!*H a j a ob ponedeljkih, 8REDAH in sobotah - TE-^FONIj uredništvo 24-78, Tajništvo in uprava a-90 I tekoči račun pri kopalni banki v kranju '°7-70-l-i35 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. ^samezna stev. M din LETO XIV KRANJ, 12. APRILA mi ŠT. 43 G L IZHAJA OD OKTOBRA »17 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDN1K - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0 idejno-političnem delu v sindikalnih organizacijah Prakticizem škoduje Novi gospodarski ukrepi so zameglili posamezna 'tocelna vprašanja in sinjo sindikalna vodstva v ozko prakticistično delo Na seji sekretariata Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila v soboto, 8. aprila v Kranja, so govorili o idejno političnem dela sindikalnih organizacij. Dinamični razvoj ekonomskega sistema se nenehno izpopolnjuje, vnaša nove in nove momente v življenje in s tem se seveda v delu sindikalnih in drugih organizacij javljajo tudi nove in nove težave, včasih celo nejasnosti s trenutnim malodušjem in podobno. Ves ta hiter razvoj in pestro dogajanje pa v zadnjem časa nehote sili posamezna sindikalna vodstva, da se ne utegnejo ukvarjati z idejno političnimi načeli in splošnimi cilji in so v sili razmer primorani reševati vsakodnevno prakticistične naloge. To pa se je že pokazalo v nekaterih kolektivih kot skrajno škodljivo. Na seji so se vsi strinjali, da bi ^dikalne organizacije morale T^ko stvar proučevati s širšega ^žbenega stališča. Hkrati pa bi /^ale proučevati odmev oziroma j*^ledice raznih novih ukrepov, Jihove pozitivne in morebitne |Jegativne strani v konkretnem sakodnevnem življenju in podobno. — , Največ pa so govorili o tem -Kafešne oblike dela naj bi uvelja- za uresničevanje teh nalog. — Vili ^rinjali so se, da morajo biti pri bolj elastični začenši že od Rajnega sindikalnega sveta na-D^v1' ~ Na sazPrave ° določenih r°Dlemih m bi vabili vedno ene i_^e 1JUC*» samo člane plenuma, Jp^etaria^a itd., marveč take, ki ^največ vedeli in lahko prispe- *u k stvari tiste, ki so jim stvari ^fcnanc, ki so zanje odgovorni, na paimn&r direktorje tovarn, predstavni*« političnih in družbenih orgarfizacij in podobno. — Hkrati bodo skušali čimprej usposobiti določen predavateljski aktiv. Toda ne ljudi, ki bi v starem aktivi stičnem smislu znali govoriti o določenem pojavu, marveč take sposobne ekonomiste in družbene delavce, ki bi ob konkretnih problemih znali nakazati različne variante reševanja in tako sprožili na primer v samem kolektivu polemiko za končno odločitev. Hkrati se bo komisija za idejno politično delo posluževala lokalnega zlasti pa tovarniškega tiska, različnih posvetovanj in drugih oblik, tako da bi čimveč državljanov informirali o posameznih pojavih in odpirali množično razpravo pri neposrednem reševanju konkretnih problemov. Intervju s predsednikom Okrajne zveze kmetijskih zadrug tov. Martinom Koširjem Stvar kmetijskih zadrug ni reševanje komunalnih problemov, temveč prvenstveno pospeševanie kmetijske v zvezi z nedeljskimi volitvami v zadružne svete smo poprosili predsednika Okrajne zveze kmetijskih zadrug Kranj, tov. Martina Koširja, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. Kakšna je vaša ocena o pripravah in poteku letošnjih volitev v zadružne svete v primerjavi z volitvami pred dvema letoma? Po mojem mnenju, je odgovoril tov. Košir, so bile letošnje volitve zelo dobro pripravljene. To sodim po številni udeležbi članov in delavcev kmetijskih zadrug. Zadružniki so smatrali, da je zadružni svet najvišji organ samoupravljanja v kmetijskih zadrugah in da se je ta način samouprave v preteklih dveh letih uveljavil. Pomembno vlogo pri organizaciji in poteku volitev so v letošnjem letu odigrali tudi kolektivi kmetijskih zadrug. Ti so bili za uspešno izvedbo volitev zel a zainteresirani, ker so smatrali, da so tudi oni odgovorni za delo kmetijskih zadrug. Brez dvoma pa so k uspešnemu poteku volitev prispevale znaten delež s svojim političnim delom pred nedavnim ustanovljene sindikalne podružnice in organizacije ZK po kmetijskih zadrugah. Prav tako ne smemo prezreti, da so občinski '"i -'-""'"ii c",,'",-: dali nedeljskim volitvam v zadružne svete velik poudarek. Spričo tega, da bo v času trajanja mandatne dobe v nedeljo izvoljenih zadružnih svetov izpolnjen že dobršen del petletnega plana, se prav gotovo postavljajo pred zadružne svete določene naloge? Smernice zveznega in republiškega perspektivnega plana ne narekujeta zadružnim svetom samo nalogo pospeševanja kmetijstva, temveč tudi nalogo orientacije kmetijskih zadrug na letno proizvodnjo. Računamo, da bodo KZ v letih 1961 in 1962. zgradile okrog 1000 stojišč za mlado pitov-no živino. Seveda bodo morale vzporedno s tem pridobiti tudi nove kmetijske površine in na njih organizirati lastno proizvodnjo. Ena bistvenih nalog zadružnih svetov je tudi ta, da bodo morali poglobiti kooperacijo med kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami ne samo formalno, temveč tudi dejansko. Kooperacija mora postati izraz obojestranskega interesa. Enake naloge, kakor v kmetijski, se postavljajo ">red ZS tudi v gozdarski proiz-' odaji. Kaj menite o sestavu zadružnih -vetov. Je v njih dovolj mladih zadružnikov in žena zadružnie? Dokončni sestav zadružnih svetov mi še ni znan, je odgovoril tovariš Košir. Pač pa po pregledu proizvodnje kandidatur sklepam, da na to še niso dovolj pazili. Razumljivo je, da smo želeli, da bi bilo v ZS zastopanih tudi več žena zadružnic in mladih zadružnikov. Vendar za to na terenu ni bilo dosti zanimanja in kaže, da je bilo malo teh ljudi izvoljenih. Večja možnost, da pridejo v sestav ZS tudi žene in mladi zadružniki, bo v prihodnje, ko bodo člani kmetijskih zadrug vsi oni, ki z njo sodelujejo. Nova pravila kmetijskih zadrug bodo torej omogočila širše in množično sodelovanje žena zadružnic in mladih zadružnikov v samoupravnih organih v kmetijstvu. Verjetno je treba sedanje zadružne svete opozoriti na nekatere naloge, oziroma pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri delu prejšnjih ZS? Predvsem bodo morali člani novih zadružnih svetov upoštevati to, da zastopajo stališče in interese ene same enotne zadruge in ne le interese določenih področij. Na to je treba zadružne svete opozoriti zlasti zato, da ne bodo imeli pred očmi bivšo kmetijsko zadrugo, katere teritorij bodo mogoče zastopali. Tudi s sredstvi je treba razpolagati samo v okviru potreb celotne zadruge, Posebno pa je v odgovoru na to vprašanje poudaril tovariš Košir, da se je treba odločno boriti proti temu, da bi kmetijske zadruge reševale komunalne probleme. Po- vsem razumljivo je, da se mora rešiti tudi ta, vendar je reševanje komunale stvar občin in krajevnih odborov. Naloga kmetijskih zadrug je samo skrb za razvoj kmetijstva in zato se morajo todi vsa razpoložljiva sredstva samo v te namene. Pred sprejemom družbenega piana in proračuna ObLO Skofja Loka Po predlogih volivcev Od 26. marca do 9. aprila so bili na območju škofjeloške občine zbori volivcev. Bili so zelo dobro obiskani, čemur je vzrok prav gotovo v tem, da so na njih govorili o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961. Volivci so se seveda največ zanimali za komunalno dejavnost na področjih posameznih krajevnih odborov. Iz zapisnikov zborov volivcev je razvidno, da so bile razprave dokaj živahne in so volivci v njih izrekli precej pripomb in predlogov k osnutku družbenega plana. 14. aprila bo zaključke vseh petindvajsetih zborov pregledal Svet za družbeni plan in finance ter na njihovi* osnovi izdelal predloge za spremembo plana. 19. aprila pa bosta na seji ObLO družbeni plan in proračun škofjeloške občine za letošnje leto dokončno sprejeta. Gorenjska železniška proga v perspektivnem načrtu 8 na 18 i lakov dnev 10 Elektrifikacija prege brez električnih lokomotiv bo veljala Se okroglo 6 mi Svet za gospodarstvo pri Okrajnem ljudskem odbora v Kranju je že razpravljal o predlogu elektrifikacije gorenjske železniške proge. Predlog, s katerim so se na svetu v načelu strinjali, bo predložen v razpravo tudi odbornikom OLO na njihovi prvi seji. r'Prave za turistično sezono so v teku. Povsod popravljajo tudi ceste, vendar naša stika kaže dokaj ,___ primitiven način popravljanja Z občinske sindikalne konference v Skofji Loki SELITEV DOHODKA - poglavitna vsebina dela sindikatov Skcfja Loka, 8. aprila — Tu je bil danes popoldan razširjeni plenum ObSS, katerega so se udeležili tudi delegati iz Železnikov. Na plenumu so razpravljali o gospodarjenju po ekonomskih enotah in o analizi družbenega plana. Predsednik ObSS tovariš Milan Osovnikar je podal poročilo, ki jc obravnavalo pomembne nove smernice za nadaljnje delo sindikalnih organizacij. Iz njegovega referata in diskusije, ki je bila tokrat zelo živahna, povzemamo nekaj glavnih misli, ki jih je plenum sprožil. aktivnost sindikalnih W"^V in sindikata naj se v pri-DoI'k' I)ronpse na izgrajevanje Jm1« v delitvi dohodka. Izhajajo 12 *en smernic je sindikat dol-loif JJ^Sledati in analizirati pred-kto družbcneSa plana za letošnje v^5.užbeni plan za letošnje leto *o3° fjeloški občini predvideva ei} porast celotnega dohodka, s« 1 i- znašal 9.5 milijarde, letos Sit "-^videva dvig za 23% ali i,0 npkai mani kot 15 mili" bo dinar:cv. Narodni dohodek se ti«oe°v.ceal od lanskih 240 na 280 dinarjev. Vj0tošnJo planirane investicija Dre(j 2našale preko 2 milijardi in IfifiO av!jajo v primerjavi z letom Js r ^Večanje za 160,4 %. Iz tega fith vidno, da si škofjeloška ob - v nekaj letih izgraditi industrijo. % . ne3ospodarske investicije je 1ov ?ni Porabljenih le 448 milijo* Ni'irrtos P3 je predvidenih 571 dinarjev. Razmerje vlo- ^eg. sredstev v gospodarske in ^^arske investicije ne ustre- za stvarnim potrebam in so znatno slabša za negospodarske investicije. Predvsem bi moralo biti več planiranega za gradnjo stanovanj, saj bo letos v občini novo zaposlenih 439 delavcev. Podjetja se bodo morala usmeriti predvsem na zaposlitev delovne sile, ki živi v Skofji Loki in okolici. Takih, ki hodijo oziroma se dnevno vozijo iz Loke in okolice v Kranj, Ljuljano in drugam je preko 800. — Ce bi jih vsaj polovico zaposlili v občini, bi prihranili ogromno denarnih sredstev za gradnjo stanovanj in drugih komunalnih objektov. Plenum je ugotovil, da je produktivnost dela v lanskem letu narasla za 32,6 %, kar je visoko nad povprečnim naraščanjem v državi. Ko so v razpravi govorili o delitvi dohodka, je bilo poudarjeno, da bi moral sleherni član kolektiva bolj smelo in odločno nastopati v tej razpravi kot doslej. — Sindikalne podružnice bodo mo- edino mogoč, če je tudi politično življenje med delavci razgibano. Za razliko od dosedanje prakse, kjer so sindikalne organizacije usmerjale le v tolmačenju določenih stvari na kulturnem in ostalem področju in skrbele za oddih svojih članov, pa naj bo v prihodnje njihova naloga usmerjena v izgrajevanju politike gospodarjenja v podjetju. Elektrifikacija gorenjske železniške proge je bila predvidena že v preteklem petletnem načrtu. — Vendar iz objektivnih razlogov ta dela niso bila izvedena in se zato v večini prenašajo v prihodnji petletni načrt. Imenovana proga sodi med najbolj prometne proge v Sloveniji. Tovorni promet se je od 1952. leta do lani povečal za 63 %. Lani so na tej progi prepeljali 1,483.000 potnikov. Mednarodni tranzit, turizem in druge okolnosti dajejo tej progi posebno obeležje. Zato je predvidena elektrifikacija, ki naj bi ta del splošne magistrale Beograd — Ljubljana (dasi tu le enotirno) podaljšala do Jesenic. — Po končani rekonstrukciji in elektrifikaciji proge naj bi od sedanjih 24 potniških in 24 tovornih vlakov dnevno vozilo po tej progi 40 vlakov vsake vrste oziroma 80 vlakov dnevno. Skupni investicijski stroški bodo znašali 5 milijard 966,553.1)00 dinarjev. V teh stroških so zajete tudi rekonstrukcije skorajda vseh železniških postaj. Največ pa je predvideno za rekonstrukcijo postaje Slov. Javor-nik, in sicer okroglo 85 milijonov, za postajo Lesce—Bled 46 milijonov, za škofjeloško postajo 41 mili jomov, za Medvode 32 milijonov dinarjev itd. — Pri rekonstrukciji proge pa so predvidena največja dela med Kranjem in Zabnico, ki nov dinarjev, za rekonstrukcije predora pri Globokem 43 milijonov, *za most pri Besnici 6 milijonov itd. Načrt rekonstrukcije in elektrifikacije proge predvideva tudi odpravo številnih cestnih prehodov. Pešci oziroma vprege in drugi promet bo moral samo skozi podvoze, kajti sicer bo elektrifikacija lahko povzročala številne nesreče. Sedaj vozijo vlaki dokaj počasi in ropotajo. Nove električ- bodo znašala skupno 255 milijo- i ne lokomotive bodo vozile z mno- nov dinarjev. Za rekonstrukcijo predora in nadvoza pri Radovljici je predvideno okroglo 29 milijo- go večjo hitrostjo in dokaj tiho, kar bi bilo zlasti v deževnem in (Nadaljevanje na 2. str.) Pred sejo ObLO Kranj Kdo ni plačal? Kranj, 12. aprila — Davčno knjigovodstvo pri ObLO v Kranju dokazuje, da je bilo ob zaključku lanskega leta skupno 14,1173.767 dinarjev zaostalih terjatev od raznih davkoplačevalcev v občini. Občinski organi so sicer lani izvedli 742 rubežnih zapisnikov in tri javne prodaje nepremičnin in pravijo, da vsota 14 milijonov zaostanka v primerjavi s prejšnjmi leti niti ni tako zaskrbljujoča. Največ zaostankov pri plačevanju davkov je s strani obrtnikov, in sicer okroglo 7 milijonov dinarjev. Sledijo zaostanki iz kmetijstva s 5,811.199 dinarjev, svobodni poklici z 853.727 dinarji( itd. Po krajih oziroma po krajevnih uradih pa je bilo največ neplačanih obveznosti v Kranju, in sicer milijon 469.522 dinarjev, sledi Cerklje z 1,414.33,8 dinarjev, Preddvor s 697.935, Besnica s 605.433, Pre- rale v priherškiga procesa — nobenega procesa proti nacističnim vojnim zločincem. Tem so sodili samo v posameznih državah, ki so jih nem-Ske čete med drugo svetovno vojno okupirale. Spričo take politike seveda nI bilo tciko raznim esesovcem In nacistom zasesti pomembna položaje v državni opravi, sodstva In gospodar- tisoč nacističnih zločincev, kt so krivi za pokole v koncentracijskih taboriščih In drugod, da pa so bile le v 1.C00 primerih zaključene preiskave In bodo procesi Izvedeni v prihodnjih 12 mesecih. Scle proces proti Elclimannu je torej vzpodbudil eahodno-nemško pravosodje, da je začelo nekoliko Intenzivneje razmišljati o kaznovanju blv-Slh nacističnih krvnikov. Tak odnos do predstavnikov proslulega nacističnega režima nedvomno daje potuho In vzpodbudo za novo poživljanje nacistični miselnosti. To se Je posebno jasno poVriTsilo pred dobrim letom pri ponovnih protlžldovsklh Izgredih in se nadalje manifestira v kopici drugih navidez drobnih, a vendarle pomembnih dejstvih, ki vse bolj očitno kale- stvu. Znano je n. pr. da je bil Ade- jo. da se v Zahodni Nemčiji oživlja nauo-jev sekretar Globke zagrizen na- militaristlčnl in revanslstlčni duh. svojim sodelavcem, naj bodo prlpra*" IJenl na moralno klofuto, ki Jo b» dobila Nemčija spričo Jcruzalemskef* P'o;esa prot'. Elchmannu. Proces v Jeruzalemu bo nedvomno razkril pred vsem človeštvom nedavno preteklost v vsej svoji grozoti. dvoma, da bo neposredni krivec, *t sedi na zatožni klopi prejel edto" možno kazen. Toda s tem bo zadO" Sceno pravici le v enem prim«*1*" Mnogi, ki so prav tako krivi, pa boda Se vedno ostali nekaznovani. Prav & bilo, da bi ta proces vzpodbudil *** napredne sile v svetu, da M dokončno obračunale s tistimi temnimi silami, ki želijo, da bi se zgodovina ponovila. Le tako bo proces Hosegel s»oJ pravi namen, kajti tiste grozote, Jih Je doživelo človeStvo v nedavni preteklosti, se ne smejo pooovttf. iniinHimiiHiimim^ Angleški goste v Ktarru in na Gorenjskem NavduSeni nad lepotami Gorenjske Kranj, 11. aprila — Kot smo Že I poročali, je v soboto prispela v Kranj štiričlanska delegacija mesta Oldham iz Velike Britanije. Na obisku v Kranju in na Gorenj-I skem so si angleški gostje v ne-1 del jo dopoldne ogledali Begunje, kjer so v Dragi položili venec na grobišče talcev. Razen tega so bili Še v muzeju NOB. Nato so odpotovali na ogled blejskega gradu in Bleda. Bili so tudi na Pokljuki, kjer so prisostvovali razdelitvi pokalov za »Isteničev memorlal-*. Popoldne pa so odpotovali v bohinjski kot in k slapu Savici. Drugi dan obiska so imeli angleški gostje uradne razgovore s predstavniki kranjske komune. Za tem so si ogledali tovarno Inteks, osnovno šolo »Lucijana Seljaka« v Stražišču in Tehniško srednjo tek- Pred vdorom okupatorskih enot v našo deželo Je jugoslovanska vojska rušila prometne zveze in druge strateške objekte. Toda vse to je le trenutno zadržalo prehod naeifašističnlh hord. Vojska je bila v razsul u in narod brez orožja. - Na sliki: porušen železniški most v Mostah pri Žirovnici pred prihodom okupatorja v aprilu 1941. leta Trije datumi v avli Okrajnega ljudskega odbora. Danes so bili predstavniki mesta Oldham iz Anglije že dopoldne v Gorenjskem tisku in Iskri, nato pa so odpotovali na Jezersko. Popoldne pa so si še ogledali Kmetijsko posestvo v Hrast j ah. Jutri zjutraj bodo gostje iz Anglije odpotovali v slovensko primorje, in sicer v Koper in Piran, vmes pa se bodo ustavili še v Postojni in si ogledali Postojnsko jamo. Zvečer bo predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj, Franc Puhar, priredil na čast angleških gostov sprejem v Klubu proizvajalcev v Delavskem domu v Kranju. V četrtek bodo odpotovali nazaj v domovino. Gostje iz Anglije se v Kranju In na Gorenjskem zelo dobro počutijo in so bili navdušeni nad tu- Za izvedbo celotnega programa praznovanja 20-letnice ljudske revolucije v kamniški občini je bil imenovan centralni odbor, pri svetu Svobod je bila imenovana komisija, katera mora pomagati društvom pri organizaciji prireditev. Proslave bodo v glavnem osredotočene na tri glavne datume: na praznik dela 1. maja, na Občinski praznik 27. julija ter na ustanovitev nove Jugoslavije, 29. novembra. Priprave za te proslave so se že začele. V maj bodo praznovali zlasti delovni kolektivi v svojih tovarnah. Centralna proslava bo 29. aprila, naslednji dan pa bodo delovni kolektivi organizirali izlet v Kamniško Bistrico, kjer bo koncert godbe na pihala in kulturni spored. O LAS BRALCEV KDAJ BODO POPRAVILI CESTO Rad bi opisal problem cest pri nas, mislim predvsem na cesto Mengeš — Domžale, ki je bila včasih poljska pot, sedaj pa sluzi velikemu prometu. Pred leti je bila občinska cesta občine Mengeš in so po njej vozili le vo?ovi. Danes je pod upravo OLO Ljubljana. Promet se je v zadnjem času močno povečal. Dnevno vozi tod 15 avtobusov in še veliko drugih motornih vozil. Zato mislim, da bi morali tudi to cesto, ki pelje čez ppl'"c^' V ponedeljek, 10. aprila, pa j« imel predsednik Tito govor v tu** zijskem parlamentu. KOCA POPOVIC V LONDONU Na povratku iz New Yorka, kjer je bil na zasedanju Gar***^ skupščine, je državni sekretar za zunanje zadeve Koča P°1*\L prispel v ponedeljek privatno v London. Obiskal je člana bdta**^_ vlade lorda čuvarja državnega pečata Bduarda Heeta, ki nad^^V, stuje odsotnega zunanjega ministra Huma. Koča Popović je Se *^ čer odpotoval v Beograd. SUVANA PUMA V BEOGRADU V Beograd je včeraj prispel predsednik laoske vlade Pjjjjf Suvana ruma, ki se bo mudil na uradnem obisku v naši dr*j do 13. aprila Princ Suvana Fuma bo gost vlade FLrET. Pred obi* v nadi državi je Suvana Fuma obiskal Rangun, New Delni, r»a* Pari« in London. 18. aprila bo na pohvabilo predsednika KennewJ obiskal ZDA. Od 48 na 80 vlakov (Nadaljevanje s 1. str.) meglenem času lahko zelo nevarno. Za vse te podvoze in nadvoze je predviden Izdatek preko milijarde dinarjev. Predvideno Je, da bi okroglo 564 milijonov dinarjev prispevali samo občinski ljudski odbori, ki so na svojem območju prispevala okroglo 167 milijonov, radovljiška 125, kranjska 166 in škofjeloška občina 95 milijonov dinarjev. Poleg tega je Se odprto vprašanje obnove postajališča v Retečah, kjer naj bi škofjeloška občina prispevala svoj delež, med tam ko je za celotno redeonatruk Sest-urna razprava na seji ObLO Bled Stanovanja tudi za šolnike in zdravnike 44 milijonov še za ureditev blejskega gradu, ki ga smatrajo za letošnja največjo pridobitev turizma Oba zbora Občinskega ljudskega odbora Bled sta na skupni seji minuli petek soglasno sprejela občinski družbeni plan in proračun za tekoče leto. V živahni razpravi so odborniki iznesti vrsto vprašanj, na katera je odgovarjal predsednik Jože Kapus. Oba organa ljudskega odbora sta imenovala člane novega upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo, obenem pa sta potrdila člane nekaterih šolskih odborov. Letošnji družbeni plan predvideva orecej sprememb, predvsem v komunalni izgradnji, nekaj pa tudi v trgovini, gostinstvu in tu rizmu, industriji, zdravstvu in presveti. Zelje izražene na zborih volivcev so sicer precej večje, kakor gospodarske in finančne zmogljivosti občine. Vendar letošnji družbeni plan v veliki meri zadošča željam in težnjam prebivalstva. Celotne investicije za leto 1961 so za 20% višje kot v letu 1960. Gospodarske investicije bodo uporabila nekatera industrij- odgovorni ta varnost. - Tako Je d jo jeseniškega vozlišča že pred-predvideno, dabi Jconrtfrn občina i videnih 1.200 milijonov dinarjev. PRIPRAVE ZA X. MLADINSKI FESTIVAL Jeseniška mladina bo priredila letos le desetič zapovrstjo mladinski festival. Za množični telovadni nastop že obstaja posebni pripravljalni odbor, ki je Že sklical sestanek z vsemi ravnatelji Šol, učitelji telovadbe in predstavniki mladinske organizacije s področja občine. Na sestanku so se pogovorili o načrtni vadbi telovadcev, ki bodo nastopili v okviru festivala. Šolam, ki študiju ne bi bile kos, bodo nudili vso potrebno pa- ska podjetja takole: Lesnolndu atrijsko podjetje Bled je namenilo štiri petine sredstev za preureditev in izgradnjo obrata na Rečici, petino pa za razne obratne naprave v Soteski. Tovarna čipk bo dokončno uredila novo obratno poslopje in kupila nove stroje, kmetijsko posestvo bo nabavilo novo strojno opremo in prav tako tudi Gradbeno podjetje Bled. Trgovina bo že letos pričela uresničevati načrt za potrošniški center v Gradu in Zagoricah. Po novem perspektivnem razvoju bo imela trgovina na Bledu le dve močnejši potrošniški središči, medtem ko bodo v okolici Bleda v prihodnje uredili po eno sodobno urejeno trgovino na Rečini, na Bohinjski Beli in v Spodnjih Gorjah. Gostinstvo predvideva nabavo nove opreme za ureditev sob v gostišču Mlino, v hotelu Triglav in drugod, povečanje in ureditev gostišča Murka; precej sredstev pa bodo vložila podjetja za Ureditev nekaterih počitniških domov. Največja pridobitev za turizem pa bo blejski grad, katerega bodo letos dokončno uredili. Za ta namen je ObLO že zaprosil za posojilo v znesku 44 milijonov. - Med ne- gospodarskimi investicijami omenimo obnovo ceste skoz i e hinjsko Belo, dalje cesto iz B ^ v Krnico, iz Ribnega na Bled. ^ zi Radovno. Vsa ta dela s°. p8' ali manj že začeta. Družben* ^ črt predvideva tudi f'"3"^ načrtov za gradnjo obeh =° Bledu in v Gorjah. Najbolj živahna je bila raZP.^-o stanovanjski gradnji. V d^V $e nem načrtu je predvideno, ^ bodo sredstva iz stanovanj- ^ sklada uporabila za gradnj0 novanjskih blokov Tovarne p Kovinske delavnice in Sob°P rf. " ter Kmetijskega posesitva B1 q\t Na zborih volivcev ter na sej fo clhflkOga ljudskega odbora P( * odborniki predlagali, naj ^ gradila podobna stanovanj«^ jeza prosvetne in zdravstv-e^^f lavce in uslužbence ObLO. ^j*-ni predlog sta sprejela oba ^ Na razpravi je bila izražexio & sel, da bi se nedvomno "^fS*" volj kandidatov, ki bi bili Pj^v* Ijeni vložiti tudi lastna ^.tftf če bi se ObLO odločil za P stanovanj. Q fi*J Odborniki so na seji vel'K ^tf pravi j ali tudi o namenu & pri' dopol n ilnega prora ću nskeg8.«r spevlca, ki ga plačujejo *°JyfV^ ske organizacije, dalje o 9fđf čeposti podjetij, ki terjaj0 gfg i©»V>jJ o čilske izlave za najetje PfJ^vV problemih zdravstvo in °^ je^u ^ našniških površinah na ^^^b f drugo. Obravnavanega gr<\. tf je nabralo toliko, da je *ej „J» jala skoraj šest ur. '•EDA, dne 12. aprila 1961 GOSPODARSTVO /TKAN Največja problema tržiškega turizma Prostori in postrežba GORENJSKA SE PRIPRAVLJA NA TURISTIČNO SEZONO V prihodnje v Radovljici in okolici Mladinski turistični festival O mladinskem turizmu je bilo do sedaj malo govorjen nega in šele v lanskem letu so bili prvi podatki o m'adin-skem turizmu zajeti tudi v statističnih poročilih. Za to zvrst turizma skrbijo predvsem Počitniška zveza, Zveza prijateljev mladine in Zveza tabornikov. Te organizacije omogočajo poleti taborjenja in druge oblike letovanja. Sole pa prirejajo izlete in poučne ekskurzije, kjer učence seznanjajo z raznimi zanimivostmi in lepotami naše dežele. »Končno, po več letih prizadevanja, kaže, da se tržiške-mu turizmu obetajo boljši časi,« nam je začel pripovedovati predsednik Turističnega društva Tržič Gašper Siibei, ko smo se z njim pogovarjali o perspektivah turizma v njihovem predelu. -Se pred slabima dvema letoma za turizem v naši občini ni bilo nič kaj. razumevanja, kar Je bilo delno tudi razumljivo, saj je bilo treba komuno najprej industrijsko postaviti na zdrave noge, kot pravimo. V zadnjem času pa Tržičani rešujejo vse več konkretnih problemov v zvezi s turizmom. Kljub temu pa letos še nI pričakovati bistvenejših izboljšav ,ker problem prostorov in strežnega osebja v gostinstvu ni rešljiv v kratkem času.« Leto 1961 prav gotovo pomeni | _ Prelomnico v tržiškem turizmu. Se ~° pričetka letne sezone bo na Ljubelju preurejen -Žagarjev dom« v večji samostojni gostinski °brat z velikim restavracijskim Prostorom in 60 ležišči. Letos pa °°do začeli tudi z ureditvijo športnega središča na Zelenici. Priprave za gradnjo žičnice so že v teku, do pričetka nove zimske ^one pa bo prvi del žičnice do-Jfrajen. -Oboje pa pomeni šele zadetek uresničevanja načrtov, ki jih imamo,« je rekel tovariš Stibel. -Kako pa ste v Tržiču pripravljeni za maloobmejni turizem, če ga smemo tako imenovati?« »Kar zadeva trgovino, ne bo nikakršnih problemov, gostinstvo pa ...« -Mar je z gostinstvom kaj narobe?« -Izbira prehrane se je v zadnjem času znatno izboljšala, medtem ko postrežba nikakor no za- ■ Gospodarske vesti g s Drugi privez nove opera- ■ tlvne obale v Kopru. V krat- I kem bo končana gradnja §j drugega priveza za ladje v g novem koprskem pristani- p Šču. Obalni zid je v glavnem £ Že zgrajen in že služi zasil- g no privezovanje ladij, kadar g je zmogljivost prvega prive- j| za nezadostna. Popolnoma bo I izročen svojemu namenu ta- I krat, ko bo zasuta plitvina s med novo obalno linijo in ■ starim obrežžjem. Devet milijard dinarjev za S letošnja dela na prekopu g Donava—Tisa—Donava. — Te S dni so se na vseh gradbiščih S prekopa Donava-Tisa—Dona- fj va pričela letošnja dela, kl S bodo zelo intenzivna. — Do M konca decembra bo namreč = treba izkopati več kot 15,5 § milijona kub. metrov zemlje, s Ikar je za četrtino več kakor S _ lami. Za letošnja dela bo po- j| J rabljenih nad 9 milijard din. g Novi peči za apno v Solil kanu. Pred nedavnim je zali čel kolektiv Solkanske indu-H stri je apna graditi dve novi S peči z dnevno zmogljivostjo g 60 ton. obe peči, ki ji bosta §§ kasneje sledili še dve novi, fj bosta končani še letos. LH Prva samopostrežna trgfo-VI vina v Zagorju. Prejšnji te- Iden so v središču Zagorja za novo trgovino je opravilo ■ _ trgovino. Adaptacijska dela ■ g odprli prvo samopostrežno =j IS domače gradbeno podjetje. = i Trgovina je lepo opremljena I g in pomeni veliko pridobitev I na področju trgovske dejav- §§ nosti. Posojila za opremo Institu- I g tov in laboratorijev. Upravni I g odbor Zveznega sklada za I g znanstveno delo je odobril iz I |j sredstev tega sklada za letos || g 1,2 milijarde dinarjev za || § opremo 18 znanstvenih insti- a J tu tov in laboratorijev v dr- |j I žavi. Večina sredstev je na- fl § m en j eni h za institute in la- fl ^ boratorije, ki jih ustanavlja- I S jo večja industrijska podjet- ~ 1 ia- i Sporazum o sodelovanju B § na področju nuklearnih razi- §| I skovanj v ZAR. Te dni je bil g j| v Kairu podpisan sporazum g I med Zvezno komisijo za nu- fl I klearno energijo FLRJ in H I Institutom za atomsko ener- g § gijo ZAR o sodelovanju obeh fl § držav na področju nuklear- g § nih raziskav. Pripravljen! tudi za sprejem zahtev i(h gostov - Ali |e v gostinskih obratih še potrebna .policijska ura1? - Kdaj bomo zvedeli za cene T Gorenjska gostinska podjetja so z domačimi in tujimi turističnimi agencijami sklenila že vrsto pogodb, po katerih bi bilo skoraj mogoče zaključiti, da so vse kapacitete naših obratov za letošnjo sezono oddane. Seveda pa bo tu še precej spre- i primeren in bi bilo zato prav za- memb, saj vsi, ki rezervirajo me sta, 14 dni pred dogovorjenim časom lahko rezervacije odpovedo. Kaže, da bo letos obiskalo Gorenjsko več individualnih turistov kot prejšnja leta, čemur se b^do morala prilagoditi tudi naša gostinska podjetja, ki bodo med drugim morala poskrbeti za dober izbor menujev. V Gostinskem šolskem centru na Bledu so v ta namen pripravili več tečajev, kjer so usposobili kuharski kader za razne vrste kuhinj. Za občinske ljudske odbore na območju kranjskega okraja ni prav nič pohvalno, da še sedaj, pred samim začetkom poletne turistične sezone, niso določili gostinskim podjetjem pavšalnih prispevkov, ki jih bodo ta morala plačati in tako torej ne morejo predvideti cen. Izjema je le ObLO Bled. Na okrajni gostinski zbor-1 niči v Kranju so mnenja, da bi bilo te pavšalne zneske prav lahr ko odmeriti za več let skupaj in tako ne bi bilo vsako leto toliko nepotrebnega zavlačevanja pri določanju cen. Okrajna gostinska zbornica je zaprosila pristojne občinske organe, da s posebnim odlokom dovolijo, da vodstva gostinskih obratov po potrebi sama prilagajajo čas obratovanja. Cas, v katerem so sedaj odprti gostinski obrati, v mnogih primerih za goste ni najbolj želeno, da bi v gostinskih obratih po želji obiskovalcev sami lahko podaljšali čas obratovanja. — Razen ObLO Radovljica, ki je odgovoril na vlogo negativno, pozneje pa obljubil, da bo o tem še razpravljal, na vlogo niti z enega drugega občinskega odbora odgovorili. dovoljuje in tudi cene so v naših gostinskih lokalih previsoke. Razen tega cene nenehno menjajo, prav tako pa tudi gostinsko osebje. Lani so na primer v 11 mesecih 12-krat menjali cene, natakarja, ki mi je včeraj postregel, pa sem danes že lahko videl v tovarni za strojem ali obratno. Spričo maloobmejnega prometa in številnih turistov iz tujih dežel, ki pridejo k nam čez ljubeljski prelaz, pa je gostinsko strežno osebje toliko bolj zaskrbljujoč problem. To posebej, ker turistični promet pri nas hitro raste, kljub temu, da nimamo prostorov za prenočevanje. Lani je bil turistični promet dvakrat večji (30 milijonov dinarjev) kot prejšnje leto.« B. F. DANES SKUPNA SEJA KRANJ — Danes, 12. aprila popoldne, bo skupna seja gospodarskih komisij občinskega zbora in zbora proizvajalcev Ob LO Kranj, na kateri bodo razpravljali in sklepali o najaktualnejših zadevah V občini. Med drugim bodo govorili tudi o potrditvi zaključnega računa in predračuna za letolnje leto Zadružne hranilnica in posojilnice v Kranja ter o nekaterih novih odlokih. NA DNEVNEM REDU KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO KRANJ — Dane« popoldne bo 17. redna -cja Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Obl.O Kranj, na kateri bod* razpravljali in sklepali o organizaciji konjerejske službe, o gozdarski in veterinarski fMSbl v Da bi mladinski turizem dobil stalno, organizirano obliko, so se pri Gorenjski turistični zvezi začeli ukvarjati z mislijo, da bi pionirjem in mladincem nudili stalno turistično prireditev, ki naj bi bila v času šolskih izletov. Kot najbolj primerno področje za izvedbo mladinskega festivala (tako se bo prireditev verjetno imenovala) so izbrali Radovljico in okolico, ki ima naravnih lepot in zanimivosti na pretek. Turistično društvo Radovljica naj bi v Tednu mladosti organiziralo razne prireditve, ki naj bi jih ponavljali vsako leto v tem času. Ob novem naselju okrog avtobusne postaje naj bi skušali urediti stalno razstavo kipov iz brona in kamna. Tako bi dosegli, da bi se mladina na primeren način seznanjala z delom in stremljenji naših kiparjev, obenem pa bi bila taka razstava lep okras Radovljice. Mladi ljudje, ki bi prišli v Radovljico, bi lahko obiskali tudi Bled in blejski grad. Velika privlačnost za mladino je -Sobčev občini, o prenehanju poslovanja Poslovne bajer« z vsemi napravami za ta-niso zveze za gozdno in lesno gospodarstvo in borjenje, weekend hišicami in [ic o nekaterih drugih zadevah. drugim, kar mladino zelo navdu- šuje. V bližini je dolina Drage — kjer je pokopališče talcev in kjer je ohranjena prekrasna alpska flora. V Begunjah je znamenit muzej NOB in prav tako množično grobišče talcev. Zaradi narsfvnih lepot je turistično zanimiv kraj tudi Ribno, saj leži visoko na bregu Save Dolinke. Posebna zgodovinska zanimivost je Kropa — staro železarsko naselje. — Tu je vsaka hiša zase zanimiva, seveda pa je prav posebno vredna ogleda stara -slovenska peč«, kjer so s pomočjo oglja topili železno rudo in jo potem v »vigencih« predelovali v žeblje. Prireditve in razne oglede okoliških naravnih zanimivosti bi v tem tednu lepo dopolnjevala stalna razstava letalskih modelov in letal na letališču v Lescah. Razen tega bo v bližnji prihodnosti v bližini Radovljico zgrajena -Miniaturna Jugoslavija«, ki bo z miniaturnimi objekti prikazala značilnosti Jugoslavijo. Na tem področju je torej zanimivosti več kot dovolj in Šolske ekskurzije je treba le pravilno usmeriti. Sole z radovljiškega področja bodo izbral turistične vodiče, ki bodo vodile skupine drugih šol v omenjene kraje. Turistične vodiče bo vzgojila radovljiška Delavska univerza, ki bo v ta namen pripravila poseben tečaj. Težave škofjeloškega turizma Kam čez noč in Se nekaj dni in zatišja v Radovljici bo spet konec Za gostinske in turistične objekte na Gorenjskem je za letošnje leto v občinskih, okrajnih in republiških skladih predvideno 400 milijonov dinarjev, okoli 100 milijonov pa bodo za adaptacijo svojih prostorov prispevala nekatera gostinska podjetja sama. S tem denarjem bodo izboljšali vrsto gostinskih objektov in začeli nekaj novih gradenj tako, da prav letos rezultati investicij pravzaprav Se ne bodo občutno vplivali na povečanje prenočninskih in restavracijskih kapacitet. Vsekakor je razveseljivo, da bodo v jeseni le pričeli graditi žičnico na Vogel, ki bo verjetno v j prihodnjem letu že lahko obrato- Brez bistvenih izboljšav Letos bodo začeli graditi več pomembnih gostinskih obratov prostore vala. V Bohinjski Bistrici je zelo potrebna preureditve gostilna Rodice, za kar bodo skušali dobiti potrebna sredstva do jeseni. Na Bledu bo do sezone dokončno urejena restavracija na gradu, gostišče Ml ino pa bo do poletne sezone uredilo tujske sobe. Takoj po glavni sezoni bodo v Kazini napeljali •entralno kurjavo in kavarno tako usposobili tudi za sprejem zimskih gostov. Na Bledu bodo prav tako preuredili stare sobe v Park hotelu, takoj po poletni sezoni pa bodo adaptirali depandanso Union, ki bo v turistični sezoni namenjena prenočevanju gostov, v mrtvi sezoni pa bo imel v njej svoje Gostinski šolski center. Motel v Kranjski gori bo po sedanjih predvidevanjih končan do 1. julija, že v septembru bodo predvidoma začeli tudi z gradnjo novega hotela. Ze do sezone pa bodo v Razorju izboljšali spodnje prostore. Po pogodbi bi moral biti letos dograjen tudi Dom na VI-trancu, vendar trenutno zanj nI na razpolago potrebnih sredstev. V kranjski občini bodo nadaljevali z gradnjo Doma na Krvavcu, ki bo verjetno dograjen v 1. 1962. Prav tako bo v prihodnjem letu dograjena nova restavracija pri Kazini na Jezerskem. Kranjsko gostinsko podjetje -Delikatesa« bo z lastnimi sredstvi preuredilo gostilno -Kokra« na Primskovem v sodobnejši gostinski obrat. V Kranju bodo preuredili kavarno hotela »Evropa« in izboljšali opremo v nekaterih tujskih sobah. V Radovljici bodo takoj po poletni sezoni adaptirali hotel Grajski dvor in mu povečali zmogljivost za približno 100 odstotkov'. V Gorenji vasi bodo letos začeli z gradnjo manjšega hotela. Med drugim bo v letošnji sezoni že odprt za goste Dom na Ljubelju, Planinsko društvo Kranj pa bo s svojimi sredstvi uredilo restavracijo na Smarjetni gori. Na letošnjem občnem zboru Turističnega društva v Skofji Loki so pregledali dosedanje delo in Ugotovil) nekaj značilnih pomanjkljivosti, ki se ponavljajo že vrsto let. Tako so Člani društva ugotovili, da sta največji oviri, ki zavirata razmah turizma v Skofji Loki, prav pomanjkanje gostinskih obratov in pomanjkanje večjega števila ležišč za turiste v x>letni sezoni. V gostinskem pod-:tju Krona se sicer trudijo, da oi ustregli gostom, vendar vsem zahtevam le ne morejo ugoditi. Zelo bi bilo potrebno, da bi imeli stalnega nameščenca, ki bi v poletni in zimski sezoni vodil recep-cijsko službo. V mestu bi morala biti lepo opremljena kavarna, kjer bi si domačini in tujci lahko našli prijetno razvedrilo. Tudi mestno kopališče bi morali dokončno urediti in poskrbeti za gostinski lokal, ki ŠC sedaj ni odprt. Najboljša rešitev za loški turizem bi bil seveda nov hotel. Zaradi majhnega števila ležišč in zaradi neprimernih gost;nskib obratov se tujci v Loki le malo zadržujejo, kar seveda škofjeloškemu turizmu ni v prid. V razpravi so člani TD med drugim govorili tudi o povečanju števila ležišč v lubniški kori ir o ureditvi ceste do koče. Lotos bodo na Lubniku nastanili stalnega Uslužbenca, ki bo skrbel za prehrano in za stanovanja. — 7.3 uspešnejši razmah turizma bo seveda tudi potrebno, da bo društvo sodelovalo z vsemi družbenimi organizacijami in gostinstvom. Po IX rednem občnem zboru Trgovinske zbornice za okrai Krani LANSKI REKORD Večji dohodki prebivalstva so se pokazali v povečanem blagovnem prometu za 12 odstotkov Nesporno Je, da tolikšen gospodarski razmah kot ga dosegamo v naši državi in tudi na našem ožjem gospodarskem območju, zahteva hitro in obsežno prilagajanje trgovine potrebam tržišča. Ne moremo trditi, da smo te probleme že rešili, prav tako ne, da jih bomo že v bližnji prihodnosti. Vendar pa vsi podatki o izvršitvi prvega perspektivnega plana za razvoj trgovine dokazujejo, da se to vprašanje rešuje načrtno in uspešno. Petletni načrt za obdobje 1957-61 je bil tudi v trgovini izpolnjen v osnovnih postavkah namesto v petih, že v štirih letih. zadnja štiri leta so bila za gospodarski napredek trgovine v poginem času vsekakor najuspešnejša, perspektivni plan razvoja *govine, ki ga je sprejel Okrajni jj.udski odbor Kranj leta 1058, je ?u skoraj v celoti realiziran že £°nec preteklega leta. To je vsekakor zelo pomembno dejstvo, ker £ ta načrt pomenil preobrat in s-a-r^al jasno smer razvoja in delo-Vfthja trgovine. Celotni blagovni promet se je v "^h-jih štirih letih povišal za 13.299 milijonov dinarjev ali za 85 odstotkov, medtem ko je plan predvideval le 55-odstotno zvišanje in to šele konec leta 1961. Porast blagovnega prometa je torej presegel vsa pričakovanja, kar je vsekakor rezultat izrednega dinamičnega gospodarskega razvoja, ki ga pred leti skoraj ni bilo mogoče predvidevati. Povečanje zmogljivosti je bila v perspektivnem planu za preteklo obdobje ena najpomembnejših postavk, saj je šc danes kljub ubla- žitvi ta problem izredno pereč. — Predvidevali smo, da bo konec letošnjega leta v okraju obratovalo 631 prodajaln, dejansko pa smo jih že lani imeli 598. Število samo torej nekako zadovoljuje, ne zadostuje pa sestav teh obratov, ker niso bili zgrajeni večji trgovski objekti (blagovnice, potrošniški centri in podobno). Bistveno pa se jo spremenila tehnična oprema trgovskih lokalov tako pri trgovini na drobno kakor tudi pri trgovini na debelo. V prvi se je izboljšal položaj predvsem zaradi nabav hladilne opreme, strojev in blagajn. Podatki o tehnični opremi trgovine na debelo kažejo, da je bil tudi tukaj dosežen velik napredek. Perspektivni plan je določal, da bo do konca letošnjega leta zgrajenih skladišč za 635 vagonov blaga, medtem ko bi razna neustrezna in zasilna skladišča opustili. — — Realizacija tega načrta je bila uspešna. V zadnjih štirih lotih je bilo zgrajenih 17 skladišč z zrnogl ljivostjo 700 vagonov blaga in na*» bavljenih 45 novih tovornih vozil z nosilnostjo 104 tone. Za povečanje zmogljivosti trgovine je bilo predvidenih nad 948 milijonov dinarjev sredstev, v resnici pa so investicijska vlaganja znašala nad 1.012 milijonov dinarjev. Od te vsote je odpadlo na novogradnje, adaptacije in opremo prodajaln 50 odstotkov, na skladišča, garaže in upravne prostore 38 odstotkov, ostalo pa za prevozna sredstva. Znaten napredek lahko beležimo tudi na področju organizacijske trgovine. Ta se je razvijala v smeri formiranja močnejših-gospodarsko sposobnejših trgovskih podjetij — kakršne naš sedanji gospodarski razvoj tudi zahteva. Izredno razgibano tržišče v zadnjih letih, velike investicije in uvajanje modernih prodajnih sistemov so narekovali postopne spremembe in temeljito revizijo sedaj zastarelih metod trgovskega poslovanja. Med zadnjimi štirimi leti pa je brez dvoma bilo leto 1960 za trgovino najuspešnejše. Lani je dosegel blagovni promet doslej rekordni obseg, saj se je v primerjavi z letom 1959 povečal za 12 odstotkov. Osnovni vzrok tako uspešne realizacije blagovnega prometa je treba iskati v zvišanju dohodkov prebivalstva. Povečani porast kupne moči potrošnikov nujno vpliva tudi na povečanje blagovnega obtoka. Ni pa seveda to edini vzrok, kajti nedvomno so za tolikšno povečanje blagovnega prometa v preteklem letu obstajali tudi drugi razlogi: popolnejši asortiman domačin proizvodov, povečan uvoz potrošnoga blaga in podobno. Novi gospodarski sistem, ki smo ga pričeli uvajati v letošnjem letu, bo bistveno spremenil tudi položaj trgovine v našem celotnem gospodarskem sistemu. Ugodnejša in spodbudnejša delitev dohodka daje večlo možnost za . normalno poslovanje trgovskih gospodarskih organizacij. Po novih instrumentih delitve se bodo povečali v trgovini osebni dohodki za 15 odstotkov, prispevki pa se bodo znižali za polovico. Skladi gospodarskih organizacij se bodo zvišali za 146 milijonov dinarjev ali za 113 odstotkov. V novih pogojih se bo trgovina torej lahko razvijala, čeprav to ne pomeni, da bo poslovanje trgovskih podjetij odslej dosti lažje. Ob tako obsežnih potrebah za povečanje poslovnih fondov za redno obratovanje, reprodukcijo in za zagotovitev življenjskega standarda zaposlenih, bodo morali biti na- pori prav gotovo še večji in gospodarjenja kolektivov še smotrnejša. Ker je uspešen razvoj trgovske dejavnosti znatno odvisen tudi od strokovne usposobljenosti kadrov, bi na kratko povedali nekaj besed tudi o strokovnem izobraževanju. Reforma strokovnega šolstva je posegla prvenstveno v izobraževanje mladine s tem, da se ji omogoči krajše in bolj specializirano usposabljanje. Na podlagi tega je bila učna doba vajencem skrajšana na dve leti in omogočen nov sistem izobraževanja neposredno, na delovnih mestih oziroma v izobraževalnih centrih. Tak način izobraževanja omogoča razmeroma široko vključevanje novih ljudi v trgovino in hitrejše doseganje kvalifikacij. Z letošnjim lotom stopa torej trgovina v novo obdobje svojega gospodarjenja. Po eni strani se bodo letos uveljavile v trgovini nove gospodarske spremembe, po drugi strani pa je to prvo leto Izpolnjevanja perspektivnega plana za obdobje 1961-65. Navedeni okolnosti in nezadržani gospodarski razvoj ter vključevanje našega gospodarskega življenja v mednarodno ekonomiko bo omogočilo in zahtevalo tudi hitrejše približevanje naše trgovine moderno razviti trgovski dejavnosti v svetu, 4749 4 STRAN OBVEŠČEVALEC SREDA, dne 12. aprila 1961 L Š OlflISf PRODAM Prodam vola 400 do 450 kg težkega ali zamenjam za kravo, ki ima po 4 litre mleka.. A. Z., Spodnja Besnica 47 1384 Prodam kravo s teličkom, staro 6 let. Brinovec Anton, Radomlje št. 38, pri Kamniku 1385 Ugodno prodam nov električni kuhalnik na 2 zaprti plošči. Senič-no 27, Križe 1386 Prodam vrtne mize in klopi. Naslov v oglasnem oddelku 1387 Dobro obranjen desni zidan štedilnik s ploščicami, pečnjakom, bakrenim kotličkom in medeninastim okvirjem, prodam. Poizve se v Slaščičarni Sink, Kranj, Titov trg 11 1333 Prodam smrekov gozd v Drulov-ki. Koželj Franc, Stara Loka 44, Skofja Loka 1389 Prodam enostanovanjsko hišo na deželi z nekaj zemlje. Naslov v oglasnem oddelku 1390 Prodam 9 let starega konj., z opremo in vozom skupaj. Naslov v oglasnem oddelku 1330 Prodam jedilno mizo, 4 stole, pisalno mizo in starinsko omaro. Ogledate si lahko pri Osterman Angeli, Kopališka ulica 18, Kranj 1391 Ugodno prodam osla z vso opremo. Cerne Janez Poljščica 54, Gorje 1392 Prodam dobro ohranjeno spalnico s posteljninami, vzmetnimi vložki in žimnicami, skupaj ali po delih. Predoslje 26, Kranj 1393 KUPIM Kupim dobro ohranjen Fiat 600, najraje na ček. Naslov v oglasnem oddelku 1394 Kupim krmilno peso in repo. Naslov v oglasnem oddelku 1395 0 T A L 0 Sprejmem frizersko vajenko. Informacije dobite v Popravljalnici nogavic, Titov trg 24, Kranj 1337 Mizarskega pomočnika sprejmem. Senk Franc, Mizar, Tupali-če 28, Preddvor 1341 STANOVANJSKA SKUPNOST CENTER - KRANJ razpisuje mesto računovodje servisnih obratov In ustanov Pogoj: srednja šolska izobrazba s 5-letno izkušnjo. — Plača po dogovoru. — Nastop mesta takoj. — Razpis velja do popolnitve mesta. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjska skupnost, Kranj-Center, Kranj, Tavčarjeva nI. 45. Okrajni ljudski odbor Kranj, odbor za Izgradnjo turi-stično-smučarskega centra Velo polje razpisuje na podlagi 16. člena Pravil o organizaciji in poslovanju samostojnega zavoda za izgradnjo Velega polja naslednji delovni mesti: 1. direktorja zavoda 2. računovodja. ki bo istočasno opravljal administrativne posle Zavoda Pogoji: za delovno mesto pod 1. ekonomska ali pravna fakulteta z ustrezno prakso na vodilnih položajih; za delovno mesto pod 2. srednja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom je treba poslati do vključno dne 25. aprila 1961 na naslov Okrajni ljudski odbor Kranj, Odbor za izgradnjo smučarskega turističnega centra Velo polje. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerjih razpisuje delovna mesta za TOVARNE ISKRA Krani strojne tehnike gradbene tehnike visokokvalificirane orodjarje kvalificirane strugarje kvalificirane ključavničarje več polkvalificiranlh in nekvalificiranih delavcev (moških) Ponudbe pošljite na naslov: Kadrovska uprava tovarne ISKRA - Kranj, Savska loka 4. Vse potrebne osebne informacije pa lahko dobite v kadrovski upravi ob ponedeljkih od 8. do 12. ore. Sklad zasebnih obrtnikov Kranj vabi vse člane, da se kakor na povabilu udeleže v nedeljo, 16. aprila 1961 ob 7.30 uri zjutraj v sejni dvorani OLO Kranj (vhod poleg restavracije »Park«<) občnega zbora. - Odbor 1380 Mlad intelektualec išče v Kranju opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe oddajajte v oglasnem oddelku 1383 Snažilko za stopnišče išče Hišni svet št. 15, Koroška c. 10, Kranj 1396 Radiomchanika za popravilo radio aparatov sprejmemo. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Stanovanjska skupnost Skofja Loka 1397 Na stanovanje sprejmem tovarniško delavko, ki bi po službi pomagala po nekaj ur pri šivanju. Naslov v oglasnem oddelku 1398 Iščem sobo na Kokrici ali Mlaki. Naslov v oglasnem oddelku 1399 Dekle, poštena (Gorenjka), srednjih let z nekaj premoženja, želi poznanstva s poštenim fantom od 35 do 52 let. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1400 Preklicu jem št. bloka 46567, izdanega 17. novembra 1960 v Komisijski trgovini Kranj. Hablek Kati Hol Dvosobno stanovanje, vseljivo takoj ali do jeseni 1961 iščem v Kranju. Nudim nagrado. Ponudbe oddati pod »100.000« 1402 Izgubljeno otroško bundo dobite pri Pušar Francu, Bobov k 17, Kranj 1403 Iščem upokojenko ali mlado dekle,' ki dela v popoldanski izmeni za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Nudim hrano in stanovanje. Poizve se v popoldanskem času pri Osterman Silvi, Kopališka 18 1404 Žensko, ki je prišla povedat, da otroci pretepajo mojega otroka, prosim naj sporoči svoj naslov na Prebačevo 4 1405 HlflO Jesenice »RADIO«: 13. in 14. aprila ruski barvni' film BELI SUŽNJI Jesenice »PLAV2«: 13. in 14. aprila italijanski film VSTAJENJE Žirovnica: 12. aprila ameriški barvni film OKLAHOMA Kropa: 13. aprila italijanski film Izgubljeni kontinent umih rdg rd IZGUBLJENI KONTINENT ob 19.30. uri Bled: 12. in 13. aprila japonski film ŽRTVOVANA DEKLETA Radovljica: 12. aprila ameriški barvni film ZGODBA IZ MONTE CARLA ob 18. in 20. uri, 13. in 14. aprila italijanski film HERKU-LES IN KRALJICA LIDIJA ob 20. uri Kranj »STORZlC«: 12. aprila nemški barvni film TI SI MOJA PESEM ob 10., 17. in 21. uri, francosko nemSki film NAPOLEONOV OFICIR ob 15. in 19." uri, 13. aprila francosko nemški film NAPOLEONOV OFICIR ob 10. uri, ameriški barvni film ČAS LJUBEZNI TN CAS SMRTI ob 15.30, 18! in 20.30. uri, 14. aprila, italijanski film POČITEK IN LJUBEZEN ob 10. uri, ameriški barvni film CAS LJUBEZNI IN ČAS SMRTI ob 15-.30, 18. in 20.30. uri Stražišče »SVOBODA-«: 13. aprila premiera poljskega filma VLAK ob 18. in 20. uri Duplica: 12. in 13. aprila japonski film ULICA SRAMU, 12. aprila ob 18. uri, 13. aprila ob 20. uri Kamnik: 12. aprila ameriški barvni film KAVBOJ ob 20. uri, 13. aprila isti film ob 17.15. uri Nenadoma nas je zapustil naš preljubi mož, oče, stari oče, tast in stric Vinko Ambrožič bivši gostilničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 13. aprila ob 16. uri izpred križišča na pokopališče v Kranju. Do pogreba bo pokojnik ležal v Kranju, Ljubljanska cesta 4. Žalujoči: žena Marija ,sinovi Lado, Cveto, Miro in Elo z družinami, hčere Justi, Ivica, Eli in Dušica z draždnami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Kranj, Vipava, Gorica, ll.aprdaa 1961 Kot žrtev prometne nesreče je 9. aprila 1961 tragično preminul Alojz Srpčlč šofer pri servisu za prevozne storitve državnih organov in zavodov pri OLO Kranj. Zvestega in požtrvovalnega tovariša borno ohranili v trajnem spominu. Kolektiv m oprava Servisa Upravni odbor podjetja »Instalater«, Kranj — razpisuje mesto tehničnega direktorja Pogoji: strojni inženir z znanjem projektiranja vodovodnih instalacij in centralndh oziroma ogrevalnih naprav s 5 do 10-letno prakso ali strojni tehnik z istimi pogoji in prakso 10 do 20 let. Osebni dohodek po pravilniku podjetja ali po dogovoru. Ponudbe oddali na upravo podjetja do 30. aprila 1961. Ob mesecu poklicnega usmerjani? mladine Rad bi postal. .. Od /. do 30. aprila 50 po vsej Sloveniji organizirali »Mesec poklicnega usmerjanja mladine*. Tudi v kranjskem okraju so program »Meseca poklicnega usmerjanja« sestavili na osnovi letnega programa službe poklicnega usmerjanja. Pri tem so upoštevali predvsem poklicne interese mladine, ki bo letos zapustila osnovne šole in načrt vključevanja mladih v gospodarske organizacije. Že v začetku letošnjega leta so poverjeniki za poklicno usmerjanje v šolah izvedli anketo, za katere poklice se mladina zanima. Anketirani so bili učenci in učenke, ki bodo letos zaključili obvezno osemletno šolanje. Rezultati ankete seveda še niso prikazali dokončne slike o vključevanju mladine v poklice. Marsikateri mladinec ali mladinka se bo še premidila ali spremenila željo do svojega poklica. Anketa bo služila predvsem za orientacijo, kako usmerjati delo pri poklicnem usmerjanju s predavanji, ekskurzijami, mdividmd- nim delom z mladino, z odkrivanjem problematike vključevanja mladine v poklice in podobno. Anketa bo v veliki meri služila v pomoč prav pedagogom, ki se ukvarjajo z usmerjanjem mladine v poklice. Letos bo zaključilo šolanje v kranjski občini 766 učencev in učenk in sicer se jih bo za nadaljnje šolanje na osnovni šoli odločilo 67, za nadaljnje šolanje na gimnaziji 90, za šolanje v raznih strokovnih šolah 206, za učenje poklica 272, doma na kmetiji jih bo ostalo 5, takoj se jih bo vključilo v delo 30, medtem k« se jih 96 še ni odločilo za noben poklic. Od 206 učencev, ki so se odločili za razne srednje strokovne šole, jih bo odšlo na tehnično srednjo in gradbeno srednjo šolo 49, na ekonomsko srednjo šolo 26, na administrativno šolo^48, na učiteljišče m vzgojiteljsko šolo 21, v zdravstveno šolo in farmacije 22t v šolo za tehnično risanje 6, v gozdarsko šolo 6, v trednjo pomor- sko šolo 8, medtem ko se jih je za razne srednje šole odločilo 18. Od 262 učencev in učenk, ki so se odločili za uk v primerjavi s 472 prijavljenimi prostimi mesti, jih bo odšlo v kovinsko stroko 92, v elektro stroko 32, v tekstilno 33, v lesno predelovalno 12, v gradbeno 7, v trgovsko 43, v gumarsko 3, v brivsko frizersko 13, medtem ko jih bo odšlo v razne poklice 27. Iz teh podatkov je razvidno, da ima mladina v kranjski občini velike možnosti pri izbiri poklica. Problem je nastal le v nekaterih primerih, na primer, ko se je za poklic avtomebanika odločilo 28 mladih, prostih mest pa je samo 7. Za šivilje in krojače se je odločilo 27 deklet, med njimi dva fanta. Prijavljenih prostih mest za to stroko pa je doslej 11. Za frizerski poklic se jih je odločilo 13, medtem ko je prostih mest samo 8. Anketa je postregla tudi s podatki, v kakšnih okoliščinah so se posamezniki odločili za poklice. Več kot polovica učencev m učenk se je odločilo za svoj poklic predvsem iz veselja do določenega dela. Še vedno pa se dogajajo primeri, da so se nekateri odločili za poklice svojega očeta, matere, sestre ali celo svojega prijatelja. Pogost je tudi vzrok, da se nekateri ne morejo vključiti v poklic zaradi premajhne predizobrazbe in podobno. Pri vsem tem bo treba letos upoštevati, da bo še to leto zaključilo obvezno šolanje 300 otrok z nedovršeno osemletko, to je s pomanjkljivo predizobrazbo. Torej bo treba več kot polovici od teh nuditi še dopolnilno izobrazbo. Prav tako je treba vedeti, da se 96 mladincev in mladink še ni odločilo za poklic in da je šc več takih, katerih odločitev še ni dokončna. So pa tudi taki, katerih odločitve niso v skladu z željami in so le izhod v sili. Vsem tem bo treba vsekakor pomagati. Za mesec poklicnega usmerjanja so v našem okraju pripravili precej pester program. V vseh zaključnih razredih bodo predelali brošuro profesorja Neumana »Od želje do odločitve pri izbiri poklica*. Organizirali bodo predavanja in razgovore o poklicni problematiki, nadalje strokovna predavanja o Ze več let je, kar je bila končana gradnja novega obrata Sava 0» GaŠteju pri Kranju. Toda tamkajšnji prebivalci in tudi delavci tega obrata se sprašujejo, kako da je gradbeno podjetje »Projekt« pustilo tamkaj enega izmed strojev in se za njega več ne zmeni ; j K. O., SKOFJA LOKA Vprašanje — Ali je hilni svet dolžan skrbeti, da je dvorišče vzdrževano. Odgovor — V skladu z 3. točko 71. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih Urad. I. FLRJ »t. 16/59, hišni svet skrbi za ureditev in vzdrževanje stavbne parcele na kateri stoji hiša. O. R., JESENICE Vprašanje — Pred sedanjo zaposlitvijo ste prekinili delovno razmerje za dva meseca. Zanima vas ali vam pripada dopust. Odgovor — V skladu s 27. členom Zakona o delovnih razmerjih Urad. I. FLRJ It. 53/57, boste pridobiti pravico do letnega dopusta, po 11 mesecih nove zaposlitve. H. N., SKOFJA LOKA VpraJanjc — 2« dalj časa vam Z. D. dolguje večji znesek, do sedaj vam je nekaj dal na račun, bojite se, da ne bi terjatev zastarela. Odgovor — V skladu z 31. členom Za- kona o zastaranju terjatev Urad. L FfcRJ št. 40/53 zastaranje preneha s plačifoc* ** račun. O. P., KRANJ Vprašanje — Ste mati tri leta staeeg* otroka, zanima vas ali vam podjetje dodeli nadurno delo. Odgovor — V skladu z 72. členom Z*" kona o delovnih razmerjih Urad. 1. FLRJ št. 53/57 je za nadurno delo matere » otrokom, ki Se ni star sedem let potre**" na njena pismena privolitev. M. R., JESENICE Vprašanje — Kot invalid zaradi nest*** pri delu vas zanima do kolikšnega razred1 boste ob koncu prevedeni. Odgovor — V skladu s 5. členom Ured" be o določanju in prevedbi pokojnin * invalidnin Urad. 1: FLRJ št. 39/52 bost« na koncu prevedeni v najvišji pokojnio*'" razred, ki vam pripada po vaši stroko*8' izobrazbi. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanja srečk 7. kola, ki je bilo dne 10. aprila 1961 Srečke s končnicami so zadele dobitek: 90 1.000 280 5.000 600 :f 3.000 53200 > «u000 91 f" 2.000 321 3.000 05831 40.000 10111 40.000 25701 60.000 61351 40.000 86501 60.000 756211 800.000 2 400 12402 40.400 89482 60.400 504022 4,000.400 13 800 283 5.000 49053 200.000 58833 60.000 98043 100.000 059243 2,000.000 14 800 054 3.O00 894 3.000 1414 20.800 18504 60.000 48134 56204 65314 93494 346934 5 19935 44935 67825 91025 1926 48856 68416 78356 67 17 60057 97647 114857 18 28 48 58 098 0618 06948 75938 678118 09 99 19609 73899 192639 60.000 100.000 40.300 300.000 500.000 400 40.400 40.400 40.400 60.400 20.000 80.00° 80.000 40.000 800 1.000 60.000 40.000 L0O0.O0O 800 800 800 800 10.000 20.800 80.800 100.000 800.800 800 1.000 80.000 61.000 500.000 Posebna objava Obveščamo občinstvo, da bo zaradi tehničnih ovir preložena razstava »Ob proslavi dneva zdravstva« na čas od 16. do 20. aprila in ne od 14. do 18. aprila, kot je bilo to javljeno z lepaki. Pripravljalni odbor vabi občinstvo na ogled te zanimive razstave. Oddelek za družbene službe ObLO Kranj — odsek za zdravstvo strokah m poklicih itd. Učenci in učenke iz raznih letnikov osemletk si bodo ogledali delovna mesta v industrijskih podjetjih in bodo skupine učencev sestavljene po poklicnih interesih. V programu je predviden tudi obisk nekaterih kranjskih podjetij, in sicer Iskre, Save, Inteksa, Špika in gradbenega podjetja Projekt. Posamezne šole — poverjeniki za poklicno »smerjanje — bodo spremljali učence v razne obrtne delavnice in gradbišča, kjer si bodo ogledali delo v nekaterih poklicih. Odsek za poklicno usmerjanje bo v »Mesecu poklicnega usmerjanja* posredoval šoli m mladini kar najboljše informacije o šolanju, o sprejemnih pogojih, učnih in delovnih mestih o štipendijah in podobno. Zaradi cimSaljšega informiranja za posamezne poklice ali stroke bodo učenci in učenke, ki se zanimajo za trgovski poklic povabljeni na Trgovinsko zbornico, kjer jim bo vse o tem poklicu razložil strokovnjak zbornice. Podobne posvete in predavanja bo Zavod za zaposlovanje delavcev organiziral tudi za učence, ki se zanimajo za zdravstvene poklice, za gozdarstvo ter podoficirske in oficirske šole. Šolskim poverjenikom bo odsek za poklicno usmerjanje poslal vso razpoložljivo literaturo s pod- ročja poklicnega usmerjanja. ^ vidna mesta bodo izobesili letake 0 »Mesecu poklicnega usmerjanj^ Razen tega bodo v zadnjih letn.u osemletk učenci in učenke VlS domače naloge z razmišTjanjem svojem poklicu. Prav tako bo<* organizirali tudi razstavo izdelk° ki so povezani s poklici iz šols^1 nalog učencev in učenk. R'*251?"^ bo organizirala skupaj z Zavod0 za zaposlovanje delavcev Kornistl za poklicno usmerjanje. Na > teljskih sestankih bodo prav ta* obravnavali problematiko o usij*e janju in vključevanju mladih poklice. Svet Zavoda za zaposlovanje dt lavcev v Kranju je razpisal M? za aktivno delo v »Mesecu poku tttga usmerjanja* nagrade za & dino, tn sicer 20 nagrad v ^y\c vrednosti 30.000 din za »ajboip izdelke šolskih krožkov. N*1®* bodo praktične, in sicer dva i0 ■ aparata, dve nalivni peresi, Zature šaha, garniture pet'jamic,_se$'tef la, akvarelne in tempera barvice knjižne nagrade. Tudi za ped<*%0^ so razpisane tri nagrade in sicer najbolj aktivne poverjenike poklicno usmerjanje v šolah. nagrada znaša 15.000 dinarjev, <*\ ga 10.000 in tretja 5000 dilt0F *RBDA, dne 12. aprila 1961 ZANIMIVOSTI • KULTURNI RAZGLEDI STRAN Priprave za združitev svetov Svobod Radovljica — Minuli petek so •«Hi v Radovljici predstavniki občim'*; »▼etov iz Bohinja, Radovljice in Bled.; Obravnavali so problem združitve vse! treh dosedanjih svetov v enega. Pri ter. *° »e na posvetu zedinili, naj bi v ome "Jenih krajih izvedli vse potrebne pri P«1«*« za združitev že v aprilu. V tem naj bi občinski sveti izvedli konic in izvolili delegate za novo občin-•ko konferenco, na kater! bodo volili •kopni plenum občinskega sveta Svobod prosvetnih društev. Posvet je vodil Predsednik okrajnega sveta Franc Horjak. Svet svobod in prosvetnih društev občine Bled je skupaj z du Bled pripravil za prebivalce Bleda in okoliških vasi pre-avanje z diapozitivi o temi »Egipt ne-In danes.« Egipčansko umetnost In Za uvod v letno turistično sezono bom že danes zapisal nekaj Zanimivosti. A Pred dnevi sva šla s prijateljem * gostilno »Kunstelj* v Radovljici, d* se okrepčava. Bilo je okrog M- ure. Usedla sva se za mizo med toutloštevilne goste. Toda . .. Čakala lil 15 minut in nikogar! Potem scM1^ je moj prijatelj skorajžil in šel v' kd k*hinjo vprašat, če kdo streže? Od-\ kult"rn<> "f P"'ek1ost te . .,. ... ■ i 'dežele je poslušalcem pripravil profesor tovorUi so mu pozitivno. Me,zeks,iJ(iyo ^jg -% RO,podaMtTO u drulbenm P* sva morala kljub temu čakati^ položaju ter o vlogi Egipta v »edin jih deset minut, a nobenega natakar-^ i« ni bilo k najini mizi. Preostalog PRVI KONCE! ni drugega, kot da sva vstalaA ORKESTRA I V okviru DPD Svoboda »Ton« Čufar I na Jesenicah deluje že vrsto let godba na .pihala in beleži vsako leto veliko \itopov. V pričetku letošnjega leta so ku , pili nekatere nove instrumente In se lo tili študija novejših kompozicij. Z naštu .diranim programom zabavne in resne . glasbe se bo godba v svojem novem sestavu predstavila Jeseničanom prvič v sredo, dne 11. aprila zvečer, ko bo v Ćufarjevem gledališč« izvajala dela Kennetha, Vidošiča, Vinklerja, Carmiehaela, Norbisnetha In i Gregorca. U. DU ORGANIZIRALA POLITIČNO SOLO Delavska univerza na Jesenicah je 'letošnji sezoni organizirala politično šolo 'za odrasle in politično šolo za mladince, ^rvo je obiskovalo 32 tečajnikov, drugo 'pa 23. Predavanja, ki so bila po dvakrat 'tedensko, so bila lepo obiskovana In so te-Jcajniki pokazali ob zaključnih izpitih ko->e ne*a gospa z vnemo zace-ipico tntn]t it družbeno-politlčnlh ved. Te dni so zaključili z zadnjimi kadri filma »Ni majhnih bogov«. Filmsko komedijo so snemali v ateljejih Avala-fiima v Beogradu, ki je tudi producent filma. Ker v filmu, ki ima tudi podnaslov -Servisna postaja —, sodelujejo številni znani jugoslovanski igralci, lahko pričakujemo, da bo ta komedija prijetna osvežitev v domači filmski repertoarni politiki Egipt nekdaj in danes P šla k »Lectarju*. Verjemite mi pa, da sva šla prav z veseljem. 'Ko sva se odpravljala od »Kunsteljna*, šola za odrasle je trajala 6, šola za mladince pa 4 mesece. nizma in interteni7.ma obsega 136 strani. u i n imiiiiiii n iiiiiimii i mini 11 liti n nimmitin^ la kazati sendvič, za katerega je plačala reci in piši 110 din, sendvič pa je bil sestavljen iz ene žemlje in utirih tankih koščkov salame! A Vhod na Bled, če prideš iz Lesc, je pa res čudovit. To seveda velja ta tiste, ki doma nimajo hleva in se ukvarjajo z živinorejo. Kljub temu pa bi svetoval, da Blejčani le nekaj *krenejo, vsaj zaradi dam, da jim ne bi bilo treba hoditi z visokimi čevlji po nasuti cesti s kravjimi 'hlebčki*. A In za danes še eno iz Kranja, ^a račun prodaje kruha je bilo že Pjecej govorjenja, pa tudi pisanja. Joda vse kaže, da je bilo prvega m drugega še vedno premalo. Mor-i Ko«metu (okoli 42.9%, a najmanj v Bosni ' in Hercegovini in v Črni gori okoli 13% od skupnih kalorij). V Makedoniji pojedo veliko kraha (okoli 42.7 % od skupnih kalorij). ... DA NAJVEČ MESA pojedo v Vojvodini, a najmanj nrebivalci Makedonije (in to desetkrat manj kot v Vojvodini). Najmanj masti pa pojedo v Bosni in v Hercegovini. ... DA SE MLEKO NAJBOLJ ceni v Sloveniji, kjer ga prebivalci dobijo okoli osem odstotkov od skupnih kalorij. Tajc zaužijejo skoraj po v"-'- ' "'• enako, a mednarodnih odnosih pa je govoril profesor Peter Nuk. Predavanje je bilo zelo zanimivo, obisk pa žal tudi to pot ne posebno dober. -jb ZAKLJUČEK PLESNEGA TEČAJA Aktiv Ljudske mladin* v Predosljth je organiziral trimesečni plesni tečaj. V nedeljo, 9. aprila so ga zaključili i plesnim venčkom. Tekmovalo je 64 plesalcev, torej 32 plesnih parov. Med to zarei številno udeležbo sta zasedla prvo mesto pir Danica Bizjak — Andrej Jenkole, ki sta tekmovala v treh plesih. Med gosti sta bila prva v bougu-vouguju Slavka Sekne In Franc Bukovnik, v polki pa Marko Bukovnik in Avguština Pokora. KONCERT MLADINSKIH ZBOROV NA BLEDU Občinski svet Svobod in prosvetnih društev skupaj z ghsbenim sosvetom prireja na Bledn medobčinsko glasbeno revijo mladinskih pevskih zborov osnovnih Sol Bohinjska Bistrica, Bohinjska srednja vas, češnjlca in Bled. Prireditev bo na Bledu v torek, in sicer v kino dvorani. Mimo omenjenih zborov bodo nastopili tudi gojenci Glasbene lole Bled s klavirskimi točkami. *ib f) Prva številka časopisa beograjske univerze »Gledišta« prinaša številne zanimive sestavke. Med njimi Bogdnnn Sesičn »Sa-vremenn problematika drt«rmo-Revija Ali že oeste... W se prav zaradi tega lahko pripeto, da v kranjski Delikatesi dobiš n*mesto pol kilograma le 38 dkg. V delikatesi namreč prodajajo dvo-kilogramske štruce, prodajalka pa llh potem z nožem na oko razreze, h kaj je ta prodajalka potem do-tegla — družinski prepir. Mojo Marjano sem pošteno ozmerjal, ker It 38 dkg kruha plačala kot da je Prinesla domov pol kg kruha. Do prihodnjič na svidenje Vaš Bodičar! KAJ IN KOLIKO JEMO? ... DA DNEVNO VSAK član delavske družine v Jugoslaviji prejme 2390 kalorij, a vsak član uradniške družine 2420 kalorij dnevno. ... DA NAJVEČ KALORIJ prejmemo v kruhu in ostalih žitnih proizvodih, v delavski družini 50%, a v uradniški 46 %. .. .DA NAJVEČ KRUHA pojedo v njihova količina v jedilnikih ni velika (okoli 0.8 %). ... DA SLOVENCI PORABIMO največ krompirja in to dale? več, kot druge republike. Fižola pojedo največ v Kosmetu. ... DA V POTROŠNJI zelenjave prednjači Srbija, a sadja na-'—* -r'edo v Sloveniji, ravno tako tudi sladkorja. Od sladkori Jugoslovani dobivamo v odstotkih skupaj okoli 7.5 % kalorij, a Slovenci več kot 9 %, najmanj sladkorja se porabi v Makedoniji ! -»i 53 r', OBSEŽNA RAZISKOVANJA Strokovnjaki zagrebškega Podjetja za uporabno geofiziko delajo s pomočjo najsodobnejših metod, denimo gravimetrske, električne, magnetne in seizmične. Temu primerni so zato uspehi, ki so jih doslej dosegli pri iskanju nafte in rudnih bogastev. Pri nas so na primer odkrili nova nahajališča v Velikem Struževeu, Ostkovu, Ferdinsndovcu in Lipovljinih. Leto* le POLNA DVORANA POSLUŠALCEV V nedeljo, 9. aprila zvečer, Je Sosvet '.t družabno in klubsko življenje pri ob-nskem svetu Svobod in prosvetnih dru-ev v Kranju pripravil v Podbrezjah »Večer Prešernov* poezije«, spremljan z 'i-.So in barvnimi diapozitivi. Vaščant so .' i tih enotirni zamudi, ki je nastala zaradi »kvari na avtomobilu, s katerim s« se nastopajoči peljali na omenjeni večer, dvorano tamkajšnjega Kulturnega doma povsem napolnili In bili z izvajanim programom zelo zadovoljni. M. F. NASTOP ORKESTRA KITAR KOKRICA — Orkester kitar Glasbene »!• DPD Svobode »France PreJeren« Iz Kranja je v nedeljo, 9. aprila zvečer, priredil v Zadružnem domu na Kokrlc! dve in pol urni zabavni koncert, na katerem so nastopil) pevci in instrumentalisti. Koncert je vodil Anton Borovnica In tO bili poslušalci, ki so napolnili dvorano, s programom zelo zadovoljni. Gostovati nameravajo še v Kropi, v Medvodah, na Golnika In v nekaterih drugih krajih. LITER ARNO-GLASBENI VEČER USPEL Jesenice — V četrtek, 30. marca zvečer, je priredili komisija za kulturno-umetni-ško dejavnost pri jeseniški Svobodi lite-rarao-glasbeni večer pod naslovom »Lite-rarno-glasbeni sprehod v drugi polovici 19. stoletja«. Kulturno-umetniški večer, ki ga je zrežiral prof. Jože Šifrer in katerega program so izvajali Člani DPD Svoboda »Tone čufir«, komorni zbor, solist!, orkener jeseniške glasbene šole in člani jeseniškega gledališča, je bil podan zelo kvalitetno in bil eden najboljših večerov, ki jih je v letošn+i sezoni priredila komisija za kulturno-umetniško .dejavnost. — Razveseljivo je tndi, da je bil obisk to pot zadovoljiv. tJ. PREDAVANJE OB DNEVU ZDRAVJA Ob Dnevu zdravja, 7. aprilu, je učencem blejske osnovne šole govoril dr. Janko Benedik. Poudaril je velik pomen delovne in tehnične vzgoje že v osnovni šoli, ker le tako bomo privzgojili i« v mladostniku skrb za »drivje in varnost na delovnem mestu. Le zdrav človek, t privzgojeno delovno disciplino, bo na delovnem mestu odloSilno pripomogel k dvigu storilnosti. To pa je aktualno prav sedaj, ko se številni mladi ljudje odločajo In pripravljajo za vključitev v proizvodnjo. -Jb OB TRETJI REDOVALNI KONFERENCI Dne 6. aprila je bila na gimnaziji v Kamniku tretja rtdovalna konferenca. Razpravljali so o učnih uspehih dijakov v času od druge redovalne konfirence do sedaj. Veliko je bilo govora tudi o domačih nalogah za maturitetni izpit, katere so dijak! že oddali In pa o tekmovanju, ki ga je kamniška gimnazija napovedala kočevski. Tekmovali bodo v učenjn in v raznih športnih disciplinah. T. M. naprej iščejo nefto v panonskem bazenu in v jadranskih predelih. Posebne skupine strokovnjakov omenjenega podjetja pa raziskujejo v Združeni arabski republiki, Iraku in Pakistanu. Atomska bomba gradi pristanišče Američani se že dalj časa pripravljajo, da bodo v kratkem na Aljaski sprožili eksplozijo atomske bombe, ki bo dvakrat močnejša od atomske bombe, ki je padla na Hlrošimo. S to eksplozijo nameravajo ustvariti ugodne pogoje za gradnjo velikega pristanišča. To je sporočal vodja ameriške delegacije, Dean, te dni na 276. seji konference za korrtrolirano prenehanje poizkusov z atomskim orožjem. S tem nameravajo ZDA uresničiti svoj več let stari načrt o »miroljubni uporabi atomske energij««. i DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ 2 Dnevnik taboriščnega zdravnika ) Ozrem se po svojih tovariših, šestindvajset zdrav-l[ nikov nas je in osem farmacevtov z ženami in otroki. " Med nami je nekaj starcev in stark, to so starši mojih kolegov. Večinoma sede na svojih zavojih ah na klopeh. Zaskrbljenih, trudnih obrazov strme v praznino predse. Nekaj otrok spi, drugi glodajo ostanke živil, večinoma so to suhe skorje. Mnogo jih nima niti tega več. Znova in znova si z jezikom oblizujejo od lakote in žeje raz pokane in nabrekle ustnice. Pesek zaškriplje pod težkimi koraki. Glasna pove-i lja prekinejo neskončno čakanje. Zapahi pri vratih vali gonov odlete, vrata zdrdrajo ob stenah vagonov in odvi pro na stežaj vstop v brezupno bodočnost. Toda čeprav se vsakdo od nas zaveda, da nas čaka vse prej kot svoboda, vendar vse tišči k izhodu. Srečni smo, da spet lahko zadihamo svež zrak. Ostra povelja zadone: »Vsi izstopiti! Ročno prtljago vzeti s seboj! Vse ostalo ostane v vagonih!« Naše žene in otroci se nam spuščajo v roke, pot drug meter iz visokih vagonov navzdol, še davno niso vsi izstopili, ko zadoni povelje, naj se zvrstimo ▼ vrste pred vlakom. Mlad esesovski častnik stoji pred nami. Golenice njegovih škornjev se svetijo kot luč. Ostro, odsekano in določno daje svoja povelja. Niso namenjena nam, temveč esesovcem. Ločilnih znakov esesovskih stopenj še ne poznam, toda ker opazim na rokavu mladega Častnika Eskulapovo palico, sodim, da je zdravnik. Kasneje sem zvedel, da je SS-Obersturmbannfuhrer. Imenuje se dr. Mengele in je prvi zdravnik koncentracijskega taborišča Auschvvitz. Kot oddelujoči zdravnik je dr. Mengele prisoten pri prihodu vsakega vlaka. In kaj pomeni selekcija, odde-|i litev, v Auschwitzu, to zvemo že po nekaj minutah... Začenja se. Escsovska garda naglo sestavi skupine. Najprej moške, nato ženske. Otroci pod 14. leti ostanejo | pri materah. V nas vstaja nemir. Ločeni smo od svojih rodbin, ji Na naša trepetajoča vprašanja odgovarjajo straže: »To > ni nič posebnega! Po taboriščnih predpisih se mora ) vsakdo najprej okopati in razkužiti. Kasneje bo vsakdo spet združen s svojo rodbino. Med razdeljevanjem štiritisočglave množice imam dovolj časa ozreti se okrog sebe. Najprej me opozori nase ogromen dimnik. Cetverooglat je, iz opeke in se proti vrhu oži. Mogočno se dviga ob robu velikega dvonadstropnega poslopja, ki bi lahko bilo tovarna, čuden tovarniški dimnik! Vznemirja me osem do deset metrov visok plamen, ki se med Štirimi strelovodi pomalja iz njegovega žrela. Obide me težka slutnja, čemu bi utegnil služiti ta peklenski plamen. V pokrajini krematorijev sem. V tisti Nemčiji, kjer sem deset let živel kot študent in zdravnik ... Tovarni podobno poslopje je tedaj krematorij. Ne j j daleč proč opazim drugega in skritega za grmovjem še tretjega. Vsak od njih ima enak dimnik in iz vsakega I j bruha plamen. N Lahen veter prinaša do nas dim. Zopern vonj po žganem mesu in laseh mi prodre v nos. Nov vonj: Go- Ji reče človeško meso ... Zgrozim se iz svojih razmišljanj, kajti zdaj se začne { drugi del selekcije. Po vrsti korakajo mimo selekcijske (| komisije moški, ženske, otroci. Na migljaj dr. Mengeleja 4 se razvrščajo na desno in na levo. Opažam, da so v levi skupini večinoma starci, po-j[ habljenci, betežni ljudje in ženske z otroki, v desni pa ' so delazmožni. Oddahnem se, ko opazim med njimi ženo in štirinajstletno hčerko. Govoriti ne moremo med seboj, pač pa si pomigamo. Starce, ki ne morejo hoditi, pohabljence in duševno bolne nalože na vozove Rdečega križa. Nekaj mojih starih kolegov prosi, da bi smeli na vozove. t DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 5 ieGizsn.mil »Vojaško srajco imam.« »Kaj šel Poglej jo!« Pogledal sem in se prepričal, da sem v lepi kali. 8r»jca je bila umazana in na njej ni bilo nobene v°jaške barve več. Nekoč je bila sicer take barve, *°da zdaj je blago že obledelo od sonca in mnogih pr*nj. Povrhu vsega sem imel še civilne čevlje. »Sveta nebesa, Don, mislili bodo, da sem vohun.« Sedel sem in skuSal razmisliti o tem. Toda bil *en« preveč truden in lačen ter zato nisem mogel đ°hro razmišljati. Okrog pol treh tistega popoldneva, ko imo bili vedno brez vode in hrane, so nas zbrali kakih *r«deset, vključno civiliste, in nas vodili z Raffles S(luara proti pristanišču. Don si je našel kakega ducata Avstralcev, jaz pa sem *e Jim pridružil. °b strani ceste so ležali zapuščeni avtomobili, ^ Pa Je bil nastlan z različnim blagom. Japon-?*t vojaki z nasajenimi bajoneti so tekali iz trgovin ^ uradov ter spet nazaj in povsod nekaj preisko-Val'- Tamilski delavci so se pod stražo v skupinah Po Petnajst do dvajset potili in delali bolj kot kdaj 5°H poprej. Tu In tam so ležala v mlakah strnjene *rv' trupla s popačenimi obrazi. I, Ko smo bili mimo železniške postaje na Kepal "arbour cesti, sem opazil v nekem žlebu dve kort-s**vl. Naglo sem se ustavil In ju pobral. Eno gem s«lačn v hlačni žep, drugo pa pod srajco. Eden iz-japonskih stražarjev me Je opazil. Ustavil Je pupino, me potegnil iz vrste in se začel dreti ter -**«o mahati z rokami. Predal sem mu konservo, sem jo skril v žepu In brcnil m« Je nazaj v Zahodno od dokov smo zapustili obrežno cesto in se napotili v notranjost. Okrog petih, tik pred mrakom, smo prišli na čistino, kjer je ne daleč od morja bila nekoč gumijeva plantaža. Tu je stalo kak ducat na pol razrušenih barak z majavimi temelji, obkrožali pa so jih debeli kolobarji bodeče žice. Taborišče Je bilo le kakih sto petdeset kvadratnih jar-dov veliko. Ob vhodnih vratih je visel na drevesu mrtev Kitajec i Iztegnjenim tilnikom, iz ust pa mu je molel črn, otečen in z muhami pokrit jezik. Ob vznožju drevesa sta ležali dve drugi trupli, grotesk-ln in dostojanstveni v svoji smrti. Po dva in dva nas je preiskoval stražar, ki je držal bajonet, ko da se ga boji uporabiti. Vzel mi je nož, rešil pa sem konservo, ki sem jo skril pod levo pazduho. V taborišču je bilo nekaj sto Britancev in Avstralcev enakopravno pomešanih z gručo Azijcev. Tla so bila polna odpadkov In nesnage ter se Je širil neznosen smrad po vlažni gnilobi. Vsakdo se je zgrbil brez volje v eni Izmed barak ali blizu žice, ne da bi počel kar koli. Don Je začel šepetati t gručo Avstralcev, jaz pa sem si skušal pregnati utrujenost s tleskanjem po stegnih. Cez nekaj časa sem previdno potegnil izpod pazduhe konservo. V njej je bilo kondenzirano mleko. Ko sem se ozrl naokrog, sem zagledal tamilsko žensko z majhnim otrokom, ki Je poželjivo, a hkrati brezupno strmela na majhno kovinaato konservo. Dal sem ji jo in poželjivo jo je zgrabila. Tik pred nočjo je nastal zunaj bodeče žice hrup In vpitje. Japonski oficir je skupaj z nekim Evropejcem dostojanstveno prikorakal na sredo taborišča. Za nJim je tekel vojak, ki je nosil majhen lesen zaboj. Ofioir je obstal, zavpil povelje In vojak Je naglo postavil zaboj predenj. Oficir Je stopil nanj ln v spakedrani angleščini zapovedal »mirno«. Ozrl sem«se naokrog. Vsi so ga radovedno gledali, a nihče se ni zmenil za povelje. Oficir ga Je še nekajkrat ponovil, toda v taborišču se nihče ni zganil, le neki tamilski otrok Je začel Jokati. Potem je oficir odnehal, stopil s zaboja in z dolgimi, do- stojanstvenimi koraki odšel, za nJim pa vojak in Evropejec, ki je bil videti zelo osupel. Nastala je noč In z njo slepeča svetloba obloč-hic, na hitro roko postavljenih in razvrščenih po taborišču tako, da niti en kotiček nI ostal neraz-ftvetljen razen notranjosti koč, ki so ohranile šc košček strehe. S tem so prišli tudi moški ti. Mislil sem na Pat in na njene domače t Saravaku. Morda so se ie umaknili. Toda to se mi je zdelo zelo malo Verjetno. Z nočjo je postajalo taborišče vse bolj močvirje človeške bede. Uvela telesa ujetnikov So se brez miru premikala v spanju od izčrpanosti, njihovi obrazi pa so se ostro odražali v siju neštetih obloč-nic. Neumlta tamilska telesa, neumita angleška in avstralska telesa, poteča se in mrmrajoča množica, Jokajoči otroci, usmiljenja vredni v svoji lakoti, bolne ženske, ki so tiho jokale in neki patetičen podčastnik, ki je blodil zaradi rane, katero mu je prizadejala granat*. Vstal sem, da bi si pretegnil »oge. Ko sem stopil proti žici, so zažvižgale krogle Iz strojnice le nekaj čevljev nad mojo glavo. Hitro sem sedel m se ie stotič preklel, zakaj nisem Izkoristil priložnosti in poskusil sajn priti v Malajo. Cez nekaj časa Je spet začelo deževati v drobnem, neprestanem priou. Ta pršeč se Je proti jutra spremenil v naliv, ob zori pa se spet unesel v blag dež. Zemlja pod ujetniki, H so se tiščali drug k drugemu, Se Je .spremenila v zdrizasto blato, iztrebki In urin pa so se zbirali v "mlake In se odcejali, a v zraku puščal močan smrad, ki je dražil želodec. Minilo je že oseminštirideset ur, odkar sem zadnjič jedel. Toda vsaj žeje ml ni bilo več treba trpeti, ker sem lahko obrnil obraz proti nebu ln z jezikom lovil deževne kaplje ter Jih počasi požiral. Ta dež je bil pravi nektar Same. Potem sem se pogrezali v neke vrste nezavest. Dogodki zadnjih dni pa so so uredili t moji glavi kot koščki barvastega stekla v otroškem kaleidoskop«. Spomin In dvmStJUa sin se točna, se spet združila, obledela, potem pa postajala ponovno jasnejša. Ob zori je še vedno pršelo. Ujetniki so se prebudili v nove nelagodnosti. Nekateri izmed Azijcem so od kdo ve kod spravili hrano in jo delili med seboj. Trije avstralski vojaki so si napravili neke vrste žleb na eni izmed kolib, podstavili nepremoč-ljivo odejo in tako dobili majhen rezervoar za vodo ,od koder smo lahko končno s praznimi kon-servniml škatlami zajeli vodo. Bili smo ie še kopica neobritih in prepotenih umazancev. Potegnil sem z roko po licu In občutil lepljivo, blatno brado. Zagledal sem Donaldsona, ki Je sedel sam in žalosten nekaj korakov stran od drugih. Ubral sem Jo k njemu, pocenil in izvlekel Iz srajčnega žepa zavojček cigaret znamke Dvojni as. Bile so razmočene in porjavele od znoja in dežja, a še vedno cigarete. »Boš kadil, Don?« »Za vraga, od kod pa jih imaš?« »Spravil sem si Jih v srajco.« Ozrla sva se naokrog in videla da je le nekaj ujetnikov opazilo le cigarete. Storil sem lahko samo eno. »Ima kdo od vas nož?« »Seveda.« Neki avstralski narednik ga Je urno Izvtl Iz robca. Razreza! sem vsako cigareto na dvoje ln ponudil polovičke naokrog. Z Donom sva si delila zadnjo. Tamilska žena, ki sem ji prejšnjo noč dal konservo z mlekom, je priraoala k nam in mi ponudila neki nenavaden list ter betelov oreh. Zahvalil sem se JI. Nalahno se je nasmehnila in mi poki mala, preden je odšla. »Boš poskusil?« sem vprašal Dona. Dvomeče je pogledal. »Za vraga« take reči vendar ne morem Jest*— ^ STRAN GLAS SREDA, dne 12. aprila 19g Starejši so manj disciplinirani Lani jc bilo na območju tržiškc občine 56 karambolov z motornimi vo- kjcr smo govore o z učenci Številne raz-prometnih predpisih. Ne- »Morda kljub temu obstojajo kakšni varnostni ukrepi?« Vsekakor, čeprav tudi ti zahtevajo vsaj nekaj sredstev. Predvsem je treba parkirni prosto na trgu umakniti na primernejši kraj Razmišljali smo ie, da bi mi primeren prostor na pločniku ob desni strani Cankarjeve ceste, ld Je sedaj neizko- novo cesto in ko bodo mladi dorasli, ld že sedaj znajo upoštevati prometne prcdpl«" - n. n. žili in 48 prometnih nezgod, ki so jih razumljivo pa Je, da starejših številne risccn. Prehod skozi Tržič bi bil s tem precej olajšan. Nesreč pa bi bilo v prihodnje seveda manj, če bt bili šoferji prav zaradi nepregledne ceste previdnejši. SIcer Je na vseh takšnih nepreglednih odsekih omejena hitrost m nerazumljivo je, zakaj šoferji tako brezbrižno vozijo mimo prometnih znakov.« zakrivili pešci ali kolesarji. Precej vi- nesreče ie niso izučile.« soki številki, ki pa jih gre pripisati »Na nepregledni cesti od Naklega največ ozkim in nepreglednim cestam, pa do Ljubelja je bik) že precej oe- Te številke pa so nam dale tudi po- sreč, zlasti še zaradi neprevidnosti vod, da smo se v ponedeljek razgovar- šoferjev. Spričo vse večje motorizacije jali z miličnikom Srečkom Kranjcem, pa je prav cesta skozi Tržič postala ki se v tržiški občini ukvarja s pro- velik problem. Ste predvideli za le- metnimi zadevami. »Razen večjih karambolov, je bilo lani udeleženih pri nezgodah kar 48 kolesarjev ln pešcev In skoraj neverjetno je, da so bili krivci v večini le odrasli ljudje. Med njimi jc bilo le toSnjo letno sezono kakšne nove ukrepe, s' katerimi bi lahko zmanjšali dosedanje število nesreč?« »Odgovor na vprašanje je precej težak. Glavna cesta skozi Tržič je že dlje problem, ld pa je rešljiv le z šest otrok,« nam je začel prlpovedo- gradnjo nove ceste, za katero pa vsa vati tovariš Srečko. »To jc vsekakor leta doslej nI bilo sredstev ln Je tudi tudi nesreče ne. Vsekakor pa bo pro rezultat tesnega sodelovanja s šolami, vprašanje kdaj bodo.« blem prometa v Tržiču rešen šele j »Kaj pa pešci in kolesarji, ki so doslej tudi zakrivili precej nesreč?« »Prav ti nam delajo v Tržiču največ težav. Kaže, da jih dosedanja opoze rila, kazni in podobno niso Izučila, pn Po I, kongresu telesne kulture Odslej v enotni organizaciji Kot smo že poročali je v soboto, 8. aprila, končal z de-1 lom v Ljubljani I. kongres telesne kulture Slovenije. N» podlagi poročil in obširne razprave so na kongresu sprejel' tudi posebno resolucijo. - Nekatere izvlečke objavljam« tudi mi. Srečko Kranjc == Miiiiiiintfliiiiitiiin S sodišča NEPRAVILNO PREČKAL A. K., samostojni prevoznik Iz Kranja, te j« zagovarjal pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa. Dne 4. februarja letos je okoli 10. ure pred Stošičevim spomenikom v Kranjufnečenje lepa zmaga kranjskega predstavni-preJk.il z dvovprego glavno cesto Kranj—f k' nad Krimom iz Ljubljane, ki je na Jesenice. Ni se prepričal, če je cesta pro- f prvenstveni lestvici tri mesta pred njim. sta in je tako s prečkanjem le-to zaprl, f Prav po zaslugi Triglavove zmage je vez Istočasno pa je pripeljal iz smeri Jesenic v med dvema taboroma — vrhnjim ln spod-osebni avto in se zaletel v omenjeno pre-fnjim — postala krajša, za dve točki. Tri-Vozno sredstvo. Na avtomobilu je nastalo v fdav si je z osvojenima točkoma spet za približno 100.000 dinarjev škode. Sf opomogel in se je končno odlepil od za-t.ikim načinom prečkanja je A. K. pre-vsledovalca Olimpa, medtem ko je prema-kršil cestno-prometne predpise, povzročil v ganec odpadel iz tekme za drugo mesto. Nogometni komentar V SCL nič novega V nedeljskem kolu slovenske conske nogometne lige je bilo edino večje prese- pri tem še prometno nezgodo in bil obsojen na 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. KRIVDA DOKAZANA - L G. je 21. decembra lani v nekem gospodarskem poslopju v Podbrezjah držal za vrat F. C. in ga z glavo udarjal v zid, ) čemer mu je povzročil raztrganino na glavi in obrani ter pretres možganov. Obdolženec jc dejanje sicer zanikal, vendar mu jc bilo dejanje dokazano s pričami, tako da je bil obsojen na 21 dnt zapora. Maribor je v 16. kolu premagal Rudarja f Iz Trbovelj ter še vedno zanesljivo vodi. f Celo povečal je naskok in Ima že 5 točk S prednosti pred »vicešan^pioni«. Maribor v OBČNI ZBOR k jb h m m i" TOVORNJAK V PEŠCA 10. aprila ob 18.50 je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda Kokrica— Brdo med' tovornjakom S-2554, ki ga ?e upravljal C. K. Iz Kranja in pešcem P. G. Voznik tovornega avtomobila se je peljal £ je udeležilo tudi 13 iz Nakla proti Brdu. Na Kokrici je priletel na cesto pešec, vozilo ga je zadelo tako, da je pešec padel na tla in pri padcu dobil tež:e triesne poškodbe pi lovi aogl in obrazu. Prepeljali so ga v kranjski Zdravstveni dom. DVE NAGRADI ZA GORENJSKE STRELCE V Novem mestu je bilo preteklo nedeljo uspešno izvedeno letošnje republiško tekmovanje »7.-> zlato puščico*, ki se ga re.cev z Gorenjske. Presenetila sta Lado Brejc iz Tržiča in Rado Čuš iz Škofje Loke, ki sta — prvi s 559 krogi in drugi s 558 krogi osvojila drugo in tretje mesto. Brejc je dobil za nagrado aparat za britje, Čuš pa '•' -;-irat. To je bil doslej največji uspeh gorenjskih strelcev na tem tekmovaniu. preostalih šestih kolih igra s Triglavom, Kladivarjem in Ljubljano na tujem ter z Nafto, Soboto in Krimom doma. Tekmeci so sicer nevarni, vendar mu prvenstvenega naslova zagotovo ne bodo ogrožati. Drugo so kvalifikacije za II. zvezno ligo, kjer bo posel zanj težji. Tudi pod vrhom se je položaj nekoliko spremen il. Prej peta Ljubljana je z visoko zmago nad Nafto zamenjala Kladivarja na dragem mestu. Tretje in četrto mesto pa imata nedeljska tekmeca Kladivar in Sobota, ki sta se po kompromisnih pravilih razšla z neodločenim rezultatom. V spodnjem delu je vrstni red moštev ostal neizpremenjen, le da so se Ilirija, Slovan in Triglav »povečali« za dve točki. Lestvica SCL po 16 kolu: TVD »PARTIZAN« KRANJ Maribor 16 12 2 2 41:14 26 V petek se bodo zbrali na red- Ljubljana 16 8 5 3 42:18 21 nem letnem občnem zboru tudi Kladivar 16 9 S 4 48:26 21 Športniki kranjskega telesnovzgoj- Sobota 16 8 5 3 33:23 21 nega društva »Partizan-«. Na zbo- Rttdar 16 8 4 4 38:29 20 ru, ki bo ob 19. uri v avli osnov- Krim 16 7 4 5 28:18 18 ne šole »Franceta Prešerna-«, se Ilirija 16 6 4 6 23:21 16 bodo pogovorili tudi o nekaterih Nova Gorica 16 5 4 7 25:3» 14 najaktualnejših nalogah, ki jih je Slovan 16 5 4 7 34:28 14 nakazal I. kongres slovenske te- Triglav 16 4 3 9 27:35 11 lesne kulture. Olimp 16 4 1 11 22:48 9 Nafta 16 0 1 15 8:70 1 NESREČA POD KOLESI AVTOBUSA V ponedeljek, 10. aprila ob 24.40 se je pripetila prometna nesreča na Gorcnjesav-ski cesti v Kranju, to je na avtobusnem postajališču pri tovarni TirAanina. Na postajališču je pravkar obr.čal avtobus S-?M95, ki ga je upravljal A. 5. V tem trenutku pa je '--topil iz drugega avtobusa J. T. iz, rv*»|j in zašel pod kolo vozila S-21-19.1). Pešec je bil težje telesno poškodovan z Križev nepomembno, šel je mimo zapornice in 7 m pred lokomotivo nr:-Vogo. Toda razumljivo,; da je bila lokomotiva hitre"'-* ' * * odbijačem nepremišljenega pešca močno poškodovala. K sreči je S. J. ostal pri Življenju. Podobn"i -rimerov ie Uilo že več, vendar vse kaže, da pešcev doslej še niso izučili. Zapornice imajo prav gotovo svoj namen! UTOPLJENCA V nedeljo, 9. aprila, so starši okrog 17. tire pogrešili T. P. iz Rercnj pri TrŽictt, ki je bila stara dve leti in pol. Zadevo ao takoj prijavili postaji LM v Trži'u. Patroli sta dolgo iskali pot;re*an!i.o, vendar so jo nalili šele v ponedeljek zjutraj ob 1.30 uri mrtvo. T. P. je s starši stanovala ob vodi in jc verjetno v nedeljo padla v strugo potoka. Utopljenko so našli en kilometer proč od njenega doma. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ Kranj, 12. aprila — Danes zvečer bo sejni dvorani OLO Kranj 61. redni let-i občni zbor kranjskega Planinskega društva. Planinsko društvo v Kranju združuje v svojih vrstah 14C0 članov. Rasen tega je pri njem vključena tudi Gorska reševalna postaja, ki je prav letos proslavila 15. obletnico delovanja. Pri društvu deluje tudi alpinistični odsek, jamarski, propagandni in mladinski odsek. Trenutno Planinsko društvo iz Kranja gradi na Krvavcu nov dom, ki bo ie letos v jeseni v grobem končan, prav tako bodo končali letos z gradnjo Doma na Smarjetni gori, medtem ko je bil Dtfm Kokr.škega odreda na Kališču zgrajen že pred dvema letoma. Da bi zmogli vse to delo, so upravni odbor še razširili in iT'*->novi!i komisije. V nedeljo bodo v 17. kolu igrali — Slovan i Ilirija, Sobota : Nova Gorici, Kladivar : Ljubljana, Nafta : Krim, Triglav : : Maribor in Rudar : Olimp. Vsekakor bo najbolj zanimiv derby dveh ljubljanskih predstavnikov ter tekma moštev Kladivarja in Ljubljane, ki imata enako točk in si sledita na lestvici takoj za Mariborom. Kranjski ligaš ima v borbi s prvakom malo možnosti za kako točko in celo prednost domačega igrišča tokrat verjetno ne bp »prednost«. V nedeljo stopajo na prizorišče gorenjske podzvezne lige tudi Jesenice, ki imajo doslej najmanj odigranih tekem. Kar dve i' zaostali za Mladostjo in eno za Trži-t.m in Skorjo Loko. Sicer se položaj na lestvici od prejšnjega kola ni izpremenil, kajti »velika četvorica« zlahka zmaguje nad moštvi spodnje polovice. Treba bo počakati medsebojnih obračunov. Sedaj imata teoretične možnosti za prvo mesto le Mladost in Tržič, medtem ko sta si loški Partizan in Jesenice na istem. Toda praksa navadno pokaže drugače in le slučaj bo, če tudi v tem primeru ne bo tako. Jeseničani igrajo od odločilnih tekem na tujem le i Tržičem, medtem ko mora Mladost še na Jesenice in v Tržič. Nekoliko lažje delo bo imela Skofja Loka, ki igra le z Jesenicami, sicer pa še s Planiko, Prešernom in Šenčurjem. Tržič igra pred domačimi gledalci še z Jesenicami in kranjsko Mladostjo. Trenutno stanje v GNP je takolei Mladost Tržič .. skofja Loka Jesenice Planika Šenčur Prešeren Naklo 11 10 10 9 11 10 10 11 Izven konkurence: Triglav B 11 2 37:10 50:15 40:13 51:15 21:39 11*7 25:55 21:43 23:49 Spričo naglega družbeno-politič nega in gospodarskega razvoja dobiva telesna kultura vedno pomembnejšo vlogo v našem življe nju. Vedno bolj postaja življenj ska potreba najširših plasti državljanov, zlasti mladine. Sodobna, vse bolj mehanizirana in avtomatizirana proizvodnja terja čim bolj popolno in vsestransko telesno kulturo, zlasti pa perspektivno izživljanje proizvajalcev. Kongres ugotavlja, da kljub doseženim uspehom na področju telesne kulture, ta vendar prepočasi • sledi družbenemu razvoju in se s težavo prilagaja novim pogojem, potrebam in možnostim; ki jih ta razvoj sprošča. ■ Kongres ugotavlja, da je šola temelj vsestranske telesne vzgoje otrok in mladine. Vendar doslej telesna vzgoja v šolah še ni dobila tistega pomena, ki ji pripada. Da bi zagotovili potrebne materialne pogoje za razvoj telesne vzgoje v šoli je potrebno poskrbeti s predpisi, da se pri načrtovanju in izgradnji šod zagotovi tudi izgradnja objektov za telesno vzgojo predvsem telovadnic in šolskih igrišč. Razen tega kongres ugotavlja, da materialna osnova kot temeljni pogoj za razvoj telesne kulture očitno zaostaja za današnjim splošnim družbenim razvojem. Težnje in potrebe naših delovnih ljudi predvsem pa mladine, so neprimerno večje kot jih lahko zadovoljuje dosedanja nezadostna materialna osnova. Posebno pereče vprašanje za nadaljnji širši razvoj telesne kulture predstavljajo strokovni kadri. Teh primanjkuje povsod; v šolah, društvih, aktivih, tovarniških kolektivih itd. Vzrok za to je deloma tudi v nepravilnem vrednotenju njihovega dela in v neustreznem vzpodbujanju. Nadalje moramo ugotoviti, da strokovno delo temelji še vse premalo na znanstvenih dognanjih, ki so plod načrtnega proučevanja . Pomembno gibalo telesne vzgoje je tekmovanje. Tekmovanje predstavlja zunanjo manifestacijo dosežkov posameznika in kolektivov, Rokometni komentar je merilo napredka v množični telesni kulturi, močna vzpodbuda za nadaljnji razvoj in pogoj za dosego vrhunskih rezultatov. Množift-J* in osnovna tekmovanja se morajo razvijati zlasti na področju °°-čin, kjer naj se opravi tudi izbira za vsa višja tekmovanja. Kongres ugotavlja, da je treba posvetit1 primerno pozornost tudi kvalitet1« saj ta ne predstavlja samo stanja in napredka telesne kulture, temveč je tudi naravna posledica splošne ravni družbenega razvoja in potreb človeka. Dinamika sodobnega življenja nujno zahteva — da posvetimo vso pozornost rekreativni telesno-vzgojni dejavnosti. Zaradi tega mora ta dejavnost dobiti ustrezno mesto v vseh naših telesnovzgoj-nih prizadevanjih. Kongres opozarja, da je potrebno predvsem v gosto naseljenih področjih, pri počitniških domovih in drugod narediti pogoje za rekreacijo. Ugotavljamo, da je specializirana zdravstvena služba za področje telesne kulture slaba in prepuščena stihiji. Odgovorni organi niso posvetili zdravstveni zaščiti športni' kov zadostne pozornosti. Potrebno je, da se organizira posebna služba Športne medicine. Organizirana mora btyi tako, da bodo člani družitev, klubov in aktivov deležni rednih zdravstvenih pregledov in da bodo ugotovitve zdravnikov-specialistov lahko služile zdravemu razvoju telesne kulture. Kongres ugotavlja, da z ustanovitvijo Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je skupnost občinskih ln okrajnih zvez ter telesno kulturnih organizacij, prenehata s samostojnim delovanjem republiški organizaciji Športna zveza S»°" venije in Partizan Slovenije " Zveza za telesno vzgojo. Njun0 pristojnosti pa prevzame novoustanovljena Zveza za telesno kulturo Slovenije. Kongres poziva vse telesnovzgojne organizacije i11 delavce, da svoje delo na področju telesne kulture vskladijo s sprejetimi načeli zaradi skladnega »» uspešnega razvoja telesne kulture v naši republiki. Zakaj brez Storžiča ? V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo v moški republiški rokometni ligi. Seveda največje zanimanje v nedeljskem zavrtljaju pa je bilo začetek republiške ženske roko- Delo LT v Loki Novi inštruktorji Občinski odbor Ljudske tehnike v Skofji Loki je te dni or-infljtj ganiziral večdnevni tečaj za vaditelje brodarskih in modelarskih krožkov na osnovnih šolah v škofjeloški občini. Tečaj je obisko-riiir*^'!" valo 16 mladincev, ki so v glavnem učenci lesne in kovinske stroke. TI modelarji — bodoči inštruktorji *e pridno pripravljajo na občinsko tekmovanje modelarjev, ki bo 21. maja v Skofji Loki. S svojimi modeli čaplja, ki jih Izdelujejo sami, se bodo pomerili na Dan Rti Naša športna prognoza PARI ZA PETO KOLO Triglav : Maribor, Sen5ur : Jesenice. Mladost : Triglav B, Skofja Loka : Planika, Tržič : Prešeren ln Slovan : Ilirija. BRV ČEZ SAVO DOGRAJENA KRANJ — Koncem marca so pripadniki Jugoslc'-.f.aikl ljudske armade popravili porušeno brv čez Savo ob tovarni Planika, ki so Jo gradili 15 dni. Dela so se nekoliko zavlekla, ker Je {'radnjo mostu ovi-l rala precej visoka voda in pomanjkanje grailbsnc^a m-.te.-' ..'a. f u'aj pa jc brv le popravljen« in prsblva'ci desnega in levega savskffa breja so spet zadovoljni, saj jim je prihranjen dobršen del poti, ki so f* morali prehoditi pred dograditvijo. ili ij PRIHODNJO NEDELJO START V HRVASKO-SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI Kot smo v našem listu že pisali, je bila letos ustanovljena hrvaško-slovenska košarkarska liga in se bo v njej pričelo težko pričakovano tekmovanje v nedeljo, 16! aprila. Znanot jc, da nastopa v tem tekmovanju 5 slovenskih in 5 hrvaških najboljših košarkarskih vrst. Tekmovanje bo, kot kaže, izredno zanimivo in zato nanj že danes opozarjamo. Slovenijo bodo zastopali Triglav iz Kranja, Slovan, Ljubljana, Rudar iz Trbovelj in Maribor. - Hrvaško pa: Mladost iz Zagreba, Radnički iz Slavonskega Broda, Kvarner iz Reke, Jugomontaža iz Zagreba in Split. Spored tekmovanja — spomladanski del I. kolo - 16. aprila: Triglav : Mladost, Radnički : Slovan, Ljubljana : Kvarner, Rudar : Jugomontaža, Split : Maribor. II. kolo - 23. aprila: Triglav : Radnički, Mladost : Maribor, Rudar : Split, Kvarner : Jugomontaža, Slovan : Ljubljana, Mladost : Split (Mladost in Split igrata v soboto in nedeljo). III. kolo — 30. aprila: Radnički : Mladost, Ljubljana : Triglav, Jugomontaža : Slovan, Split : Kvarner, Maribor : Rudar. • IV. kolo — 14. maja: Radnički : Ljubljana, Mladost : Rudar, Kvarner : Maribor, Slovan : Split, Triglav : Jugomontaža, Triglav : Split (Triglav in Split igrata v soboto in nedeljo). V. kolo - 21, maja: Ljubljana : Mladost, Jugomontaža : Radnički, Maribor : Slovan, Rudar : Kvarner.. VI. kolo — 28. maja: Ljubljana : Jugomontaža, Mladost : Kvarner, Slovan : Rudar, Triglav : Maribor, Radni čžki : .Split, VIL kolo — 4. junija: Jugomontaža : Mladost, Split : Ljubljana, Maribor : Radnički, Rudar : Triglav, Slovan : Kvarner. VIII. kolo - 11. junija: Mladost : Slovan, Triglav : Kvarner, Radnički : Rudar, Ljubljena : Maribor. IX. kolo - IS. junija: Split : Mladost, Maribor : Jugomontaža. Rudar : Ljubljana, Kvarner : Radnički, Slovan : Triglav. mladosti. Najboljši od njih bodo šli na okrajno tekmovanje. Ljudska tehnika v Skofji Loki je tako privabila lepo število mladih ljudi v svoje vrste. Sedaj obstaja razen modelarskega metne lige. Uvodna borba med Slovanom in Dravo Iz Ptuja je bila odločilna za naslov slovenskega prvaka. Ptujčanke so bile tudi na tujem igrišču uspešnejše in so si z zmago 9 i 5 skoraj že zagotovile najvišji naslov. Kranjčanke so morale za začetek na vroča tla v Črnomelj, kjer so se srečale z domačim Partizanom. Po izredno grobi igri in dokaj slabem sojenju, so srečanje izgubile s 5 : 3. Drugi gorenjski zastopnik »StoržiČ« z Golnika, je odstopil od tekmovanja. To kaže skrajno malomaren odnos nekaterih športnih delavcev na Golniku, ki še zaradi nekih medsebojnih osebnih razprtij, maščujejo s tem, da odpovedo sodelovanje ženske ekipe v republiški ligi in sodelovanje vseh ekip v gorenjskih ligah. To prav gotovo ni umestno prav sedaj, ko smo na I. kongresu telesne kulture Slovenije slišali lepe napotke za razvoj telesne kulture prt nas. V moški republiški rokometni ligi je in brodarskega krožka še foto krožek in j edino večje presenečenje neodločen rezul-radijska sekcija. tat Kovinarja z ljubljanskim Odredom 17 : i 17. Ostali izidi so bili pričakovani« Kranjska Mladost je z lahkoto odpravil ljubljansko Olvmpio z rezultatom 32 : in sicer šele v drugem polčasu, medtem ko sta bila v prvem delu nasprotnika P0' vsem enakovredna in se je polčas končal 1! : 10 v korist Kranjčanov. Mladost si I* z osvojenima novima točkama še bolj utr' dila položaj v republiški lestvici. V nede" I jo se bo srečala na domačem igrišč" Slovanom iz. Ljubljane. Kdo je favorit moremo ugibati, ker sta obe moštvi, lj"^ ljansko in kranjsko, precej enakovredn'" Vsak neodločen rezultat bi bil že uspeh' PACHMAN NA JESENICAH Jesenice, 11. aprila — Šahovsko društvo na Jesenicah je povabilo češkega šahovske?' velemojstra Ludeka Pachmana. Ta je sin° či v jeseniškem šahovskem domu odigfil simultanko na tridesetih deskah. Češki ve lemojster je premagal 24 n»stropnik°v' medtem ko jc 6 partij remiziral. RON ZADNJIH DNI V AMERIKO IN NAZAJ Jesenice, 11. aprila — Iz Reke v Ameriko sta danes odpotovala dva člana delovnega kolektiva jeseniške železarne: sekretar podjetja Zivan Vovk ter predsednik obratnega delavskega sveta topilnice Henrik Torkar. Na brezplačno vožnjo ju je povabila Jugolinija z ladjo »Jesenice«, ki je izdelana iz jeseniškega jekla in so tudi lansko botrovanje te tovorne ladje opravili predstavniki Jesenic. NOVI AVTOBUSI Pred dnevi je škofjeloško prevozniško podjetje Transturist dobilo pet novih avtobusov: 3 znamke FAP in 2 TAM. Dva od teh avtobusov bosta vozila na progi Zali log—Skofja Loka—Kranj in na progi Podnart—Jesenice — (preko Kamne gorice). Ostali bodo kot rezervni avtobusi po potrebi nadomeščali avtobuse na raznih progah. Tako bodo vse avtobuse lahko pravočasno po-il j ali na servisne preglede in s tem preprečili večje okvare in sevocla tudi vey,je strooke popravila. Nekaj odsluženih avtobusov so že prodali, nekatere pa so v lastni mehanični delavnici preuredili v tovorne avtomobile. Podjetje Transturist ima sedaj že 36 avtobusov in 22 tovornih avtomobilov. Ob ustanovitvi, pred sedmimi leti, je imelo to podjetje le tri avtobuse in sedem tovornih avtomobilov. PREDAVANJA ZA MLADINO KRANJ — Občinski komite LMS Kranj bo s pomočjo občinskega odbora ZB Kranj organiziral od 20. aprila dalje razna predavanja po vseh madlnskih aktivih kranjske občine. Borci NOB bodo pripovedovali mlfdini posamezne odlomke in doživetja iz. NOB. Predavanja in zborovanja bodo namenjena 20. letnici vsaje jugoslovanskih narodov. NAJDALJŠI MOST Jesenice Pred 35. leti je narasla Sava porušila in odnesla velik most na Javorniku. - Končno se je želja prebivalcev le uresničila in bodo :r:e v tom m '.saću pričeli s pripravljalnimi dc-i novega mostu. Morat bo dolg 15") m, širok 11 m in bo trenutno tudi najdaljši most na Gorenjskem. Dela pri gradnji m0^ stu bodo trajala eno leto. Za dograditev mostu bodo potrebova okrog 100 ton betonskega želez^ ter ogromne količine gramoza, c, menta ter lesa za opaže. Invcsti tor bo ObLO Jesenice in je v *■ namen predvidenih 125 milij°n0 dinarjev. Odbor za upravljanja zadružnega doma Visoko Zaradi negodovanja predstav kov različnih organizacij in dre-štev glede upravljanja Zadru?" ] ga doma na Visokem, jo bil s^* can posvet predstavnikov Vj 0 koristnikov doma. Na posvetu ^ formirali 3-članski odbor, 'cl.„Xe-odslej skrbel za pravilno kon3 . nje doma in za inventar. Na vl no mosto bodo pritrdili tudi s nam prireditev, soj itd., ^a^°h;io se ne bo več dodajalo, da bi ^ napovedanih več prireditev istem času. S pridobljenimi &r \. sivi bodo doma. skrbeli za vzc