r
L
kupujte VOJNE BONDE!
^^TOry) Najstarejši
slovenski dnevnik v Ohio
buy
*INlTeo
»tateb
.WAR
uspesni
—LETO XXVIII
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 28, 1945
kupujte		
VOJNE BONDE!		
The Oldest	fWICTORY	
Slovene Daily	Mi BUY	
In Ohio	UNITED	
★		
Best Advertising		
Medium		
		
ŠTEVILKA (NUMBER) 48
. bodo "■obill Gdansk,
Churchill
dnvr	Poljska
gornjo šlezijo in el Vzhodne Prusije
'zjavii fin«	Churchill je
ko Poli.L 5 ^ parlamentu, da
GdnZi ^^'4	šle-
^'usije <■- / del vzhodne
in
iku.
Kot
dolg
pas zemlje na
j5 bo
"fdomestilo
^odu
Po!
ki
za ozemlje postane del Rusi-
dobila tudi to-("oteritorija vzho-n, ^ kakor bo od-konferenci. Pre%jg., ? ^ obdržala Rusija Nieo	nabito polno
večif!''; bo Poljska zapadi Vzhodne Pru-g, ? Koenigsberga, fcla st?	bo Rusija
me&biko nem-P'-ovlnce.
žiiainrt 'Jsk;
Gleiwitz m
^1
ima
katero se nahajajo va-l^esta Oppeln, Beu-
Chi
'dOva ^ .
irchili
Rusijo
k
. '^UOdr»o	—
»»"Niolr"' p°"-
^ liniia 1 kozvana Curzo-
,je začrtala
fc 1919^' ^tero ______
ll' bo	komisija,
X	"»ki. ,
'irchiij •
g,%ju vVf-™® govoril iiiH^aprp^ in izjavil,
<•»'^»5 Stewlrf
%
K
^•jo
Zed.
j. / Je	".oraicom,
podvzela gle-
tik	da odkla-
wSlija ^^^avanje, da je
le	veHkodušna
• Ji kot so bile dru-
iioben
države ne
korakom,
% {'"'lice 7^ :
a J.
kak
lie
'^zenih narodov,
Srobovi
iv>'?ta "'^hab
bolezni je dwmiJei
" ^ %akr
I« Cifflpeman, rajšitr	bo vr-
S	je bil iz
Lf^kodep . na Dolenj-
*1 &2 * s* /C-.lPri&el ir JlmeL
J(
\> — Rnv^ ^^kaj zapu-^pk °^ak, g/°^° Frances,
h '^ah ^^*ika	-Antona,
*	'* Johna, hče:
Hc ®ttie	Mary Blat-
^ ^aiil Je%Qi Sophie Be-
, % J 8:3n bo vršil v
Rdeča vojska v Pomeraniji stoji le 28 milj od Baltika
Armada maršala Rokosovskega na zmagovitem pohodu; Nemci v Gdansku bodo vsak čas obkoljeni
LONDON, 27. feb. — Moskva je nocoj naznanila, da je druga beloruska armada, kateri poveljuje maršal Ro-kosovski, v teku zadnjih štirih dni prodrla 44 milj daleč na svojem pohodu skozi Pomeranijo in da ima pred seboj samo še 22 milj, nakar bo nemška posadka v Gdansku in Poljskem koridorju z vzhodno Pomeranijo odsekana od svojega zaledja v Nemčiji.
Uspehi druge beloruske ar- fenzivo maršala Rokosovskega, made so bili podani \ rednem poleg tega, da omenja, da so
komunikeju, ki ga je oddajal moskovski radid in so bili pozneje potrjeni v dnevnem povelju maršala Stalina, iz katerega je razvidno, da so sile maršala Rokosovskega na svo-
Rusi zavzeli nadaljnih 12 blokov v obleganem Breslavu, in da so čete Rdeče vojske v Češkoslovaški zavzele sedem vasi. y
Nemška vrhovna komanda je
jem pohodu proti Baltiku za-1 priznala uspehe v Pomeraniji, vzele nad sto nemških trgov in i in nemški r,nlio poroča, da se vasi.	j Rusi borijo že na obronkih
Nemci priznavajo uspehe Rdeče	katerega gre
voiske	' zadnja cesta in zelezniska pro-
! ga, po kateri bi se mogli Nemci Sovjetski komunikej se bavijna severu umakniti, predno jih skoro izključno z značilno o-1 zajame val Rdeče vojske.
Vzhodna in zapadna fronta ko-ordinirani
MOSKVA, 27. feb. — "Rdeča zvezda," rusko ar-madno glasilo, je danes ob-. javilo poročilo, v katerem je rečeno, da je zavezniška ofenziva na zapadni fronti ko-ordinirana z operacijami Rdeče vojske na vzhodni fronti.
Moskovski časopisi so danes na prominentnih mestih objavili izjavo gen. Divight D. Eisenhowerja, v kateri je napovedoval uničenje vseh nemških sil za-padno od Rene.
Amerikanci drvijo proti Reni; so osem milj od Koelna
Partizani pritisnili Nemce v Jugoslaviji
V Romuniji je nastala resna politična kriza
Štiri zavezniške armade so včeraj prodrle do 10 milj v notranjost Nemčije;
nacijske obrambne sile se rušijo
% K m m	m ■■ w
Vesti z boinsc
,. ». ..
Umrli - ranjeni - ujeti
ROBERT J. CIGOY
Mr. in Mrs. Frank Cigoy, stanujoča na 768 E. 200 St., sta prejela od vojnega departmen-ta poročilo, da je bil njun sin Pfc. Rol^ert J. Cigoy 25. januarja ranjen v Belgiji.
Robe A, ki je 19 let star, je graduiral iz Central High šole v Euclidu in je bil poklican k vojakom lanskega marca, preko morja pa je bil poslan preteklega septembra-
*	* v
MATTHEW G. OBERSTAR
Dne 28. decembra je bil ranjen v Belgiji Corp. Matthew G. Oberstai, cigar žena Rose stanuje na 1417 E. 51 St. Sedaj se zdravi v bolnici nekje v Angliji.
Matthew je sin Mrs. Jennie Strnad, ki biva na istem naslovu, in je pred odhodom k vojakom v juniju 1942 delal pri American Steel & Wire Co. Preko morja je bil poslan preteklega avgusta.
*	* *
FRANK ZORKO
Mr. in Mrs. Anton Zorko, 848 E. 155 St., sta dobila sporočilo od vojnega departmenta, da je bil njiju sin Frank ranjen v Nemčiji. Zdaj se nahaja na Škotskem v bolnišnici.
Mrs. Roosevelt podala izjavo na kritiko glede porodne kontrole
WASHINGTON, 27. feb. — Mrs- Franklin D. Roosevelt je včeraj odgovorila na vprašanja, ki so bila stavljena nanjo z ozirom nij, kiitiko v. raznih ka-
LONDON, 27. feb.—Semkaj so dospela poročila, iz katerih je razvidno, da je v Romuniji nastala resna politična kriza-V provincah je prišlo do krvavih nemirov.
Neka vest sovjetske agencije "Tass" pravi, da je napetost prikipela na višek v ponedeljek zvečer, ko je Narodna demokratska fronta vprizorila demonstracije širom dežele.
Isto poročilo pravi, da so 'demonstranti zahtevali resig-nacijo premier j a gen. Nikole Radescu in formiranje vlade narodne demokratske fronte.
Neka brzojavka iz Sofije pravi, da je krizo izval premier j Radescu, ko je pred nekaj dne
toliških listih, da je v razgo-jvj javnem shodu v Bukare-
voru g časnikarji pretekli teden priporočala kontrolo porodov. Mrs. Roosevelt je poudarjala, da ni v svoji izjavi sploh nikdar omenjala porodne kontrole, temveč da je le rekla, da ako ima družina n. pr. 12 otrok, je važno, d& ima družina dovolj hrane in da jih lahkogdo-stojno vzgoji.
K temu je Mrs. Roosevelt dostavila, da cerkev, h kateri ona pripada—n a raveč episkopalna —ni še nikdar nastopila proti temu, da bi T^udje ne smeli rabiti svojega razuma pri odločanju velikosti svojih družin.
Naši fantje-vojaki ★ ★
Cpl. Joseph J. Picely, sin Mr. in Mrs. Joseph Picely, 18701 Muskoka Ave., se nahaja v Luksemburgu, odkoder je poslal staršem poleg ameriških dolarjev tudi denar iz knježevi-ne Luksemburga.
v
šti zagovarjal postopanje meščanske liberalne strajike in ostro napadel Narodno demokratsko fronto.
Od mogočnega navala štirih* zavezniških armad—treh ameriških in ene britske—je ogrožano C 'e 1 o t n o industrijsko okrožje v dolini Ruhr.
Kratke vesti
"HUJŠE NE MORE BITI" IZJAVLJA ADOLF HITLER
LONDON, 24. februarja. — Adolf Hitler je ob 24. obletnici objave programa nacijske stranke imel govor, ki ga je nekdo drugi govoril po radiju, v katerem je izjavil, da so na Nemčijo padli tako težki udarci, da "bodočnost ne more prinesti nič hujšega." Onim, ki bi odnehali z bojem, je zagrozil, da bodo uničeni kot izdajalci in zaključil z izjavo, da končno bo Nemčija slavila zmago.
POLOVICA JAPONCEV NA IWO JIMA JE UNIČENIH
GUAM, 27. feb. — Tukaj je bilo danes naznanjeno, da so Amerikanci na otoku Iwo Jima uničili najmanj polovico japonske posadke. Ameriška letala so zdrobila skoro vse japonske instalacije in vsa znamenja ka-

Ha	v cer-
°adway in
pokopališče.,

K.Kos/'ik So • ^ Progre-


^deleži
ijo redne
7. uri, da

Državni poslanec Carney se je vrnil iz armade
Pred nekaj dnevi se je vrnil iz armade državni poslanec John J. Carney, ki se je nahajal v armadi od leta 1943 in služil preko morja leto in pol. Sedaj je zavzel svoje mesto v državni zbornici, kamor je bil izvoljen v jeseni, akoravno je bil odsoten. Služil je kot stotnik s polkom armadnih inženirjev- Predno je bil odpuščen iz armade, je služil v Franciji in se udeležil kampanje v Belgiji.
Cpl. Anthony Princic, sin Mr.	. . .	. ,
• AT .	n- - -.oe-iK zejo, da je Japoncem začelo
m Mrs. Anthon Princic, 186151 . .. ,.
.	, .	primanjkovati pitne vode- Vul-
Muskoka Ave., pise, da le sicer;, .v . , , . ,
, , 'y. ' v I kameni otok nima nobenih na-Cleveland zgubil dobrega zupa- ., ,
, v. - J ,5, ravnih vrelcev.
na, je pa država Ohio dobila |	_
najboljšega gove&erja Frank 1
Lauscheta. Cpl. Princic je z ve-j
sel jem agi tiral in volil za njega. Sedaj se nahaja nekje preko morja, njegov brat Joseph pa se nahaja v Langley Field, Va.
Delo za obnovo v naselbini napreduje
REDNA SEJA
Članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ so vabljene na sejo v četrtek, dne 1. marca v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, kot tudi glede veselice, ki se vrši v soboto, 3. marca, in predsednica ter gl. odbornica Josie Močnik bo podala poročilo.
Komanda je ustavila poročila o velikih operacijah
Zavezniška komanda je danes ob 6. uri zvečer ustavila vsa nadaljna poročila glede velikih operacij vseh divizij, ki so zdrobile nemške obrambe za-padno od Rene. Za vzrok seje navedlo da Nemci ne vedo, kje se nahajajo prodirajoče ameriške sile, ker so nekatere njihove edinice zgubile svoj kontakt s svojo komando, in da bi objava poročil nudila informacije sovražniku.
Pod valom pehotnih in oklop-nih sil zajemajo Amerikanci en trg za drugim in v teku zadnjih 24 ur je padlo v ameriške roke na stotine nemških ujetnikov.
Nemške čete demoralizirane, njih odpor se šibi
Nemški odpor postaja od ure do ure šibkejši in vsa znamenja kažejo, da je demoralizaci-ja med sovražnimi četami zelo narastla.
Prva ameriška armada je z
New York Times prinaša od 17. februarja,vest dopisnika
Maurice Western-a iz Beograda: PARIZ, 27. februarja. — Ameriške pehotne in oklop-
"V vsaki okupirani deželi je ne sile so danes udarile deset ali več milj v svoji ofenzivi
bil glavni namen vselej, da se preko planote v zapadni Nemčiji. Prodrle so do zapadne-
prepodi naciste. To je bil pogla-'ga brega reke Erft in so snoči stale samo osem milj in vitni namen tudi v Jugoslaviji i i j v,	n , -r^ ■.
vse do tedaj, dokler se niso za- P"'	velemesta Koelna.
Čeli Angleži izkrcavati v Grški;
Nemci so bili napadeni od treh strani, pa so se začeli hitro po-vračati iz Balkana. Nikdo ne ve,
kje so se nameravali ustaviti,
mogoče na liniji Trst-Ljubljana-Budimpešta. Medtem je postalo znano, da so se odločili Jugoslovani za herojski odlok, ki se more meriti z njihovim odlokom z dne 27. marca 1941. •
"Brez ozira na žrtve, so se odločili, da se Nemci ne bodo umaknili iz Balkana. Mesto da si izbero ložjo pot, pustiti nepri-jatelje, da hitro umaknejo svoje divizije, katere tako potrebujejo za pojačanje vztočne in zapadne fronte, so se odločili, da preprečijo to umikanje pa naj si bo za kakoršnokoli ceno. Malo kdo izven Jugoslavije bo vedel ceniti ta odlok naiXKia, katerega zemlja je tako opustošena, da sta na primer v Črni gori ostala samo dva kraja nerazrušena.
"Jugoslovani so brez odlaševa-nja prevzeli neizogibne posledi-|Ce: več požganih sel, več masa-kriranja prebivalstva, več bombardiranja, nadaljni tisoči ubitih in pokvarjenih partizanov.
"Posledica tega odloka je, da se Nemce, kateri so se v dveh do treh tednih brez resne opozicije umaknili iz Grške, drži sedaj po štirih mesecih še vedno v Jugoslaviji. Njihovih 20 divizij je še vedno obkoljenih tam in v zadnjih mesecih so izgubili v krvavih bitkah s partizani na tisoče ljudi.
'Dve tretjini Jugoslavije je popolnoma očiščene od sovražnika. To vključuje vso Macedoni-jo, Srbijo, Črnogoro, večji del Dalmacije—z izjemo male zasede južno od Reke—potem vso Istro z izjemo Trsta in nekaterih drugih luk. Ostane neosvobo-jen še del Bosne, Hrvatske in Slovenije. Ali tudi v teh ne kontrolirajo Nemci ničesar razven nekaj trdnjav in prometnih linij ; a tudi v okupiranih okrajih kontrolirajo partizani velike dele teritorija."
zavzetjem vasi Sinzdorf prišla v neposredno bližino velike renske metropole, katero obstreljujejo težki topovi.
Najgloblje v Nemčijo je prodrla deveta ameriška armada, ki je včeraj pustila za seboj veliki center jeklene industrije Muenchen-Gladbach in pri vasi Morken dosegla reko Erft, kjer je snoči stala 18 milj od Dues-seldorfa in 13 milj od Rene.
Kanadčani na severu udarili Nemce na krilu
Ob istem času je prva kanadska armada na nemškem severnem krilu udarila s podvojeno močjo ter vrgla oslabljene nacijske obrambe dve do štiri milje nazaj na sektorju med rekama Reno in Haas. Na tem sektorju stoje Kanadčani samo 30 milj od severnega krila devete ameriške armade.
Britske čete so včeraj zavzele Calcar in Uedem-
Sile ameriške tretje armade na jugu so zavzele važno cestno stekališče Bitburg in se vsule preko glavne ceste med Bitbur-gom in Trierom, kjer so napredovale povprečno dve milji v teku zadnjih 24 ur.
Slika zmagoslavnega prodiranja devete ameriške armade v notranjosti Nemčije
VILE ROJENICE
Včeraj se je vršilo v mestni hiši zaslišanje pred odseki mestne zbornice glede obnove zonske in za varnostne odred-pogorišča, povzročenega v plin- be, ki sta ga odobrila in bo seski eksploziji, županov odbor, daj predložen celotni mestni ki je z mestnim odborom za zbornici v odobritev. Pri tem zboljšanje naselbine izdelal na-j so sodelovali vsi trije slovenski črt štev. 1., je istega predložil koncilmani. To je zopet korak odsekom mestne zbornice za {naprej za pozidavo naselbine.
Zadnjo soboto so se vile rojenice zglasile p r i družini Chief Petty Officer in Mrs. Anton Synder, 6315 Carl Ave., ter pustile v spomin krepkega sinčka prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Marie Ruparšič, ter je hči Mr. in Mrs. Ruparšič, z Carl Ave. Mladi oče je pa s i n poznane družine Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, ki vodita mlekarno na 1166 E. 60 St. Oče se je v ponedeljek zopet povrnil kje
na svoje službeno mesto v Seattle, Wash., mati in dete se pa nahajata v Huron Rd. bolnišnici. Tako so Mr. in Mrs. Znidaršič ter Mr. in Mrs. Ruparšič prvič postali stari oče in stara mati. — Čestitamo!
Neki korespondent, ki se nahaja na fronti s 102. divizijo 9. ameriške armade, podaja podrobno sliko o prodiranju v notranjosti Nemčije, in tozadevno piše:
Fantje od 9. armade nocoj drvijo proti Reni skozi trge in vasi, katerih prebivalci niso mogli niti z bežati v kleti, mimo gorečih vasi, ki so podobne bak-Ijam, in mimo zmedenih skupin nemških ujetnikov.
Ameriški vojaki čutijo, da stoje pred veliko zmago. Njih obrazi se smejejo, jn jedo kar mimogrede na pohodu, ne da bi si vzeli čas, da bi K-racije po-plaknili z vodo. To pot gre za resničen predor nemških obramb.
Nad vasjo visi težak mrtvaški duh. Ni časa, da bi se pokopalo mrtve, Nemce ali naše. Blato je pomešano s krvjo; inemške čelade s kljukastimi križi ležijo po poljih in ob cestah, in med njimi so nekatere, ki so jih nošili ameriški fantje-
Zmeda je takšna, kakršna je mogoča le, kadar je velika armada na pohodu in maršii-a hitro. Vojaški policaji ne vedo, se nahaja prihodnja po-
ske edinice delajo v istih zavetiščih, rabijo iste ambulančne vozove, obveze in nosilnice, ter delajo, dokler jih moči ne zapustijo in dokler od smrtne utrjenosti ne zaspijo, ko so na delu na ranjencih.
Ujetniki padajo v naše roke v stotinah. V Erklencu je bilo ujetih 800 Nemcev s poveljnikom vred. V Waldneilu je bila ujeta skupina 100 mož in 15 častnikov, ki so bili na poti na fronto, ko je fronta prišla do njih. V bližini istega kraja je bil zajet en cel artilerijski bataljon s topovi vred.
Divizije apelirajo na provost-maršale, da jim pomagajo pri odvajanju ujetnikov v ozadje fronte-
veljniška postaja, ali katere ceste so varne.
Poveljniške postojanke skušajo dohiteti svoje čete. Polkovniki iščejo pogrešane bataljone svojih polkov.
Ameriške in nemške sanitej-
$15,000 globe radi neposlavne rabe masti
Zvezni sodnik Emerieh .B. Freed je včeraj obsodil Cleveland Soap Manufacturing Co. na $15,000 globe radi nepostav-ne rabe masti pri izdelovanju mila. Lastnika podjetja sta Michael Weil in Isidore Was-serman, katerima je sodnik dal 20 ur časa, da globo plačata, ako tega ne storita, pa bo oba poslal v zapor.
Obtoženca sta podala izjavo krivde na obtožbo, da sta med aprilom 1943 in marcem 1944 nepostavno porabila 2,310,045 funtov masti.
stran 2.
enakopravnost
28. februarja,^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FBINTINO AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CliAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By earner In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznačalcu v Cleveland In po po^tl izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)_______________$6.60
Por HaU Year — (Za pol leta)____________________350
Por 3 Months — (Za > mesece)______________________________2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Cievelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo let<^___$7M
Por Half Year — (Za pol leta)____4.00
Por 9 Months — (Za • meseca) __________3.26
Por Europe, South America and Other Foreign Ciountriea:
(Za Evropo, Južno Ameriko In'druge inozemske driave):
Por One Year — (Za celo leto)__________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________4.60
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Mirko G. Kuhel:
Slovenija v borbi za svobodo
III.
NAROD IN OSVOBODILNA FRONTA
Kaj pa slovenski narod? Kakšen je njegov odnosa j napram Osvobodilni fronti?
Ljudstvo ima popolno zaupanje v vodstvo Osvobodilne fronte in ne povprašuje, kakšne stranke je eden ali drugi. Zaveda pa se dobro, kdo je zgradil Osvobodilno fronto. Predstavlja si jo za najvišjo politično in civilno oblast in z zadovoljstvom uvideva, da ni res tista grda pošast, kot so jo slikali belogardisti iz Ljubljane po radiju, po časopisih, kakor tudi s mnogih prižnic. Ne vtika se v privatno življenje ljudstva ali v njegovo vero in cerkev.
Dasiravno je bila vojna zelo krvava in je spočetka civilna revolucija razpršila mnogo družin, ta položaj danes ni več važen. Narod priznava tudi komunistom kredit za njihovo vešče vodstvo in pomoč pri organiziranju osvobodilnega pokreta med narodom, ki sestoji z zelo konservativnih kmetov in ki so globoko verni in zelo starokopit-nega političnega mišljenja. Komunisti pa so spravili in povezali v bisago svoje politične nazore, ki bi znali narod popeljati v močvirje civilne vojne in sovraštva. In zasejati civilno vojno in sovraštvo med ljudstvo sije sovražnik po-želel. Komunisti so previdno spoznali, da je hitlerizem največji sovražnik slovenskega naroda, ter da je narod spoznal svoje voditelje le po njihovem delu in uspehih, ne pa po lepozvonečih političnih geslih.
Komunisti v Sloveniji ne obvladujejo nobene pozicije, ki bi jim zagotovila kakšno kontrolo nad vlado po končani vojni. Celo slovenski parlament je začrtal narodu le pro-vizorične ali začasne smernice. Slovenski narodni psvobo-dilni svet, ki je izvrševalni odbor slovenske vlade ali parlamenta, vedno poudarja, da osvobodilno gibanje danes ne more določiti končnega obrisa nove države. Ves narod mora biti najprej osvobojen in imeti priliko do svobodnih volitev, predno je mogoče to demokratično in pravično določiti. Isto stališče zavzema o tem vprašanju tudi nova federalna vlada Jugoslavije (AVNOJ), ki je uradno proglasila, da ne funkcionira kot redna vlada, temveč le začasno, dokler narod sam ne izrazi svojega mišljenja. V Sloveniji se to poudarja dan za dnem. To so jasni znaki demokracije. In da se tega zavedajo tudi zavezniške sile, spričuje zaključek konference Roosevelta, Churchilla in Stalina v Jalti. AVNOJ je priznan za de facto vlado Jugoslavije, katerega naj spopolnijo še oni poslanci državne skupščine, ki se niso kompromitirali s Sovražnikom.
POSTOPANJE PROTI KOMUNISTOM
Dasiravno je slovenska komunistična stranka bila po-četnica Osvobodilne fronte in imajo njeni člani velike zasluge, v očeh političnih in vojaških voditeljev, za svoje doprinose za osvoboditev slovenskega naroda, ne uživajo nobenih predpravic in so podvrženi istim postavam, regulacijam in odredom kot vsak drugi človek-
Tudi med partizani so se našli ljudje—komunisti in drugi, ki so prekoračili meje dostojnosti in svojih pravic ter postav in so zahtevali ali pa se posluževali posebnih pravic. Kmalu po sestanku slovenskega parlamenta meseca februarja 1944, je narodno sodišče obsodilo na smrt tri komuniste; bili so vstreljeni. Par dni preje pa je v Kočevju na isti način plačalo za svoje prestopke 17 oseb, ki so bile sodnijskim potom priznane krive narodne izdaje, sodelovanja z sovražnikom ali drugih protipostavnih dejanj, za katere je kazen smrt. Usmrčeni člani komunistične stranke so izkoristili svoj položaj, so se smatrali za višje ljudi radi svojih zaslug pri osvobodilnem gibanju in zahtevali zase posebne akomodacije in živež, kateri je bil tudi kmetom neobhodno potreben. Za to napako so plačali po partizansko—s svojimi življenji.
Ti slučaji prikazujejo, da članstvo pri kaki politični
\
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave,, Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUFAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI.
Clani:
LEO JURJOVEČ, 1840 W. 22nd Fl., Chicago 8, HI.
ANTON KRAFENC, 1636 W. 21st Fl., Chicago 8, HI.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU.
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HI.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
ŠIRŠI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Fa.
FRANK KLUNE, 60^3rd St., N. W., Chishohn, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St., BridgevUle, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, 111.
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th St., Chicago, 111.
SIJAJNI USPEH BANKETA V NEW YORKU
Dne 7. februarja se je v hotelu Biltmoru v New Yorku vršil banket v zvezi s proslavo štiriletne borbe jugoslovanskih narodov — pod imenom "Tribute ta Yugoslavia — Commemorating four years of heroic struggle". Porocano nam je, da je prireditev sijajno uspela moralno in gmotno. Za našo relif-no akcijo, pod pokroviteljstvom ameriškega odbora, je bilo darovano ali obljubljeno skupaj $510,000 — nad pol milijona dolarjev. To je rezultat agresivne akcije, ki jo je zavzel naš odbor.
Banketa se je udeležilo nad 1000 oseb in primanjkovalo je prostora še za druge, ki bi se radi udeležili.
Velikanski uspeh te prireditve spričuje, kje so ameriške simpatije in koliko zaupanja i-ma naš skupni relifni odbor med Amerikanci kot Jugoslovani. 'Ameriške oblasti so naklonile našemu odboru nadalj-ni prostor za 10,000 ton na ameriških ladjah za odvažanje re-lifnih potrebščin v Jugoslavijo. Pomoč jugoslovanskim narodom sedaj redno prihaja in moč-pa znamenja so, da se bo pošiljanje v kratkem še povečalo.
Pomožna akcija Chicago, 111. — Agilni uradniki podružnice št. 2 so s sodelovanjem zavednih članov in članic priredili 20. januarja t. 1. dobro uspelo veselico v korist
stranki, komunistični ali drugi, ne daje nobenemu Slovencu kakih predpravic ter da so v očeh postave vsi enaki. To je demokracija, v kateri se izraža volja naroda, volja večino—in se tudi spoštuje.
SOVRAŽNA PROPAGANDA JE NEUSPEŠNA
Dasi v Ameriki reakcija ^silno straši nepoučeni narod, s komunističnim ."bavbavom," kot dela Hitler v svoji skrčeni "nemški" trdnjavi, v Ljubljani pa njegovi slovenski valpeti, ne velja ta pravec za osvobojeni del Slovenije. Slovenski narod ima preveč tragičnih dokazov, da so njegovi sovražniki nacisti in fašisti ter domače izdajice. Na svoje lastne oči je videl grozote italijanske in nemške okupacije in nečloveške žrtve, ki so jih utrpele slovenske družine. Posebno Italijani so se obnašali nadvse barbarsko in kruto. Požgane vasi in sveži grobovi po vsej deželi so neme priče njihovega grozodejstva. Ljudstvo je počutilo naravni nagon, da se osvobodi in ni povpraševalo, kdo je komunist, kdo ni. Važnejše je bilo vprašanje, kdo se bori za svobodo in kdo ne. In na podlagi tega so postali vsi narodni borci priljubljeni neglede na njihovo politično prepričanje in danes uživajo večje Zaupanje naroda, kot pa katera politična stranka prej.
Danes je nemogoče dvigniti naroda proti komunistom samo s puhlimi gesli— v deželi, kjer še vedno divja in pustoši sovražnik. Narod vidi le sovražnika in dobro razločuje, kdp mu želi dobro in kdo ne. Vsled tega se ni čuditi, da s solzami v očeh pozdravlja partizanske čete, ki prikorakajo v vas s slovensko trobojnico na čelu—s peto-krako zvezdo na plavem polju—simbol osvobojenja. Niti mu ni mar koliko kladivov ali srpov spremlja to zastavo. Vse te partizane priznavajo in pozdravljajo za svoje osvoboditelje.
pomožne akcije WRFASSD, za-kar jim gre vse priznanje. Brat Ludvik Katz, blagajnik te postojanke je prinesel v SANSov urad vsoto $305.55, kar predstavlja čisti preostanek te prireditve. Detroit, Mich, za podružnico št. 1 je poslala tajnica Lia Menton znesek $66.00, katerega' so nabrale sestre Ka-thie Junko $35.00, Mary Jurca $10.00, Lia Menton $10.00, Mary Rant $7.00 in Mary Knez $3.00. — Rock Springs, Wyo. Podružnica št. 5 je priredila zabavo v korist pomožne akcije in SANSa,* katere čisti dobiček je znašal $731.96. Polovico te vsote, ali $365.98 je bilo poslano pomožni akciji JPO, SS, a drugo polovico pa SANSu.
Cleveland, Ohio. — Brat J. F. Durn, tajnik podružnice št. 48, je poslal $250.00, kar gre polovico za relif in polovico pa za SANS. — St. Louis, Mo. — Brat Martin Goalusi, blagajnik podružnice št. 23, je poslal ček za $200.00 za relif kar je nabrala ta podružnica; od te vsote je daroval Slovenski narodni dom $100.00
Federacija društev SNPJ, za zapadno Pennsylvanijo, je priredila velik shod v Pittsburghu, Pa., dne 28. januarja 1945. Na tem shodu je preostalo čistega $694.00, od katere vsote je 30 procentov namenjeno za SANS ($208.20) in 70 odstotkov (ali $485.80) pa za pomožno akcijo-
Bridgeville, Pa. — Samostojno društvo "Slovenian Mutual Benefit Aid Society" je darovalo $25.00, ki je imelo biti darovano na shodu v Pittsburghu, 28. januarja SANSu za politično akcijo spada $7.50, a ostalih $17.50 pa za pomožno akcijo. Ček je poslal John Kvartich, predsednik društva.
Milwaukee, Wis. — Tajnica podružnice št. 56, Mary Mu-sich, je poslala znesek $167.00 za pomoč revežem v stari domovini. Federacija 2 SNPJ društev za Milwaukee in okolico, je darovala $25.00, Joseph Radelj je izročil $65«00, kar so darovali sledeči: Po $10.00: Matt Smole in Anton Ujčič, po $5.00: John Pokier, John Jartz, John Rovšek, John J. Gole, W. G. Erman, Louis Bewitz, John Per-me, A. Grasch in Walter B. Dahl. Sestra Terezija Kajtna je nabrala $46.00 od sledečih: J. Dragant in žena $10.00. Po $5.00: Frank Zaje, John O-cvirk, Fsank Yager in žena, Andy Kemp in Terezija Kajtna. Manjše vsote je darovalo pet drugih oseb. Sestra Mary Va-sil je izročila $15.00, kar so prispevali John Jenko in žena $10, L. Kovačič in žena pa $5.00. Brat Joe Fritz je nabral in izročil $16.00 od sledečih: Frank Florjancich $5.00 in sedem o-seb pa manjše vsote.
Indianapolis, Ind. — Brat R. Medvešek je poslal $45.00, kar je nabrala ta podružnica za pomoč narodu v starem kraju. Elizabeth, N. J. — Od tajnika podružnice št. 86 Josepha Pa-saricha, smo prejeli vsoto $81, katero so prispevali sledeči: J. Skarl in družina $15.00, Joseph Cipoth in 'družina $13.00, Joseph in Agnes Pasarich $10.00, Henry Kolar je daroval $6.50 in nabral $14.00, M. Bratanich daroval $5.00 in nabral $7.50, A-malia Oblak $5.00 in posamezniki v manjših vsotah $5.00.
Bridgeport, Ohio. — Pri podružnici št. 33, so nabrali za relif $6.00, za SANS pa $5.00, skupaj $11.00, obenem žele še več potrdilnih knjižic, ker bodo nadaljevali s pobiranjem darov.
Presto, Pa. — Podružnica št. 34, oziroma društva, ki so včlanjena v tej podružnici, so 16. decembra priredila zabaven večer v korist relifa in katerega 1
izkazuje $87.00, kar ^ vali sledeči: Po $1^.0 • Rebernik, Frank John Gitnik. Po ?5.00.
Petrovčič št. Petrovič B , Paulina Logar, Frank ^ vec, Dolinar Bros- ®
Shiffler, 19 oseb je P®
sB
čisti dobiček je znašal $33.60.
Pri tem delu so se največ trudili Anton Petrovčič in žena iz Carnegie, Pa., ter Helena Ro-bich iz Presta, Pa., zakar jim gre najlepša zahvala. Dalje so prispevali š e : Izobraževalni klub $25.00, Frank Primozich,
tajnik te podružnice $5.00, John Nemec st. $6.00 in ena oseba pa $2.00, skupaj $71.60. Brat Frank Ilersich, tajnik podružnice št. 24, Virden, 111., je poslal $18.37, kar so prispevali člani te podružnice in sicer za relif $10.00, za SANS pa $8.37.
Arcadia, Kans. — Podružnica št. 27, je poslala po svojem tajniku Johnu Shularju znesek $55.00 za podporo trpečim rojakom in nabrali so tudi nekaj še dobre obleke. Martin Jelene, I ni slovenski rojak ^ blagajnik postojanke št. 4 JPO,! ki se sedaj kot voj ^ SS, Sheboygan, Wis., je poslal! (bil je namreč P"®' br. Jurjovcu č e k za $210.68.1 v italijanski armaw
lo manjše vsote.
nam je poslal br. g tajnik št. 52 SNPJ. vso " 95. Društvo št. 358 S : wer Point, O., je ; ' društvo št. 405 SNP . 1 falu, N. Y., $20.00 m i št.515 SNPJ, Hali, vv. , $65.00, kar so	j
člani omenjenega Fortunat Macriek, tajD J št. 231 SNPJ je dar Martina Mahoney^
p
Ker je ta vsota namenjena za WRFASSD v pomoč našemu narodu v starem kraju, nam je br. Jurjovec ta ček izročil, da ga odpravimo na pristojno mesto. Darovali so po $50.00 društva: Ameriška Slovenka, štev. 10, JPZ Sloga, Bratje Zaveze, št. 4, JPZ Sloga, in Združeni Slovenci št. 344 SNPJ, Ameriško Združenje $35.00, Kraljica Majnika K.S.K.J. $20.68 in Anton Smerke pa $5.00.
Euclid, Ohio. — Frank Česen, tajnik podružnice št. 106, je poslal $52.00 za takojšnjo pomoč relifni akciji. To vsoto je nabrala ob priliki njegove 55. letnice sestra Manica Ba-shel. Darovali so sledeči: Manica Bashel $25.00, Frank Česen $10.00 in "Povštertanc" je prinesel $17.00, skupaj $52.00.
Dalje je darovala za relif društva sledeče vsote: št. 48 SNPJ Barberton, Ohio, $30.00, št. 52 SNPJ Broughton, Pa. je darovalo $20.00, in Slovenski dom v Broughtonu pa $50.00. Nadalje so pri letni seji društva št. 52 SNPJ sklenili, da bodo šli nabiralci pobirati prostovoljne darova za pomožno akcijo in priglasili so se sledeči: Mike Paulin za Gill Hill, ki je nabral $7.50, John Šker-bec in Anton Merlak sta nabrala $66.45, k a r so darovali po $10.00: Joe Zupancich in Mary Zupancich, $5.00: John Škerbec, Frank Artnak, Martin Gorišek, Mary Cusic, Frank Čampa in Mary Šinkovec, 12 oseb po $1.00, osem po 50c in eden 45 centov. Listina nabiralca Vincenta Koželj izkazuje $50.00. Darovali so: po $5.00 James F. Galley, Chas. Bruce, ter Andy Keržišnik, 22 oseb pa v manjših darovih. Listina J. Dolinar ja in Johna Gitnika pa
irisil^
na
taborišču v Ogde^^i poslal od svojega zaslužka $8.00 na nas rod v starem krajU' . znesek za relif je P j,, br. John Goršek, • družnice št. 15 ^ ^ III.	.
Vsi ti prisp-evkj so ^ I
jeti od časa
izkaza pa do ^ . j Vsem darovalcem j
I*
cem naj bo v
imenu
akciie WRFASSD
izrdP
ša luijuskreiiejwi
Mirko G. ^
PRAKTIČNI
čev
Zamazane rjave^ ne dajo več lepo ocis ^, alkoholom, v pila košček kolofo® ^ nijo dobiš v vsaki ; Iji naj se potem ij® suhe namazi s . i: se boš, kako bodo'
Če so pa čevlji zelo » iq mij z vodo in daj j k tega nimaš, jih pirjem, in ko se P čisti s kremo.
čis^'. ,

THE KEYS OF KINGDOM"
Jako je težko povedati ali o-pisati vse občutke, ki vas bodo navdali ob pogledu na zanimivo filmsko sliko "The Keys of Kingdom", katero se je pričelo kazati v Hippodrome gledališču. "The Keys of the Kingdom" je povest Francis Chis-holma, ki opisuje hrabrega in odločnega moža, ki je prepoto-
vK
val mnogo	^
iskanju skrivno® ^ M slika, za
potruditi da se J g leli jo boste po""
kega filmu si jgt&u želela že leta gf J tukaj. "The jif. dom" se ka&^ gledališču že oi ^
\
lo
il
.^■februarja, 1945
inin
I
enakopravnost
stran 3.
UPI STRIČEK
BEL-AMI
Woski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ
S B
Hiin
"Sak,
(Nadaljevanje)
iptio se je stresel:
^ desetkrat sem vam ^ Odo bi zaman. Vrata spodil bi me Biti' -J se ne bi mo-
•"ti videti
vec. Vidite, to bi
, S , 0 tem sem za trdno pre-bi vas praviloma za-
markiju se napo-
^jo," ' privolite, pa ča-!pkje:
ObbSk/iuknmeva?"
'^strani-	j° gledal
"Ali
dovolj, da bi ®ti?'	tudi za neumno-
J® odgovorila:
?%o
X"
* neumnost.'

neumnost?''
imeli tudi dovolj °vati očetu in ma-
"{v '
zares."
^ lorei Pot! -le
je, ena edina
fe. ^ Gorate lotiti vi, " ^ovoiii ^ ^ ^^zvajeno dete, . ^ Več au°	Gna predrz-
f%o	to jih ne lio
Poslušajte
k njj najprej k mami, ji'
' L %8nn omožiti. To
, j® bo	^ strašno
^ »pravilo .. /.
«u ^ Dili
5- ^toa k	V besedo:
^Nle^ '= hotela." '
^6 bo ^?Porekel:
,.. „ ■ 'i ip n«\
"Bom."
"In ko pridete od matere, poveste isto očetu, čisto resno in čisto odločno."
"Dobro, dobro. In potem?"
"In potem — potem postane stvar kočljiva. Če ste odločeni, čisto odločeni, prav popolnoma, popolnoma odločeni, da postanete moja žena, draga Suzanica, moja mala . . potem vas . . . potem vas kar odpeljem!"
Toliko, da ni zaploskala, tako jo je prešinilo veselje.
"O, kako lepo! Odpeljete me! Kdaj me odpeljete?"
Vsa stara poezija, nočni beg dekleta s svojii^ ljubimcem, poštni vozovi, priprosta prenočišča, vse očarljive zgodbe, ki jih je čitala po romanih, so ji stopile hipoma pred dušo, kakor čaroben sen, ki se ima vre-sničiti. Zopet je prašala: "In kdaj me odpeljete?"
Odgovoril je tiho:
"Nocoj ... to noč."
Trepetaje je vprašala:
"In kar pojdeva?"
"To je moja skrivnost. Pre-vdarite si dobro, kaj delate. Pomislite, da po tem begu morate postati moja žena! To je edino
. zelo ne-
ti

^°Pustit^^® ^^'^Ghati, ne
ft bolj jezna od oče-Vi jjg ^2 ^^ko se bo upi-
slede \ .^nirani

m A 1
sredstvo ... a je ,
varno ... za vas."
Rekla je:
"Odločila sem se... Kje vas dobim?"
"Ali odidete lahko čisto sami pridete domov,{iz hiše?"
"Lahko. Mala vrata odprem." "Dobro. Kadar hišnik leže, okoli polnoči, pridite na trg de la Concorde, čakal vas bom v kočiji pred mornariškim ministrstvom."
"Pridem!"
"Ali prav zares?"
"Prav zares."
Prijel jo je za roko in ji jo je stisnil:
"O, kako vas ljubim! Kako ste dobri in pogumni! Torej grofa de Cazolles ne marate?" "Ne, ne!"
"Ali je bil vaš oče zelo hud, ko ste rekli, da ne?"
"Mislim da! Vtekniti me je hotel v samostan."
"Vidite, energični moramo biti."
"Jaz bom že."
Zrla je v daljavo in po glavi ji je rojila misel na ta pobeg. Še dalje pojde, nego sežejo oči ... z njim! . . . Odpeljal jo bo! . . . Ponosna je bila na to. Na svoje dobro ime ni mislila, niti, kaj podlega bi se ji utegnilo pripetiti. Ali je sploh vedela? Slutila?
Gospa Walterjeva se je obrnila in je zaklicala:
SVOJO tišči-
mene
. samo
raci-
ja
^ m
^(^nzervirane ,'®če 2 ^ tolekd
^0	do Z-5,
Vi"^« a, Mila
^ Za 10	veljav-
-5	Q_5,
^cejo 31 mar-
'iNna®''®'"
•^tov J znanik
^ ^*8,
t'loSlce
št.
34'za
St. 1 5 .
o 80 ve-
()L% i^olia
4-
do 21.
~14
je
pa
Koe &..
\ dodat številko, p r i količmo ga-
^>h navesti

H

ffa>ositvi
"Stopi, stopi, mala. Kaj delaš z lepim stričkom?"
Došla stu druge. Govorili so o morskem kopališču, kamor pojdejo kmalu.
Potem so se odpeljali domov skozi Chatou, da se ne bi vračali veljavna po isti poti.
Georges ni več nič govoril. Mislil je; "Torej, če ima tale mala kaj poguma, pa pojde po sreči navsezadnje!" že tri mesece je pletel okoli nje neizbežno mrežo svoje ljubeznivosti. Zapeljeval jo je, mamil, si jo oavojeval. Pridobil si je bil njeno ljubezen, kakor je samo on to znal. Brez posebne težave si je podjarmil njeno lahko puiičkasto dušico.
Najprej je dosegel, da je zavrnila gospoda de Cazolles. Pravkar je dosegel, da se je odločila z njim pobegniti. Za-
ko jo gloje na skrivnem onemogla, razjedajoča strast. Nikoli se ne bi uklonila. Nikoli ne bi privolila, da bi vzel Suzano.
če pa ima deklico v svojih rokah, potem se lahko pogaja z očetom enak mož z enakim možem.
Vse to mu je blodilo po glavi in s presekanimi stavki je odgovarjal, kadar ga je kdo nagovoril, ker je poslušal pogovore samo napol, šele ko so prišli v Pariz, se je vzdramil iz svojih misli.
Tudi Suzana je bila zamišljena; topot štirih konj ji je zvenel po glavi in v sanjah je gledala velike brezkončne ceste
v	večni mesečini, mračne lesove, skozi katere se je vozila, krčme kraj pota, in naglico hlapcev, ki so prepregali konje, zakaj ves svet je slutil, da ju zasledujejo.
Ko je landavec zapeljal palači na dvorišče, so hoteli pridržati Georgesa pri dineju. Odklonil je in je odšel domov.
Malo je jedel, potem je začel vre jati svoje papirje, kakor da se pripravlja na dolgo potovanje. Pisma, ki bi ga utegnila kompromitirati, je sežgal, druga poskril, ter pisal nekaterim prijateljem.
Od časa do časa je pogledal na uro in si je mislil: "Pri njih mora biti sedaj vroče!" In ne-pokoj mu je segel v srce. če bi se ponesrečila? A česa naj bi se bal? On se že kako izvi-je! In vendar igra nocoj veliko igro!
Proti enajsti uri je šel od doma, blodil nekaj časa po ulicah, vzel si voz in velel ustaviti na concordskem trgu pri arkadah mornariškega ministrstva.
Sedaj pa sedaj je prižgal vžigalico, da je pogledal na uro. Ko je videl, da se bliža polnoči, se ga je polastil mrzličen nemir. Vsak hip je pomolil glavo skozi lino, ter je gledal po cesti.
V daljavi JQ ,uda,vila,..ui-a dvanajstkrat, poteni še ena čisto blizu, potem sta bili dve hkrati, nazadnje še ena prav od dale-ka. Ko so odbrneli zadnji zvoki, je pomislil: "Sedaj je konec. Izgubljeno. Ne pride."
Vendar se je bil odločil, da čaka magari do belega dne. V takih slučajih je treba biti človeku potrpežljivemu.
Slišal je, kako je bilo četrt, potem pol, nato tri četrt; in zvonik za zvonikom je ponovil eno uro, kakor so bili oznanili dvanajsto. Sedaj je ni več pričakoval, ostal je in si je belil glavo, da bi pogodil, kaj neki se je zgodilo. Kar se prikaže "[ženska glava pri lini in vpraša: "Ali ste vi, lepi striček?"
Sapo mu je vzelo, in planil je proti nji:
"Ste vi, Suzana?"
"Jaz."
Kljuka se ni dala dosti 'hitro obrniti in ponavljal je: "A . . .
vi	ste , . . vi ste . . . stopite noter."
* * * * *
•k
, •* *
•A *
* * * * ★ ★
I ★
********** DOBITE VAŠE
EKSTRA
Rdeče Točke
Za vsak funt porabljene masti dobite bonus 2 rdečih točk. Porabljene masti se še vedno nujno potrebujejo, da se izdelujejo vojna zdravila in druge potrebščine.
**********
*
k
★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★
stopila je v voz in je sedla poleg njega. Georges je zaklical vozniku: "Poženite!" :— In voz se je začel premikati.
Suzana je težkoma sopla in ni govorila.
Vprašal je: "No, kako je bilo?"
Zamrmrala je, in kakor omotica jo je popadala:
"O, strašno je bilo, zlasti z mamo."
Trepetal je od razburjenosti. "Z mamo? Kaj je rekla? Povejte mi!"
"O, grozno "je bilo! Šla sem k nji in ji povedala svojo zgodbico, ki sem si jo bila dobro pripravila. Kar pobledela je, potem je zakričala: "Nikdar, nikdar!" Jaz sem jokala, se jezila, se rotila, da ne vzamem drugega, nego vas. Mislila sem, da me pretepe. Bila je kakor blazna; rekla j%, da me pošljejo takoj jutri v samostan. Nikdar še je nisem videla take, nikdar še! Potem je prišel papa, ki je slišal, kako je vreščala. On se ni tako hudoval, kakor ona, a izjavil je, da vi niste dovolj lepa partija.
Ker sta me tako podžgala, sem kričala še huje nego ona dva. lu papa , mi jesxekel, .MJ. grem ven, z dramatično pozo, ki se mu ni prav nič podala.
In zato sem sklenila, da pobegnem z vami. Prišla sem, kam greva?"
Nalahno jo je bil objel čez pas; in željno z utripajočim srcem je poslušal, in sovražen srd je vzkipeval v njem proti tem ljudem. A ima jo v rokah, njihovo hčer. Sedaj bodo že videli, kaj se to pravi!
Odgovoril je: "Za vlak je prepozno; ta voz naju pripelje v Sevres, kjer prenočiva, jutri pa odideva v La-Roche-Guyon. To je prijazna vasica ob Seni, med Mantesom in Bonniere-som."
Zašepetala je: "Ampak obleke nimam s seboj. Prav ničesar."
Brezskrbno se je nasmehnil; "Pa! Tam si že vse omisliva."
Kočija je drdrala po ulicah. Georges je prijel deklico za roko in ji jo začel poljubljati, počasi, spoštljivo. Ni vedel, kaj bi govoril, ker ni bil vajen pla-tonične ljubezni. Naenkrat se mu zazdi, da joče.
pazila, da sem izginila od doma."
Njena mati res ni spala.
Ko je bila odšla Suzana iz njene sobe, je ostala gospa Walterjeva sama s svojim možem.
Vprašala je vsa pobita in omamljena;
"Moj bog! Kaj pomeni to?" Walter je ljuto zavpil: *"T,o pomeni, da jo je ta
Preplašen je prašal: vam je, mala moja?"
'Kaj pa
Odgovorila je z zajokanim glasom: "Moja uboga mama! Sedaj gotovo ne spi, ako je za-
Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobile pri
David's
Prstani z velikimi diamanti od 29.75
in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko
Moške vse volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji
DAVID'S
932-934 E. 152nd St.
(5 Points)
Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje
spletkar ujel na svoje linianice. On jo je pregovoril, naj zavrne Cazollesa. Dota mu diši, pasja vera!"
Ves togoten je začel korakati po izbi in je povzel:
"Tudi ti si ga neprestano vlekla sem, mu laskala in se mu silila, sama nisi vedela, kako bi ga bolj božala. Samo lepi striček pa lepi striček, od jutra do večera. Sedaj pa imaš."
SPOMLAD SE BLIŽA! Zatorej je sedaj
najboljši čas, da si izberete in naročite fino žensko spomladansko STERLING SUKNJO ali SUIT, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL Vam se priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.	ENdicott 3426
Man at Work—An Observer
Assistant Chaplain
rekord
Taking life as easy as possible under the circumstances, Corp. Louis C. Reggio of Washington, D. C., a radio operator at a forward artillery observation post in Rurdorf, Germany, sends back results to a 105-mm. Howitzer battery pounding a German command post on the other side of the Roer river opposite the Ninth army front.
je " Pfevn '• mese-
PfVo	milj,	poti iii bilo.


Olje
Sezone
Ov.
Vsaka
št. 4 2. in za
Gospa Walterjeva, to je dobro vedel, lie bi dovolila za ves svet lie, da bi dobil on njeno hčer. še ga je ljubila, vedno ga ho ljubila z neukrotno močjo. Brzdal jo je H svojo preračunano hladnoto, a čutil je, ka-
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIB AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI DRAD:
452 East 152nd Street	Tel.; KEnmore 3118
Believed to be the first woman to serve as a chaplain's assistant. Miss Ethel Wilson of Harrogate, England, will serve overseas. She has been assigned for an 18-month commission in East Africa,
INCOME TAX RETURN
Cenjenemu občinstvu v naznanje, da bomo tudi letos izvršili in vam pomagali urediti zadeve, glede dohodninskega davka, (Income Tax Return.)
Pfiporočamo vam, da kakor hitro dobite od vašega delodajalca uradno formo W-2 (Rev.) 3702, glede vašega zaslužka v letu 1944, da se takoj odločite, za ureditev davka.
Nikdar ne odlašajte na zadnje dni, ker s tem se obremeni izvrševalce, da ni možno tako natančno urediti, saj ko imate izpolnjeno listino dohodninskega davka ni neobhodno potrebno, da takoj odposljete in z isto lahko počakate, da jo le odposljete do 15. marca.
Ker imamo več letne izkušnje, zatorej bodite uverjei«, da bo vaš dohodninski davek pravilno in točno urejen in se priporočamo, da se zglasite v našem uradu.
STEVE F. PIRN AT CO.
GROCERY TRGOVINA
7403 Sf. Clair Ave. Telefon HE. 3500
CLEVELAND 3, OHIO

S
1900
1944
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo pre-žalostno vest, da nam je preminula nadvse ljubljena soproga in dobra mati
Frances Kosten
ROJ. MEGLIČ
ki je po težki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno in mirno zaspala večno spanje 30. decembra 1944 v starosti 44 let. Na 3. januarja 1945 je pa bil njen zadnji sprevod od doma v cerkev sv. Kristine in potem na Kalvarijo, kjer smo položili njene zemeljske ostanke nazaj v naročje matere zemlje.
Tem potom se želimo zahvaliti Rev. A. L. Bom-bachu za vse duhovne obiske tekom bolezni in smrti. Enako pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vso izkazano naklonjenost in postrežbo.
Enako se zahvaljujemo našim društvom: Sv. Kristine št. 219 KSKJ, Slovenski dom št. 6 SDZ, podružnici št. 49 SŽZ, Oltarnemu društvu fare sv. Kristine, društvu ter članom Naša Zvezda.
Zahvaljujemo se upravi Jugoslovanskega kulturnega vrta, boys and girls from service dept. C'hase Brass & Copper Co., and boys and girls from Chandler Products. Enako prisrčna zahvala Slovenskemu društvenemu domu v Euclidu-
Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč. In vi, dragi nam sosedje, sprejmite naj prisrčne jšo zahvalo za vse, kar ste storili in žrtvovali v vsem tem času težke preis-kušnje. Ostali nam boste v naj blažjem spominu. Sprejmite se enkrat najtoplejšo zahvalo za krasne vence, za sv. maše, za avtomobile, za vse sočutje in naklonjenost, ki ste jo nam izkazali v težkih dnevih bolezni in smrti. Mogočni Stvarnik vesoljstva naj vam bo plačnik.
Ti, ljuba soproga, draga in dobra mati, mnogo prezgodaj si odšla od nas. Zastonj Te iščemo in kličemo: Francka,! mama! — a odgovora ni. Volja Vsemogočnega je bila, da Te je prej poklical Iz te solzne doline, predno si mogla videti junaške in zmagoslavne sinove, katerim si dala luč življenja, da bi Se vrnili % bojnih poljan.
Ljuba soproga in dobra mama^ mirno spavaj v tej svobodni zemlji, katero si tako ljubila. Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči:
FRANK KOSTEN, soprog S/SGT. FRANK, sin HELEN, hči " • PVT. RAYMOND, sin ALBERT, sin
Poleg žalujoče' družine zapušča v domovini (pred vojno) še živeče starše, pet sestra, enega brata in mnogo sorodnikov. Tukaj pa sestro Mary omož. Deblak v Holton, Mich., strica Luis Pajk v Forest City, Pa-, ter veliko ožjih in daljnih sorodnikov.
Euclid, Ohio, 26. februarja 1945.
\
STR'AN A, '
ENAKOPRAVNOST
28. febniad
V METEŽU
MARIJA KMETOVA Roman
(Nadaljevanje)
Tina pa toliko, da je mogla priti v drugo sobo; že je omahnila vsa omamljena in prevzeta od notranjega razburjenja na stol in naslonila je glavo na mizo. Nehote so prišle solze, začutila jih je na rokah in groza resnice, da jo je Tone prodajal za denar, je bila tolika, da ni niti za hip mogla v ono drugo misel, v misel na prostost, odrešenje in združitev z Gornikom. "Prodana, prodana," ji je venomer vršalo v glavi in grozna bolest ji je stisnila srce, da je resmčno občutila bolečino v prsih. In potem jo je še huje zapekla misel, če Andrej to ve, če je Tone v tem zmislu že govoril z njim in najhuje: če jo je Andrej kupil — in je ves čas le hlinil ljubezen. "Gorje, gorje," je vzdihala, "joj meni!" Čutila je, kakor bi bila gola sredi najbujnejše množice, vsej javnosti izpostavljena v zasmeh in zabavo. "Jaz ne morem več — zdajle — v noči bi šla, bi stekla iz hiše — k Andreju — k Andreju, jaz moram izvedeti vse — vse do pičice! Tega dvoma ne prenesem, ne prenesem niti za minuto več! Joj!" Skoro glasno je zaihtela, poskočila, da se je ropotaje premaknil stol, a iz postelje je zaslišala: "Mama! Kaj je? Kam greš?"
Tina se je zdrznila, obstala kakor vkovana in je pridržala sapo.
"Mama! Saj si ti? Prižgi luč, prižgi luč, strah me je!" In že je bila Vanda pri njej in je drgetala po vsem životu.
"Vanda — lezi — kaj hočeš?" je komaj izpregovorila Tina in rahlo prijela Vando za roke in jo odvedla v posteljo.
"Oh, mama, kako me je groza! Prižgi luč, lepo te prosim!"
Tina je prižgala luč in obstala pri postelji.
Kaj hočeš? Spi — zelo pozno je že. Kakšna boš jutri."
"Mama, kakšna si, moj Bog, kaj ti je slabo? In zakaj se jokaš?"
"Saj ni nič — le mirna bodi. Ni mi prav dobro, pa sem bleda, kajne?"
"Kakor zid, mama —. Ali bi ti kaj pomagala?"
"Ne, ne, Ic umiri se in zaspi!"
"Ne morem spati, že dolgo bedim. In zakaj sta se spet kregala z atkom?"
"Kar tako . . . " , je odvrnila Tina, sedla na rob postelje in še vse se ji je vrtelo v glavi.
"Veš mama, tako je to strašno, ko se vedno kregata. In jaz toliko molim, da bi bilo lepo pri nas — o in Bog ne sliši. Kaj noče slišati?"
"Ne vem, Vanda. Pa zaspi, zaspi!"
"Ne bom, mama, ne morem in nočem, ker si žalostna."
"Nisem več;" hotela se je nasmehniti, a solze so ji zalile oči. Sklonila se je k Vandi in jo pobožala po laseh.
"Nič ne maraj, mamica; a-tek je bil hud, a bo jutri že spet dober. Ah, veš, tako sem jezna, vse gostilne bi zaprla."
Tina ni odgovorila; pusto ji je bilo v duši, prazno.
"Potem bi bilo lepo tudi pri nas. Pa bom povedala atku, prosila ga bom, da ne bo več pil in se kregal ponoči. Mene to tako boli, boli .
"Ah, Vanda, kaj bi tebe bolelo! Saj ne razumeš."
"O, vse razumem, veš; nisem tako neumna, jaz sem že velika in vse vem."
"Vanda, Vanda!"
"Mamica, kajne, da bo pri nas tu^ še lepo?"
"Bo, bo; le zaspi. In k stari materi bova šli."
"Kdaj?"
"Čez dva dni."
"In atek?"
"On? Boš že videla. Zdaj se umiri."
"In ti?"
"Pojdem tudi v posteljo."
"Zares 1"
"Zares; glej."
Tina je videla, da ne more v tej noči nikamor z doma, trenutek za trenutkom so postajale misli jasnejše in težko je čakala dneva. A že jo je dušilo ponižanje in zaslišala je Vando, ki je dejala:
"In še jokaš, mamica. Saj bom pridna in tudi atek bo priden."
"Ah, Vanda!" Premagalo jo je nekaj, da sama ni vedela kaj, nekaj, kar je bilo skrito daleč, daleč v dnu srca in padla je preko postelje in se razjokala iz dna duše.
"Mama, ne jokaj — o mamica, kako ti je hudo!"
In Vandi so hitele solze in v njih se je vzbudila Tini vest, ona vedno zatirana misel, da je mati, da ima otroka in ne dela prav. V vrvežu spominov na Tonetove besede, na misli o Andreju, na pekočo vest o tem, da ni vršila in ne vrši svojih dolžnosti kot mati in v nekaki zmedeni zavesti, da bo vse prihodnje le omotica, se ji je mešalo v glavi v prečudnih kolobarjih, dokler ni onemogla zaspala poleg Vande.
Vse sivo je bilo jutro, in kakor z mreno prevlečeno. Prav tako je bilo tudi Tini v duši, ko se je v naglici odpravila h Gorniku. Brez pozdrava je planila z vprašanjem vanj:
"Ali si mi lagal?"
Ves osupel je motril Gtornik Tino in je ni razumel.
"Za božjo voljo, Tina, kaj ti je? Kakšna si? Kaj se je zgodilo? In to čudno vprašanje?"
"Si se lagal, Andrej? Da me ljubiš, je laž?"
"Kako moreš, Tina! In odkod, čemu vse to?"
"Torej si mi govoril vedno resnico?"
"In ti še dvomiš? Kaj me tako malo razumeš in nimaš zaupanja vame? Pa povej vendar, čemu vse to?"
Tina mu je v kratkih besedah povedala o sinočnjem dogodku in je še vsa drhtela v spominu nanj.
"In torej?" je dodala ob koncu in se z odprtim pogle-
Welcome Liberators

dom zazrla v Gornikove oči. Gornik ni kazal presenečenja in je dejal mirno:
"Vse to je moralo priti in čudim se, da poznaš Toneta tako malo, da se zaradi tega razburjaš."
"Kako se ne bi? Saj me prodaja!"
"To je čisto on. In ni mi tuje vse tako pri njem."
"Torej je govoril s teboj v tem zmislu?"
"Govoril; včeraj je bil pri meni. Studil se mi je, da mu ni-s e m mogel niti odgovarjati. Vendar nisem mislil, da bo koj govoril s teboj — in sem te bil hotel danes pripraviti na v s e to — seveda v milejši obliki."
"In ti — kaj me še maraš — takole po kupčiji?"
"O, Tina, vsega tega niti ne vidim v zvezi s tvojo osebo. To jQ le cn, ki se je potopil v blato."
"Kaj ne veš, da sem takega moža žena?"
"Nisi njegova žena, ker ga ne ljubiš — že ves čas ne, in so bile le razmere, ki,so te vezale nanj."
"Andrej, kako si velik!"
"Ne, Tina; to je spoznanje človeka. — A pustiva to, in veseli se, veseli se, Tina!"
"Ne morem — vse blato se me je oprijelo."
"Kaj ti nisem jaz vse več, kaj ti nisem ves svet, da vidiš še kaj drugega izven mene?"
"Andrej — a zabolelo me je."
"Nič ne maraj; Toneta odpravim sam — ti ne govori več o tem z njim; je najbolje, da se sploh umakneš za ^nekaj časa iz Trsta — iz njegove bližine. Pa kam? O in hudo mi bo, hudo spet brez tebe, a, potrebno je, dokler se zadeva ne uredi. In potem, Tina — ah — niti misliti si ne upam!"
"Zakaj na tak način! Vso u-mazanost bom občutila še dolgo; pregloboko se je zarezala vame."
"Ne smeš, Tina — zapri oči — le jaz, jaz sem tu — pusti vse drugo! Moja draga, ljuba Tina!"
Objel jo je in Tini se je za hip zjasnilo lice in dejala je:
"Mislila sem k materi in tudi Vanda bi šla."
"Dobro, dobro — najbolje bo tako. In jaz bom delal, hitro, kolikor bo mogoče hitro, da pride ločitev zakona čim prej
do konca. Na doktorja Pirca mislim, temu bi dal v roke to zadevo. Saj ga poznaš?"
"Na videz. A meni je vseeno, le da bi se že izmotala iz teh zmešnjav."
"In kdaj meniš oditi? Da ti že zdaj povem, v svojem stanovanju pusti vse, kakor je."
"Pa pohištvo — vse drugo — moje je."
"Ne maram — ničesar, bi me spominjalo nanj. Vse mu pusti — najpotrebnejše vzemi in pojdi."
"Andrej — kaj je res? Je res in se ne boš kesal?"
"Tina, kako moreš! Ko čakam nate že toliko let! Ko si mi vse življenje le ti in ti! In ti še premišljaš? Ali t8 nisem vreden?"	^
"O, Andrej — ječe me boš rešil, strašne, mukepolne ječe. Niti besed ne najdem, da se ti zahvalim ..."
"Nikar, Tina, na meni je, ki sem ti hvale dolžan. In Vanda bo tudi pri nama."
"Če bo hotela — ne vem. Čuden otrok je Vanda — brž bo vse razumela. Skrbi me to. In na zavod mislim."
"Kakor in kar želiš, Tina — vse bom storil zate, ki si mi vse. Niti verjeti prav ne morem, da bo vse to že res, da je že res — moj Bog! Tina — toliko zaželjena Tina — ti moja, vedno moja!"
"Andrej, ali veš, da me je kar groza tvoje dobrote?"
. "Pa to ni dobrota, Tina! — Ljubezen je — brez tebe mi ni življenja! Le to me davi zdaj, da moraš odtod. Pa čim prej greš, tem pr#j se vrneš. Zato brž — z nožem moram v svoje srce — saj je upanje tu, da bo potem zveza neločljiva. Še danes pojdi — težko mi je, da bi vedel, da si le eno noč v istem stanovanju s Tonetom."
"Še težje bo meni. A danes ne morem še; — jutri."
"Kakor moreš, Tina."
"Iti moram zdaj. Veliko dela me' še čaka pred odhodom in zvečer pridem po slovo, ker ne maram, da bi prišel ti še kdaj v ono hišo."
"Vse, kakor hočeš. O ženka, ženka moja!"
V globoki radosti in sreči je objel Tino in poslovila sta se v mislih na prihodnost.
In toliko, da Tina ni srečala Toneta, ki je bil zavil pravkar
Teacher's Double Triple Trouble



-L:
' i v .
Two sets of triplets enrolled in the kindergarten of the Gardenville school in St. Louis. Left to right, Mary Ann, Camille and Emelie Held-mann, and Donald, Betty and Carol Teuteberg. The Heldmann triplets were born December 13, 1939, and the Teuteberg children on January 1, 1940. Their teacher will have her troubles in telling them apart.
The Lady D'Artagnans Practice
, Filipino guerrillas march in the jStreets of San Fernando, after the town had been liberated by the vie-torious American forces. They shout "V for Victory" and "Welcome, Americans" as they carry the Stars and Stripes aloft during parade
mimo ogla in čez nekaj trenutkov vstopil pri Gorniku. — "Dober dan, Andrej!" je pozdravil in sedel h Gornikovi pisalni mizi, da se je ta zdrznil in ni mogel do besede.
"Dober dan — kaj spiš z odprtimi očmi?" je z ironičnim posmehom dostavil Tone.
Gornik se je zavedal šele zdaj, kdo je pri njem in le s težavo je izustil besede:
"Kaj hočeš?"
"Ubit sem te prišel, kaj, ker mi jemlješ ženo? O, nič takega. Čeprav, čeprav bi to pravzaprav moral storiti; a kaj vem, da ne čutim jeze v sebi, niti do tebe niti do Tine. Vem, da sem smešen, a niti to me ne jezi. Vseeno mi je — tako ali tako , . "
Mali oglasi
CLEVELAND ORCHESTRA
Prank Black, dirigent SEVERANCE Četrtek, 1. mar., 8:30 DVORANA Sobota, 3. mar., 8:30 SIMON BARERE, piano Ves Rachmaninoff program Vstop. Severance dvorana CE. 7300
Za delavce Za delavci
J. G. Electric Repair HE. 7000
Točna postrežba — delo jamčeno
Brezplačno pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Popravimo in prenovimo velike in majhne električne motorje. Izvršujemo tudi popravila na električnih čistilcih preprog Vprašajte za JOE GORJANC
ALI STE DOVOLJ ZAVAROVANI?
PROTI POŽARU, NEVIHTI, AVTO NEZGODI IN TATVINI
Za točno in zanesljivo postrežbo se obrnite na
John Rozanc
15607 Waterloo Road
IVanhoe 6561
SLOVENEC
vam inštalira na premog ali plin, forneze, termostate, avtomatične grelce za vodo, tanke in opremo za kontroliranje.
Popravim in imam dele za vsakovrstne forneze
ČISTIM Z VACUUM
Za jamčeno delo po zmernih cenah, pokličite
DI. 2479
Heights Heating Service
John J. Pinter
1361 SCHREIBER RD. Maple Heights
Zakrajsek Funeral Hom^, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
The Lady D'Artagnans of the University of Pennsylvania loosen up their sword arms in preparation for forthcoming season. The duellists here are Elaine Wexler, Emily Lou Butler, Gerry Cipola, all of Philadelphia, Jean Alice Brenna, Gloucester, N. J., Irene Quinlan and Arlene Yentis of Philadelphia.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi all ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLn. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
MOŠKI... DE LO!
strojni pomočniki...^'^
stalnega zanesljivega posla. Težaki.,. Splošno tovarniško lo. Izkušnja ni potrebna.
Dobra plača od ure z overtime in nusi.
Avtomatični poviški
National Screw & Mfg
2440 E. 75 St.	Cleveland 4,
THE/TELEPHONE CO. POTREB^'
ŽENSKE ZA OSKRBNIC'
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.	,
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno d Zahteva se izkaz državljanstva — Zglas^^ ^
Employment Office, 700 Prospect Ave., '
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj
The Ohio Bell Telephone M
IŠČE SE
za
lahko tovarniško delo
v našemu Service Departmentu Visoka plača od ure Tedensko plačilo Priority vojna tovarna
OLIVER CORP.
nasledniki
CLEVELAND TRACTOR CO.
19300 Euclid Ave.
Mi imamo stalno delo za DELAVCE V PERILNICI
Moške in ženske POMIVALCE POSODE
Moške in ženske KUHE IN KUHARICE KUHINJSKE POMOČNIKE Moške in ženske PASTRY ŽENSKO COUNTER ŽENSKO
Zglasite se v
Hotel Statler
E. 12th & EUCLID
Mali oglasi
JOHN ARSENA
LATHING AND PLASTERING CONTRACTOR STUCCO AND ORNAMENTAL WORK Izvršujemo vsakovrstna pleskarska dela, majhna In velika. Cene zmerne
3577 E. 149 St. 3511 E. 153 St.
LO. 3764
LO. 5090
POZOR! — POSTAVIMO
garaže in kokosnjake
Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih
AETNA LUMBER GO.
mi E. 93 St. — MI. 1185
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies."
PARKWOOD HOME FVRNISHINOS 7110 St. Clalr Ave.
Odprto ob večerih
ZA čiščenje
od 10. zv. do '
Dobra . ^^4 Katero zanima, ./y ,
Employment 0^
Marquette Met®' » 1146 Galewood ^
St. Clair ^
Delavno dekl®^ za delo
V našem
pecivo""
ey, ur	^
Nič dela ob
Uniforme in 0^^ p Vprašajte z® > A
COLONNADEJf j
LP' K
524 E. Sup®*^
ie ^
Dovoljeno na® J
vbod** (
potkE^-^
PRESS ASS
EJ^TERN-^ •C^TViriTNE
D
(1^ %
RADIAL-Oggbt " V0ZNIKA^%
tbž^
stalna dela Visoka plača o
%
k ki
LEMPCO Pl
B. J.
ms E. 45 Si-
Prvovrstna
vrst rad^
pred nedavni!^
bele in tanba^L j E. « & '
V okolici
i

%
%