrih besedah očital Kaieu, da namenoma zavlačuje razpravo, trdeč, da jc njegova srčna bolezen ona običajna »naborna bolezen«, s katero se hočejo naborniki odtegniti vojaški službi, kakor se sedaj hoče Kaie odtegniti <ka-
gi Berlina prišli na pomoč, se ni uresni- ženskemu naboru«. Predlagal jo, da
čilo. Nikjer se ni videla volja pomagati Hittlerjevcem. Policija je danes izdala objavo, ki veli, da ne bo prišlo do novih nemirov.
AVSTRIJSKE VARNOSTNE ODREDBE Dunaj, 9. novembra, j. Ze od prvega začetka Kalirovega režima se opaža v Avstriji močna propaganda za Hlttleria. Z ozirom na to jc avstrijska vlada pod-vzela vse potrebno za jamstvo meje ter je dala strogo nadzirati vse vlake ln ceste. Zadnje dn| se je tudi avstrijska meja proti Bavarski močno zastražlla. Tudi Češkoslovaška je za vsak slučaj zastražlla mejo z močnimi oddelki orož-ništva.
Skupinski odbori
Beograd, 9. novembra, p. Danes popoldne so sckciie finančnega odbora kon čale proračunske razprave glede prometnega ministrstva, ministrstva za pošte in brzojav ter ministrstva za zunanje zadevo.
Prva sekcija finančnega odbora le povečala razne kredite za Izboljšanje prometa, popoldne pa ic v celoti sprejela proračun prometnega ministrstva. Pri tej priliki le prometni minister Vclizar Jankovič izlavil. da obstoia nleeova nro-.
metna politika v tem, da se v državi dovršilo vse že začete železniške proge. Prometno ministrstvo se bo tudi potrudilo, da da državi vse železniške proge, ki so potrebne.
Druga sekcija le izvršila znatno redukcijo V ministrstvu za izenačenje za-konodajstva.
Tretja sekcija je poslovala v ministrstvu za notranje stvari In končno določila svojo delo. Zmanjšanje proračuna sc je izvršilo potom reduclranla osebja v personalnem odseku.
naj se razprava izvrši v obtoženčevi odsotnosti. Državni pravdnik jo priznal, da jo zadržek, ki ovira Kaiča, da ni prisoten pri razpravi, zakonit, da pa njegova odsotnost ni zakonito upravičena, ker je obtožencc brez dovoljenja sodišča odpotoval v inozemstvo. Predlaga odgoditev razprave, a zahteva primernega ukrepa, da se razpriva ne bo veo zavlačevala. Branitelj drugega obtoženca, dr. Zenaro, odločno protestira proti vedno se ponavljajoči odgodit-vi razprave (sedaj že petič) in predlaga, da se ali razprava izvrši v Kaičevi odsotnosti, ali pa so zadeva njegovega branjenca izloči. Temu 'predlogu, so je uprl državni pravdnik, ki je označil drugega obtoženca za »privesek« Kai-čev, češ, da bi izločitev in samostojna razprava njegove zadeve pomenjala vprezanje vola z ropom v jarem.
Senat je po daljšem posvetovanju sklenil, da se razprava odgodi do prihodnjega razpisa (v decembru ali januarju), ali obenem jo odredil, da se izda tiralica za Kaidem, katerega tako čaka zapor, kakoT hitro prestopi italijansko mejo.
Pri današnji razpravi jc bil poteč; tržaških prič navzoč kot priča tudi generalni ravnatelj Jadranske banke Čiro Kamenarovič. Rimskih prič ni bilo.
TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO. Beograd, 9- novembra, p. Iz Varšave se Javlja, da se o priliki poseta našilf poslancev v Varšavi ratificira trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Poljsko,
OBNOVITEV PROMETA NA PROGI SUŠAK - BRAJDICA. Beograd, 9. novembra, p. Minister
za zunanje stvari dr. Ninčič jo poslal sporazumno s prometnim ministrom Jankovičcm generalni železniški direkciji odlok, Id odreja otvoritev blagovnega prometa na progi Sušak-Braj-dica. Potniški promet so bo otvoril v nekaj dneh.
firtozemske borze
9. novembra: CURIH: New-York 005.50, London 25.01, Pariz 31.90, Milan 24.87, Praga 10.44, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.80, Beograd 0.525, Solija 5, Dunaj 0.00705, avstrijske krono 0.00795.
TRST, devize: Beograd 26.30 do 26.70, Pariz 128.25 do 128.75, London 100.55 do 100.75, Ncw-York 22.00 do 22.75, Praga 65.75 do 66.25, valute: dinar 20.10 do 26.50, dolar 22.55 do 22.70, carinski franki 86.50 doa 80.90, avstrijske krone 0.0310 do 0.0320.
DUNAJ: Dovize: Beograd 820 do 824, Berlin 39.50 do 40.50, Budimpešta 3.75 do 3.85, Bukarešta 355 do 357, London 314.100 do 315.100, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Milan 31.44 do 31.56, Pariz 4017 do 4033, Praga 2075 do 2085, Sofija 625 do 629, Varšava 3.70 do 4.10, Curih 12.575 do 12.625; valute: dolarji 70.560 do 70.960, levi 603 do 6611. nemške marke 37.50 do 38.50, funti 312.300 dn 313.900, francoski franki 3970 do 4000, lire 3110 do 3130. dinarji 809 do 815, poljsko marko 3.70 do 4.10, leji 349 do 353, švicarski franki 12.460 do 12.540, češko krone 2057 do 2073, madžarske krone 2.46 do 2.66.
NEW-York: London 440.25, Pariz 5G5, Berlin O.OOO.OOO.OOIO, Milan 441.25, Curih 17.65, 1'raan 298.75, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.4550, Bukarešta 50.25 Beograd 115.
»a
'«Gosposvetski Zvon* je na. svoji
fcadnji seji razpravljal o žalostnih razmerah, Ivi vladajo na Koroškem lia šolskem polju in jo uklonil podvzeti na v.«eli nieroclajnih mestih energično korake. da so v znak protesta proti kri-r-ofirn razmeram na Koroškem ukinejo nemške šole v Jugoslaviji. Za enkrat je odposlal pokrajinski upravi za Slovenijo .sledečo vlogo:
Avstrijska vlada ne da avtohtoni ni koroškim Slovencem slovenskih Sol, kljub temu, da je v to obvezana "o mirovni pogodbi.
Vrgla, jo na Koroškem slovenski Jezik iz vseh uradov, ne pusti nobenega. slovenskega uradnika in nc da izvrševalno pravice niti enemu advokatu - Slovencu, akoravno jo dotlčni
a vladni tajniki, starejši in višji uradniki, kl odgovarjajo inšpektorjem "v Srbiji, z
osnovno plačo od 5100 dinarjev, so stavljeni pod njimi v VI. skupino!
Takih primerov jc vse polno. Posebno pada v oel, da se til pazilo na to, da se vpelje enoličnost. Ako se primerjajo urad nlkl eacga in drugega ministrstva, se vidi Jasno, da je uredba bila napravljena preko noči, ker medtem ko pride stari okrajni glavar z več kot 20 let službe in z veliko odgovornosjo v VII, skupino, pride profesor s 15 leti službe v V. skupino!
Posebna zmešnjava ie v ministrstvu financ. Delegat ministra financ, najvišji uradnik ministrstva financ (IV. čin. razni1) in šof vseh finančnih direkcij in vseli strok finančne uprave v pokrajini, ic stavljen v 4. skupino (dosedanji VII.
domačin. Vrh tega izganja na sloven-1 č|n, razred, skupno s svojimi podrejeni-skem Kon.Mvem slovenski jezik tudi ] mi uradniki V., VI. in celo VII. čin. raz iz cerkva in ga izključuje tudi pri vo-1 reda! rnukn v Soli. Mo samo, da se koroškim pos
Slovencem ne da zborovnlnc pravice, ampak so jim je o priliki zadnjih de-želnozborsklli in državnnzborsklh volitev z izvršenim razveljavljenjem slovenskih kandidatnih li>t hotelo celo onemogočiti glasovanje sploh in so jo napravila z razveljavljenjem slovenskih kandidatnih lisi. izvršenim v zadnjem hipu, z beganjem ljudstva, z grožnjami itd. v vrstah slovenskega ljudstva popolna zmeda in velika ikoda.
Ker se tiari, stiska in znsramuie na slovenskem Koroškem avtohtoni slovenski jezik in slovenski živeli tudi sicer na vse mogoče načine, zato je odbor soglasnega mnenja, da ni potrebna z.i maloštevilne, večinoma slovenskega jezika zmožno otroko priseljenih Nemcev v Ljubljani nikaka nemška šola.
Ako se pa hoče vzdrževati v Ljubljani nemško šolo kljub temu, da so na slovenskem Koroškem tisočeri slovanski otroci avtohtonih Slovencev brez slovenskega jezika, pa vendar ni potrebno, da bl se vzdrževala za 70 otrok - priseljencev, potrazredna ljudska šola. Za 70 ljudi še ni bilo na Koroškem. tudi ne v nemškem delu dežele, nikdar petrnzrcdne ljudske šole in je ni niti v celi Avstriji. Avstrijska šolska uprava u.-tauovi ali vzdržuje v takem slučaju eno. kvečjemu dvo-razrednico. V razred, ali v ona dva razreda se uvrstijo otroci vseh starostnih dob. od ti. pa do 14. leta ter se poučujejo po oddelkih, vsi obenem. 7, dvema razredoma bi bilo dano torej tnkajšniim tujim in priseljenim Nemcem toliko, kolikor da avstriiska vlada svojim le v najboljšem slučaju in le tedaj, če so Nemci. Več. pa se od nase uprave vendar absolutno no more zahtevati.
Odbor »Crosposvetskega Zvona* zato predlaga, da se naj v Ljubljani trije razredi nemške ljudske šolo takoj ukinejo, učenci pa naj sc uvrstijo, oziroma razvrstijo v dva razreda-. Ka ta način prihranjeni znesek pa naj se porabi za koroško Slovence, in sicer na ta način, da sc založi, omogoči ali podpre izdaja abecednika, katerega je spisal koroMvi učitelj in katerega rokopis se nahaja v svrho odobreuja tam že nad leto dui.
Posebno so zapostavljeni uradniki politične uprave, ker medtem ko pridejo sodniki do 3. in 2. skupin in medtem ko tudi profesorji lahko pridejo do 3. skupine, pride politični uradnik v najboljšem slučaju v 4. skupino, ki odgovarja dosedanjemu VII. čin. razredu.
Kake bodo posledice teh krivic? Vzemimo primer: Dvorili svetnik z 30 ln več leti službe, ki je šef prosvete za celo pokrajino sc nahaja v -1. skupini, njemu pod rejcnl ravnatelj gimnazije v provinci, z 20 leti službe pride pa v 3. skupino!
Tudi manipulativnemu uredništvu je storjena velika krivica, ker jc bilo vzelo skupaj s policijskimi agenti. Tako pride 20 odst. policijskih agentov takoj v rang za najstarejšim manipulativnim uradnikom VII. in VIII. čin. razreda, ki službujejo 30 in več let, medtem ko so do sedaj samo najboljši agenti prihajali v IX. čin. razred.
Sama krivica, sama nesistematičnost, sama površnost, ki vladi res ne dela nobene časti. In ta uredba mora biti sprejeta po narodni skupščini po skrajšanem postopku, t. J. z enostavno rcsolucijo. Nc more se menjati in spreminjati! Večino bo vlada že dobila, kakor Jo dobi vedno, ker so zraven Nemfci in Turki, radikalci pa glasujejo po komandi.
Tako o uredbi »Riječ* ki v gorenjem smislu razpravlja o krivicah, ki zadevajo pred vsem uradništvo na Hrvatskem. Veliko te kritike velja tudi za razmere v Sloveniji.
Politične iseležfce
Uredba o rszsa-srssžfei
is^dssištoa
Zagrebška »Riječ-. prinaša o uredbi razporedbe uredništva daljši članek, v ka terem opozarja na velike krivice, ki so se ž njo prizadejale uredništvu. List omenja, da jc uredba izzvala na Hrvatskem v uradniških krogih strahovito razburjenje. Med drugim piše »Rjieč. tudi to-le:
Do sedaj je bilo vse uradništvo razde-Heno na XI. razredov. Po novem uradniškem zakonu so razvrščeni uradniki po kvalifikaciji na tri kategorije. Prva kategorija ima 9, druga 5 iu tretja 4 skupine. Prva skupina prve kategorije odgovarja komaj dosedanjemu IV. činovnemu razredu. Banski svetniki so bili dosedaj štiri razrede pod ministrom in so rangirali s kasacijsklml sodniki in onimi z rednimi univerzitetnimi profesorji, ki so v tem položaju žo 15 let. Medtem ko so člani kasacijskega sodišča in univerzitetni profesorji z 20 leti službe stavljeni v 2. skupino, se ie dvornega svetnika potisnilo v četrto skupino, kar odgovarja sedanji plači podpolkovnika. Isto velja za vel. župane (hrvatske), ki so jih po polovici rangirali v 5. skupino, kar odgovarja po plači maiorski plači, medtem ko so do sedaj bili v tem oziru enaki generalom. SekcIJski svetniki, kl so se dosedaj nahajali v istem položaju kot kasacijskl sodniki, so stavljeni v 5. skupino, torej po dosedanjem v VIII. razred. Najbolj so prizadeti okrajni glavarji II. razreda, ki so stavljeni v VII. skupino skupno z najmlajšimi tajniki ministrstva — v Srbiji začetniki .— kakor tudi s podrejenimi okrajnimi komisarji, kar nasprotuje Jasnemu besedilu zakona, ker so oni kot samostojni šefj višji uradniki, a po čl. 9. Je VII. skupina pomožna, v katero seveda višji uradniki ne smejo priti.
Cela ta razvrstitev je brez vsakega sistema. V njej se ni vodilo računa niti o dosedanjih plačali, niti o dosedanjih položajih. Zato jc prišlo do tega, da so mlajši uradniki Iz Srbije, večina brez kvalifikacije prišli pred tukajšnje kvalificirano uradništvo po položaju in po pia-čl. Tako ie šef oddelka v ministrstvu notranjih zadev, ki je čisto mlad uradnik — tajnik lil. razreda z- osnovno plačo 3230 dinariev — stavlicn v. 5. skupino.
-i- Krajevna organizacija JDS v Novem mestu Je imela 7. t. m. ob obilni udeležbi članov občni zbor in ie izvolila odbor za novo poslovno dobo. Spričo bližnjih občinskih volitev sc je razpletel živahen razgovor, kl je dovedel do točne označitve stališča organizacije. Poudarjalo sc jc, da jc občinska uprava v prvi vrsti gospodarskega značaja. S tem je podano vodilno geslo za volitve. Ker so pa volilcl razpredeljenl po političnih strankah, zatorci Je potrebna za občinske volitve koalicija strank da se omogoči miren in umen gospodarski razvoj brez nedopustnih političnih skokov. To Je temboj potrebno, ker sc z novim letom udejslvi znatno povečanje novomeške občine s pripojitvijo sosednje Kandi-je in dobijo torej topot gospodarske zahteve povečane odmere iu nove oblike.
-J- «SIovenski Narod» v drugih rokah. Pod tem naslovom poroča Včerajšnji »Slovenec*, da je »Slovenski Narod* prešel v druge roke. Večino delnic da jo dobil kousorcij Arko-Praprotnik, vsled česar da nista v_'č v upravnem odboru gg. dr. Triller in dr. Majaron. Na to odgovarja »S]ov. Naroda, da je ta vest »v toliko točna, da sta gg. dr. Triller in dr. Kokalj radi ponujanja in prodajanja svojih delnic »Narodne tiskarne* gosp. Vladimiru Arku odložila svoji mesti v upravnem odboru »Narodne tiskarne?, »Slovenski Narod* in »Narodna tis karna* torej nista prešla v druge roke.* Tako »Slov. Narod*. Ko te vesti kot kronisti beležimo, dodajemo da gre po naših informacijah za aran-gement v okvirju rodbine Tavčar-Arko, ki se je žo dalj časa pripravljal. S tem in z izstopom gg. dr. Trillerja in dr. Kokalja jo stvorjena drugačna večinska grupacija v delniški dr"*bi »Narodne tiskarne-«.
Dr. šušteršič o shodu zaupnikov SLS. Glasilo dr. Susteršiča »Ljudski tednik*, ki razpravlja v uvodniku zadnje svoje številke o zboru zaupnikov SLS, piše, da sodijo zreli narodi politične stranko in stranke samo voditelje po uspehih, kakor se kakovost drevesa sodi po sadežu. Uspehi SLS da so popolnoma, ničevi. Edini resni uspeh, da so se poslaniške dijete zvišalo od dnevnih 180 Din na dnevnih 300 Din, si SLS iz dobro premišljenih vzrokov niti prisvajati noče. Da so se ljudska bremena izdatno pomnožila, se ne moro šteti kot uspeh. Gospodje SLS imajo dober izgovori Premalo jih je, da bi mogli res kaj doseči v skup. ščini, ker imajo drugi večino. Radii izvaja iz tega, da ne gre s svojimi poslanci vred v skupščino in tudi ne po dnevnice. To pa »tigrom* SLS nikakor ne ugaja. »Tisrer mora žreli,^ sicer oslabi.* Ako bi bili uspehi SLS odvisni od tega, da dobi stranka '-a.rua večino v narodni skupščini, potem — z Bogom enkrat za vsele.v ker ta predpogoj se ne bo nikrl»r uresničil. Številčni primanjkljaj, s katerinr se izgovarjajo poslanci SLS. io večen.
Ser je premalo Slovencev na svetu. Torej bi moral biti po lastnem modrovanju korifej SLS tudi neuspeh klerikalne stranko večen. »Ljudski tednik* meni nadalje, da jo SLS docela zavo-zila njeno vodstvo. Dr. Korošcu nikdo več ne zaupa niti v Zagrebu, niti v Beogradu. Usode strank pa so ne odločajo na zborih zaupnikov.
Klerikalci kot pomočniki velelz-dajalca Radiča. Včerajšnji »Sloveucc* piše, kako velik utls jo napravil na vso politično kroge v državi gjvor dr. Korošca, ki ga je imel na zaupnem shodu SLS v Ljubljani. Kdor ve, kako so klerikalci sami pošiljali lažniva in napihnjena poročila o svojem Shodu (beograjski »Politiki* so n. pr. poročali, da so je zbora udeležilo 2500 zaupnikov, dočim jih je v resnic! bilo lo 800!) po vseh časopisih, se prav nič no čudi, ako listi sedaj prinašajo o njihovi prireditvi poročila in poleg njih komentarje. Zanimivo je le, s kakim zadoščenjem in veseljem jo včt-raj »Slovenec* napisal, kak utis je dr. Koroščov govor napravil na radičev-ce. »Slovenec* ]>iše: »Blokašem govor dr. Brejca ni posebno všeč, ker se zdi preveč rezerviran. (D. Brejc ima v omari še lento sv. Save. Op. ured.) Bolj zadovoljni so blokaši z govorom dr. Korošca, ki je vsaj nekatere točke odločneje podčrtal in zato smatrajo, da bo g o v o r d r. K o-rošca zelo dobro služil R a-diču pri njegovi agitaciji v i n o z e m s t v u. Tudi g. Spaho je pohvalil g. Korošca, češ, da je govoril ob pravem trenotku zaradi tega, ker eo iz Beograda namenoma širili vesti (v inozemstvu? Op. ured) o nesoglasjih v zagrebškem bloku. Tako je včeraj »Slovenec* čisto jasno razkril, da je bil shod zaupnikov SLS aranžiran tudi v ta namen, da klerikalci pomagajo veletz-dajalskemu rovaronju Radič a v inozemstvu proti naši državi. Pa bo »Slovenec* šo pisal, da klerikalci niso protidržavni element in še se bo našel naiven človek, ki jim bo to verjel.
4- «Stražini* duhovniki so v včerajšnji številki »Straže* rokomavhasto po-basali celih dvanajst žrtev. To pot je katoliški duhovnik oblatil: dr. Kukovca, nadučitelja Sabatija z Zgornjo Polskave, davčnega nadupravitelja Otmaria Megli-ča lz Maribora, Adofa Ribnikaria, dr. Žerjava, Etbina Kristana, urednika Spind-lerja, dr. Reismana, dr. Zdolška iz Brežic dva naprednjaka s Pale In še kopico radikalov Iz Studenc pri Mariboru. Novi škof dr. Karltn Ima torei lahko dopade-nje nad svojo duhovščino.
Sporf
C oljski Atletih SK. Igra v nedeljo U. t. m. v Llubljanl revanšno tekmo z Ilirijo. Atletiki, kl so bili vedno med prvimi klubi v Sloveniji, so dosegli letos posebno dobro formo ter nedavno premagali ljubljanske klube Hermes, Jadran ln Prl-morle. Iliriji so podlegli pretečeno nedeljo po trdem boju z 0 : 2. Razpolagajo s solidno obrambo, v kateri treba posebno omeniti branilca Šalckerja ter srednjega krilca Plšo, ki je Igral še pred krat klin za praški ČAFK. Napadalno vrsto vodi znani lnternacijonalcc Diirschmled. Ilirija ima po porazih ostalih ljubljanskih klubov dovolj povoda, da se na to tekmo vestno pripravi, zlasti ker se mora zavedati, da bodo Celjani napeli vse sile, da dosežejo dober rezultat tudi proti prvaku Slovenije. -- Tekma so prične ob 14.30. Predigra Svoboda : Ilirija rez. ob 13. Vstopnice sc prodajajo v naprej v trgovini J. Oorec, Dunajska cesta. — Aktivni igralci naj dvignejo v soboto popoldne istotam proste karte.
S. K. Primorje. V nedeljo dne 11. t. m. ob 15. na našem Igrišču ob lepem vremenu trenlng-tekma s Iiermesom. Istega naj se udeleže sledeči igralci: JančigaJ, Allč, Windisch, Zucchiattl, Kotnik, Zar-gaj St., Erman A.. Oalešlfi, Balinc, Tcr-novic, Camernlk ln Batič. Kapetan.
Obfave
Po svetu
—	Sneg v Češkoslovaški. Praško čar
sopisje porota, da je v vseh severnih delib Češkoslovaško zapadel debel sneg. Ponekod imajo že nad pol metra snega. Tudi mraz je pritisnil.
—	Utrdba pri Genovi v ognja. V četrtek zjutraj se je poleg Genove v Italiji užgala utrdba Monte Guano. Požar jo imel 6traSne posledice. Utrdba, v kateri je bilo mnogo eksplozivnega materiala, je zletela v zrak. Pri tem je prišlo ob življenje 9 ljudi, mnogo več pa je ranjenih. Vzrok požara še ni dognan. Trdi se, da jo v utrdbo treščilo.
—	Smrt italijanskega publicista. Dne 8. novembra js v Vidmu umrl dr. Fur-laui, ravnatelj dnevnika »Giornala di Ddine* na posledicah možganske kapi. Furlani je bil rodom iz Istre ter je zadnjo čase v s rojem listu ščuval proti primorskim Jugoslovanom.
—	Veliki fašistovski svet se sestane v Rimu dne 12. novembra. Razpravljal bo o političnih razmerah ter o uspehih fašizma na polju organizacije sindikatov
—	Potres v Kaliforniji. Dne 8. novembra so zaznamo vali seizmografični aparati v Los Angelosu več krepkih potresnih sunkov. Kakor se jo dognalo pozneje, jo potres poškodoval mesto Caloesico v Kaliforniji. K sreči je škoda vsled potresnih sunkov samo gmotnega značaja. Človeških žrtev ni bilo.
Sodnifa
Slaba kupčija. V Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani eo se pojavljale zadnje čase razne tatvine. Med drugim je izginilo 4-1 rešetk in 4 obroči za štedilnik v skupni vrednosti 10.800 K. Blago jo izmaknil Josip Vidmajer in je potem prodal»ključavničarju J. K., ki Ima baje sploh navado, da rad kupuje sumljive stvari. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Vidmajerja na 6 tednov težke ječe, ključavničarja K. pa radi nakupa sumljivega blaga na 10 dni zapora.
Konj brci nadzorstva. Izvošček J. B. se je šel nekega dne krepčat v restavracijo na južnem kolodvoru, konja pa je pustil na cesti brez nadzorstva. Čeprav so fljakarski konji pametne živali ln ee ni bilo bati nobene nevarnosti, je bil Izvošček kljub temu ovaden sodišču. Med izvošfki pa jo že stara navada, da pazijo na voz, ako nI v bližini gospodarja. Temu zagovoru so jo pridružilo ludi sodišče in je obtoženca oprostilo.
Ker se ni znala lrzdati se je morala zagovarjali pred celjskim okrožnim sodiščem Neža Pasarlč, gostllničarka v Podčetrtku. Eo je složbujočl orožnik naznanil policijsko uro, ga Je pri uradnem poslu razžabla z besedami: <Nas vidite, drugih pa ne». Obsojena je bila radi teh nepremišljenih besed na 100 Din globe, oziroma 48 ur zapora.
Uradna poneverba. Pred celjskim okrožnim sodiščem so je zagovarjal 6. tega meseca 17Ietnt Ivan Raztočnlk, poštni pismonoša iz Št. Jurja ob južni železnici, ki je koncem avgusta spoliral uradno mu zaupano denarno pismo na neko stranko. Dobil je tri tedne poostrenega zapora.
Nepoboljšljiv tat je I. Finderle, po poklicu kovač iz Buzeta. Radi tatvine jo odslužil že 61etno ln večmesečno ječo. Komaj je bil deležen zadnje amnestije, je že zopet svojo obrt pridno nadaljeval po sevniškem okraju ter bil v etrah prebivalstva. Okrožno sodišče v Celju ga je spravilo zopet za 15 mesecev na varno.
Ljubljanska drama.
Sobota, 10.: «Judit». C. Nedelja, 11.: ob 3. popoldne: »Kar hočete*. Ljudska predstava. Ob 8.: »Osma žena*. Izv. (Premiera). Pondeljek, 12.: »Gospa z morja*. E,
Ljubljanska opera. Sobota, 10.: »Psoglavci*. A. Nedelja, 11.: »Mignon*. Izv. Premiera. Pondeljek, 12.: Zaprto.
Šentjakobski oder v LJubljani.
Sobota, 10.; »Zakonske zmešnjave*. Nedelja, 11.: »Zenitev*. (Gostovanje v Skofjl Loki).
Mariborsko gledališče. Sobota, 10.: »Traviata*. D. Oostovanje g. Skrivanifia iz Zagreba.
Celjsko gledališče. Sobota, 10.: »Pri belem konjičku*. Izv.
50 odst. znižane cene. Torek, 13.: »Tat*. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča, B.
•
Predstave v drami. Danes, v soboto gostuje ga. Marija Vera v Hebblovl tragediji »Judit*. Jutri, v redčijo popoldne bo ijudska predstava veseloigre »Kar hočete*, zvečer pa Savoirjcva komedija »Osma žena* z gospo Nabloeko ter gg. Putiato iu Ro?a7om v. elavuih vloiah.
DVA DRZNA- KONJSKA TATOVA.
V noči od 22. na 23. oktobra sta izginili posestniku Francu Križanu v Ko-koričih pri Sv. Križa na Murskem polju iz hleva dve kobili, vredni 12.000 Din, posestniku Hericu pa konjska oprava za dva konja in lahek voz. Preiskava je bila zelo težavna in se je zahvaliti le izredni požrtvovalnosti komandirja orožniške stanice v Križevcih, Jakoba Bukovška in marljivosti narednikov Franja Zbontarja in Pavla Soštar-ja, da so bili predrzni zlikovci izsledeni že po enem tednu.
Sled za ukradenima konjema jo vodila namreč skozi Slovenske gorice v Ptuj in dalje na Hrvatsko v Krapino. Tatvine je bil osumljen predvsem Friderik Sodeč iz Precetineev, ki jo bil svoje-Sasno v službi pri posestniku Križanu in so mu bile tamkajšnje razmere dobro znane. Sodeo je ciničen, nevaren in skrajno zakrknjen Individij, ki je nekoč pri zasledovanju že 6treljal na orožnika in jc bil šele pred nekaj tedni izpuščen iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer jo odsedel d?e 'eti zaradi tatvine. Ko jo prišel orožnik na njegov dom v Precetincih, ni vedel nihče povedati, kam je izginil. Kljub temu pa so orožniki kmalu dognali, da sta Sodeo in neki njsgov tovariš iz Celja odpotovala v Krapino, prodala tam eno kobilo za 8250 Din, drugo kobilo, opravo in voz pa ponujala v nakup. Na zahtevo orožniške postaje v Križevcih sta bila nato oba aretirana in Sodeč identifikovan s pomočjo majhne fotografijo.
Pri zasliševanju sta broz kosa prizna-la tatvino v Kokoricih in še dostavila, da sta malo poprej ukradla nekje vola, ga prodala, denar pa zajedla in zapila. Na vprašanje, kje sta ga ukradla, je Sedeč cinično odgovoril: »Jaz nikdar ne vprašam, kako se zove kraj ali vas, ampak 6amo vzameml* Dovolil si je 6e; to predrznost, da jo pri zasliševanju j-prosil sodnika za — cigareto. Sodeč- in\ njegov tovariš iz Celja bosta le dni izročena mariborskemu okrožnemu sodišču, kjer ju čaka zaslužena kazen. .
X sokol na Vrhniki uprizori v nedei ljo dne 11. novembra ob pol 8. uri ive-, čer ia ponavlja drugo nedeljo dne 18. novembra v svoji dvorani Srdjaa Tuči-čevo dramo »Trhli dom*. Režijo vodi br. Mr. Stanko Hočevar.
X Društvo za zgradbo In vzdrževanje Sokolskega doma ua Viču javlja svojemu članstvu in vsem prijateljem, da je prevzelo gostilno v Sokolskein domu v lastno režijo. Točila se bodo prvo-vrstna vina po primernih ceDah, gostilna bo z različnimi dobrimi jedili vedno preskrbljena. Priporočamo se za obilen obisk vsem Vičanom ln Ljubljančanom.
X »Martinov večer« priredi v soboto, dno 10. novembra ob 20. uri »Narodna čitalnica* v Šiški v gostilniških prostorih pri Valjavcu.
X Sokol I. v Ljubljani se zahvaljuj« Kolu jugoslov. sester v Ljubljani za bo-stersko zaobljubo ua pomoč, ki je bila na predlog visokospoštovane 6estre predsednice gospo Franje dr. Tavčarjevo sklenjena v 6cji Kola dne 8. novembra v prid gradbi Sokolskega doma na Taboru.
X Daroval! so ia Sokolski dom na Taboru, člani Sokola v Ribnici po br. Podboju 2800 Din, uradništvo Ljubljanske kreditne banko po br. V. Oražnu 4000 Din, osobje tvrdke Iledžet & Korit nik 2000 Din, kvartet Kolegij nabral r gostilni pri Možini 50 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. — Odbor.
X Dramatični odsek Sokola Moste. V nedeljo dne 11. novembra ob 7. uri »večer v prenofljenl sokolski dvorani na Sclu otvoritvena predstava, tragedija v treh dejanjih »Ljubezen troh kraljev>. Občinstvo so uljudno vabi.
X Plesni krožeit Tabor otvori ▼ nedeljo dne 11. novembra v dvorani akad. društva »Jadran* v areni Narodnega doma plesne vaje pod pokroviteljstvom damskega komiteja. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. Vabijo se člani ln članice bratskih ljubljanskih sokolskih društev. Izkazati to je s sokolsko legitimacijo.
X Kam pa Katerca? Na domače koline, ki bodo od 10. novembra vsako soboto in nedeljo pri Jošku Jebačinu v Rudniku, kjer se tudi dobe pristra Štajerska in dolenjska vina. Za obilen poset so priporočava Jebačin-Kovačič.
X Prijetna družabna zabava bo Martinov večer, ki ga priredi društvo »Kazino* svojim članom in po njih vpeljanim gostom danes zvečer v društveni dvorani. Na sporedu je godba, petje, nastop muzikantov-komikov, kupleti. Po končanem sporedu je ples. Članom dru štva in po njih vpeljanim gostom je vstop prost. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Začetek točno ob osmih zvečer.
X XVI redni letni občni zbor »Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v LJubljani se vrši danes v eo-boto dne 10. novembra ob 15. uri na tehniki, soba št.. 14. Vabljeni eo vsi strokovni in podporni člani.
X Čebelarska podružnica sa Celje io okolico priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. novembra ob 14. uri v gostilni Fr. Sodina na Bikovem žlaka pri Teharju z običajnim dnevnim redom in e prijateljskim sestankom.
X Danes rvečer pojdemo prijatelj) petja in zabave v Narodni dom na Martinov večer, katerega prirede vrli pevci in pevke »Ljubljanskega Zvona* v prid društvenemu fondu za izdajo novih skladb. Poleg koncertnega sporeda, srečkanje za gosko in gosaka, ples v znamenju krizanteme in še marsikaj-Vstop prost; z ozirom na prosvetni namen prireditve se pobirajo le prostovolj ni doneski. — Na sridenje!
X Glasbena eekclja J. n. a. d. »Jadran* opozarja Svoje člane-povee, da se vrši pevska vaja v nedeljo dne 11. novembra točno ob pol 10. uri Načelnik, X Na Martinovo nedeljo vsi na veselico Obrtnega društva v Zg. Šiški, ki se vrši ob vsakem vremenu pri (Sve-draču) M. Kavčiču v novi gostilni na glavni cesti.
X V znani restavraciji pri »Roži*, Židovska ulica 6 v Ljubljani vsako nedeljo domače, znano najfinejša jetenn in krvavo klobasa.
X Koncert. Danos in vsaki dan kon» cert v novo renovirani kavarni in re stavTaciji hotela »Tratnik*. Začetek oh 8. uri zvečer. Vstop prost. Cene običajne.
praoga »Jutru" it. 204, dne 10. novembra, 1923.
Politični odmevi
Fašisti in monarhisti
Monarhistična propaganda ni tako nodolžna, kakor si običajno predstavljamo. Zlasti opasna jo, kor sistematično zastruplja jugoslovansko - italijanske odnošajo in istočasno neumorno rova-ri i proti nam, i proti Cehom i proti Mali antanti.
Avstrijski monarhisti so izprva stavili največje nade na angleške konservativne politike, zlasti na skupino okrog »Morning Post«. Vendar niso Imeli mnogo sreče. Potem so se pribli-fevali francoskim klerikalcem z Bould Št. Germaina, ter marSalu Fochu, toda tako nespretno, da so si to šanso sami pokvarili. Sedaj pa so vendar našli dušo, ki jih razume: Ekstremne naci-jonaliste iz sredine italijanskega fa. šiima.
Na Dunaju sedi njihov gospod Tarna r o, zelo izobražen publicist, ki je natančno poznal razmere stare avstro-ogTske monarhije, mož z obširnim zgodovinskim znanjem, fanatičen Lah, do kosti konservativen, navdušen mo-narhist in iz italijanskih narodnih nagibov — katolik. Oficijelno se nahaja na Dunaju kot «Secolov» korespondent. V resnici je neke vrste neakre-ditirani pa zelo vplivni zastopnik eks-tremnega fašistovskega krila, njegov kolega dr. Cima pa zmernega. Dela v dunajskem državnem arhivu, razpolaga z znatnimi sredstvi in je gotovo v zvezi s palačo Chigi (ital. min. inostranih del). Temu ministrstvu služi kot opazovalec in informator. Ta-maro ima velik vpliv v nacionalističnem novinstvu, na Dunaju pa je v najtesnejših zvezah s krščanskimi so-cijalci, z dr. Funderjem (šefurednikom »Reichspošte«) in dr. Matajo; pa tudi z vsenemškim legacijskim Bvetnikom Ludwigom, ki vodi avstrijski »Presse-dienst« in jo specijalist za protislo-vansko propagando.
Paralelno s Tamarom tn njegovimi delajo slični emisarji v Budimpešti, v Miinchenu, in prepričani smemo biti, da vodijo niti k zaupnikom tudi če ne v Ljubljano, gotovo pa v Zagreb in Beograd, v Subotico, ter na Češko. Glavna politična smer, katero zastopajo ti ugledni in vplivni publicisti in jurnalisti - politiki, je:
Politično nasprotje med Italijo in Jugoslavijo je nepremostljivo. Zato je tudi cela Mala antanta »nasprotna«. Jugoslavija ni konsolidirana, celo nazadovala je v zadnjih letih! Hrvatska in slovenska agitacija proti Beogradu jc tako močna, kakor ni bila nikdar nasproti Dunaju ali Pešti. T a m a r o je vedno glasno opozarjal Italijo na hrvatsko separatistično gibanje, ki je tem močneje, ker so mu S, H in S trije narodi, ki niso bili nikdar ujedinje-ni, marveč so Hrvati bili večinoma, Slovenci pa sploh vedno pod tujim jarmom. Hrvati zastopajo zapad in katolicizem, Srbi iztok in pravoslavje, nasprotja so nepremostljiva itd.
Evo, kako točno je ta italijanski informator analiziral vrednost ideje ujedinjenja! Ali smo in se čutimo kot en narod (po državi, ustavi, upravi; krvi; in volji! — četudi ne po prošlo-Eti, ki je trojna) — ali pa jim dajemo nade in že s tem samim vzdržujemo razpoloženje proti sebi samim.
Evo, kajti Tamaro in vsi drugi propagirajo misel, da bi trebalo Hrvate podpreti v stremljenju po lastni državi, ki bi prišla pod dejanski protekto-fat Italije.
Takšni tajni informatorji, agenti in konspiratorji, oprti na klike in družbe monarhistov, snujejo sedaj svoje načrte od Rima v Tirano in Korico, Skadar, Carigrad, Sofijo, Budimpešto, Dunaj, Mtlnchen. Rim je centrala, Dunaj glavna filijala. Monarhisti so danes docela vpreženi v italijanski voz.
Proti tem mahinacijam imamo le eno samo zanesljivo sredstvo: Popolno politično-upravno ujedinjenje. —_
Ta informacija je bila napisana tik predno so prispele vesti o puču Lu-
dendorffa in Hittlerja, in po odkritju namer, ki so jih imeli madžarski pu-čisti (M. 0. v. e.) Evo, opasnost teh monarhistov za obči mir in njega te-kovino jo sodaj jasna vsakomur. Opasnost dunajskih kršč. - soc. monarhistov in njihovih zvez s faSistovskimi ekspononti pa ni nič manjša, — da, za nas je še celo večja, ker oni samo podpirajo italijanski imperijalizem, naperjen direktno proti nam. Mi pa mu s svojo notranjo politiko dovajamo vedno novih moralnih sil. Kajti politika je v svojem bistvu morala in volja. Naša sigurnost ali razsulo sta v nas samih.
ja v Banatu vsekakor precej Izravnala ln izboljšala, v narodnem oziru pa bi se ne zgodila škoda.
Volitve v Egiptu, ki so se vršile te dni, so končale s sledečim izidom: 80 odstotkov vseh glasov ie dobil Zaglul la, ostalih 20 odstotkov pa je odpadlo na anglofile tn nacijonalce, katerim je s tem zadan rosen političen udarec.
Komunistična zarota v Rlgl Policijske oblasti v Rigi so arotlrale 15 članov letonske komunistične Btranke, ki so nameravali razstreliti lotonski vojni arzena! v Rigi in Dvinsku. Na-
Razmejitev z Rumunijo
Ze silno dolgo se pleto pogajanja z Rumunijo v Bvrho korekture mejne črte v Banatu. Znano je, da je Rumu-nija prvotno zahtevala na mirovni konferenci v Parizu ves Ban a t, tako da bi naj rumunsko - jugoslovanska meja potekala po Donavi mimo Beograda do ustja Tise in potem po Tisi navzgor. Naša delegacija je imela v Parizu mnogo truda, da je na podlagi narodnostne statistike dokazala popolno neupravičenost rumunskih pre-tenzij glede zapadne polovice Banata.
Mirovna konferenca jo naposled razsodila, da se Banat deli in da dobimo mi pretežno srbski, Rumuni pa pretežno rumunski del Banata. Seveda je ostalo pri tem precej tisoč Srbov v romunskem in prav tako nekaj tisoč Rumunov v našem delu.
Rumuni pa so bili silno hudi vzpričo to delitve. Nikakor se niso sprijazniliz ustvarjenim položajem, marveč so hoteli korekturo meje v svojo korist tudi pozneje še. Znano je, da so svoj čas nagrmadili že lepo število divizij ob meji v Banatu, da bi kratkoma-lo s silo zasedli oni obmejni teritorij, ki so si ga želeli »prikorigirati«. Le naše nagle vojaške protiodredbe so preprečile tako nasilno razrešitev.
Vzpričo kočljivega položaja, ki ga ustvarja lega med Madžarsko, sovjetsko Rusijo in Bolgarijo, so se naposled pričela pogajanja, da se meja v Banatu vendarle kako zboljša. Ker se je Rumunija ves čas postavljala v pozo, kakor da ji gre nekaka odškodnina, se pogajanja nikakor niso mogla uspešno zaključiti; rumunske zahteve po obmejnih pridobitvah na različnih mestih so se morale po vrsti odbijati, pri čemer so naši delegati stavili vedno svoje protizahteve. Mejna črta namreč res ni najsrečnejše potegnjena, in na mnogih mestih bi so dale zamenjati pretežno srbske vasi, ki pa so jih dobili Rumuni, za pretežno rumunske, ki smo jih dobili ml. Naposled se je zadeva osredotočila na razmeroma malo obsežni zamenjavi da damo mi Rumunom veliko vas Zom-boljo, oni pa nam manjši vasi Modoš in Pardanj.
Modoš in Pardanj sta dva kraja med Vel. Bečkerelcom in TemiSvarom; tu se zajeda rumunska moja najgloblje v naš Banat in ta zajeda jako nerodno seka našo železnico. Zombolja pa leži med Temišvarom in Vel. Ki-kindo; tu pa se naše ozemlje nekoliko bolj zajeda v rumunski del Banata. Kar se tiče narodnostnih razmer, za Modoš in Pardanj nimamo na razpolago podrobnih podatkov; gotovo pa je, da je srbski živelj tam močneje zastopan, nego v Zombolju, za katero imamo natančnejše podatke. Zombolja, nemško Hatzfeld, šteje namreč 11.509 prebivalcev, med temi pa je Srbov samo 405; velika večina je Nemcev, in sicer 8758, precej je Madžarov, namreč 2054. Žombolia je tedaj nemški kraj, zato je razumljivo, da se baš Nemci zelo ženo za to, da bi ne prišlo do zamenjave. Pripomniti pa je še, da je svet okrog Zombo-lje najrodovitnejši del našega Banata, dočim je zemlja okrog ModoSa nekoliko slabša-
Z nameravano zamenjavo bi se me-
pad bl so bil moral izvršiti ob istem
času, ko jo zletela v zrak varšavska citadela. Proti atentatorjem je uvedena obširna preiskava in gotovo ne uidejo zasluženi kazni.
Oboroževanje Italije v zraku. Min. pred. Mussolini ie pri nadziranju letališča v Ccntoccllc, k)er le zbranih okoli 3 tisoč letal, poudarjal, da no ve, aH bo pri Iiodnja vojna v zraku, na vodi ali na suhem. Vendar pa mora Italija delati Isto, kar drugI. Gledala bo, da svojo zračno eskadro, kl je nezadostna, znatno poveča. Zračno brodovje mora bltl že prihodnje leto trikrat večje.
no nudi Jamstva za to, da M protoj« no bodo obravnavale s stvarnega (tali« Sča, ampak tudi s »tališča političnih la drugih interesov.
Socijalna politika
fzprememba v zakona o stanovanjih
Važna dopolnitev pravilnika.
Z odločbo ministra za socialno politiko z dno 6. julija 1923., St. Iti (.Uradni listu, pod St. 259), se je členu 55. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih dodal nov odstavek, po katerem jo imel minister za socialno politiko, oziroma pokrajinski namestnik pravico posamezne predmete o stanovanjskih sporih ln po pritožbah pravdnih strank, ali če sa je zahtevala obnova postopanja, pošiljati stanovanjskemu sodišču z zahtevo, naj odloči o tem predmetu obča seja stanovanjskega sodišča pri ministrstvu za socialno politiko, odnosno pri dotični pokrajinski upravi.
Ta odločba (o je splošno tolmačila v tem smislu, da je z njo ustanovljena revizija za sporo, ki jih je Je končnove-ljavno rešilo stanovanjsko sodiSče. Ali to naziranje je bilo pravnopomotno in ga je zavrglo tudi ljubljansko stanovanj sko sodišče, ki je razsodilo, da se B to odločbo ni ustanovila revizijska instanca, ampak da Be po jasnem besedilu zakona smejo spori vsled pritožbo ali predloga na obnovo postopanja reševati na zahtevo ministra in pokrajinskega namestnika v obči soji stanovanjskega sodišča, torej z udeležbo potih Članov, namesto v navadni seji, ki Šteje Bamo t r i člane. Temu naziranju se jo očividno pridružilo zdaj tudi ministrstvo za socialno politiko, ki je izdalo novo odločbo z dne 8. oktobra 1923., St. 100.690 (»Službene Novine. z dne 10. oktobra 1923., St, 237 in .Uradni list. z dne 20. oktobra 1923., St. 97), s katero se je omenjeni odstavek člena. 55. spremenil, in sicer tako, da sme zdaj minister za socialno politiko odrediti na zahtevo ene stranice, ki ni zadovoljna z odločbo enega oddelka stanovanjskega sodišča, da se vzame dotični spor v ponovno razpravo v obč) (plenarni) seji stanovanjskega sodišča, ki jo sestavljajo predsednik in vsi člani stanovanjskega sodišča. S to novo odločbo je torej podana možnost, da se stranka lahko pritoži tudi proti odlokom atanovanjskega sodišča. Prošnjo za občo sejo so pošiljajo naravnost, torej ne potom stanovanjskega urada, ministrstvu za socialno politiko in sicer tekom 8 dni, račun-Si od dne, ko so je dostavila prosilcu odločba oddelka stanovanjskega sodišča s katero je bil spor dokončno rešen. Take prošnje so morajo kar najhitreje obravnavati. Prepozno vloženo prošnje, kakor tudi tisto, ki jih spozna minister za neumestno, zavrne minister z odlokom, zoper katerega ni pritožbo. Co pa minister odredi, da se pošlje spor pred občo sejo, izrečo obenem ali naj se izvršitev odločbo sodnega oddelka odgo-di ali ne. Za pregledovanje prošenj za občo sojo bo postavljen pri ministrstvu za socialno politiko poseben honorarni referent. Ravnotako pri pokrajinski upravi za tiste spore, ki jih rešuje stanovanjsko sodiščo pri dotični pokrajinski upravi. Z odločbo obče seje stanovanjskega sodišča bo Btanovanjski spor končnoveljavno rešen in bo dotična odločba Izvršna. Zoper njo ni nobenega pravnega sredstva razen obnovo postopanja po čl. 55. stan. pravilnika. To pa le tedaj, ako obnovo že ni bilo in čo ni potekel za njo rok, ki so ne prekinja z zahtevo obče sojo. Rok za obnovo iz-
teče namreč v šestih mesecih po ltvrš-nosti odločbe. Po preteku tega roka ae torej tudi prod občo »ejo »por no moio obnoviti. Z odlokom obče seje so odločba enega oddelka ali senata stanovanjskega sodišča lahko odobri ali pre-drugačl. V obči seji »o torej lahko v stvari sami razsodi in prejšnji odlok spremeni. Ne more se pa prejšnji o-1'.ok razveljaviti ln odrediti novo postopanjo. Odloči se z večino glasov, pri enaki razdelitvi glasov ae smatra za odločbo to, za kar je glasoval predsednik tistega oddelka, kl nI Izdal odločbe, o kateri odloča obča seja. Ao velja soveda samo za tista stanovanjska sodišča, pri kate rili Ima vsak senat ali oddelek svojega posebnega predsodnika. N e volja pa na primer za ljubljansko stanovanjsko sodišče, ki Ima sicer dva 6enata ali eno-ga in istega predsednika v obeh oddelkih.
Pravico, ki jo ima po teh izpremombah čl. 55. minister za socialno politiko, ima tudi pokrajinski namestnik za tiste spore, za katere je pristojno stanovanjsko sodišče pri dotični pokrajinski upravi, Ce obstoja stanovanjsko sodišče pri pokrajinski upravi samo iz enega oddelka, Bo dotični predmeti za občo sejo pošljejo stanovanjskemu sodišču pri ministrstvu za socialno politiko.
Te izpremembe veljajo od dne, ko so bilo objavljene v .Službenih Novinah., torej od dne 16. oktobra 1923. Izjemno pa je določeno, da osemdnevni rok, r katerem se proSnjo za občo sejo pofi Ijajo ministrstvu, so mora računati od dne 15. novembra 1923. za vse tisto sporo, ki se bodo rešili do tega dno.
Novo pravno sredstvo revizijo o sta novanjskih sporih ni torej pravno sredstvo, ki se ga bodo smele na splošno posluževati vse Btranke, ampak bo pri stopno te nekaterim, t. j. samo onim lcojlli prošnje bo minister, oziroma pokrajinski namestnik priporočal. Ta od rfdba je torej v očitnem nnsprotstvu s čl. 4. ustave, po katerem uživajo vsi državljani onako zaSčito oblastev. Zakon
Varanje In odiranje Izseljencev1. PrV
seljcnci, ki prihajajo v Zedinjene držav« Amerike, zlasti novinci, so zaradi nepo-znanja razmer In angleškega jezika lzi postavljeni odiranju s Btranl raznih go. stilničarjev, izvoščkov in političnih slo-i parjov. Cesto so jim ponujajo v nakup akcije pasivnih podjetij ali celo takih, ki sploh več no obstojajo. Ponujajo sa jim v nakup tudi zemljišča, ki so uopo-rabna za poljedelstvo, odnosno za stav-, bono svrho (močvirni kraji, velika odda-ljonost od žoleznice, nerodoviten sveti, kar kupuje nopoučeni tujoc, ne da bl Bl vso preje ogledal. V zaSčito proti tako* mu izkoriščanju poslujo v Nowyorku .Council of Immigrant Edueation«, (od-, bor za pojasnila priseljencem) 244 Madi-son, Avc, Newyork City, ki skrbi za to, da bo po možnosti prepreči izkoriščan jo tujcev. Kdor se izsoli v Ameriko, naj so v slučaju potrebo obrne nun j.
Izseljevanje lz naše države mesccs septembra. V mesecu septembru so j« izselilo lz našo države v inozemstvo 1035 osel), in sicer 58-1 moških in 451 žonsk. Po profosiji jo bilo lit kvalificiranih in 470 nekvalificiranih delavcev, 187 poljedoleev, 150 otrok ter 108 oseh svobodno profesijo. Odšlo jih jo v Zo-dlnjono državo 519, v Kanado 31, v Ar. gentinijo 321, v Cliilo 10, v Brazilijo 89, ostalo državo Ameriko 5 in v Avstralijo 21. Celokupno število izseljencev oil 1. januarja do konca septembra pa znaša 1011 duš, kar jo razmeroma zolo niz. ko število. Poleg tega Stovila naših dr« žavljanov, jo odjKitovalo iz našo drža, ve v toj dobi šo 1-127 tujih podanikov, Izseljeniški odsek je izdal od 15. julijui do 10. oktobra »kupno 8701 dovoljenj zn prekomorske krajo in 6icor za Zedinjo-. no državo 5978, za Argentinijo 1-191, za Kanado 401, za Chile 108, za Peru 11, za Urngtiay 14, za južno Afriko 8, za Brazilijo 503, za Bolivijo 17, za Avstralijo 83, za Novo Zelandijo 52, za Mehiko 3, za Paraguai 1, za Kubo 7, za Bri. tansko Kolumbijo 4 ter za Egipt 16.
Izseljevanje dijakov v Z. d. A. preko kvote. Ker je letna kvota naših izseljencev izčrpana, bo morejo seliti v Ze. (linjene države Amerike le So dijaki, irf sicer samo za začasno bivanjo. Vložiti pa morajo prošnjo za dovoljenje na Se< cretary of Labor potom pristojnega am« rlSkega konzulata v Beogradu, odnosuo v Zagrebu. V prošnji morajo dokazati, da so diplomirani absolventi višjega uči. lišča, v bistvu ekvivalontnega normalni amoriški univorzi, dalja kakšne event. uspehe imajo na znanstvenem polju ter koučno podrobno navesti, kateremu Študiju so hočejo posvetiti v Zodlnjenih državah Amerike. Natančnojša pojasnila dajo pristojni ameriški konzulat.
Kulturni pregled
Materija in energija v sodobni fiziiri
(Napisal dr. Lavo Čermelj. Založila Tiskovna zadruga v zbirki »Pota In cilji«.
Ljubljana 1923. Cena 60 Din.
Skromna ic naša literatura o fiziki. Zato smo veseli vsakega najmanjšega prispevka na tem polju.
Dr. Cermelj nam je napisal celo knjigo o materiji in energiji, o problemu torej, k) je od panitiveka zanimal ljudi: od jonskih prirodoslovcev, preko starih atoml-stov do modernih relativistov In kvantnih teoretikov. To vprašanje mora še nadalje ostati nerešeno, ker je in ostane — problem.
Kratek, dvostranski uvod nam kaže filozofske misli pisatelja. «2ivijenska potreba in zahteva ekonomije, silita človeka k spoznanju prlrodnlh pojavov. Torej ameriški pragmatizem, združen z Maclio-vo ekonomijo mišljenja! Sevc bi lahko sedaj vprašali, kje je ostala znatlželjnost kot enakovredno gibalo človeškemu spoznanju? Ali dr. Čermelj nI imel natnena napisati filozofske knjige. Sam Izrccno pravi, da so naravoslovne vede neodvis-
ne od vsake filozofije, od vsake meta. fizike. One hočejo prirodoslovno izkustvo le razlagati. Nadalje ni Cermelj pozabil omeniti krize, v kateri se nahaja sodobna fizika. Da, lahko bi celo trdili, da jo njeno stanje naravnost revolucionarno, Zato je baš iz tega vidika tem težje obravnavati fizikalne probleme in morami! pisatelju biti hvaležni, da se jc kljub temu lotil svojega posla.
Knjiga jc razdeljena na tri poglavja. Prvo obravnava atome in molekule, drugo ione in elcktonc, tretjo pa žarkovno energijo. Glede glavne razdelitve knjiga omenjam le, da je čisto naravna, kajti na vprašanje, kaj je materija, iz česa se« stoji, bo vsak le količkaj izšolan laik takoj pomislil na atome in njih črode molekule. To svojo teorijo o atomih bo izpopolnil z ionsko in elektronsko teorijo, če je količkaj slišal o razkroju vode n. pr. potom električnega toka. K tema dvema deloma se logično priklopi vprašanje o energiji, formalno vsaj že zaradi naslova knjige, a stvarno tudi kakor to utemeljuje moderna relativnostna teorija Einsteina, kj materijo In energijo Istoveti oziroma jo smatra kot neki poseben na-
Pismo iz Skoplja
B. novembra.
Gospod urednik!
Domov sem prišel v nape stan in zatekel Janka pri čudnem poslu. V desnici je držal Škarje, v levici časopis, pred njim na mizi je ležala tri prste debela knjiga.
•Kdaj si in kako postal krojač, Jan-fto?«
»Ne -vprašuj!*
♦Kaj delaš to?» • «
»Nič te ne briga!*'
•Kako ne briga? Kaj nisva prijatelja?«
»Prijatelja? — Bkhm! —* je pokaš-'jal, ker sem ga zadel v najobčutljivejšo žilico. »Naj ti bo, Joža! —- Ne v krojače — oziroma tudi v krojače sem odšel! Ker sem poleg tega še plakater i" knjigovez in kronist!*
»Kronist —?»
»Žalibog . . .1»
In mi je pokazal svojo »kroniko*. In
Pojasnil.
časopise zbira, radi stalnih finančnih kriz jih že zdavnaj ne kupujeva voč, — zbira časopise, izrezuje iz njih posamezna poglavja iz »Makedonske tragedije* — kot io imenuie. in jih
lepi v gori omenjeno, danes že tri prste debelo knjigo.
, ,»
In je jel Citati te žalostne dogodke, pri nas vsakdanje, za Vaše kraje, gospod urednik, gotovo nenavadne in straSne.
Naj ponovim:
»Vučitrn, 24. avgusta. Komite ubili Boška Pešiča, Čerimu, Milko in Savo Pavičeve, naseljonike iz občine čiče-vačke . . .»
»Bitolj. 29. avgusta. Neznani zlikov-ci so ubili Hijo Taneviča lz Bukova, sreza Bitoljskega ...»
»Sv. Nikola na Ovčem polju, 80. avgusta. — Davi okrog šestih je vpadla v selo Kreško, sreza negotinskega, okr. Kavadarskega, četa bolgarskega komitskega vojvode Stojana Lekovic-kega z 12 razbojniki. Od hiše do hiše so zbrali vse živo od 16—60 let in odvedli s seboj v šumo. Kaj sc je z ljudmi zgodilo, se ne vb. Morda eo jih pobili, morda odpeljali preko granice ...»
»Štip, 29. septembra. — S sejma v Štipu se je v Radanje vračala gruča seljakov. Na potu so jih napadli komite. Sali Canša, ki se jo hotel braniti, so ubili, drugega ranili . . .»
»Bitnlj, 19. oktobra. V sredo 17.
t. m. zvečer so neznani razbojniki vpadli v selo Diliovo, 10 km zahodno od Bitolja. Iz ene hiše so odgnali s seboj gospodarja in odnesli 300 zlatih napoleonov, iz druge tri seljake. O usodi zadnjih treh ni nič znanega. Za prvega se čuje, da je ubit . . .»
»Dosti, Janko!« sem ga prekinil. »Nič več ne potrebujem. To so dogodki .. .*
»Kakor vidiš! Nekoliko dni! In že iz daleč ne vsi! Svoje knjigovodstvo vodim že leto dni! Kdaj ga bom završil, seštel številko in napravil končno vsoto, no vem! Najbrže nikoli! Niti jaz, niti kdo drugi! Ker se ta žalostna povest, deset in desetletja trajajoča, ne bo skončala nikoli! Poglej na katerikoli barometer hočeš . . .»
Odložil je razmesarjeni časopis in škarje, zaprl knjigo in jo vrgel na polico.
»Nikomur moje delo ne bo koristilo. Ker ni bilo, ni in ne bo nikogar, Id bi o tem predmetu resno — razumi me — resno razmislil in pozval vso, vse brez izjeme — odgovorne ln »neodgovorne« na odgovor ter našel lekovitc-ga leka za to rakrano na našem in tujem telesu. Pa — kaj me skrbi tuja koža. Od danes do jutri sem in meni ie Drav tako vseeno, ako nekdo trdi.
da je dvakrat dve štirinajst in ne štiri, kot je drugim . . .»
Vzel je klobuk, zimski ogrtač in palico in stopil na ulico . . .
*
Nedvomno je, da »makodonstvuju-šči« v zadnjem času igrajo mnogo bed-nejšo ulogo nego italijanski fašisti in gospod D' Annunzio, odvratnejšo in za-vratnejšo od gospoda Stipice Radiča.
Fašisti so za nas popolnoma tuj element in izvajajo samo svoj imperijalizem, njegove željo in težnje in kar je še s tem v zvezi. Nevarnost so in sramota za naš vek, ali vendar! Vsaj v nekoliko je prr.vde in pravice na njihovi strani. V toliko namreč, v kolikor so tujci in v kolikor smo mi mehki in popustljivi in ne znamo, boljše rečeno, ne maramo vračati onega starega: »Zob za zob« — in »šilo za ognjilo!«
Stjepan Radič ruši idealni liram na-rodnega edinstva, no igra tega junaka žalostne postave je več ali manje politična komedija in za. sleherno zdravo pamet in sleherne zdrave možgane predstavlja edinolo — vrag ga vedi, morda samo potrebno — narodno bolezen, Id se je na koncu koncev žc po prirodi sami morala pojaviti.
Uloza in isna »mekedanstvuinšfllh«
pa je, na najmanjšo dlan, ostudna.
Naše goro list so, po krvi so čist!, polnokrvni Srbi, ki so se zbrali v Sofiji okrog »Ilindena« in »Nezavisne Makedonije«. Ali potom bolgarske — ša boljšo »bugaračke« propagande, kakot pravimo mi v teh naših južnih krajih
—	in na hvalo »bugaraško« — bolgarski izobrazbi so postali pravi janičar-ji svoje krvi in svojega rodu.
Mrzko in osovraženo jim jo že samo ime Srbinovo.
No, oni so Srbi! Majka njihova jim je to ob zibeli pevala in pripovedovala, ali odrodili so se in prodali Bolgtrom in po onem stoletnem izreku: da je po-turica hujši od Turčuia, so postali hujši Bolgari od Bolgarov samih.
Ko je Bolgarska v balkanski in poz-neje v' svetovni vojni zaigrala vse San-se in izgubila poslednji adut v marja. šanju za Makedonijo — njene protenzi-je na makedonski vilajet so bilo vrhu vsega tega šo docela neopravičene in krivične — so ti ljudje zasanjali sen u
—	avtonomni Makedoniji.
Avtonomna Makedonija!
Žalostna in pomilovanja vredna gro-teska, ki so jo hoteli in jo šo žele odigrati s tem narodom izgubljeni in do dna duše propadli ljudje. Makedonija, središče nekdanie stare srbske države.
tm ittaTMfe. Sigurno pa nI Knjiga ua preglednosti znatno pridobila, Ce bi trije glavni deli Imeli že razne pododdelke. Prlrodoslovni nauki bi postali še bolj plastični, Ce bi knjiga imela še več risb, modelov in aparatov ter slik zaslužnih fizikov.
Pisatelj st je v svoji raztprav! Izbral genetsko pot predavanja. Zanimivo riše rgodovlnskl razvoj atomistlke In razglab lia o energetskem problemu. A to ni golo naštevanje stihih dejstev in dolgočasen opis fizikalnih pojavov, ampak živo in plastično pripovedovanje s strogo utemeljitvijo! Hvalevredno piše imena fizikov z letnicami in doda to ali ono zanimivost iz njihovega življenja. Ne prezre pri tein slovanskih znanstvenikov na tem polju, posebej še slovenskih, ki jim postavi tako skromen spomenik doma, ker sami oočlvajo v tuji zemlji.
Kakšna pa je knjiga v stvarnem oziru? Pisatelj so je marljivo opiral na krasno nemško delo iz znane zbirke »Die Kultur der Gegcnvvart« iz leta 1915. A Nem, ci so sami Čutili potrebo, izpopolniti ga v. novim: «Ergcbnissc der exakten Natur-wlssenschaftcn», katere i. del je izšel že leta 1922.
Pojem materije in energije je neraz-družno zvezau s pojmom prostora in časa. Ker sta zadnja dva doživela katastrofalno izpremembo v relativnostni teoriji, kl pač kazalo o tej teoriji podati nekaj več na škodo morda preveč široko obdelane elektronske teorije. Rešilo bi sc na ta način brez pomislekov staro Ost-vvaldovo vprašanje: «Kaj začutiš, če kdo s palico udari, materijo al) energijo?« Tako bi pa tudi energija prišla na svoj račun s svojim krogotokom (kroženjem), za kar bi sc seve tudi deloma morale organske vede ali vsaj organska kemija (pritegniti v okvir obravnave. Enako bi se tudi eter znova prikazal kot protislovna snov, ker je z ozirom na neke pojave obsojen k večnemu miru, z ozirom na druge pa se mora s svojim gibanjem zopet uveljaviti.
V	druge podrobnosti se tu ne morem spuščati. Jezik knjige je lep, zunanjost zelo Učna. Tiskovnih napak je v delu razmeroma malo. Eno, ki moti smisel (str. 142, S. vrsta zgoraj) popravljam: mesto istosmeren bari nasprotnosmeren.) Cermeljevo knjigo smatram kot važen prispevek in pripomoček k Rcisnerjcvi ali pa skozinskoz moderni Hondlovi »Fiziki*. Dobrodošlo bo pa Cermeljevo delo tudi vsakemu izobražencu in laiku, ki hoče svoje znanje v fiziki razširiti ter mu v ta namen lil dostopna znanstvena literatura.	Simon Dolar.
Vlad. Marinkovič: Karta kulture SHS
V	založbi Svesloveuske knjižare v toogMdu jo izšla, nova karta kulture kraljevine SHS, ki je prva svojo vrste za našo novo državo. Karta tvori pravzaprav cel atlas, lo da to vso karte, ki ;Lh je skupaj 13, odtisnjene na enem papirju v obliki stenskega zemljevida. Ker nudi kulturni zemljevid Marinko-viča, priznanega beograjskega kartografa, marsikaj povsem novega, jako in-struktivnega in nazornega, je primerno opozoriti občinstvo na to geografsko novost.
Prva karta predstavlja goropisni pre gled naše kraljevine, ima pa obenem zaznamovane- naše poglavitne toplo in rudninske vrelce, oziroma zdravilišča. Dru ga karta ima pregled naših zgodovinskih pokrajin, pri Srbiji tudi zemljevid historičnega razvitka države od L 1804. dalje. Tretja karta je ena najinteresant-nejših: gostota prebivalstva v naši kraljevini. To je sploh prva karta, predstavljajoča obljudenost naše države. Za osnovo so vzeti politični okraji, kar predstavlja starejšo metodo, vendar je kljub teiim karta jako instruktivna; pokaže takoj, da so najgosteje poseljeni predeli scverozapadna Hrvatska, vzhodna Slovenija, Bačka in Moravska dolina v Srbiji. — Kot četrta sledi karta jugoslovanskih narečij, ki je izdelana po beograjskem univ. prof. Beliču, znanem
ntoIOgu. Peta karta Raze no ve oblasti fn jo tedaj istotako zelo zanimiva; ta pa so je glode Slovenije zgodila pomota, ker jo štajersko Posavjo vrisano kot dei mariborske oblasti, Enako zanimiva jo šesta karta, predstavljajoča vojaško razdelitev države, z armijskimi in divizii-skimi oblastmi ln sedeži armij ter divizij. Sedma jo prometna karta, predstavljajoča naše železnico; njena posebnost pa je, da so vpisano vso železniške postaje, vsaka s stovilko kilometrske razdaljo od izhodišča proge. Kot oema slo-di karta razdelitve v škofije, toda lo za pravoslavno cerkev, za katoliško in muslimansko konfosijonalno organizacijo ni karte. Deveta karta piodstavlja pregled vseh krajev, kjer se nahajajo srednje šolo (gimnazije, humanistične in realne, realko), dalje učiteljišča, trgovske šole, vseučilišča, bogoslovnice in vojaške šole. Deseta je geološka karta naše države, enajsta kaže pregled rudarstva in dvanajsta pregled iudustrijskih podjetij, vso kartografsko. Zadnja karta je načrt Beograda, naše prestolice, v merilu 1 : 17.000, z aboccdnim seznamom vseh beograjskih ulic. Enajst Marinko vičevih kart jo izdelanih v merilu 1:2.500.000, ena in sicer prometna karta pa je večja, narisana v merilu 1:1,500.000.
Nemogočo je, da bi bilo prve karte pri tako neurejeni statistiki, kakor jo v naši kraljevini, v vseh ozirih točne in i>0-polno. Toda storjon je zelo važen in koristen začetek in Marinkovičova karta bo dobro služila vsakomur, ki so zanima za prirodo, upravo in gospodarstvo naše kraljevine. Le žal, da se ne prodaja po posameznih zemljevidih, kor bi si marsikdo žolni omisliti tudi le nekatere karte. 1'ralctičnejša bi bila oblika atlasa; oblika zganjenega zemljevida je sicer bržkone cenejša, toda precej nepri-p ravna.
Želeti je, da prof. MarinkoviS av oje delo nadaljuje in nam d4 &> drage »lične karte, n. pr. karto prebivalstva po verah, petem karto agrikulture, žitnih vrst, gozda, živine, podnebja itd.
Med revijami
«LJUBLJANSKI ZVON., mesečnik za književnost in prosveto je izdal avojo 10. Številko, katero otvarja dr. J. Kelo-mina z razpravo »Pesnikova osebnost*. Sledi Marije Kmetove nadaljevanje romana «V metežu*, potem miselno originalna in oblikovno krepka Novačanova pesem »Litanije spoznavalcev*, nadaljevanje Kozakove novele »Dota*, Pretnarjeva kaotična pesem »Vrtinec*, Go-larjeva povest »Beli konj*, dober Vdo-vičev prevod Krvlove basni »Svinja: dr. Lončarjev spis o Slovakih in njihovi »Matici*, Zorčev »Kraljevi® Marko* in Koritnikova vsaj prisrčna pesem »Da zberem ...». Književna poročila in kroniko izpolnjujejo referati in ocene dr. Serka, Mirka Pretnarja, dr. P. Karlina, B. Unbegauna, Mirana Jarca, dr. Lončarja in B. Borka.
iJUGOSLAV. NJIVA. (št. 9) objavlja v uvodniku prof. dr. N. Itadojčiča razpravo »O državotvornosti Slovena i slovenskim državnim idealima*, Tomašiče-vo prozo »Prvi petao Velike noči*, Ma-šičev spis »Aveti zla*, Frankov članek «0 ženskom kriminalitetu* ter nadaljevanje Marjanovičeve razprave o VL Nazoru kot nacionalnem pesniku. Listek obsega zapiske iz umetnosti, znanosti, soc. življenja, gospodarstva in bibliografijo.
«NOVA EVROPA, je posvetila svoj zvozek od 1. novembra politiki srednje linije in četrti skupščini Zveze narodov. O prvi je napisal programatičen članek i., o drugem vprašanju poroča P. Mit-kovič. Številka prinaša v Političnem pre gledu sestavek »Radikali i Južna Srbija*, v Ekonomskem pregledu pa dr. Belino v sestavek o »Finansijski Biblijo-teki Jugosl. Lloyda*. Zvezek zaključuje Kiršnerjev pregled o »Stana rinskik pitanjih*.
V Sarajevu je izšla 1. št. cUzgajate-lja» z zanimivo vsebino o sodobnih pedagoških vprašanjih, v Beogradu «Ve-nac», književni omladinski list, v Zagrebu pa «Narodna starina., časopis za
zgoaovtno kulture to etnograflja JttfnflTj Slovanov. O njih Spregovorimo veS kdaj pozneje.
Odlični uspehi dveh hrvatskih vir. tuozov. Znani hrvatski vijolinski virtu-oz Zlatko Balokovič se mudi sedaj v Londonu, kjer je dosegel s svojimi produkcijami ua goslih Izvrstne uspehe. Nedavno je Balokovič sviral v Qulim Hal-lu na velikem koncertu, katerega je dirigiral Blavni dirigent sir Wood. Izvajal je koncerte za gosli in orkester od Beethovna, Brahmsa in Cajkocskega, S koncertom je dosegel triumfalen uspeh. Par dni pred tem jo priredil Balokovio recepcijo, na kateri jo igral Irelandovo sonato 8 »promljcvanjem komponista na klavirju ter Massenetovo »Meditacijo* s spremljevanjem orgelj. Temu večeru 60 prisostvovalo najodličnejše osebnosti iz londonskega glasbenoga sveta. Celist Jure Tkalčič, ki je že ponovno proslavil svoje ime v tujini, so je pravkar vrnil domov s svoje turnejo po čeških in moravskih mestih. Sviral je Dvofakove, Čajkovskega, Chopina ve, Haydnove kompozicije ter povsod dosegel veliko uspehe. Listi naglašajo, da jo Tkalčič veličasten čelist, ki Bpada med prve in-terprete svojo glasbene stroke na kon-tinentu.
Mladinski koncerti v LJubljani. Tekom letošnje zime priredi se v Ljubljani ob nedeljah dopoldne v dvorani Fil-harmonične družbe 12 glasbenih predavanj, združenih z raznimi muzikalnimi izvajanji. Načrt obsega 12 koncertov in sicer. 1.) Pesem. 2.) Klavirska sonata. 8.) Arija. 4.) Instrumentalna sonata. B.) Ba-lada iu melodram. 6.) Instrumentalni trio. 7.) Otroška pesem. 8. Komorni kvar tet. 9.) Historična glasba. 10.) Orgle (na orglah stolne cerkve). 11. Razna pihala. 12.) Sinfonija. Načrt teh koncertov je sestavil konservatorijskl profesor Karel Jeraj, predava prof. dr. Pavel Kozina, spored pa izvajajo razni člani nate opere, profesorji Glasbene Matice ln orkester. Ti koncerti se vrše pod pokroviteljstvom višjega šolskega sveta in Glas bone Matice ljubljanske ter so namenjeni v prvi vrsti vsem ljubljanskim srednjim ln strokovnim šolam. Te vrste prireditve toplo pozdravljamo ter smo prepričani, da bodo Bilno koristni za našo šolsko mladino, kl se na ta način uvede sistematično v posamezne panoge glasbe. Prvi tak koncert se bo vršil v nedeljo dne 18. novembra ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. Vstopnina za vsak koncert pravzaprav odpade, treba ti je le omisliti natančni spored koncerta, ki stane 2.50 Din. Starše naše mladine uljudno prosimo, da opozore na te poučne koncertne prireditve svojo mladino ter jo pošljejo h koncertom. Event. čisti dobiček se bo porabil za poznejše dražje koncertne prireditve. Vstopnice te bodo dobivale v Matični knjigarni.
Razstava Santel-Marčlč v Zagrebu. V zagrebškem salonu Trpinao sta razstavila naša rojaka slikarja gg. Santel in Marčič večje število slik, katere je zagrebško občinstvo Bprejelo s popolnim razumevanjem. Razstava se latvori koncem tega tedna.
Razstava umetnostne obrt! v Milanu. Blizu Milana, v dvorcu Monza, se lotos nahaja razstava mednarodne umetnostne obrtL V razstavnih prostorih eo zastopane Švica, Češkoslovaška, Francija in Nemčija. Na razstavi ja na ogled največ del iz zlatarsko stroke, dalje por. celan, lesorez, knjigoveštvo, čipkarstvo. slikanje na svilo, karikature in galanterijski predmeti. V zlatarskih delih in v slikarskih izdelkih bo pokazali največjo spretnost Italijani, v lesorezu prvačijo Cehi, v knjigoveštvu Nemci, v čipkar-stvu zopet Cehi. V karikaturah se od likujejo Francozi, ki so pokazali svojo dovršenost tudi v notranji arhitekturi, Srpska Matica v Novem Sadu so je preselila v nove prostore ter bo v najkrajšem času začela urejevati arhivski materijal, ki je že nekoliko let radi po manjkanja stanovanja v neredu. Takoj nato se povrne Srpska Matica na nadalj njo aktivno prosvetno delo.
Med prehaja kakor voda Bkoraj neposredno v kri, ogreva telo in zato izdatno izboljšuje soke v človeškem telesu. Pristni čisti čebelni med v zvozi s surovim maslom ali mlekom zolo pospešuje in vzdržuje zdravje. Otroci, kl uživajo mnogo surovega masla, medu in mleka, so krepki in se obvarujejo mnogih bolezni. Mnogi trdijo, da je med bolj redilen kot meso. Med je tudi posebno dobro zdravilo proti kašlju in vBein vratnim boleznim. Seveda ne sme bolnik uživati samega, ker preveč draži vnete dele vratu, marveč mu ga je dati na mleku, vodi ali na čaju. Med je baje tudi Izborno sredstvo proti nervoznoati. Ljudje, ki ne morejo spati, naj ga vzamejo zvečer 2 do 3 žlice, če hočeš ime-zdravo in čisto grlo, deni v čašo ja-godovega čaja iličico medu in prav toliko vinskega kisa ter grgraj vsak dan to tekočino. Skratka: V nobeni hiši ne smelo manjkati medu. Noben lekarnar ne more zmešati toliko zdravilnih snovi, kakor jih nabere čebela iz tisočerih cvetov. Vendar pa treba seveda tudi pri uživanju medu prave mere. Nekaterim želodcem jo med pretežakin povzroča krče. To treba pač preizkusi-Tudi ponarejeni, tako imenovani umetni med jo lahko prav zelo škodljiv. Najbolj varno je kupovati med v satov-ju. Tekoči med je le tedaj priston, ako se vlega pri vlivanju kakor trakovi v skledo. Med hrani v dobro zaprtih kozarcih na hladnem ln suhem prostoru.
zibelka srbskega imena in rodu, ta Makedonija naj bo danes nekaj drugega, nekaj različnega od Srbije!!
Ob&toji makedonski narod! Makedonski nacijonalizem! Zahteva se ne zavisnost Makedonije!
Po Bogu bratje! Črni vam obrazi bili! Kod in kam greste? In kako?l
Najzanimivejše!
Trudi se in napenja na vae moči in sile ta klaverna mafija, da upravičenost svojih zahtev dokaže celemu svetu! Dokaže! Iu se pri tem vražjem poslu no sramuje ničesar! Pa kako bi še mogel zardeti in sc sramovati človek, ki je pljunil na svojo domovino in so zn judeževe grose prodal tujcu.
h koncu gre njihova cesta! Brez dvoma gre h koncu! Maski, ki so si jo navlekli na, obraze, so odvozljavajo trakovi, šminka in belilo se luščita iu odpadata, nas živelj v Makedoniji meče njihovo laži in potvore v obpotni kanal. Zgodovina pa bo vedela povedati o njih samo to: Bili so umazana, zahrbtna klika, ki jo za tujčev račun in tujčevo korist napravila trenutno zmedenost v na.ši nacijonalni stvari!
Gospod urednik!
Pozdravite Vaše. ne. pozdravite^ slovenske avtouomlste.	Joža.
Ptice selivke
Prinašamo sliko iz življenja ruske dece kakor je zabeležena v ruskih »Izvestijlh* št. 221.
Vlak Moskva-Sebastopol. Na vsaki postaji tuli vedno isti otroški glas:
»Striček, daj kruhka!«
Gledam in no razumem. Kajti od včeraj se vije pod oknom isti raztrgan 10-letni deček, Lalilco ga je spoznati: ima žensko rumeno bluzo in sajast obraz. Čudna reč! Kakor da spremljajo vlak last ni berači. Gledani, opazujem skozi okno. Vlak dirja. Rumena bluza teče za nami in naenkrat smukne pod voz. Meni obstane srcc: samomor! Toda črni obraz že kaže zobe izpod voza.., Vlak se usta vi in zopet se sliši: »Striček, daj kruhka!«
Stvar je zelo enostavna. Spodaj pod vozom visita bogvc zakaj — dva zaboja. Za odraslega sta prekratka, za dečka pa »ravno prav«. Železničarji seveda preganjajo potnike. Radi tega skačejo ti gori lil doli le izven postaj. Zaboj pa je ravno sredi voza. Dokler vlak dirja, ne more sprevodnik nič storiti. Cim dalje proti iugu, tem več Je ptic — selivk. V vsakem zaboju sede Ze trije. Kaj hočejo? V Harj-kovu ob veliki postaji sem privabi! s kosom melone takega ptiča ln sva se pogovorila.
— Odkod s c celiti?-
—	Iz Petrograda na tople vode,
—	Kaj pa boš tam?
—	Grem na solnce.
Deček je seveda bos in gologlav, Strgana srajca. Potnega lista nima.
—	Kie so ti starši?
—	Nimam jih. Davno so že tmirll.
—	Laže pes! — se surovo zasmeje njegov tovariš. Kobila mu je mati, bik pa oče.
—	Da bi te vrag! ..«
Hotel sem nadaljevati razgovor še na
prihodnji postaji, toda trudil sem se zaman. Dečki lažejo. Moj znanec me že ne pozna več In se sedaj predstavlja drugače:
—	Ob Volgi sem doma. Pred lakoto sem utekel. Daj Jabolko, striček!
Skozi okno prileti čik. Paglavci se vr-žejo za njim.
—	Prekleta golazen — so krega sprevodnik. Kradejo kakor srake, obešajo se pod kolesa... Samo po zimi imamo mir, ker Jih zebe.
Večina teh sirot pa )e vendarle od stradajoče Volge. Sami ne vedo, kam se peljejo. Vsem so tuji ln so postali zverine. Obkoljeni so od sovražnikov In se pretepajo med seboj radi vržene melo-novo skorje. Kaj bo iz njih?... Tatovi bodo ali roparji. In ker Jih je na tisoče, raste ž njimi obča nevarnost za družabni red in mir.
Domače zadeve
Korist medu
Šivanka
Zaponke in šivanke, kakor tudi razne igle za okrašenje obleke, frizur ln klobukov so Jako stare. Izdelovali so Jih najprej Iz kosti različnih živali, pozneje Iz železa In brona. Prvotno Je Imela Šivanka uho na sredi, pozneje šele na koncu.
Današnjo šlvanko so začeli Izdelovati menda v 14. stoletju, današnjo zaponko z glavico pa v 16. stoletju. Znano Je, da so bile šivanke ln razne zaponke ter igle še pred nekaj stoletji Jako dragocene in Jih Je bilo videti samo na toaletnih mizicah kraljic, knegtnj In drugih odličnih In bogatih gospa. Vsaka odlična dama Je dobila v onih časih kot poročno darilo tudi škatljlco igel. Se za časa Marije Stuartove 1562 — 1587 Je bila Igla dragoceno ln priljubljeno darilo. Poznele so si gospe ta gospodične same kupovale Igle tn zaponke In so dobivale za to od svojih staršev ali soprogov mesečno gotove svote denarja. Odtod še danes nemški izraz »Nadelgeld*, kl pomenja sedaj denar, kl ga dobiva žena za kritje malih osebnih izdatkov. Pri plemiških rodbinah so včasih določali to svoto celo pred zakonom in so Jo zapisa vali v ženitovanj-sko pogodbo. Danes se Izdelujejo šivanke v tovarnah In so razmeroma cenene. Slvanka redi na tisoče ta tisoče Žensk, Blagor oni, ki Jo zna urno ln spretno sukati!
Kako se rešimo pred IzkrvavitvIJo?
Ako se urežeš ali kako drugače povzročiš krvavljenje, pritisni na ranjeno mesto čisto vato ali pa v sili vsaj Čisti
robec. 8 prstom se rane no dotikaj, 4» je ne onečistlš (Infichaš)! Ranjeni ud dvigni in drži kvišku ter si ga nad ra. no, t. j. med srcem in rano, trdno pro-veži. Ako je ranjena žila odvodnica, kai spoznaš na tem, da brizga svetlordeea kri iz rane, vzemi kako prožno (elaatiS. no) stvar, n. pr. naramnico, gumijev pa! sesukan robec itd., in prevezi ranjeni ud nad krvavečim mestom, t. j. med srcem in rano, kolikor mogoče trdno Ovij prevezo večkrat okoli uda, kar moreš trdno! Krvavitev bo hipoma pri. nohala. Potem se podaj čim prej k zdrav niku, kajti tako prevezo smeš nositj kvečjemu tri do štiri ure.
Čebula — staro domače zdravilo. od nekdaj je čebula znano sredstvo, kl žene na vodo. Francoski zdravnik Le-elere popisuje v nekem zdravniškem ča-sopisu lanskega lota primere, kjer se j? izkazala čebula kot Izborno zdravih pri boleznih na jetrih, pri vodenici in pri revmatizmu. Zdravilno moč dajejo čebuli natrijeve in kalijeve soli, sladkor, ki ga vsebuje 6 odst. in pa neko eteriča-, olje, ki se izloča v ledvicah. Najbolj učinkuje zrela čebula, če jo ješ surovo. Veliko surove čebule, tkzv. »luka* pn. odo na Hrvatskem, v Bosni in v Srbi-Morda se imajo baš uživanju čebuli zahvaliti, da dosežejo prebivalci teh pokrajin zelo visoko etarost navadno krepki in zdravi.
Kako odstraniš madež od črnila? Raz. topi klorovo apno, ki ga dobiš r vsaki drogeriji, v vodi, precedi (filtriraj) ga in shrani v temni steklenici. Če hočet odstraniti tintui madež ali pa črko, pomoči ga s to raztopino in popij nato « pivnikom. To ponavljaj tako dolgo, di madež izgine. Včasih ostane na papirju rumenkasta lisa, ki jo izbrišeš, aka j<i pomočiš z raztopino cltronove kislin«, ki jo tudi dobiš v prašku v vsaki drogeriji in lekarni.
Barvasto ali pisano perilo. Pisanih oblc-k, predpasnikov In bluz ne namakaj, nego jih takoj izmencaj v gorki milnici bi ez luga. Nikdar ne smeš barvaBteji perila kuhati, četudi morda misliš, da ji stanovitne barve. Posebno pa mora Viti barvasto in belo perilo strogo ločono V aiilnici izmeueano perilo izplakni dobro — če mogoče — v tekoči reki tet ga takoj obesi v senci, nikoli ne na solncu. Za rdeče, rožnato ln vijoličaMn perilo prilij milnici četrti del kisa, ki ohrani barve neizpremenjene. Tudi malo galuna je dobro raztopiti v rodi kjer perel pisano perilo.
Star pomečknn baršun ali pili obnoviš tako-le: Napni ga v okvir za vezanje, pomažl ga narobe a tekočino iz pol špirita in pol vode, drži potem okvir s pravo stranjo baršuna navzdol na-i vrelo sladkorno vodo in zlikaj baršun. To stori tako, da držita dve osebi okvir ti pa drgni z vročim likalnikom nalahno narobe po baršunu.
Lepilo za slonovo kost In morsko peno. Zdrobi v prah pogašeno apno, zme šaj ga z beljakom v gosto kašo. Nama-ži s to kašo zlomljene dele in jih pove-Ži, da se »primejo. Sušiti se morajo 24 ur. Morsko peno zlopiš s kašo iz pol arabskega gumija in pol zdrobljene krede. (Schlemkrelde).
Iz življenja in sveta
Arterioskleroza ozdrav-ljiva
Na kratko smo že poročali o senzacionalnem Izumu češkega zdravnika prof. Miadejovskega, kateremu se Je posrečita najti uspešno sredstvo zoper arteriosklerozo ali zavapnenenje žil.
Arterioskleroza Je, kakor znano, bolezen, kl se loteva največ odraslih oseb. Žile starejših ljudi zavapnene ln človek začne pred časom hirati ln pešati. Do seda! so se ljudje proti tej bolezni borili na različne načine, toda vselej s pičlimi uspehi.
Izum prof. Miadejovskega je neke vrste serum, obstoječ iz ekstrakta cvetlic družino droseracej (Sonnentau). Izumitelj je dalj časa delal poskuse na bolnikih ln vselej dognal, da Je njegovo sredstvo zanesljivo uspešno. Zdravilo se za-vživa v obliki pijače. 2e po nekolikokrat-ni uporabi medikamenta se pacijent počuti bolje. Delovanje srca postane znatno lažje. Izumitelj Jo krstil svoj izum z imenom »Sklerosirup Mariatherma*.
Zanimivo Je vedeti, kako je profesor Mladejovskl odkril to zdravilo. Približno pred letom dni jo čital v nekem časopisu poročilo o vbrizgavanju kremenčeve kisline pri tuberkuloznih bolnikih, ki trpe obenem na zavapnenenju žil. Vest, da sc taki bolniki po uporabi kremenčeve kisline počutijo bolje, ga Je navdala z željo, da prelskusi to sredstvo na izrecnih ar-teriosklerotikih. Poskusi so bili uspešni. Profesor Mladejovskl le v praktični uporabi svoje sredstvo tako Izpopolnil, da je ž lijim zbudil splošno pozornost. Ko se je profesor prepričal o zanesljivosti svojega izuma ja začel demonstracije z zdravilom na Karlovi univerzi v Pragi.
Doslej se Je arteriosklerotikom vbrizgaval v žile dr. Semeradov preparat «Thorasil», ki pa Je povzročal pacijentom silne bolečine, če ga Je zdravnik pomotoma vbrizgal pod kožo mesto direktno v Žilo. Dr. Mladejovskl Je prišel na srečno idejo. Združi! le kremenčevo kislino z ekstraktom droseracej, podajal preparat SVO lini pacilentom In le dosenel usneS
no zdravljenje celo pr) takih bolnikih, M so bolovall na kroničnem zavapnenenju žil.
Izum češkega profesorja se sedai izpopolnjuje. Novo zdravilno sredstvo proti arteriosklerozi ie organizmu popolnoma neškodljivo, kot dijetično sredstvo vsega priporočila vredno. Izumitelj bc sedaj v serumu referira! v časopisih ter seznanil ž nJim pobližje predvsem svoje kolege. Upajmo, da so po diabetihlh prišli do uspešnega zdravilnega sredstva tudi arterioklerottki.
Iz bojev za papeški prestol
Duhoviti fraucoski pisatelj Stendhal, M je potoval pred 100 leti po Italiji, popisuje v svojih spisih med drugim tudi nekatere dogodke iz zgodovine papežev. In-teresantno je, na kak način so prišli nekateri papeži do svojega dostojanstva. Naj navedemo par slučajev.
Po smrti Leona X. sta bila najresnei« ša kandidata za papeški prestol Leonov bratranec kardinal de Medici in kardinal Colonna. Oba sta bila prebrisana diplomata ter sta napela vse sile, da bi dosegla papeško čast. Ker sta si bila enake vredna tekmeca, se je izvolitev Izredne zavlekla. Ostali kardinali, ki niso imel nikakih šans, so se kmalu naveličali vsa" danjega brezplodnega glasovanja, še bel pa neprijetnega ujetništva v konklavu Eden Izmed niih Je nekega dne v šal predlagal kardinala Hadrijana Florenta, k sploh ni bil prisoten in ki še nikdar n! bi v Rimu. Toda šaljiva beseda Je postal; dejanje! Velika večina kardinalov, nave ličana dolgotrajnih volitev, je kratkonia lo glasovala za predlaganega neznanca Tako Je postal Hadrijan Florent po na ključju -- papež. Italijanščine ni obvli doval In ko je prišel v Rim ter videl an tične kipe, Je baje ves prestrašen vzklik nil: »To so vendar poganske slike!«
Liudsivo ga ni maralo ter ga Je snw tralo za barbaba. Ko je čez leto dni umr se je ves Rim radoval. Razpoloženje lju stva po smrti Hudriiana u-jtn umriSu
večer
jiii',
,jp[s, Bt se le pojavil dan po papeževi ^rtl na vratih papeškega dvornega pravnika Antraclna. Napis Je bil obrobji s girlandaml in se Je glasil: »Osvo-lodltelju domovino senat ln ljudstvo RI-na.»
Zopet se ie zbralo 36 kardinalov, da Iz-rotijo lz svoje srede od vrednih naJVTed-fejšegu. In zopet sta trčila skupaj stara leltmeca, kardinala Giulio do Medic) In poinpeo Colonna. Prvemu so manjkali si-r le 3 glasovi do dvotretjinske večine, teh treh glasov vsled žilave protiagi-Ijc od strani Colonno ul mogel dobiti, jlio jc mineval dan za dnevom. Vsak je dim naznanjal nestrpno čakajoče ljudstvu, da čreda vernikov šo nima stiria. Napetost Jc rastla od dne do od uro do ure. Tajni boj se Jc medlem nepretrgoma nadaljeval hi rimski meščani so žc pričeli sklepati stave, ali bodo Imeli papeža ali ne. Nekateri so ce-prorokovali, da bodo dobili — dva. Teše je sv. Duh posjužll prav radikalnega sredstva, da pripravi kardinale do pameti in da s posebnim razsvetljenjem [nežene njih trdoslavost. Napolnil je tainreč cel konklave z neznosnim stnra-an, kl Je ljudem popolnoma onemogo-daljšc bivanje v palači. Kardinali so tžali iz eno celice v drugo, a povsod Je zrak nasičen z neprijetnimi plini. Nekaterim jc postalo slabo. Na starejše kardinale Je pa smrad vplival tako močno, so so pripravljali na poslednjo uro. to ie prisililo obe struji, da sta pospešili izvolitev. Glavna kandidata, Medici in Colonna sta se sporazumela. Co-miu jc po dolgem oklevanju pristal na da postane Medici papež. Novi papež ie moral Colonni podeliti naslov vice-iiincelarja ln prekrasno palačo, v kateri dotlej prebival Medici. Tako jo bil izvoljeu 1. 1523 Olulio de Medici za papeža In kot tak si Je nadel ne Klement Vil.
V zgodovini papežev nc manjka slič-slučajev, ki nam pričajo, da Jc bilo razsvetljenje« kardinalov kadar so vo-svoje ccrkvene poglavarje, mnogokrat sumljivo.
Ako nimaš žaket3, alt tt ne pristoja, lahko vzameš temen sakd in Istotake hlače, nikakor pa nc modnih (progastih)
hlač.
K smokingu (za gledališko premijero ali koncert ali na mal ples) Jemlji la-kaste čevlje In črno ozko samoveznico, k fraku belo ozko samovcznico ln takisto lakaste pemps ali lakaste čevlje. Nizki lakasti čevlji so dopustni, a ne docela koroktni. Na slavnostne obede zahajaj točno v fraku, na domače zabave v smokingu, ako nI izrečno poudarjeno, da bo »povsem podomače«. Potem vzemi rajši smoking ali temen sakd.
Le še na nekaj opozarja «P. T.»: Pred vsakim posetom sc brezpogojno obrij, imej s seboj drobiž za sužinčad in se vedi ua posetu neprisiljeno: ne brani sc, ako ti ponudijo prigrizka ali pijače! Znak okornosti je, ako si plah. S tem pa še ni rečeno, da bodi kakor gladen volk in da pozdravi gospodinjo s kolcgljalniiu stiskom roke... Ne govori hrupno, nc krohota! se ln lic pušl, ako nisi povabljen, da si nažgl cigareto. In končno: uo obsedi na — smoli!

Kje naj prezimujemo naše cvetlice?
Če hočeš impti spomlad] bujno, zdravo etie doma, moraš privoščiti rastlinam, da se pozimi odpočijejo. Zato je važno, kam postaviš rastlino čez zimo. Lovorja, leandra, bršljana, mirte in tem sorodnih rastlin ne smeš postaviti čez zimo v iple prostore, sicer ti začno prezgodaj poganjati, poganjki bodo slabi ln polni mrčesa. Sc nevarnejše Je postavljati te astline v tople in temne prostore, kajti pognale bi 30 do 50 cin dolge mladike, atere bi moral spomladi odrezati. Rast-e morajo preziinovati na hladnem In ;li ne smeš preveč zalivati Dovolj ie, o jih zaliješ prav redko, za to pa več->rat poškropiš gornje dele rastline. Ta-se rastline čez zimo odpočijejo iu krepčajo, spomladi pa tein bujneje ra-tejo in cveto. Ne pozabi pa vsako pom-ad menjati prst in znova pognolitit Prav tako narobe bi bilo, če bi mora-rastline, ki ljubijo toploto, prezimo\a-v mrzlem; kajti listi bi jim očineli in polagoma odpadli. Take cvetlice so bolj* e sobne cvetlice, kakor guinovec, bego-aija. Te rastline moramo imeti pozimi prostorih, ki Imajo 10 do 15 stopinj oplote. Najprej jih imejmo bolj na hlad-cm, potem pa bolj na toplem In lih za-ivajmo. Nekatere rastline, kl morajo prav za prav prezimovati na hladnem, u . azeleje, fuksije itd., smemo postaviti toplejši prostor šele, kadar vidimo, da lačno brsteti listni In cvetni popki, nekako v januarju do srede februarja. Ce i'h denemo potem v kurjeno,sobo in Jih Pridno zalivamo, se kmalu bujno razcve-lo. Ko pa so v polnem cvetiu, lih posta-fimo bolj na hladno; tako cvetje ne bo kmalu odpadlo, ampak bomo dolgo uži-ali krasoto polnega cvetja,
Gentleman
Vedno se govori o ženskah, o moških ne najdeš besede. Po kavarnah dobiš akovrstne modne liste za ženske, Moški modi ne govori noben list, kvečjemu slučajno najdeš kratko bele-io, kl na kratko omenja tudi Izpremem-he,kl se tičejo moške noše. »Prager Tag )!att« ie te dni prinesel člančič pod gor-»Hm naslovom. Nikako pretiravanje ni: med desetorico Eospodov jih devet ne ve, kaj in kako se oblečejo pri raznih prilikah; vedo iedva, kaj je modno, in se morajo do< Kla zanašati na krojača; srečni so lah. to, ako ta res kaj ve. Marsikak mojster mč ve, kakšna mora biti obleka (saj do hi tiskane figurine iz inozemstva in drži tistih podobic kakor pijanec plota) 'oda barva, vzorec, sestava so mu skrite tajnosti.
Zlasti mladim gospodom gre trda rcm oziru. Manjka iim tradicija, vzgoja, "d kateri je samo ob sebi umljivo tisto^ kar ie njim problem. Karkoli store, je "ajobe prav. Zato nekaj navodil — piše «P. T.: bodo morda dobrodošla. Ako si po abljen na čaj, vzemi zopet modemi ža-tat s progastimi, a no preveč svetlimi hlačami, dolgo samoveznico lz svile, a ne uletene. Lahko vzameš tudi črne hlače k črnemu Zaketu. Siv ali mellran žaket "i umesten za formalno posete, plese ali Svečanosti, uiti ne za oflcijalnc obede, "cso le povsem črn. K temu vedno črno obutev, nikakor pa ne rujave ali kakor toli barvaste, ki tudi ne sndt v salon.
Sežiganje bankovcev
V Beogradu stoji poleg poslopij finančnega ministrstva zgradba, ki služi za skla dlščc drobnih novčanlc. V tej hiši sc zdaj dan na dan vrši zelo zanimivo delo: uničujejo se novčanice, katere so se odtegnile iz prometa. Novčanice sc prenesejo skladišča v zapečatenih vrečah. Potem so zakurijo velike peči in pokončavanjc se začne. Proceduri, ki je zelo svečana, prisostvujejo vselej trije člani posebne strokovne komisije, ki mora po dokončanem poslovanju sestaviti in podpisati protokol, da so dinarji pravilno uničeni.
Od 13. septembra pa do 5. novembra letos je bilo na ta način uničenih malih bankovcev za 6,700.000 dinarjev. Toda to ne znaša niti eno četrtino starih novča-iiic, ki so namenjeno uničenju. Samo v Upravi fondov čaka na smrt v ognju za 10,441.468 dinarjev drobnih novčanlc, ki bodo končale v plamenu. Ta denar pojde peč tako] ko bo končana preiskava o tatvini, katera se Je pripetila pred letom dui v zakladnici Uprave fondov. Zakladnica je vojaško zastražena. A lani so čuvarji denaria — odnesli 175 tisoč dinarjev.
Za promet neuporaben denar zbirajo finančne delegacije v LJubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu iti Novem Sadu, ter finančne uprave v Nišu, Kragujevcu ln Skoplju. Odpošiljanje denarja za sežig se vrši redno in točno. Dosle! se je pripetilo le par neznatnih nepravilnosti. Tako Je n. pr. neki zavoj lz Prištine dospel na mesto z en tisočdinarskim primanjkljajem.
Od drobiža, ki jo v obtoku, !e bilo po vojni natisnjenih za 200 milijonov nov-čauic po 1 dinar, pol dinara in četrt dinarja. Od te vsote zadržuje finančno ministrstvo sedaj še okolu 25 mtlljonov dinarjev, ki pa pridejo v promet šele tedaj, ko se odtegne enako število drobiža Iz obtoka. Tako ima tudi bankovec svoje življenje kakor človek: dokler je nov, mlad ln lep, ga imajo vsi ljudje radi, ko pa postane star, razccfran in umazan, se ga vsak rad iznebi. Njegovo usodo zapečati končno ogeni x pečeh finančnega ministrstva.
profesorja Dartlgnes in Thorek, da do mogočo z vbrizgavanjem seruma pridobljenega iz opičjih žlez po teoriji dr. Voronova razen moških pomlajevati tudi ženske. Novo pomlajcvalno sredstvo za žene Je iznašel profesor Jaworsky, k! ic svoj iziun že preizkusil. Svojo prvo operacijo Je izvršil na kravi, kateri so sledile še druge živali. Uspehi so se obnesli.
Po izjavah prof. Jaworskega traja proces pomlajevanja po njegovi metodi več let.
X Bajeslovna plača. Najboljše plačana filmska igralka ic po poročilu ameriškega tiska Mary Pickfordova, ki prejema na teden 160.000 frankov plače. Tako visokega honorarja doslej nI prejemal noben filmski ali gledališki igralec.
X Račun »Jamskega krojača pred 5000 leti. Pri Izkopavanju razvalin babilonskega mesta Nipur (v Mezopotamiji) so naleteli med drugimi predmeti ua pločevinasto ploščo z dvema ročajema. Pri razbiranju besedila so tolmači na veliko začudenje dognali celoletni račun nekoga damskega krojača. Gotovo se tudi takrat dame niso prehitevalo s plačevanjem oblek. Račun je naslovljen na ple-inenitaško kaldejsko damo v roko njenega soproga, ki je moral plačati za tedanji čas ogromno vsoto denarja za 82 oblek in dvanajst plaščev. Obleke so bile par-iumirane z miro. Krojač jc porabil sila mnogo trakov — vsaj tako si učenjaki razlagajo neko besedo, kl sa česlo ponavlja. Dama iz 1. 2800 pr. K. ie bila šc bolj razvaieria kot nainičcinumejša dama našega stoletja — kajti 82 oblek ln 12 plaščev na leto le pač precejšnja zahteva. —
Gospodarstvo
Trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo
Italijanske gospodaric prilike se nc razvijajo baš najugodnejše, o čemer smo že obširneje pisali. To so vidi predvsem tudi Iz številk Italiianske zunanje trgovine. Italijanska zunanja trgovina izka-zuio po italijanskih statističnih podatkih (vrednost v milijonih lir): v prvi polovici t. 1. u\oza 9073, Izvoza 4SS7, primanjkljaja torej 41S6; v isti dobi 1922. pa uvo za 7772, izMiz.i 4201, primanjkljaja torej 3571: v iitl dobi so nadalje znašali primanjkljaji v 1. 1921. 47S6, v 1. 1920. S022 in v 1. 1919. 6810 milijonov lir.
Pasivnost ic torej od 1920 do 1922 padala, od lani na letos pa Je zopet narasla za 015 milijonov lir. Pred vojno Jc Italija krila pasivnost svojo trgovinske bilanco s tujskim prometom In zlasti s prihranki, ki so Jih pošiljali domov italijanski izseljenci ter sezonski delavci. Slednjih ic bilo mnogo tudi v naših po-
Sah
in sicer io glasovalo oa 3/ prisotnih de* legatov 31 za, 3 proti in 3, namreč za« stopnikl Kimiunije, Danske in Avstralija,' so sc zdržali glasovanja.
Sporazum vsebuje 30 točk in obrav-i na v a nastopna vprašanja: 1.) odprava' pretirano biezsmiselnlli in samovoljnih ukrepov ter ceneno ravnanje s trgovin^ vseli pogodbenih držav; 2.) omejitev! uvoznih in izvoznih zabran; 3.) obvez-t nost vsako države za objavljanje svojih/ carinskih ln tarlinlh določil: 4.) rckurz-i na pravica proti samovoljnim lieopravU čeniin upravnim meram: 5.) tehnično olal šavc za mednarodno trgovino; 6.) mera za poenostavljenje carinjenja, pregledovanja zabojev itd.; 7.1 redna poročila, tajništvu Zvezo narodov: 8.) splošna dolo-. čila ki med drugim urejujejo reševanju spornih vprašanj, ki bi eventuelno mogli nastati iz dogovora.
Protokol vsebuje zadržke raznih držaJ. in finančnih točkah. Zaključna listina vsebuje vrsto priporočil za poenostavljenj«
Šahovska partija
ob priliki simultanske produkcijo svetov-noznanega šahovskega mojstra doktor I f ranc|'j| aktivno trgovinsko bilanco, napram vsem drugim državam pa Je moč-
krailnali. Sedaj pa ie izseljenistvo radi | carinskih formalnosti. Dogovor stopi v omejitve priselienlštva v Zedlnjcuc dr- j veljavo 30 dni po ratifikaciji po dotičul žavc znatno nazadovalo. Nazadoval jc jrjav|. znatno tudi tujski premet in to pač najbolj radi draginje, kl Jo v Italiji za državljane valutarno slabih dežel prehuda.
V prvi polovici 1923. izkazuje trgovinski promet z državami, s katerimi Jc Italija najživahnejšc trgovala, nastopne številke (vrednost v milijonih lir; prva številka pomeni uvoz, druga Izvoz, tretja razliko med uvozom in izvozom): Zedl-njetie države 2706, 725, — 1981; Velika Brltaniia 1146, 561, — 585; Francija 652, 664, -1- 12; Nemčija 661, 339, — 330; Ar-gentlnlja 499, 350, — 149; Švica 193, 522, + 429; Jugoslavija 267, 106, — 161; Avstriia 153, 120, — 33; Češkoslovaška 85, 27 — 58.
Italija ima torej samo napram Švici in
M. Vidmarja dne 15. oktobra 1923. v Ljubljani (Narodna kavarna). (Proti mojstru so zmagali 3, remizirala 2 in zgubilo 23 igralcev). Beli: dr. Milan Vidmar. —
Črni: Ervln Valentič.
1.)	e2 — e4	e7 — e5
2.)	Sbl — c8	Sg8-f6
3.)	f2 —• f4	d7 — d6
4.)	Lfl — c4	Lc8 — gl
5.)	Sgl - B	Lg4 X f3
6.)	Ddl X f8	c7 — cG
7.)	0 — 0	Dd8-b6 +
8.)	Kgl — hI	Sb8-d7
9.)	d2 —d8	Db6 —rt
10.)	Lcl — e8	c« — e8
11.)	a2 — a 4	Lf8 —e7
12.)	14 — 15	a7 — a6 18.)	g2-g4	h7 — h6
14.)	h2-h4?>)	Sf6-h7
15.)	Df3-h3 Sd7 — fO
16.)	g4 — g5	h6 X gB
17.)	h4 X go	0-0 — 01
18.)	Khl — g2 Sh7Xg5
19.)	Dh8 — g3 Sgo — h8!
20.)	Lc4 X f71	Td8 — f8
21.).	Lf7 —gtj	Sf6 — h5
22.)	Lg6 X h5	Th8 X h5
23.)	Tfl —hI	Tf8-h8
24.)	Sc3-d5 Dc7 — d&
Pozicija po 24. potezi črnegaV
no pasivna, najbolj napram Zcdinjenlni državam, potem Veliki Britaniji, Nemčiji, Jugoslaviji, Argcntiniji itd. Jugoslavija ie aktivna za razmeroma veliko svoto 161 milijonov lir.
Glavne pasivne postavke italijanske zunanje trgovine so živila iu sirovine za industrijo.
Zanimiva jo primerjava vrednosti posameznih lz Jugoslavije v Italijo uvoženih predmetov s cclokupnim uvozom do-tičnlh predmetov (vrednost y milijonih lir):
uvoi iz Jugoslavijo konji	25.5
goveda	60.9
perotnina živa 8.2 perotnina mrtva 1.5 meso	5.1
jajca	7.7
turščica'	18-2
stročje suho. 2.9 sadje suho 2.5 olično olje 1.0 kamenje, apno in
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (9. t<
in.) Pšcnica: baška, 79 — SO kg, 2 odst., več vagonov 320 — 325; sremska, SO kg, ponudba 320; banatska, 2 odst., Bcčci, 40 odst. kasa, 315. Ječmen: baški, pariteta Beograd, duplikat kasa, 2 vagon« I 225 — 230; baški, pariteta Pctrovaradin, I 1 vagon 22U. Turščica: baška, 4 vagoni ' 200 — 201.50, baška, stara, 9 vagonov! 232.5 — 2-15; v storžih, 3 vagoni 150; za marc-maj, duplikat kasa, 5 vagonu/ 252.5; za deccinbcr, 6 vagonov 205; de-cember-januar, 100 odst. kasa, 2 vagolu 195; jauuar-februar, 5 vagonov 225; mara april, duplikat kasa, 35 vagonov 245; ic-. bruar, duplikat kasa, 3 vagoni 235. Moka: baza «0», duplikat kasa, 1 vagou 520; «8», 1 vagon 160. Otrobi: v jutinih vre« čah 1 vagon 130. Tendenca nestalna.
X Prerokovanje za mesec november. Glasovlta vedeževalka Madame de Thebes ie umrla, a pariško časopisje, ki se često spominja mrtvih, ie te dni zopet oživelo In poroča, morda s pomočjo be-gajočega duha glasovite vedeževalke, ali pomočjo navadnih okroglih stolov ali brezštevilnih pariških «medijev» — prero kovanja madame de Thebes za mesec november tega leta. Prerokovanie se glasi: meseca novembra bo katastrofa na morju z dlplomatičniml komplikacijami; velik škandal v Parizu; sprejem Polnca-rejevih pogojev od strani Nemčije; uso-depolni politični dogodki v Evropi, Izprememba v politični obliki vlade neke države na evropskem vzhodu, nenadna smrt politične osebnosti, ki Je igrala važno vlogo v svetovni politiki za časa volne. V koliko se bodo ta prerokovanja uresničila, bomo videli sami.
X Koliko časa porabi ženska pred zrcalom. Poznavalec žensk se ie pečal kot sin, brat, vnuk, nečak, ženin, oče ln ded z opazovanjem žensk ln je napravil statistiko glede gornjega vprašanja. Rezultat raziskovanja ie: Mlada deklica od 6. do 10. leta se mudi dnevno 7 minut pred zrcalom. Od 10. do 15. leta se ogleduje 16 minut, od 15. do 20. so radujc svoie lepote že 20 minut na dan. Od 20. do 25. leta porabi že 22 minut, kl od 25. do 30. leta narastejo v 28 minut. To je višek; kajti od 30. do 35. leta pade za zrcalo odmerjeni čas na 24 minut. Od 35. do 40. leta zadostuje 18 minut, od 40. do 50. leta 12 minut ln od 50. do 60. leta le 7 minut. V starosti 60 do 70 let se zadovolji ženska s 6 minutami. V celoti prebile ženska pred ogledalom od 6. pa do 70. leta 349.575 minut ali 5826 ur. Na vprašanje, koliko časa prebije ženska pred zrcalom velja zaokrožen odgovor: «8 mesecev življenja«. Ta proračun velja seveda le za žensko srednjega sloja. Modne ln družabne dame porabijo za ogledovanje še mnogo več dragocenega časa.
X Serum za pomlajevanje žen. Ze
ne, kl so doslej skrivale leta kakor kača noge, bodo tudi lahko kmalu vzkliknile: rešitev prihaja tudi za nas! Po 32. kongresu francoskih Vlrursmv rta tzlavila

iti is m. H m m
m m.....mm

v celem
32.0 108.0
9.6 1.6
53.5 10.7 208.8
18.1 19.9
1.7
cement premog les in ogllo soda
apneni dušik kožo
To so glavni slavlie v Italijo.
6.5 1.8 95.5 3.2 1.4 2.4
7.1
367.7 '91.1 3.5
3.2 138.0

25.)	Kg2 — f 1	Le7 — f6
26.)	Tal —dl	Sh3 — f4!s)
27.)	Th8 X h5	Sf4 X h5
28.)	Dg8-f2	Lf6 — h4
29.)	Df2 - f3	Sh5 — f6
30.)	SdB X f6')	Lh4 X f6
31.)	Kfl — g2	Th8 — h4
32.)	Tdl—hI	Th4 X hI
33.)	Gg2 X hI	Dd8 — h8 +
34.)	Khl — g2	Dh8-h4
35.)	Kg2 — fl	Kc8-d7
86.)	c2 — c3	a6 — a5
37.)	Kil —e2	Dh4 —h2-f
38.)	D13-f2	Dh2-h5+»)
89.)	Ke2 — d2	Dh5 —17
40.)	Kd2 — cl	IJf7 — a2
41.)	Df2 — c2	Lf6 — h4!!!)
42.)	Kcl — d2	Da2 — al
48.)	Kd2 — e2«) ? Dal — el -H
44.)	Ke2 - f3	Del — g3 +
45.)	Kf3 — e2	Dg3 —g2+l
46.)	Ke2 — dl	Dg2 — fl+1
47.)	Kdl — d2	Dfl-el-H-'
— mati
Opombe: ') Sicer močna poteza za razbitje levega krila črnega ali slaba, ker grozi 0—0—0 in s tem ogroža črni kraljevo krilo belega.
') Črni zasleduje izmenjavo stolpov, ker Ima boljšo pozicijo.
») Pravilno sicer bi sledilo obratno f8xd5 In linija belih kmetov ie oslabljena.
«) Črni noče menjati, sicer bl ostala igra remis.
5) Zelo močna poteza, s katero črni zmaga.
«) Bolje Dc2 — b2, kar je g. dr. Vidmar prezrl in zato zgubil! 1
uvozni predmeti Jugo-V odstotkih celokupnega uvoza le uvozila Jugoslavija po količini (v oklepajih po vrednosti): konji 86 odst. (79 odst.), goveda 62 odst. (57 odst.), perotnina 80 odst. (89 odst.), meso 10 odst. (10 odst.). lajca 80 odst. (73 odst.). turščica 7 odst. (9 odst.). oljčno olje 67 odst. (50 odst.), les 50 odst. (47 odst.) Posebno močan po vrednosti Jc bil uvoz Italije iz Jugoslavije v lesu, goveji živini, konjih in turščici.
Glavni izvozni predmeti Italije v Jugoslavijo v istem času pa so bili (vrednost v milijonih Ur): bombažno blago 53.4, volneno blago 13.8, bombažni sukanec 9.6 lanene, konopljene, Jutine iu druge sllč-ne tkanine 2.0, južno sadje 3.8, pšenična moka 2.8, riž 3.2, žveplo 0.9. bakrena »allca 2.8, surovo kožo 1.2, usnje 0.76, gumi 0.5, semena 0.75, sveže cvetlice 0.11 milijona lir.
Zanimivo ie, da smo uvozili Iz Italije tudi pšenično moko, in to okrog 200 vagonov v vrednosti 2.8 milijona lir, odnosno okrog 12 milijonov dinarjev. Največ se, žal, uvaža italiianske moke v Dalmacijo, k! ie celo sedaj po izdatni žetvi preplavljena z italijansko moko. Nepotreben Je dalje uvoz sirovih kož, ker imamo pač sami surovin dovolj. Gotovo uvažamo kože od naše izvožene živo živine. Pšenice uvažamo v Italijo le prav neznat ne količine, dasi Je Italija mora mnogo uvažati. To ie znak, da ji naše cene ne konvenirajo in da dobi Italija pšenico cc-nejše od drugod. Uvoz pšenice v Italijo Je v tel dobi znašal lz Zedlnienlh držav vrednost 1315 milijonov lir, iz Argentini-je pa 189 milijonov lir. Tudi v drugih predmetih nam ti dve državi, zlasti Zc dinjene države, močno konkurirata na ita UJanskem trgu.
Mednarodne carinske olajšave
Ženeva, 8. novembra Mednarodna carinska konferenca, kl ie v Ženevi ob udeležbi zastopnikov vseh držav zborovala tri tedne, sc jc zaklju čila 3. t. m., ir. siccr s pozitivnim uspe hom. Sprejel se Je mednarodni dosovor p Doennstavlicnlu carinskih formalnosti
Dobave
Dobava zabojev. Pri "P"vl držav, nih monopolov v Beogradu se vrši 24. t. m. ofertalna licitacija gh.de dobave 20(W zabojev iz mehkega lesa.
Dobava dekstrina. Pri navnatelJstvU državnih železnic v Subotici sc vrši 24, t. m. olcrtalna licitacija glede dobav« 6000 kg dekstrina.
Dobava ilrneža ln sikativa. Pri rav. natcljstvu državnih železnic v Subotlci sc vrši 24. t. in. oiertahla licitacija glcdn dobave 2500 kg Ilrneža in 200 kg sika-tiva.
(Predmetni oglasi so v trgovski m obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled.)
z Italijansko blago v Dalmaciji. *Ju* goslovenski Llovd. pišo, da si je Trst svoj nekdanji vladajoči položaj v dalmatinski trgovini, ki jo za kratek ■as J zgubil, zopet osvojil. Dalmacija 3» preplavljena, vsemi vrstami kolonija!-, lie^a blaga, posebno z moko, uvoženo iz Italije, in to kljub naši izvrstni žet-,-i. Brezcarinski uvoz, cenen provoz po morju in prodaja, oproščena vsakega davka, omogočajo italijanskim uvozni-, kom uspešno konkurenco. Vsaka, ladja, ki prispo v katerokoli dalmatinsko luko
po les, pripelje s seboj moko, katoro kapitan ladjo na rivi evobodno prodaja.
otvarja
vrata tudi
način trgovino tihotapstvu.
Fuzija zagrebške Komercijalno banke z Bosansko Industrijalno 1 trge vaeko banko. Iz Zagreba javljajo, da jo prešla, svoječasno večina delnic Ko. mercijalno banko d. d. v Zagrebu v roko sarajevsko Bosansko industrijalno i trgovačke banke, d. d. Sedaj jo ravnateljstvo pive sklicalo za 19. nov. izredno glavno skupščino, na kateri so bo formalno zaključila fuzija s sarajevska banko.
Povišanje glavnice osi,leske tvor-niče sladkorja. Iz Osijeka javljajo, da za 21. nov. skliče izredna gla\na skupščina, na kateri se bo predlagalo povišanje delniške glavnico.
Carinarnica v Somhoru. Glavna carinarnica II. reda v Bezdanu jo pie-nešena v Sombor. V Bezdanu ostano samo oddelek sornborske carinarnico, ki bo vršil vse izvo-zno ekspedicije.
= Obtok bankovcev v Avstriji se j( v zadnjoni tednu oktobra povečal za 471 milijard na 6607.S milijarde.
= Dražji sladkor v Češkoslovaški. Cesko Slovo« poroča, da jo cela vrsta češkoslovaških sladkornih tvorničarjev surovine, ki jih jo nakupila za letošnja kampanjo, prodala za drag denar v inozemstvo. Zato so opaža veliko pomanjkanje sladkorno pese v deželi. To bc podražilo sladkor v Češkoslovaški.
= Nemška marka. Zadnjo dui so j« nemška maika na zunanjih trgih zopet višjo ocenjevala. Ta popravek marko f« spravlja v zvezo z napovedano določitvijo razmerja papirnate marko b rontni. Zamenjamo razmerje šo ni znano.^ Tri današnjih kaotičnih razmerah v Nemčiji pa ni na uspeh teh ukrepov nikake-ga upanja.
= Slabljenje tečaja funta šterllnga. Kabelski tečaj nu London v Xewyorku pokazujo žo dalje časa slabljenje. Sprva so le domnevalo, da, je to posledica vesti o inflacijski politiki v Angliji. Ta vest se ja sicer odločno demantirala, kljub "temu pa tefaj funta šterlinga iz neznanih vzrokov nadalie nazaduia.

S!»

VI. Judit in H o 1 o f e r n c s «... od včeraj zjutraj, od četrt na fleset . . .>
Ko je baron Glo von Wartcck izgovoril teh sedem besedi, so je morala Lauronce s silo premagati, da ji ni ušel krik, krik veselja iu radosti. Zdaj ji je bilo popolnoma jasno, kar je prej ie temno slutila, in posledice tega razkritja se ji zde nedogledno.
. . od včeraj zjutraj, od četrt na deset . . .»
Zavest zmage ji raste, ko premišljuje:
Lucifer torej ni vseveden, ker n e re, kaj se tukaj godilo nekako med deveto in poldeseto uro . . . Njegov duh je še bolj pomanjkljiv, ker se niti n e zavoda, da toga ne ve . . . Njegova hipnotična moč ima meje, ker n i mogel in zinil Citati v mojih mislih, kakor hit.ro sem resno hotela, da lic rita . . . Njegova moč ni brezmejna, ker mi n i mogel vsiliti s svojo voljo ukaza, da ne smem imeti pred njim tajnosti ... In končno niso zmožnosti njegovega razuma, opazovanja, sklepanja in sainopremagovanja popolne, ker je izgovoril popolnoma n e p o -t r c b n e besede: Od včeraj zjutraj, od četrt na deset . . . besede, ki so mi razsvetlile temo!
Baron Glo von AVarteck je že davno zapustil sobo. a Laurence sedi še vedno na robu divana, oprta s komolci na kolena in podpira glavo. Izraz njenega lica se polagoma izpreminja: sprva je zamišljen in resen, potem temen od strašne odločnosti, nato kakor okame-nel od neskončnega brezupa, in končno bled kakor alahaster. Oči ima povešene in miren," sladek smehljaj ji priplava na »ustnice in njen obraz je kakor mladega dekleta, ki se hočo žrtvovati za svojega dragega.
Ura mine. šo ena, in še ena. Vrata zaškripljejo in sbižkinje Mina, Gertruda in Marija vstopijo.

Avtomatično kakor vedno prijrravijo obod. Laurence odide v toaletni kabinet in so preobleče. Nato obeduje, tiho in zamišljeno. Mine, Gertrude iu Marije niti ne opazi.
Po obedu služkinje izginejo. Laurence začne hoditi po sobi gorindol in puši egiptovsko cigareto. Nevidni zid jo še vedno ustavlja, kadar zaide proti verandi. Končno obstoji, si razplete in razčeše svojo krasne črne lase, ki jo božajo po tilniku in padajo preko ramen globoko dol po hrbtu.
Ura jo žo dve. Naenkrat zažare njena lica v ognju stida in sramu, a takoj zopet pobleile: Laurence obstoji sredi sobe in oči ji gore od odločnosti, njen sklep je zdaj neomajen.
«0, da imam orožje!« mrmra polglasno, »revolver, nož . . . Nič! Vse, kar bi lahko porabila, pa najsi bo samo krepelce, kladivo, vse je pritrjeno, pribito . . . Svečniki ta m-le, ona-le stenska ura, vse privito na marmor... Nič, prav nič. s čimer bi mogla udariti, ubiti ali vsaj omotiti! . . . Ni kakega orožja, nobenega orodja! Vilice in noži, ki mi jih donesejo k jedi, so tako majhni in srebro jo tako tanko. O, on so zna paziti! Ne, no, zaman je vsako iskanje. Nič, prav nič! ... Za ta boj | imam samo svojo voljo in svojo telo, ! svoje roke . . . in če se mi ne posreči, j čo mi ne uspe, da ga zaposlim tako ! ali še bolj kakor ga je včeraj od devete do četrt na deset Jean; če Jean ne 1)0 znal izrabiti njegove nemoči, čc 1)0 torej moja žrtev zaman — dobro, pa umrom! . . .»
Počasi in globoko sope Laurence kakor plava č, prodno skoči v globino.
Potem pa zgrabi vso svojo voljo, zhere misli in izgovori počasi, polglasno:
♦Baron Glo von Warteck, želim vas, pridite! . . .«
Ko je zagledal Jean Sainclair pred
seboj rdočelasca, o katerem je mislil, da ga je pravkar zvezal in poeadil na stol k steni, je v prvem trenutku mislil, da ga vara privid.
Wolf-43 začno takoj razvezovati ne samo rdečelasca sedečega na stolu, ampak tudi kapotana, kakor da jo dobil neslišen ukaz. In tedaj vidi i Sainclair i Corsat in Pilou, da sta re« dva rdečolasca, kajti obadva stojita zdaj drug poleg drugega in oba sta enaka. Kapetan jo še vedno otrpel od strahu in mrzel pot mu stoji na čelu, Wolf pa se ves bled trese v kotu.
Nato se jih polasti čudna nenadna omotica in kakor v snu vidijo rdeče-lasca pred seboj, ki vzdigujo roke in dela kretnje nad njimi: kolena se jim zažibe in tema jih zagrne.
Ko se zavedo, se znajdejo v vieoki obokani sobi s stenami iz golega kamenja; svetloba dohaja skozi štiri ozke in majhne line. Soba je okrogla in line so vdelane v zid v enaki razdalji druga od drugo, tako da sta črti po dveh nasprotnih oken pravokotni in na teh črtah od okna do okna stoje štiri postelje. Na vsaki postelji sedi po en ujetnik: Sainclair, Corsat, Pilou, Wolf. In vsi so oblečeni kakor gori v Btraž-nici. Sainclair, Corsat in Pilou imajo še celo svoje orožje: nož in browning. In na svojo največje začudenje opazi Sainclair na okrogli mizi sredi ječe opremo in torbo Corsatovo z lasom vred. Vsi štirje so se zbudili v istom trenutku in zdaj gledajo drug drugega in vidijo, da imajo nože ln revolverje pri sebi in da je Corsatova oprema tam na mizi . . .
Sainclair izpregovori prvi, kratko in hitro:
»Corsat. Pilou, Itako vaima je v glavi? Jasno? . . .»
«Jaz mislim, da jo,« odgovori Pilon.
»Tudi jaz,» odgovori Corsat,
»Pajmo, da vidimo. Odgovorita mi: koliko članov šteje rodbina Nortmund, Pilou?«
»Šest: ded, oče, mati, deček in dve hčerki,« odgovori brez obotavljanja Provansalec.
»Ki jim je ime, Corsat?«
Burgundec naSteva gladko:	|
»Charles, Louis, gospa Blanche, Paul> gospodični Piorretto in Jacquoline.»
»Dobro je! . . . In ti Wolf, veS-li, zakaj si zaprt z nami vrod?«
»Vem samo to,» odgovori Wolf potrt, »da ne bom več dolgo živel . . .»
»Iz česa sklepaš to?«
»Okrogla soba s štirimi linami je osobju grada dobro znana. Imenujejo jo »hodnik smrti«. Kolikor jaz vem, je bilo tu zaprtih osem oseb zaradi večjih ali manjših pregreškov in vsi so bili enako kaznovani: s smrtjo. Videl som jih, enkrat dva, drugič tri in potem zopet tri. Ce jo namreč kdo obsojen na smrt, pride tu sem. Prod obsojencem defilira vsa posadka gradu, moški in ženske . . . Obsojenci pridejo skozi tale vrata, odidejo pa skozi ona-le na desni. In potem jih nihče voč ne vidi, nikdar več! ... V »hodniku smrti« smo ... in nič nas ne reči voč . . .»
»O, to je drugo vprašanje!« zmigne Nyctalope. »Nič nas ne reši več« bomo rekli šele tedaj, ko bomo videli smrt en milimeter pred seboj in ono sekundo od nas ... In še takrat . , . Kajne Corsat, ni res, Pilou?«
»Bogami, da!«
»Res je!«
Na te Nyctalopove besede, ki jim sledita hkrati odgovora Pilouja in Cor-sata, polna zaupanja in vere v Sainclaira, se Wolfu oči od začudenja široko odpro.
»Ah!« pravi, »ste mar že blazni?«
»Mogoče,« odvrne z nasmehom Sainclair. »Ti pa, ki misliš, da smo neizogibno zapisani smrti, ti si torej mnenja, da naš položaj ne more biti slabši kakor je?«
»Misiim, da ne,« pravi resignirano Wolf.
»Torej mi ne boš nič zamolčal, Se ti bom stavil kaka vprašanja?«
»Nič, gospod! Toda povem vam, da sem vam že gori v stražnici vse povedal, vse kar vem.«
»In nisi vedel, da živita dva barona Warteck, ki sta si na zunaj popolnoma slična?«
»Nisem vedel.«
»Pa nam vendar hm nič govoril „ tej »sobi smrti«, kjor smo zdaj zapiti!, »Res je: toda to je tudi edina stvaj prisegam vam, ki vam je nisem om«! nil.»
»Spokori torej svojo dušo in priprav) se na smrt, Wolf, ker si prepričan, jj boš umrl. Toda če se mi posreči režitj nas vse, ali bi hotel potem še živeti?, »Seveda! A ne bo se vam posrečilo., »Kdo ve! . . . Pripravi so torej na smrt, pa tudi na to, da ne bog umri. Medtem bomo mi trije, Pilou, Corsat io jaz, premislili malo naS položaj.«
Sainclair se okrene od Wolfa, ki mj jo sedol nasproti na postelji, in refo Corsatu in Pilouju: »Sedita bliže!« Oba sedeta vsak na vznožje svoje postelje z obrazom proti mizi sredi so. be. Vsi trije so si tako blizu, da man prijeti Sainclair, če iztegne roko, na levi Pilouja, na desni Corsata za roko. Naj sedaj povemo, kakšna in kako velika je ta soba, v kateri so naži znanci ujeti. Vzglavja postelj so tik ob zido pod linami, postelje so dolge približno po dva metra. Miza sredi sobe meri v premeru kakih 150 cm, in če se t vznožja postelje iztegneš, se dotakneš miznega roba. Iz teh mer si lahko izračunamo, kolikšna je okrogla soba in vidimo, da ni bag majhna.
»No torej,« povzame Sainclair, ki j» brzo pregledal sobo in ugotovil, kaj smo zgoraj povedali, »kako misliš, Corsat, o tem, kar se je dogodilo?«
»Kako mislim,« odvrne Corsat, »n vam povem: ker so nam pustili orožji in mojo opremo tam na mizi in laso, da svobodno z vsem razpolagamo, sem mnenja, da sta si rdeča gospoda t svosti svoje moči! . . .»
»Točno,« odobrava Saiclair. »In o dogodku v stražnici, o tem ne mislil ničesar?«
»Nič. Stvar je preveč zamotana. Ti prepuščam vam, gospodar.« »In ti, Pilou?«
Darujte, da reSimo sokolski Tabor!
Za vse dokaze sočutja povodom smrti nadvse ljubljene soproge, oziroma hčerke, gospo
lili
iUHJG lUlUSl
za darovane vence, cvetje, žalostinki, kakor za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti ter lepi nagrobni govor izrekava tem potem najprisrč-nejšo zahvalo.
Konjice, dne G. novembra 1923. sms	Žalujoča:
f!uo. MM, Urinla \rmi
zahvala.
Povodom smrti moje ljubljene hčerke, oziroma sestre, nečakinje in sestrične
se izreka zahvala vsem, ki so na katerikoli način lajšali bol ob njeni dolgotrajni bolezni in jo tako častno spremili na njeni zadnji poti. Vsim Bog plačaj!
5803 Družina Seifertova.

Premogovni rudnik
bl kapil ali finanolraL
Detajlne ponudbe z vzorcem premoga je poslati na inž. A. Labodov, prof. beogr. univerze, Birčaninova ulica br. 82, Beograd. 57,5
Delnice
ladranske banke Beograd se ugodno prodajo.
Ponudbe pod »Jadranska« na Aloma Company, anonč. družba v Ljubljani. 6787
Se 100 komadov deJnlo
pivovaren Zalec-I aško kupim po dnevni ceni (dnevni vrednosti delnic). Plačilo takoj. Ponudbe na Emerik liukec, poprej Simon liukec, Žalec. 57 6
V svojem imenu, v imenu družine Kappusovc in Švi^ljcTe se najiskreneje zahvaljujem za zadnje, mojemu možu izkazane časti s spremstvom na zadnjem potu, za pretresujoče žalostinke in darovano lepo cvetje.
Posebna zahvala častiti duhovščini, občinskemu odboru iz Kranja, ki se je udeležil sprevoda z načelstvom g. župana, Kranjski čitalnici, bratom Sokolom iz Kranja, Eadovljice in Stražišča, kranjskemu, kamnogoriškemu in stražiškemu gasilnemu društvu in vsem drugim tujim in domačim udeležencem sprevoda.
Zahvaljujem se domačemu župniku g. Zorku za tolažilne, g. dr. de Gleriji za skrbne zdravniške obiske in vsem drugim dobrim prijateljem umrlega, ki so ga med boleznijo obiskovali, kakor tudi za vsa pismeno in ustno izražena sožalja.
Stanka pl. Kappsova.
KEKSI §»0*E8»EČEMC3 ČAJNO
5758
vsi Izdelki iz Rogaške Slatine direktna detajlna prodaja v parni pekarni
VILJEM BSZJAK
Gosposvetika cesta.
Stare cinkove odpadke
kupuje 6777
Kovina, Tezno pri Mariboru.
Lepa hiša
v čednem kraju na Spod. Štajerskem z izborno idočo trgovino, 14
sob, gospodarska poslopja, vrtovi, travniki, gozd itd. se radi preselitve
takoj ugodno proda.
Pismene ponudbe pod »Trocvitajoč" na Aloma Company, anončna in reklamna družba v Ljubljani.
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za - 6747
kostanjev les
nudi lesna tvrdka ERNEST MARINC, Celje, ' Zrinsko Frankopanska 4. Sprejme se tudi ! več nakupovalcev v raznih krajih.
ftlAHANlj
m1- r.učfciut;":
K " h ..■>. jS i- V :-■- , .
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantogr&fc nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična raiu nala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna meril« risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, pjozorni in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
Viijem Sequard.t
delavnica za precizno mehaniko	M
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno In solidni
IVAN ZAROTNIK fcSK^
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon Št 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palaCe, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a.	s	Tovarna furnirja.
£ Brata Pohlin in dru
tvornica
glasnic, feouinnstih gumbov, liljulilc In Fin zb čevlje Ljubljana I, poštni predal 1Z6.
sprejema vsa naročila, ki se takoj ln v mkl mno! izvršujejo. Zahtevajte vzorce ia ceniki Pri večjih naročilih popust
Za Izdelovanje
usnjenih ohleh
ee priporočam si. občinsj Imam vedno v zalogi
usnjene suknjič
Gg. trgovcem pri veSjem ročilu popust. Lastna lavnica. "
Kristjan Prem'
v Kranju (Slovenl
IVAN
Kralja Petra cesta 16 5444
priporoča cenjenim odjomalcem svojo veliko zalogo dožkega iu angloškega blaga, debelo sulsno za površnike, vsakovrstno sukno za moške iu žonske obleko, barhant, cefir, belo platno in vso krojaSke potrebščino. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefor, Stutzer), gumijaste plašče, lepili modernih oblek za. gospode in dečke
po zelo nizkih conah.--3 m solina in cela
sprava samo Din 368 — V zalogi nsnjate snknje.
Domače vesti
BOŽJA KAZEN.
prvega septembra zvečer so apara-jaznamovali podzemsko gibanje. Pol :,ponske se je porušilo in Belarjevi parati so P^d Triglavom migali. Za-jan sem prihodnje dni iskal v bolj jdnem katoliškem novinstvu za članom ali notico cK a z o n božja«, akšna notica običajno konča z opornic o brezbožnih in zavrženih liberal-jj, (TvB: .Bogoljuba«, »Glasnika« iu
Cecilije« no čitam!) Pravijo, da naše priprosto ljudstvo ub vsemu šo nekaj da na takšna Jmigavanja, in da rado izreče svoje unenje. Na primer:
Pa ee je žo zmotil, mu ni pravi iknof« prišel pod roko!« Ali pa: <Viž ga no! Kam je pa gledal? Morje pa hotel lo sneg poslati?«
je pa letos poleti neko nedeljo doli a Poljanah delal dičen nnS someščan obrtnik, in (za visoko nagrado) Tj,ii njegov pomočnik. To vidi soseda, eta Ana, in prepričano pa tenko žalska: «0, božja kazen žo ne bo iz-istala!*
Res! Popoldne je enkrat samkrnt jdlo malo toče, veter je zapihal in r| mojstru jo šlo okno — drrrin-činl - na kose. Teta Ana je bila vsa bla-
eiia.
Prihodnjo nedeljo, vraga, pa mojster
o glavnih momentih razvoja termičnih in finančnih nalog, ki si jih jo stavilo društvo, da postavi dom Sokolu I. v Ljubljani in o težkočah, ki šo v zadnji uri ogrožajo plemenita stremljenja. Sestre odbornice, ki so z globokim zanimanjem sledilo podanemu poročilu, so na nadvse prisrčno zagotovilo sestre predsednice za čim izdatnejšo pomoč soglasno sklenile, da hočejo v lastnem delokrogu zbrati izdatno denarno zbirko in da bo <Ko-lo jugoslovanskih sester> tudi po vseh možnostih delovalo na to, da sa ohrani Tabor Sokolu I.
•	Predavanje društva <Soča». Člani in prijatelji društva, no pozabite na današnje vclezammivo in aktualno predavanje, ki ta vrši v 6nlonu <pri Levu* na Gospo-svelski cesti. Iz ust ravnokar iz Istre došlega g. prof. Martina Zgrabliča boste imeli priliko slišati o barbarskih dejanjih 20001etuo italijanske kulturo nad našimi brati v lužui Istri. Začetek ob pol 0. uri zvečer. Vstop prost.
♦	Nenadna smrt je pograbila včeraj v Ptuju edino hčerko tamošnjega okrajnega glavarja, Marico PirkmajerjoTO. V četrtek so jo šo veselo igrala, se zvečer najbolj srčkano poslovila od svojih staršev, šla spat; po polnoči se je prebudila in začela tožiti o glavobolu. Čez par ur je padla v nezavest, iz katere jo je rešila včeraj ob 11. kruta bela žena. Ob njeni beli posteljici žaluje z obupanimi starši
delal. Bil je bolj ritualno zaposlen, j vso mesto brez razliko stranke in narod-jedpoldne v katedrali, popoldne v i nos!i. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15.
štariji. Pa veudar tudi danes nekaj linut piša in precoj zrn toče, in zopet ri šipe na kose!
Pri sosedi, teti Ani, pa — enajst! «
Kako je že to bilo? »Slovenec* od t. m. javlia, da je nekoč nekje nek-
i	rekel: »Čo to ni res — (in ni biloD - naj me kar pri priči . . .»! Reče i -ne ostade živ, ampak mrtev, kar je 'do zdravnik konStatiral. Notica ima jslov »Kazen božja«.
Teta Ana torej ni osamljena.
M. A. C
♦	Iz tajništva JDS. Danes ob 7. večer se vrši v Semiču občni zbor rajevne organizacije JDS, kjer poro-
dr. Rape iz Ljubljane. Jutri, dne II. novembra se vrše javni shodi na a k e k u, kjer poroča načeln!k Sbnikar iz Ljubljane in v Planini, jer poroča dr. Kape. Oba shoda so išita popoldne.
Politična šola JDS v LjuVianl. čeraj ob 11. dopoldne je bila otvor->na politična šola demokratske stran-koje se Udeležuje 64 slušateljev iz lirazličnejših krajev Slovenije. '■ Spomenik kralja Petra v S^rojsv i. V nedeljo bodo v Sarajevu v pridnosti vojaških in civilnih ob'nsti in «h sarajevskih društev in korpora ij slovesno odkrili spomenik kralja etra Osvoboditelja. Po odkritju bodo o mestu manifestacije za narodno in ravno edinstvo.
*	Smrt mladega novinarja. V Beo-
radu je umrl za škrlatieo član ured-lištva »Novosti* Boža Filipovi«, zelo idarien in delaven novinar, ki se mu obljubljala še lepa in plodonosna točnost. Po poCTebn St. Protiča mu postalo nenadoma slabo in prene-so ga v bolnico za nalezljivo bo-zni, kjer so ugotovili skrlatico, ki je podlegel že naslednjega dno. 4 Zadnje letošnje porotno zasedanje 'ri ljubljanskem deželnem sodišču so ione dne 10. decembra. Za sedai so loločeni sledeči slučaji: Franc Pod-icvšek (oskrumba), Bizjak Frane, Ki-' Josip in Resnik Leopold (težka tesna poškodba), Petrovič Peter (uboj), itrle Josip (oskrumba), Kaifež Anton :oljnfna), Kristan Miha in Blažič Pe-er (oskrnmba), Ivan Rak in Matevž lak (zloraba uradne oblasti). Roblek 'osiii (posilstvo). CigliS Štefan (uboj) Zorko Janez (obrekovanje'). 4 Mnssolini obišče slovenske kraje Julijski Krajini? V četrtek -V rimsk' linistrski predsednik Mussolini sprejel avdijenci videmskega prefekta Pi-«ntija, ki je rioročal premierju o penili vprašanjih svojega ogromnega ikoliša. Referat se je tikal v prvi vr-političnih razmer. Pravijo, da jo
ii	Mussolini poročila vesel in je ob-iubil prefektu, da bo o priliki svo-
poseta Gorico obiskal tudi Ko-ond in snloh vse kraje, kjer bivajo »jerodci. Tako bodo tudi neodrešeni trat i© pod italijanskim jarmom imeli
triliko na lastne oči videti nasilnika, i Jim je vzel šole v materinem jeziku. '' Prekrstitev Šolskih zavodov na teVi. Kakšne namene ima io Italijani Reko, nam jasno dokazuje dejstvo, i so to dni vso šolske zavode pre-^rstili z značilnimi italijanskimi ime-[t ii. Šolo so imenovali po kraliici Heleni. Silviju Pel 11 en, M. D' Aze^liu, Ade-»idi Cairoli, Tommasen, Manzoniju, "arihaldiju, Francu AšiSkemu in prin-11 Humbertu.
* Kolo jugoslovanskih seBter ra <SokoI-
11 'ti Tabor*. Kolo jugoslovanskih sester v i-iubljnni je s sklepom na seji dne 8. teli meseca pristopilo kot deležnik snujoči gradbeni zadruiri »Sokolski Tabor*, sejo stn na povabilo sestre predsedni-74." KOSPe Franje dr. Favčarjeve došla kot »slnpnlka društva za zerndbo doma So-tolu T. Liuhljani brata Josip Turk in "'»Co Lunder. Na izredno ljubeznivem "zdrava sestre predsednice se je ime-linančnega orlseka zahvalil g. Turk, *°seč pomoči Sokolu I. G. Limder jc na-kot tainik društva za zeradbo noročal
Smrtna kosa. V Spodnjih Gameljnah je umrl včeraj ugledni tn splošno priljubljen posestnik g. Gregor Jeras. — V noči od sredo na četrtek je umrl v Celju v 89. letu starosli g. Andrej Zavodnik, mesar in gostilničar v Celju. — V Prekopi v Vranskem je umrla daleč naokrog znana in splošno priljubljena posestnica ga. Marjeta Slibar. Bolehala je že daljo časa od žalosti, ker so ji tekom kratkih let umrli soprog. Štirje sinovi in dve hčerki. N. v m. p.!
•	Neupravičen dostavljale« stanovanjskih izkazov. V zadnjem času je več ljubljanskim hišnim posestnikom, zlasti v šenlpeterskem predmestju neki moški neupravičeno dostavljal stanovanjske izkaze ter jim strogo naročeval, da morajo izročeno izkaze napraviti v par dneh in jih zopet njemu izročiti, za kar je zahteval od njih primerno odškodnino, dasi-rsvno so dobe stanovanjski izkazi brez-p'ačno pri davčni administraciji in je čas vložitve do konca tega meseca. Dal jo tudi druge neumestne opazke. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da je dotičnik omenjeno delo izvrševal na svojo roko, radi česar naj prizadeti zahtevajo od njega povračilo plačanih zneskov, V prihodnjo pa naj se takemu neupravičencu brez vsake legitimacijo pokažejo vrata.
•	Nem sit i Schulverein žo zopet šari po naših krajih in ponuja šolskim vodstvom po Štajerski tJahrbiichlein ltlr die deu-tsehe Jugend> s sliko, ki predstavlja na razvalini stoječega učitelja, ki kaže na Slovenske gorice in opozarja dečka in deklico z vzklikom: <Nie vergessenl* Mladinski koledarček za leto 1924. imamo hvala Bogu 6voj, saj je založila <Druž-ba sv. Cirila in Metoda* — »Kraljeviča Marka*, ki čaka na mlade ročice, da ga odvedejo na svoj dom. Šolska vodstva naj so odzovejo Scbulvereinu na ta način, da opozore mladino na <Kraljeviča Marka* ter ga naroče.
•	škrlatinka se je zopet pojavila v Celju. Sanitarna oblast je ukrenila vse potrebno, da 6e no razširi.
•	Tuberkuloza v letu 1922. Po uradnih podatkih se jo zdravilo leta 1922. v bolnicah Slovenije radi jelike 1158 moških in 1021 žensk. Največ bolnikov je imelo pljučno tuberkulozo, in sicer 576 moških in 458 žensk. Po starosti je bolehalo v starosti od 16do 20 let 327 oseb, v starosti od 21 do 30 let 668 oseb, od 81 do 40 let 352 oseb, od 41 do 50 let 193 oseb. Iz tega je razvidno, da boleha ravno na je-tiki največ mladih ljudi. Po poklicih je bolehalo na jetiki 434 obrtnikov, 427 delavcev, 228 rudarjev, 104 kmetovalci, 98 uradnikov in 67 dijakov.
•	Stanovanjsko posojilo Beojrrada. Beograjska občina najame za graditev stanovanj, vodovoda in drugih potreb za olep-sanje mesta 150 milijonov dinarjev posojila.
•	Alera r stanovanjskem urada v Novem Sadu. Novosadska policija je aretirala vse uradnike tamošnjega stanovanjskega urada, ker so stanovanja odkazo-vali le onim strankam, ki so jim »mastno* plačale.
•	Tuji parobrodl r naših lokah. V 5i-beniško luko prihaja v zadnjem času mnogo inozemskih parnikov, ki vkrcuje-jo cement in karbid za inozemstvo. Časopisje opozarja, da pri nas ni uvedena obligatorna pilotaža, kakor v drugih državah, radi česar ostanejo mnogi naši pomorščaki brez vsakega zaslužka.
•	Razprava proti Paskijeviču in Thie-rj-ju se bo vršila v Zagrebu dne 26. t. m. in vlada zanjo ogromno zanimanje no samo v mestu, ampak v vsej pokrajini, odkoder je prišlo že ogromno prošenj za vstopnice. Razprava bo trajala 12 dni. Paskijevič se zelo boji brala umorjenega Kanajeta, Iti mu je zapretil, da se bo maščeval nad njim radi bratove smrti.
•	Umazana alera t Zagrebu. Upravnik državne žrebčarne za Hrvatsko in Slavonijo ter tamkajšnji veterinnrski inšpektor sla bila te dni na direktno zahtevo poljedelskega ministra takoj suspendirana in jo uvedena proli njima obsežna preiskava. Omeniena državna funkcio-
narja sta namreč zapletena v zelo umazano afero. Skartirala sta državne konje kot bolne, jih nato kupovala po nizki ceni in potem zopet prodajala državi.
Prepoved komunističnega kongresa. Ministrstvo za notranje zadevo je prepovedalo kongres neodvisne delavske stranke, ki bi 6e moral vršiti dno 18., 19. in 20. t m. v Beogradu.
*	Zaplenitev komunističnih plakatov. Delavci v Zagrebu so razdeljevali te dni lepake, v katerih se je pozivalo delav-slvo k proslavi šesto obletnice ustanovitve sovjetske republiko v Rusiji. Državno pravdništvo je vse plakate zaplenilo.
*	Lop Tigled. Z deželo nam poročajo: Česlo se pritožujejo nad našim ljudstvom, kako je udano pijančevanju. Godrnjamo nad ponočovanjom mladine. Kličemo glavarstvo in orožnika na pomoč proti kršitvam policijske ure, proti kalje-nju nočnega miru in proti nočnim škandalom. Pa kako naj z uspehom nastopamo proti tem demeralizajočim neprilikam, če daje sam veliki župan dr. Lukan k temu najlepši zgled, ko sedi ob 3. uri zjutraj 5e v baru in provocira s člani svojo družbe vse obsodbe vredne nočne škandale! Ljudstvo na deželi se zgraža nad takim vedenjem. Skrajni čas je bil, da so je ta gospod umaknil s svojega mesta,
*	Napad na orožnika v Prekmurju. Dne 5 novembra je orožniški kaplar Franc Žagar iz Križevcev na svojem službenem obhodu v občini Domanjševci ob severni periferiji Prekmurja vršil na domu Mihe Domancija preiskavo za vojaškim orožjem. Ker mu je med preiskavo Domanci-jev sin grozil in ga psovul, ga je orožnik aretiral in peljal v Križevce. Na cesti, približno kilometer od Domanjševcov sta prihitela za orožnikom Miha Domanci in Sandor Bačič in mu rekla, da gresta v Križevce ln da bodo 811 skupaj. Ko jima je orožnik velel, naj se vrneta, sta ga nenadoma zgrabila, nakar so vsi trije med rovanjem zlomili puško, podrli orožnika na tla in ga pretepavali. Nato so pobegnili in pustili orožnika krvavečega na tleh. Šandorja Bačiča so orožniki ie prijeli, ostala dva pa sta pobegnila na Madžarsko.
*	Mariborski drobil V nedeljo ob pol 11. so vrši v Mestnem kinu predavanje o Koroški s 60 skioptičnimi slikami. Ob 9. dopoldne imajo obrtniki v hotelu <Ko-sovo> protestni zbor proli previsoki odmeri davkov. Poroča delegat Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani — Aretirane socijaliste iz Gušlanja, funkcijonarja tamošiijo »Svobode«, jo okrožno sodišče radi pomanjkanja dokazov včeraj izpustilo. — Neki neprevidni kolesar jo včeraj povozil llletnega šolarja Friderika Co-kana, ki se je vračal iz šole ter mu pri tem zmečkal prste na nogi. — Na <Ju-trov> poziv »Človekoljubnim Mariborčanom* sta so takoj oglasili dve narodni rodbini, Iti sta vzeli omenjenega dijaka in dijakinjo v prehrano. ,
*	Koiosarjeva nesrečo. Na cesti, kl vodi iz Vipave proti Štanjelu, je v bližini Branico težko ponesrečil s kolesom trgovec Vincenc Grgič iz Padrič pri Bazovici. Podal se je po opravkih v Vipavo, odkoder se je zvečer vračal domov. V bližini Branice je zadel v temi s kolesom ob neki kamen, nakar je vsled silnega sunka zletel s kolesa in padel preko zida na več metrov spodaj ležečo trato, kjer je obležal nezavesten. Našli so ga s prebito lobanjo šele naslednjo jutro, nakar je bil prepeljan v tržaško bolnico.
*	Krvavo dejanjo pomorskega kurjača. V četrtek popoldne se je odigrala v Trstu krvava drama 8 precej umazanim
•	.Temana mulca. V nlralnfcl Sv. Jb-icla v Ljubljani se oskrbujeta 2 mulca neznanega imena, kojih identiteto še do danes ni bilo mogočo ugotoviti. Prvi jo star okoli 16 let in malo golšav. Drugi pa jo 6tar okoli 10 let in je bil ob sprejemu zelo slabo oblečen. Komur bi bilo o enem ali drugem kaj znanega, naj naznani to ljubljan6ki policiji.
•	V svet stn hoteli in pobegnili od svojih staršev IGlelna Kristina PeSavor iz Sp. Šiške in lOletna Gabrijela Vouk iz Viča. Domneva se, da sta odšli proti Zagrebu v Beograd. Pečarjeva jo odnesla svoji materi tudi nekaj čez 1200 K do-nar ja.
•	Cerkveno tatvine eo zadnje čase vedno pogostejše. V noči na 8. U m. je bilo zopet vlomljeno v cerkev pri Sv. Lenartu v Sostrem pri Dobrimjah. Tatovi so odnesli iz nabiralnikov nekaj denarja in napravili tudi sicer v cerkvi precej škode.
•	Koncert. Danes v soboto 10. novembra t. 1. v kavarni »Evropa* koucert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.	1092
•	Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in kleti »Zvezda*. Vsak večer koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v knvarni <Zvezda>. V kleti svira vsak dan od 17. ure naprej priljubljena ciganska godba.	1G71
liko večji meri za. tujce, tt a« vito, tjs
jim jo past nastavljena. Za predplsanaf svarilna znamenja so dosodaj nI zmenil nihče, lipam, da so tudi s tom izzivanjem naša potrpežljivosti preneha, ke« sta občutila posledice to malomarnosti v noči od G. na 7. nov. na lastnem telesu županov brat, in eden uslužbencem elektrarne.
VRANSKO. Dno 12. novembra prične zopet redni avtomobilski promet Vran« sko-Sv. Peter v Sav. dolini in sicer: Odhod iz Vranskega zjutraj ob 5.80 1< jutranjemu vlaku. Ob 9.30 odliod k vlaku v Sv. Poter. Nazaj na Vransko. Odho.l Sv. Peter 8.S0 zjutraj, popoklno 1.10, Točnost se bo vzdrževala ro možnosti in bodo cor.o primerne.
Rešimo sotalsSi Tabor!
Dopisi
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. L.
1910. Bmo ustanovili našega Sokola, ki so je vgnczdil v Gmajnerjevein hotelu, kjer jo imel lepo dvorano za telovadnico in gledališke prireditve. Sedaj so je preselil v Hallorjevo hišo in priredil že dve dobro uspeli predstavi: »Miklovo Zalo« in »Mlinar in njegova hči». Le naprej po začrtani poti.
BOH- BISTRICA. Naročnik našega lista nam sporoča: Perilo, ki ste ga začeli prati v Vašam cenj. listu zaradi dobavo lesa po bohinjski šumski upravi našim nesrečnim pogorelcem in »Orlovskemu domu«, mo prvotno ni bogvokaj zanimalo. V št. 260 od 6. nov. pa Bku-ja šumska uprava po skoraj mesečnem presledku nasuti nepoznavalcem tukajšnjih krajevnih razmer popra v oči, kar se jej bo pa posrečilo ravno toliko kot pa zamorcu, ki porabi na kvintale mila, da bi postal bel. V svojem poročilu priznava le ta sama, da jo za poznavalca tukajšnjih gospodarskih in političnih razmer temeljil Vas prvotni tozadevni dopis na, pravilnih podatkih. Poudarjam da pri oddanih količinah lesa 1 kubični meter v«5 ali manj no igra vlogo, istotako ne 5 Din več ali manj za prodani plm. Ugotavljam samo, da je naša šumska uprava, kateri načeljujo zaveden pristaš SLS — brat prvoboritelja drja. Božiča — sama priznala v omenjo-uem poročilu, da jej jo bilo in jej je šo vedno več na tem, da ae zgradi v Bohinju »Orlovski dom« z izzivajočim stra nisčem tik cerkve in pokopališča kot pa na bedi naših nesrečnih pogorelcev. Bohinjci si bomo to nakloujenost v nesreči zapomnili prav po bohinjsko. Ako to no zadošča, poslužim lahko fo s točnejšo hrano kot so drvarski žganje!. — In sedaj še nekaj gnilega iz »republiko Bohinj«. — Tukajšnja podružnica elektrarne »ZavTšnica«, ki je menda sedaj v državni upravi, kopijo ob, oziroma na javnih costah že od 14 dni sem jame za postavitev novih drogov za električno napeljavo. Te jame so nad meter glo-
Za
Domaše b©rxe
9. novembra: ZAGREB. Efekti, posebno arbitražni papirji-nadalje slabi radi baiSBO na dunajski borzi. Največ se jo trgovala Hrvatska eskomptnn. — Dinar jo na zunanjih tržiščih, zlasti v Curihu in Trstu, čvrst iu obstoje znamenja, da bo la čvrstoj-a trajnejša. Na tukajšnjem deviznem tržišču ni znatnejših sprememb v tečajih. Lo nekatere devize so sc neznatno okrepčilc. Promet jo bil slab in ltupčljskih zaključkov malo. Kotiralo so devize: Amsterdam 3820 do 8880, Dunaj 0.12123 do 0.12223, Bukarešta 42.5 do 43, Italija izplačilo 382.25 do 383.25, London izplačilo 3S3.2'i 384.25, ček 382 do 882.5, New-York ček 85.5 do 80, Pariz 492 do 496. Praga 251 do 252, Švica 1530 do 1535, ček 1527 do 1529; valute: dolar 84.5 do 85, aic 0.121 do 0,122, francoski franki 481 do 486, švicarski franki 0 do 1527.5, liro 377 do 379; efekti Litorale 0 do 72.5, Hrvatska eskomptnn 157 do 159, Krfcditna Zagreb 150.5 do 152, Hipotekama 90 do 100. Jugoslavenska 148 do 150. Ljubljanska kreditna 205 do 206, Prnšbodiona 990 do 1000, Slavenska 108 do 110. Elts-ploatacija 220 do 230, Drava 0 <U« 750, Sečerana Osijek 2395 do 2100, Narodna šumska 150 do 155, Nihag du O. Gut-manu 1620 do 1010, Slaveks 870 do 900, Slavonija 202.5 do 210, Trbovlje 840 do S50, 7 odst. investicijsko posojilo 60 do 67.
BEOORAD. Tendenca nestalna. New-York in Bukarešta sla sc okrepila, dočim so ostale devize oslabele. Blaga dovolj in ni bilo treba intervenirati Narodni banki. Tendenca jo bila pod konec borze, ko je prispelo poročilo n stanju tečajev v Zagrebu, nekoliko čvrstejša. Notirala so dovizo: Amsterdam 3330 do 3335, Dunaj 0.1205 do 0.1215. Bukarešta povpraševanje 41.50, Švica 1525 do 1580, Loudon 382 do 882.50, Italija 381 do 382, New-York 85.25 do 85.75, Pariz -192 do 194, Praga 249 do 250, Solun ponudba 132; valuto: leji ponudba 41.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubljanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra.. Odgovorni urednik Fr. Brozovlfc
boke, zavarovano pa niso najmanjc, ozadjem. 351etna, od svojega moža ločena j podnevi so za običajni promot nevarne
.	, v • v. .	...	1	Ur.l I Mjtri A/,, l-r» .-1 m ln 'i. *rO Cl 110 .
Hermina Fallich je živela v divjem za-
konu s pomorskim kurjačem Fendrichem, ki Je istotako ločen od žene. Zadnje čase pa se ljubimca nista več razumela in Fal-lichova se je odločila, da zapusti svojega ljubčka, ki je sklenil, da se takoj maščuje. V četrtek se je podal v njeno stanovanje, planil razjarjen na ljubimko, jo zabodel z dolgim lovskim nožem v desno ramo in nato pobegnil. Ženska je imela še toliko moči, da je izdrla nož iz rane, nakar je padla onemogla na la. Njena rana je sicer zelo nevarna, vendar pa ni smrtna. Vročekrvnega Fendricha, ki se je pravkar vrnil z daljše pomorsko vožnje, dosedaj še niso izsledili.
*	Največji most v Jugoslaviji. Na progi Užice-šargan preko reke Detinje je bil te dni dograjen most z napetostjo 55 metrov od osi do osi. Danes je to baje največji most iz armiranega betona na balkanskem poluotoku.
Naboru bo bo odtegnili naslednji vojni obvezanci, katere zasledujo vojaška oblast: Nikolič Alojzij in Poljšak Maks iz Prevoja in Toplišak Ferdinand iz Vetrni-ka v brežiškem okraju. Fantje so bili zapeljani bržkone po raznih radičevskih agentih.
•	Iz ženske kaznilnico r Begunjah je
ubežala kaznjenka Ana Fužinsky, doma iz Vetova pri Požegi. Govori hrvatski, nemški in madžarski. Svarimo pred pti-čico, ker je zelo nevarna tuji lastnini.
toliko bolj ponoči, ko vlada r vasi zlasti ob deževnih dueh prava egiptovska tema in to no Bamo za domačine, v ve-
Stavbenik 128
RUD. ROČflK
v Trfcavljah
Izvršuje vsa stavbena dola. Lastni) tesališčo. Izdelovanje stopnic.
Teraco-tlak.
Brezkonkurenčno cone.
Vremensko poročilo.
aovcmlira 1923.	Ljubljana 30C nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblaeuo 0—10	Padavino mm 1
j Ljubljana . i Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . : Beograd . Dunaj . . 1'raga . . ; Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	754-4 755-8 7594 754-8 753 5 763-6 763-6 765-7	68 60 3-8 fi-0 120 4'0 80 1-0	jug. vzh. bov. zapad brezvetra bov rzh. vzhod sev. zapad brezvetra	dež mogla jasuo oblačuo dež oblačno	6'4 13-0 ! 20 10 7-0 9-0
V Ljubljani barometer višji, teiapcr. nižja. Solnce vzhaja ob 6'53, zahaja ob IC'33
Vremensko poročilo: Vreme je bilo v Srednji Evropi nejasno in deževno. Po nekaterih krajih je snežilo. Na Bavar-
skem in Predaiiskem jo bilo nebo jasnn. Napoved za 10. t. m.: Večinoma oblačno, deloma dež. Pripravlja se mraz.
HINO ,,L3UBL3HMSRI DVOR"
10. tl. 12. novembra
Največja senzacija sedanjosti!
Živali filmski igralci
Za mladino	5791
Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ure.
■	POZOR t Stara, priznano solidna trgo-
S	vina z oblekami J. MAČEK ie jo pro-
I	Belila na Aleksandrovo cofto 12
I	(hiša Pokojninskega zavoda), kjer pro-
®	daii lo nadalje po ?nstno znižanih ccnah.
t
Ivana Jeras, roj. Snoj, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
Gregor Jeras
posestnik
danes, dne 9. t. m. ob 4. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v. starosli 57 let mirno v gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v soboto, dne 10. novembra 1923, ob 3. uri popoldne iz liiSe^ žalosti Sp. Oameljne, na pokopališče y Šmartno pod Šmarno goro.
Sp. Gameljne, dne 9. novembra 1923. ŽALUJOČA SOPROGA !N OSTALI SORODNIKI.
Nova hiša
dvema sobama, kuhinjo, klotjo iu lepim vrtom blizu kolodvora na Gorenjskem, se odda za dve leti v najem. Veft pove uprava „Jutra".
14419
stanejo « drtavnlm davkom na Insernto vred do 20 basedl D!n B'—, vsaka nadaljnja betada 60 par veft. — Plača ae vedno napro) (lahko tudi v znamkah). Na »praSnn!« odgovarja uprava le, ako Ja vprašanju priložena znamka za odgovor ter manlpulaoljaka pristojbina (1 Din).
(dobe)
Učenka
pridna, poltena, a primerno
fcolako izobrazbo, bo sprejme v trgovini meSanoga blaga R. Antončič, Poljčane. 14387
Prodajalka
lamo prvovrstna moč z dalj-»o prakso in letnimi izpričevali so sprejme takoj za modno in konfekcijsko trgo-% ino. Pi3mene ponudbo ua poitnl predal 3S Ljubljana.
14232
Umetniške razglednice
Znižana cena: 100 komadov 50 Din. Priporoča M. TIčar. Ljubljana.	231
Bukovo oglje
nudi najcenejšo H. Mir j o St. 4.
Skala.
230
Dvokolcsa
mali motorji, otroSkl Vozički. šivalni stroji ln pnevmatika najceneje ,,Tribuna", Ljubljana, Karlovska cesta 4.
162
2 ključavnič. vajenca
to takoj sprejmeta. I. Sla-novlc, ključavničarstvo, Se-lenburgova ul. C. 11115
Za lahko hišno delo
in k otrokom so sprejme takoj pošteno, snažno, dobro vzgojeno mlado dekle. Na-iiov v upravi ,.Jutra".
1446G
Korespondcntinja
s znanjem strojepisja in stenografije ter slovensko, italijanske. nemške iu po mož-r.us i tudi francosko korespondence. so iSi-o za takojšnji ua3top. Gospodično z •znanjem kujlsovodstva imajo prednost. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati na poStni predal iit. 9.".
14140
(iSSejo)
Pošteno deklo
Ftaro 39 let, vešče nekoliko bivanja in kuhanja, želi službe pri kaki boljši družini. Cenjene ponudbe so prosi pod „Po^teuo dekle" nu upravo ..Jutra".	14378
Kot krojaški učenec
teli vstopiti 141eten, zdrav, Inteligenten deček k boljšemu krojaškemu mojstru. Ponudbo s pogoji na Andreja itaže-m. uredništvo „Jutra". LJubljana.	14317
K. Widmayer
pri ..Solncu" za vodo. Velika lzberu volnenih jopic in čepic. Raznovrstno perilo. Svilnati in drugi robci, Ser-pe. Manufaktur. blago. Ob-lekee ln prepasnikl. Vsa oprava za novorojenčke. Maje, nogavice domačega izdelka. Venftkl in šopki za neveste, odeje. Edina zaloga abtaliov ipeče) Itd. Na debelo primeren popu3t. 215
200 vagonov drv
in 60 vagonov bukovega suhega oglja se proda. Cenjene ponudbe na Ljudevlt Gaspa-rae, Turčln pri Varaždinu.
11357
Sodov za transport
sadja, več sto komadov, novih. z železnimi obroči s ca. f>5 vsebino se proda. Povpraša so pri sadjerejl Karolinški dvor pri Ptuju. 11294
Krasna garnitura
za spalnico, ravno izgotov-ljena (prevleka za postelje, zaveso itd.), 7 kosov najmodernejšega ročnega del« s ceno proda. Stari trg 19/1.
14251
Pletilne stroje
vsakovrstne s poukom, nudi tvrdka Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica.	14191
Gospodična
s večletno prakso. zmožna vseh pisarniških poslov, slovenščine in nemščino iSčo mesta. Dopise prosim pod ..Samostojna" na upravo ,,Jutra".	14253
Nov, težak voz (dira)
zelo solidno delo, naprodaj po ugodni ceni. Naslov povo uprava ,.Jutra".	14134
Zaketno obleko
(cutaway) kompletno, skoraj nov. povrSnik, Jahalne hlače, kožuh. Naslov pove upr. ..Jutra", Ogledati od 2. do 3. ure.	14486
Enodružinska hiša
večjem trgu ob JuŽ. žel., 10 min. od kolodvora, Dolenjsko, se proda. Poizve se v Sodni ulici št. 4, dvorišče levo.	14446
Trgovsko opravo
popolnoma ohranjeno, manufakturno ln Špecerijsko trgovino, in sicer: Stelaže t dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte prodam. Istotam se prodasta dve veliki emaj-iiranl peči za dvorano ,,Mei-dinger", en ciklanet 7—12 IIP za dve osebi, moderno Izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovsko potnike ter eno motorno kolo, pol HP: ..Motosachohe". Interesenti se naj obrnejo na na-bIov: Josip Toplak, trg. že-leznlne, Dol. Lendava. 14458
Lepo posestvo
oddaljeno 20 minut od postaje Mokronog-Bistrica, njive, travnike, gozd, pašnike, vinograd ln s celim gospodarskim poslopjem ln sado-nosnlm vrtom, so proda. Posestvo Je tik Mokronoga. Kupec prevzame lahko takoj. Pojasnila daje Anton Bule v Mokronogu.	14219
Mesečna soba
se odda dvema gospodičnama,
ki bi plačalo Šestmesečno najemnino vnaprej. Naslov povo uprava ,,Jutra". 14376
Knjiga
Puškin-Prijatelf: Kapltanova hči, ki je svoj Čas izšla Slovanski knjižnici, «e kupi, ozir. zamenja za novo Izdajo, ki v kratkem izide. Ponudbe na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Prešernova ulica.
Podstrešni prostor
za preureditev stanovanja se odda. Napravi se s malimi stroški ln bi bilo stanovanje nekaj let brezplačno. Naslov upravi „Jutra". 14373
Smrekove storže
Stanovanje
ali cela hiSa ae išče v najem
v prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Stanovanje na Gorenjskem". 14312
vagonske
.,Fructus",
množine kupuje Ljubljana, Tabor 14259
Hmeljske droge
dolžine 6 m naprej, kupi vsako množino tvrdka Ivan Brlnovc, Gomllsko pri Celju.
14009
Stanovanje
iz ene ali dveh sob a kuhinjo ali vsaj souporabo 6e išče takoj. Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Jutra" pod ..Mlrna stranka". 14326
Kupim suha drva
bukova, metrska za takoj
Snjo dobavo. Cena za franko Postojna ali Podbrdo. Ponudbe Jo poslntl na upravo ...Jutra" v Ljubljani pod ..Suha bukova drva". 14401
Moško kolo
dobro ohranjeno, ako mogo Če poldlrkalno, z dobro pnevmatiko ln prostim tekom, pe kupi. Naalov pove uprava ..Jutra".	14462
Stanovanje
obstoječe Is kuhinje, sobe ln prltiklln, se zamenja. Poizve se ZaloSka cesta 13. hodnik vrata 18.	14435
Na stanovanje
zajtrkom se sprejmeta dva stareJSa. priprosta. mirna gospoda k mirni stranki, v sobo z dvema posteljama. Naslov pove uprava „Ju. rra".	14437
Otroški voriČk!,
dvokolosa. mali motorji, Šivalni stroji, pneumatika, po znižani tvornlškl ceni. ..Tribuna", F. B. L., Ljubljana, Karelovska cesta St. 4.
14021
Uradnik
s nekoliko bančne prakse, vešč strojepisja, stenografije, knjigovodstva in vseh pisar- j niških del ter zmožen slov.,
srbohrv. in nemškega Jezi- mesta> vprašati vsak dan od <a, želi primerne službe. — i o ------------ /-.__.«
Razne ženske obleke
klobuki, ena železna peč itd. na prodaj, istotam se zve! liS lepo skladišče v sredini
Železno posteljo
kupim. Ponudbe s navedbo cene pod ,.Železna postelj" na upravo ,.Jutra". 14430
Brana zimska jabolka
kupim takoj več vagonov. Ponudbe nasloviti: Jožo Kovač, LJubljana, Stati trg številka 3.	14490
Ponudbe je poslati na naslov Janko Majer, Dvorska vas, p. Vel. Lašče. ' 14170
Uradnica
lš?e službo za popoldanske ure. Naslov peve uprava ,,Jutra".	14336
Knjigovodja
ln kore3pondent, zmožen slovenščino in nemščine, strojepisja ter vseh pisarniških del, z daljšo bančno prakso in v privatnih podjetjih, želi premenitl mesto. CenJ. ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,.Delaven".	14348
Mesta začetnice
!fi'če gospodična s trgovskim tečajem v kaki trgovini. Sprejme tudi vsako drugo službo. Ponudbe pod ..Poštena ' na upravo „Jutra".
14399
1. do 3. popoldan pri Greti Schoepl, Mestni trg 19/111.
14332
Šivalne stroje
iibnjate zimske reltelce, izdelano obleko po naročilu, si kupite najceneje iu v najboljši kvaliteti pri L. Rebolj v Kranju. Za stroje 121otuo jamstvo.	13999
Pošteno dekle
"M je vajeno vsega gospodinjstva, išče službe pri majhni družini. Najraje gre na deželo. Naslov se izvo v upravi ,,Jutra".	14453
Gospodična
^eflči vseh pisarniških del, s štiriletno prakso, ter zmožna : lovenščine iu nemščine, išče plužbe za takoj. Gre tudi na deželo, ako ima hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na v.pravo „Jutra" pod ,.Takoj".	14464
Kino aparat
popolnoma kompleten z ob-ločnico ln odpornikom, 3 žarnicami za kiuem. projekcijo — 110, 150, 220 Volt — #00 Watt — ena izmed Istih a zrcalom in regulirnim stojalom, odpornikom za vse tri napetosti — ugodno na prodaj. Pripraven za društva Ker je tudi skloptlkon. Naslov pove uprava ,. Jutra".
14438
Trgovci z usnjem!
Sprejemam vsako množino gornjih, svinjskih, ovčjih ln drugih kož v stroj. Solidno delo. Naslov pri upravi „Ju-tra".	14276
Pletarske stvari
vsakovrstne izdeluje ln priporoča Lovro TrSar. pletar-skl mojster, Logatec. Potne košare, pohištvo, stojala za cvetlice itd. po najnižji ceni 14223
Modistka
Z. Gorjano A Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg hotela ,,Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastih in fllz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Trgovci pozor!
čisto nova trgovska oprema za manufakturo ln špecerljo se ugodno proda, eventualno tudi inventar. Ponudbe jo poslati na upravo lista pod ,.Trgovska oprema". 14455
Blagajničarka
začetni'a Iščem mesta. Cen j. ponudbe pod .,Marljiva" na upravo ,,Jutra".
14400
Kot učenec
Seli vstopiti 141etnl fant s prSmorno šolsko Izobrazbo v kakem me?t.u v trgovino z mešanim blagom. Cenj. ponudbe je poslati na naslov A. Ivovšek, Loko 271. Trbovlje.	14460
Kot praktikantinja
*ell vstopiti v trgovino : mešanim blagom hči trgovca z dežele, ki je žo vajena v trgovini ter ima 4 razrede meščansko Sole ln je obiskovala trgovski tečaj. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod ..Praktlkantlnja". 14420
Ena omara
(Doppelschifoner), 1 postelja, 7 peresnih vzmetov in 2 sliki so na prodaj. Vprašati: Resljeva c. 3/1, desno.
14431
Ugodna prilika
Prodam takoj 100 kg Lager-mettal 80 odst. po jako ugodni ceni. Ponudbe pod , .Kovina" na upravo ., Jutra".	14434
Meyers Konv. Lexlkon
16 knjig. Brownlng cal. 7.65 fotograflčnl aparat 9 X 12 (kompleten), različne preproge prodam. Naslov upravi .,Jutra".	14425
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih, se dobe ln popravljajo pri Fran R e p i č u , Ljubljana Trnovo.	12773
Tiskarna!
Slovenskemu tiskarju Primorcu, ozir. Slovencu, ki ima italijansko državljanstvo polnim pravom, se nudi ugodna prilika, prevzeti ti skarno, združeno s knjigarno v slovenskem mestu Julijske Krajine. Ponudbo pod „Ita-lijanski državljan" na upra vo „Jutra".	14354
Lepa večja hiša
pripravna za vse, v ljubljanski okolici, 20 minut od gl. poŠte, z obsežnim dvoriščem in vrtom in s prostim stano vanjem sa ceno in pod zelo ugodnimi pogoji proda ali pa zamenja z manjSo proti plačilu razlike. Cenjene ponudbe pod „Ugodna prilika" ni upravo ,.Jutra".	14292
Par lahkih konj
1 lahek voz, 1 polltirana pisalna miza, 2 rjuhi, 1 omara za led, 1 slamoreznlca, 1 svetiljka za obesit, se proda. Poizve se v upravi ..Jutra".	14482
Plačilna natakarica
Sokolski ovratniki
so došll. Cene zmerne. Pri večji odjemi popust. Pero Capuder, Ljubljana, Vldov-danska cesta 2.	14463
Spalnica
boljša, z daljšo prakso, išče popolnoma nova, se raui po-mesta s 15. novembrom ali manjkanja prostora proda 1. decembrom. Prevzame za 3500 Din. Istotam se tudi samostojno gospodinj- j prodajo otroški stolčki z mi-b?vo. Založi lahko kavcijo. 1 žico ln posteljno pogrlnjalo CenJ. ponudbe na upravo, Ogleda se vsak dan od pol Jutra ' ood -Marljivost". 11. do 13. ure Tabor Stevil-Jutra ooa .jvanj	nadstroDie. 14470
Posodim 25.000 Din
trgovcu, ki izuči 161etno dekle. Naslov v upravi „Ju-14341
Solo petje
poučuje izpraSana koncertna pevka. Prijave: Emonaka c. 8. priti.	14427
li! '
Planino
dobro ohranjen (črn), se proda za 16.000 Din. Ogleda se od 9.—12. ure Hrenova ulica 7/1.	14417
V komisijo
se sprejme damskega In moškega manufakturnega blaga proti dobri garanciji. Ponudbe jo poslati na upravo „Jutra" pod „Zaneeljlvo št. 50.000".	14351
Katera železntnska
tvrdka bi založila evetuelno dala v komisijo razno železni no trgovcu z dobroldočo trgovino ln posestvom v vrednosti 1 mil. kron na deželi? Naalov v upravi „Jutra".	14449
Dobra nagrada
je zaslgurana dotlčnemu, kateri, dne 7. nov. neznano kam zateklega se mladega psa, volčje pasme, ki sliši na imo ,,Boy" izsledi ali pa pripelje nazaj v Vrhovftevo ulico 5. Vila.	14367
Znanja želi
inteligenten gospod s gospodično od 20—24 let starosti. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Ljubezen".	14880
Akademično izobražena gospoda
lepe zunanjosti, starost: a) 30, b) 34, s večmilljonaklm premoženjem, ae želita seznaniti z damami primerne starosti in odgovarjajočim premoženjem. Vdove brez otrok, kakor lnozemke. niso Izključene. Ponudbe a sliko, ki se eventueino vrnejo. Tajnost zajamčena. Dopise na upravo ..Jutra" pod „ZemelJskl raj 777".	14870
Cvetka
ki raste med bodečim trnjem hrepeni po zabavnem metuljčku. Dopise sprejema pod Slfro ,,Cvetka v trnju" na upravo „Jutra". 14235
Milostiva, prosim!
Industrija preprog lz Osije-ka ima Se danes ln jutri svojo razstavo v veliki dvorani hotela „Unlon". Priporočamo vsakemu ljubitelju. da izrabi to izredno priliko ter si ogleda te kraBne eksemplare. Vstop brezplačen.	14491
NajstarejSa slovenska
pleskarska in llčarsia
delavnica Ivan BrlcelJ
Dunajska ce.ta 16
ee priporoča,
Izirillii toEna. Cona zosrit.
Hiša
sestojema iz devet sob, lest kuhinj tor pripadajočih pri-tiklin, Trta, tbo t zelo dobrem stanja, 10 minat iz meata, ob državni cesti, zelo ugodno za kakSno trgovino, ■6 proda. Kupcu stanovanje takoj ua razpolago. Cena 226.000 Din ali pa po dogovoru. — Povprašati pri Jerneja Šari ali u, Gaberje it. 181 pri Celju.
Lepa soba
(opremljen.), . posebnim vbodom, električno razsvetljavo, se odda boljšemu gospodu. Naslov pove oprava .Jutra".	14436
Dve Inteligentni dami
posetlta Ljubljano ter Selit. dveh lstotaklh gospodov v evrho .kupne večerne zabave. Prednost Imajo Hrvatje. Samo rosne ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Blon-dinka 1», črnolaska 25".
14424
Hrana In stanovanje
se odda takoj proti tedenski plači 750 kron. Krakovska ul, 35.	14432
Opremljena soba
posebnim vbodom se odda dvema gospodoma, najraj&e s hrano. Naslov pove uprava ..Jutra".	14480
Prazna soba
lepa, z električno razsvetljavo ln posebnim vbodom, se takoj odda v St. Peter-skem predmestju le samcu. Naslov pove uprava ,,Jutra".	14483
Sobo
ISčo goepodična. Ako mogo če v Bredlnl mesta. Ima svoje perilo in odejo. Ponudbe pod ,,Soba 777" na upravo ,.Jutra".	14487
Mesečno sobo
opremljeno, labko tudi bolj preprosta, iSčem za takoj. Ponudbe Je poslati na upr, ,.Jutra" pod ..Tehnični uradnik".	14489
Prazno sobo
posebnim vhodom, lSčem za takoj. Cenj. naslove pod ,,Soba takoj" na upravo ,,Jutra", ki pove lBkalca.
14469
Priprosto stanovanje
s 15. novembrom se lSče za 1 ail 2 celi dan odsotna. Ponudbe pod ,,Preprosta" na upr. ,,Jutra". 14484
Hotel
bolJSo gostilno ali tudi trgovino v letovišču ali v mestu vzame v najem hotelir-trgo-vec, dobre verzacije. Ponudbe je poslati pod ,.Dober plačnik" upravi „Jutra". 14392
Ggč. Nada G..
Pismo prejel tele danes. Javite ss z vafllm naslovom upravo ..Jutra" pod „61mpatija 14450". 14450
Znanja želita
dvema mladenkama 17 do 20 let, v svrho pozneJSe Ženitve, dva drl. poduradnlka. Ponudbe čo mogoče s sliko upravo „Jutra" pod „DuSa ln Srce".	14451
..Asta" lepa Je blondlnka, rada bla bi medlclnka, kar ae njej to posrečilo nI, zato si možeka želi.
,Sonji" tudi dolgčas Je, ona si doplsovaU če!
.TJana" dosti časa Ima, lepa pisma pisat' zna, zato znanja si želi, da s kom dopisuje si.
..Reboka" najmlajla je med njimi
pa najbolj za fanti aill, ona bi se rada možlla, tudi Jakoba ne bi spodila. Naslove na upravo Jutra" pod Slftro: „Asta, Sonja, Tjana, Rebeka".	14454
Pravi „Golser"-Jeilll, čevlji za tniiil ter lovski čevlji
vseh vrat te izdelujejo t znani tolidni Čevljarski delavnici
J. BRAJER
UUBLIANA Turjaikl trg (Breg) 1.
lato tam «e Izdelujejo tadi tm vrtte dragih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. 126 Čast solidne! Polniti toCsil
MIKUS
LJUBLJANA, Mestni trg
Izdelovatelj dežniko,
Na drobnol	Na deb»|0i
Zaloga sprehajalnih p«n, Popravila točno In (olldnoi
se sprejmejo pri industrijskem po( jetju v Sloveniji. Ponudbe s prepj izpričeval je poslati na upravo „Jutr; pod »Kovači".
Posestvo
pri Ljubljani, 9 oralov gozda sekanje stavbenega lesa, v bili južne železnice, 19 oralov travnike nova hiša s hlevom, 1 oral sadoi njaka z 80 komadi dreves
se proda.
Pojasnila pri Janezu Kumšeti
posestniku, Brest, pošta Studenec-
Razglas.
Občina Ljutomer bo dražb enim pite prodajala
približno 100 hI svojega vi letošnjega pridelka in približ 50 hI letnika 1922.
Prodajalo se bo dne 21. novembra t. ob II. uri v občinski kleti v Ljutomer t dne 22. novembra t. 1. ob 13. uri pa obfiineki kleti v Brebrovniku.
Interesentje se opozarjajo na obče zna izredno dober pridelek občinskega vina ter vabijo k dražbi.
5799 Županstvo trga Ljutomer.
6794
6t. 795/23.
Znanja želi
mlad Inteligenten gospod, mesar, star 25 let, s premoženjem, z enako gospodično, staro od 18 do 30 let s premoženjem. Vdove brez otrok niso izključene. Prednost imajo trgovke in posestnlce. Dopise s sliko Je poslati pod ,.Tajnost zajamčena" na upravo „Jutra".	14661
Mlad gospod
simpatičen, z Juga. skoraj v Ljubljani, se Seli seznaniti s kakfino samostojno damo. Cenjene dopise upr. ,,Jutra" pod „Mlad uradnik". Diskreclja zajamčena.	14478
Skladišče
suho za moko ln hlev za dva konja (s podstrešjem) se iSče. Ponudbe: Mirko fitefa-novlč, Gorupova 3/II. 14230
Zidana hiša
s 5 sobami, kuhinjo, gospo darslclm poslopjem, s hlevi 2 vrtoma, sadonosnlkom in njivo, se radi preselitve proda. VpraSa se pri Francetu K o r o p e c v Studencih pri Poljčanah.	14187
Nova hiša
a prostim stanovanjem ln vrtom, 3 sobe, kuhinja, kopalna soba, veranda, v bližini mesta se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava „Jutra", 14183
Kdo odda
Novodograjeno hišo
?. dvema stanovanjema od dveh sob In kuhinje, kleti in 300 m vrta, prodam vsled odpotovanja po znižani coni. Na polovico plačila bi np. željo počakal. Kupec dobi takoj stanovanje. Zelena Jama 217.
v mestu ob glavni cesti malo skladišče ali primerno sobo za skladišče? Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..SkladiSče". 14442
V najem
r Mariboru na glavni cesti oddam delavnico za kovačijo ali avtodelavnico. Poisve se v upravi „Jutra"« 14445
Lokal
oziroma specerljska trgovina se v meBtu takoj odda. Naslov v upr. ,,Jutra". 14471
na
Gostilno
amem ro Ta'
vso pripravo "^akoj ali po novem letu. Ponudbo pod ..Gostilna 1800" na upravo ,.Jutra",	14448
V svrho ženitve
se želi seznaniti, ne po lastni krivdi ločeni trgovec, 30 let star, s poSteno Šiviljo, katera bi bila zmožna voditi damsko krojaStvo. Neano-nlmne, resne ponudbe, če mogoče a sliko, katera ee častno vrne, je poslati pod ..Značaj" na upravo „Ju-tra".	14343
Najnovejše knjige
Tiskovne ladrage
i LJablJnl, Fraiernni illu 64.
Costsr-IMal: Tli Dlemplagel.
Roman. Str. 551. - Yss. 70 Din, broS. CO Din, po potu I Din več.
Im Lah: Aigilln Bldir.
Starokorotansk. povest Ilustriral fiublo. Vez. 82 Din, pO po9tl 1 50 Din vet.
Ist. Islft: JiioilavljL D. Jel
Opis pokrajin. 8tr. 527. Z zemljevidom Jugoslavije. — Vsz, na finem papirju55Dln, brofilr. na slabSom papirju 50 Din, po poŠti 2 Din več.
PitroTlB-PMiU: Ploha. Veseloigra.
BroS. U Din, po poBtl 75 p več.
KilčlisM: Zgodbe kraljev. Barka.
Ilustrirano. Vez, IS Dla, po poŠti 1 Din. več.
IMrcler-Tltmar: Povest e sedmih ebelenlh. v«. 22 Din, brot. 10 Din, po pošti 1*50 Din več.
Staftspsan-iiiaHCK: Olhelie.
Vet. tt Din, brol. 21 Din, po poŠti 125 Din več.
ra Prejel]: Izazel, Žalolin.
Vez. 23 Din, broS. 22 Din, po poBtl 1 Din več.
JurClfl, lil. a. Urtin ir. Prijatelj.
BroS. EO Din, po poŠti i Din 50 p več.
HonhOBse-Dens: Ubsrallzei.
BroS. to Din, po polti 1 Sin 50 p več.
Ibsea-HolA: Gospa z msrja.
Vez. 24 Din, brol. IS Din, po poŠti 1-50 Din ve6.
SlentMH-Holi: Z ege|em h-
Dieta V snopičih, do sedaj devet. - Bnopl« s poltnlno vred • Din. Pokolnlisko zavarovanja nameščencev. Brol. ie Din, po poŠti 1 Din več.
Ofertalna dražba
Vsled sklepa občnega zbora agrarne zajedat Dovje-Mojatrsna se bo prodal p6tem piemei (ofertalne) draibo
les na panju
imenovana cajednica, ln sicer:
a)	t .Nizki dolini, okrog 500 plm" mehkega | rabnega lesa iu okrog 400 plm' drv, večinoma bukovi po t draibenih pogojih določenih sortimontih;
b)	t <Belci, približno 15.000 plm* mehkega 5000 plm* trdega leBa, po v dražbenih pogojih določen sortimontih (doba sečnje 8 let);
c)	na »Belem polju« približno 500 plm' mehke porabuega lesa, povprok kakor je že zaznamovan gozdarskih organih.
Pismeno ponudbe je vložiti
do 25. novembra 1.1. ob 12. url
pri načelniku Gospodarskega odbora imenovane z»i' niče na Dovjem.
Ponudbe naj bodo t »prtih ovitkih z geslom!
ad a) Ponudba za razpisani les t „Nizkl dolin
ad b) » » » »t .Belci«;
ad c) » » » »na , Belem pol)
Ponudbe Be bodo odprle dne SS. novembra t ob 13. url v Soli na Dovjem ob navzočnosti stopnika komisarja za agrarne operacije, gospodarak odbora in ponudnikov. Upravičenci zemljiške zajedi imajo prost pristop. Minimalno ceno iu podrobni poj so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so razpoloženi žnpanstvu občine Mojstrana pri načelniku Gospot skoga odbora imenovane zemljiške zajednice na Do'] iu v uradu komisarja za agrarna operacije v Ljublji Poljanska oesta 28 (MarijaniSče). Istotam Be dobe t prepisi dražbenih pogojev.
V LJUBLJANI, dne 8. novembra 1923.
I ofti hii li anrar. spni
Katera gospodična
z znanjem kake obrti bi hotela poročiti drž. nameščenca, 27 let starega, naj se oglasi na upravo „Jutra" pod ,.Zaroka".	14372
Znanla žel!
mlad Amerlkanec, ki se je pravkar vrnil v domovino z večjim premoženjem, z mlado gospodično v svrho takojšnje ženitve. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko, ki se častno vrne, na upravo „Jutra" pod „Amerikanoc". 14260
Revna dijakinja
je v opoldanskem vlaku Ljubljana-Marlbor, 30. oktobra, pozabila paket (rjavo Škatlo). Kdor kaj ve, naj sporoči upravi -»Jutra" pod ..Paket",	14481
Državni nameščene
morajo poznati
Zakon o civilnih uradniki! in ostalih drž. nslnžbencil
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poStnino vred Din 875. razpošli Tiskovna zadruga v LJubljani.
I
Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik „JUTR0"!