Ameriška Domovina NO. 135 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JULY 17, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Rogers na Japonskem ---- j SAN DOMINGO, Dom. rep. — Državni tajnik je na Japon-1 Predsednik Venezuele Rafael skem na čelu ameriške de-; Caldera bo govoril s Fidelom legacije V r a z g O vorih S Castrom v drugi polovici sep- predstavnki japonske vlade. TOKIO, Jap. — Državni tajnik Wilsiam P, Rogers je v go- tembra, ko se bo za dve uri u-stavil v Havani na poti iz Caracasa v New York na zasedanje Združenih narodov. ji- n i Kratko srečanje naj ne bi po- voru pri odprtju 9. ameriško- . , i i _____™ 'menilo obnove diplomatskih sti- japonske skupne konference po-, , . „ , , . it ii j„i ; kov Venezuele m Kube, preki- 2val Japonsko k sodelovanju pn 10 ^ ko Kuba reševanju svetovnih težav v o- ^ ’ skrbi z oljem, v denarstvu in tr. posdjala gven ce v Venezuelo v govini. Japonski zunanji mini- b”J proti tamkajšnji demokra- ticm vladi za izvedbo komuni- Zadržanost delavskih w demokrata vodi unij pri pogajanjih ”■ ster Masayoshi Ohira je pozval ZDA, naj boljše upravljajo svoje narodno gospodarstvo. Posvetovanja, ki so se včeraj začela in se bodo danes konča- stične revolucije. Caldera in Castro naj bi ob u-stavitvi Venezuelca v Havani podpisala le sporazum o sodelo- strani navzoč le državni tajnik W. P. Rogers, med tem ko sta morala zakladni tajnik G. Shultz in poljedelski tajnik E. Butz o-stati doma ter ju zastopata namestnika. Japonci so zaradi tega slabe volje, ker so hoteli prav z njima razpravljati o stvareh, ki jih mučijo. Na eni strani je vprašanje la, se vrše običajno na ministr-! ™iu v ,b^ ^r0" ski ravni. Letos je na ameriški lad« m letab __ Zvezna gradnja hiš razmetavanje denarja! Zvezna uprava za javna stanovanja bo morala plačati do prihodnjega 30. junija okoli 2.5 bilijona dolarjev za zapuščene domove. WASHINGTON, D.C. — Fe-japonskega presežka v trgovini deral Housing Administration z ZDA, ki je postal neznosen, in ga je treba rešiti, na drugi strani pa bi radi uredili vprašanje oskrbe Japonske s sojo, katere izvoz so ZDA začasno prepovedale neoziraje se na posebni položaj Japonske. Tekom razgovorov sta obe strani pokazaii dosti dobre volje in tudi možnosti za dosego sporazuma. Obe se zavedata, da je treba spore in razlike odstraniti, ker je njihovo nadaljevanje škodljivo za obe in huda nevarnost za bodoči razvoj medsebojnih odnosov. Belgijska Sabena kupila ameriška letala škeing mesto framskih Mercura PARIZ, Fr. — Belgijska potniška letalska družba Sabena je ena velikih letalskih družb z obsežnim prometom. Znižanje je skozi leta skrbela za cenena stanovanja revnih in manj premožnih družin. Z zvezno denarno podporo so gradili velike stanovanjske bloke, pa v zadnjih letih nakupovali in obnavljali tudi enostanovanjske hiše ter jih nato ob jamstvu FHA prodajali ugodno revnim družinam. Pri tem je prihajalo do obsežnih zlorab, če ne že kar golju-;tučh velike mednarodne družbe, Delavske unije so bile pri veliki večini novih kolektivnih pogodb, sklenjenih letos, zelo zmerne. WASHINGTON, D.C. — Četudi je inflacija v prvi polovici letošnjega leta naravnost zdivjala, so bile delavske unije pri svojih zahtevah pri sklepanju novih kolektivnih pogodb na splošno zelo zmerne. Večina pogodb predvideva letno povišanje plač za 6-7%, kar morda ne bo krilo niti porasta cen vsakdanjih potrebščin. Zvezna vlada je priporočila, naj bi nove delovne pogodbe ne šle preko 5.5% poviška plač, toda to je bilo določeno lani in nato ponovljeno v letošnjem januarju v okviru faze 3, ko je bila inflacija sorazmerno omejena. Od tedaj je hudo porastla in pognala navzgor cene vsem potrebščinam, prav posebno pa hrani. International Brotherhood of Teamsters je v novi kolektivni pogodbi dosegla letno povišanje plač in robnih koristi 6.1%, kot trdi sama, 7%, kot trdijo podjetniki. Slični so dogovori v gumarski, oblačilni in električni industriji in enako pričakujejo za novo pogodbo poštne službe. Delavske unije so se s svojimi zmernimi zahtevami pokazale odgovorne do dežele in njenih težav v mednarodni trgovini in WASHINGTON, D.C. — Predsedniška doba se je komaj dobro začela, pa je glavna pozornost politikov obrnjena že na leto 1976, ko bomo imeli nove predsedniške volitve. Med tem ko imajo republikanci kljub Watergate aferi večje število močnejših kandidatov vse od S. T. Agnewa, guv. N. Rockefellerja, guv. R. Reagana in sen. C. Per-cyja pa do Johna Connallyja, sol demokrati na močnih, poznanih] kandidatih revni. | NKONOVI RAZGOVORI SO URADNO REDNO SNEMANI Tekom včerajšnjih zasliševanj pred posebnim Senatnim odborom, ki raziskuje Watergate zadeve, je bivši pomožni pomočnik predsednika do 14. marca letos, nato pa načelnik Federal Aviation Administration, razkril, da so vsi razgovori v uradnih prostorih predsednika Ni-xona, vključno oni v Camp Davidu, avtomatično snemani na trak za “zgdovinski arhiv” v bodoči Nixonovi knjižnica. Odkritje je dvignilo obilo prahu. WASHINGTON, D.C. se zdravje predsednika Nixona trdil John Mitchell, na razpo-v Bethesda Naval bolnišnici do- lago, treba ga mu je le rabiti. Daleč pred vsemi je sen. Ed- bro p0pravija) je včeraj njegov | Ostane seveda načelno vpra- bivši pomočnik v Beli hiši Alek- ganje: £e So ti posnetki na raz-sander P. Butterfield, sedanji p0iag0 samo za zgodovino, po-načelnik Federal Aviation Ad- tem bi bilo brez dvoma napak, ministration, pred Senatnim od-|če bi jih rabili sedaj. Nekdaj je borom, ki raziskuje Watergate ■ veljalo načelo, da morajo vse ward Kennedy, za katerega se je izrazilo pri zadnjem Gallupovem povpraševanju kar 40% povprasanih. Daleč za njim je guv. G. Wallace s 16%, še dalje pa ravni senatorji in državni guvernerji, ki se šele razgledujejo! in proučujejo svoje iz-glede in možnosti. Do konvencij, ki bodo imenovale kandidate, je še tri leta, torej dovolj časa, da se pojavijo novi kandidati in se predstavijo javnosti. Olje z Aljaske z letali? SEATTLE, Wash. — Ko je polno ovir za gradnjo oljevoda preko Aljaske, so pri Boeingu izvedli predhodne študije, ki kažejo, da bi bilo mogoče olje z ležišč ob zalivu Prudhoe prenašati v ZDA z velikimi prevozni- fij. Tako računajo sedaj, da bo do 30. junija 1974 morala FHA plačati do 2.5 bilijona dolarjev za domove, ki so bili prodani ob njenem jamstvu, pa so jih lastniki nato enostavno zapustili. Ko so začele prihajati vse te stvari na dan, je zvezna vlada u-kinila dosedanji program v letošnjem januarju in objavila, da bo predložila novega do 7. septembra. Od leta 1968 je FHA morala prevzeti v Cuyahoga okraju 395 stanovanj, ki so bila prodana ob mi letali. Ta letala bi bila spo-denarstvu. Ce bi pokazale tolik- sobna naložiti na enkrat 2.32 mi. šno razumevanje in odgovornost lijonov tovonL I Inženirji računajo, da bi 37 le- Vrednosti dolarja napram belgij- . . , skemu franku je pripravno vod- \ v. ’ ^TT . , . , Stvo Sabene, da je naročila 10 PadroaIu FHČ; kl % letal Boeing 737, ti imajo pro- seSa 26 okraleJ- Je PnsI° tako štora za 115 potnikov, namesto v zvezno lest 815 stanovanj. francoskih Mercure, ki lahko sprejmejo 140 potnikov. Ameriško letalo stane 6 mili-, Jonov dolarjev, francosko pa bli-1 zu 8, je torej za eno tretjino | dražje. Ameriško podjetje Boe-! *ng je teh letal zgradilo in prodalo že preko 400 in jih lahko Prodaja cenejše, ker je stroške za razvoj in preskušanje letala Ze davno pokrilo. Francosko letalo Mercure je šele prišlo na trg. Doslej je bilo prodanih le 10 francoski uradni letalski družbi za notranji promet, zato so ta letala draga. Tekmovala so lahko z ameriškimi le, dokler je bil do-■tar visok, zdaj so enostavno predraga. Francozi se jeze, dolže Belgij-Ce> da jim “manjka evropskega duha’, in se pritožujejo nad do-■frrjem, ki da je na mednarod-■Uem trgu veliko pod svojo resnično vrednostjo in kupno moč-j0 v samih ZDA. ki imajo svoj sedež v naši deže-jtal te vrstei katerih gradnja bi li, bi bil verjetno^ dolar v dosti stala skupno 43() miiijonoV; iah. ko preneslo dnevno s Prudhoe zaliva na jug v ZDA 2 milijona manjših težavah, kot je zdaj. Britanci verjamejo samo zdravnikom LONDON, Vel. Brit. — Povpraševanje javnosti glede zaupanja politikom, delavskim vodnikom in zdravnikom je pokazalo, da na splošno Britanci verjamejo le zdravnikom, prav rpalo pa politikom in delavskim vodnikom. Sunday Times, ki je to po- sodov olja. Ccnnally naj kandidira za guvernerja Teksasa AUSTIN, Tex. — Vodilni republikanci v Teksasu, pa tudi stari prijatelji in sodelavci J. Connallyja, ki je bil trikrat izvoljen kot demokrat za guver- nerja Teksasa, sedaj temu pred-vpraševanje izvedel in objavil, lagajo in ga pozivajo, naj letos je zapisal tudi, da novinarjem | kandidira znova za državnega dejansko sploh nihče v Veliki guvernerja kot republikanec. zadeve, razkril, da so vsi razgovori s predsednikom Nixonom v njegovih uradnih prostorih v Beli hiši in celo v Camp David avtomatično snemani za zgodovinski arhiv v bodoči Nixonovi knjižnici. Posnetki naj torej ne bi bili za sprotno in uradno rabo, ampak le za kasnejšo rabo zgodovinarjem. Bele hiša je izjave Alexandra P. Butterfielda kasneje včeraj potrdila. Vsi razgovori so bili avtomatično snemani od leta 1971. Zastopnik Bele hiše je odklonil odgovor na vprašanje, ali bodo ti posnetki razgovorov, v kolikor zadevajo vprašanja Watergate, dani na razpolago Senatnemu odboru, ki Watergate zadeve raziskuje. I Glavni pravni svetovalec tega odbora Samuel Dash je opozoril novinarje na obstoj teh posnetkov in na njihov pomen za raziskavo. če jih Bela hiša da na take stvari estate tajne vsaj 50 let, dokler je živ še kdo, ki bi mogel biti osebno prizadet z njihovim odkritjem. Razkritje snemanja razgovo- j Iz Clevelanda ! in okolice j Lepa starost— Mrs. Frances Kosoglov, 869 E. 75 St., praznuje danes svoj 85. letni rojstni dan. čestitamo in ji želimo vse najboljše in še mnogo zdravil let! Zadušnica— V petek ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Phillipsa ob 6. obletnici smrti. Pozdravi iz Opatije— G. Joseph in ga. Dorothy Fer-ra pošiljata pozdrave svojim prijateljem in znancem ter Ameriški Domovini iz Opatije ob obali Istre, znanem središču tujskega prometa ob gornjem Jadranu. Posojilo za CTS včeraj odobreno— Mestni svet je včeraj na po- rov s predsednikom Nixonom je sebni seji odobril 8.8 milijonov na splošno naletelo na precejšen j posojila Cleveland Transit Sys-cdpor, iznenadenje in nejevoljo. Itemu, da bi ta lahko plačal svoje To so izrazili poleg G. Meanyja, j stare obveznice in s tem spro-glavnega predsednika AFL-CIO, stil 6 milijonov dolarjev, ki jih G. Romneyja, nekdanjega člana | je moral za nje imeti v rezervi, vlade, R. Fincha, Nixonovega. Odobritev mora podpisati še prijatelja in sodelavca iz Kali-j mestni župan R. J. Perk. fornije, pa tudi R. Kleindiensta. Ta enostavno tega ni hotel verjeti. Edino sen. B. Goldwater je dejal, da ne vidi v tem nič napačnega in oporečnega. Zanj je to razumljivo in koristno za zgodovino. razpolago, bo takoj jasno, kaj je Brežnjeva, Heatha, Indire Gand-John Dean resnično govoril in hi, Golde Meir, Hajle Selasija, kaj povedal predsedniku Nixo- j kralja Huseina, pa do jugoslo-nu in kaj ne. Predsednik Nixon ; vanskega maršala Tita. ima torej dokaz svoje neprizadetosti, če je ta resnična, kot je Britaniji ne verjame. J. Connallyju trdijo, da mu li torej v Nixonovi knjižnici obilo zanimivega dela. Bodo lah-njegove zveze z Nixonom ne|ko skoraj sodobmki vseh pre- bodo pomagale do dosege repub-! teklih vodnikov sveta. Iz njih likanske predsedniške kandida-jglas0v, načina izražanja in dru-ture leta 1976, ker je Nixcnovjgjh podrobnosti bodo mogli vpliv močno oslabljen zaradi [spoznati in sklepati na to, kar bi Watergate afere. John Ccnnally j jim pisana beseda ne mogla nik-mora zato sam dokazati, da ima j dar dati. trdno podporo med volivci. Zadnje vesti PHNOM PENH, Kamb. — Lon Nol, predsednik Kambodže, ne mara v ZDA “na zdravljenje”, čeprav ga je predsednik Nixon ponovno povabil. Trdijo, da vidi Lon Nol v tem povabilu pot, ki ga naj bi spravila z oblasti v Kambodži. Ko se on upira temu, so začeli v Washingtonu nakazovati, da ga utegnejo tam pustiti na cedilu, če bi bila to edina pot h končanju vojne v Kambodži. Bodoči zgodovinarji bodo ime- NEW YORK, N.Y. — Odvetniki Posneti niso bili le razgovori predsednika Nixona s člani Kongresa, vlade, zastopniki tujih držav, ampak tudi razgovori z vodilnimi tujimi državniki od Vremenski prerok Večinoma sončno in toplo. aJvišja temperatura okoli 80. za J. Mitchella in M. Stansa so včeraj predložili sodišču, naj opusti obtožbo omenjenih v zvezi z darom $200,000 po-begnlega finančnika Vesca, ker da je javno razpravljanje o tem in Watergate zadevi onemogočilo vsako pravično in nepristransko razpravo in sodbo. LONDON, Vel. Brit. — Oblasti so poskrbele za varnost portugalskega predsednika vlade Marcella Caetano, ki je prišel sem na razgovore z E. Hea-thom, četudi so pred njegovim prihodom v javnosti in nekateri tudi v parlamentu protestirali proti temu obisku, ker da je Caetano odgovoren za množične pomore v Mosam-biku, portugalski afriški po-sesti bil zaposlen kot mehanik v Remington tovarni orožja v lili-j Danes je bilo onu. Kasneje je bil solastnik] obiavl3eilo> da 3« Afganistan Farmer’s Electric Company vi rePubhka> kar bi pomenilo, da Fly Creeku, od leta 1954 pa je | ]e mora,° priti dc Prevrata, ki lastoval in vodil Robar Poultry j ^ odstavd kralja-Farms v Fly Creek Valley. Poročil se je leta 1928 s Fran-I ces Hribar v Maspethu, L. I. Zapustil je ženo, sina Cliff or da J. Rode, dve hčeri, 11 vnukov in vnukinj. Umrl je kmalu po- lz slov. naselbini FLY CREEK, N.Y. — Tu je | nepričakovano umrl 6. julija 70 let stari Feliks Rode z Rodice; pri Domžalah, od koder je prišel j v ZDA leta 1920 in živel dalj j časa v Ridgewoodu, L.I., pa se' leta 1931 preselil v Fly Creek | Valley, kjer je vodil farmo, na 1 kateri je gojil krave mlekarice.! Tekom druge svetovne vojne je i 'MOSKVA, ZSSR. — Danes se je sestal na redno zasedanje Vrhovni sovjet, parlament ZSSR, da sprejme in potrdi predloge in načrte, ki mu jih bosta predložila vlada in vodstvo Komunistične partije, tek, ko sta se z ženo, s katero ; DUBLIN, Ir. — Policija in čete sta praznovala 45-letnico poroke, j so zasegle skoraj eno tono vrnila z obiska Slovenije. Po- Otočje Bahami je bilo dve in pol stoletji pod britansko vlado, pa je postalo 10. julija 1973 nova neodvisna država. Od preko 300 otokov je naseljenih le 30, na njih živi okoli 170,000 ljudi. Celotna suha površina nove države znaša 4,404 kvadratne milje. Bahami so ostati del britanske Skupnosti narodov. Hojnik je bil precej znan, ker se je udejstoval v gospodarskih organizacijah in bil tudi član mestnega odbora v Otsego. Preje je bil mestni sodnik. Pogreb je bil iz Ingalls, Connell & Dow pogrebnega zavoda v Coopers-townu v tamkajšnjo cerkev Matere božje, potem pa na domače pokopališče. , orožja in streliva na neki britanski ladji, ki je priplula sem iz Montreala v Kanadi. Obseg Alžirije Sevemo-afriška država Alžirija je po površini štirikrat večja od Francije, pa ima le okoli 15 milijonov prebivalcev, med tem ko jih ima Francija preko 50 milijonov. g--H1 Ameriška Domovih .vi t- tii&f* [^j— »go i’vi r 8U7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Odio 4410S National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees: of July Managing Editor: Mary Dobovec NAROČNINA; Za Združene države: G1S.GC na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« ta Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries; $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 fcr one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 135 Tuesday, July 17, 1973 '‘Impeachment” ne prihaja v poštev V zvezi z Watergate afero se večkrat sliši zahteva, da bi bilo treba uporabiti proti predsedniku Wixonu ‘impeachment’, to je posebno pravico obtožbe oziroma odstavitve višjih uradnikov. To pravico imajo samo člani poslanske zbornice (kongresniki). Senat te pravice nima, ker senatorji bi bili sodniki v obtožbi, ki bi jo predložil Predstavniški dom. V vseh 200 letih ameriške zgodovine je bil obtožen samo en predsednik z namenom odstavitve: Andrew Johnson, ki je prevzel vodstvo ZDA po umoru Lincolna 14. aprila 1865. On se je zameril Kongresu, ker je bil popustljiv do v ' g š BESEDA IZ NARODA Težka pot sfo narodne sprave lina in njegovih zločinov pa Ijaja: Moj Bog! Kako hitro mi-prepustim bralcu, da si sam pri-^ne življenje! Kot dim, ki ga raz-kliče v spomin izjave tovariša podi veter ... Hruščeva na XXIII. kongresu KP Sovjetske zveze. Sam sem bil prej član OF kot kaj drugega in kot tak deportiran od fašistov na prisilno delo RIM, It. — Te dni mineva 28 Predvsem menim, da bi biljV Italijo. Bil sem horec-parti- let,'odkar so Angleži nasilno' lahko tovariš “Črt” pred jav-predali jugoslovanskim komuni- nostjo vsaj toliko pogumen kot stom 11,300 razoroženih pripad-ijaz in bi svoje pisane izjave nikov Slovenske narodne vojske j podpisal, da bi zanje odgovar-iz Vetrinja na Koroškem, kamor i jal, ne da bi se mu bilo treba za-so se bili umaknili pred ofenzi-1 tekati k neumestnim psevdom-vo ruske armade, ki je takrat prodrla na treh bojiščih: v Srbiji, na Hrvatskem in v Prekmurju. Naj dodam, da poseg ruske mom. zan v Gradnikovi brigadi; na Nanosu smo bili obkoljeni od Hermonsonove divizije in se mi je posrečilo, da sem se s skupinico partizanov prebil in pozneje vključil v Ljubljansko X. brigado. Tam sem napredoval vse do komandirja čete in preživel veliko nemško ofenzivo. Pa je tovariš “Črt” res prepričan, da je slovensko ljudstvo premoglo kar 20,000 ‘nacističnih | geie potem sem postal domobra-armade sploh ni bil"v skladu z krvnikov’? Potemtakem je tudi^ nec in kot tak objokujem mrtve jaltskim sporazumom, po kate-; Kocbek v zmoti, ko je pred dve-j fante, ki so bili skupaj z menoj rem naj bi bila za “osvoboditev” , ma letoma v Dragi izjavil, da je1 predani jugoslovanskim komu-Jugoslavije zadolžena samo j ves slovenski narod enotno na-|nist0m in katerih množični po-maršal Tito in njegova vojska,1 stopil v OF! Ali se je tovariš j k0i je znan slovenskemu naro-brez intervencije tedanjih za-j “Črt” sploh vprašal, kaj je bilojdu; ostal sem zvest spominu ria-veznikov. Nobenega dvoma ni, vzrok, da le teh 20,000 mož ni|nje. Pa ne objokujem le njih, da bi Titovi vojski trda predla, pristopilo k OF? Se mu ne zdi, ampak objokujem vse padle par-da ji ni prav tisti čas priskočila da so tudi oni izšli iz ljudstva, j tizane, ki jih je idealizem gnal na pomoč ruska armada. Da bi da so bili še celo izraz volje ve- v borbo za osvoboditev sloven-krili^umik množice civilnih be- čine slovenskega naroda, vsaj skega naroda, objokujem vse guncev pred “osvoboditelji” in po številčnem merilu sodeč? ^ nepotrebne žrtve slovenskega preprečili nadaljnje prelivanje1 Osvobodilni fronti je torej da-krvi, je vodstvo slovenskega do-, lo oblast ljudstvo?! Strinjam se mobranstva določilo umik voj- le v toliko, v kolikor je bila bor-ske iz domovine; približno 13,- ba proti okupatorju tudi izraz 000 mož SNV se je umaknilo v volje slovenskega ljudstva. Ali Avstrijo, kakih 7,000 mož pa Italijo. v Osvobodilno fronto je spretno ! organizirala, vodila in o njej sa- premaganega Juga. Že 25. maja 1865 je razglasil — brez j “žalostna obletnica” — pod movojno o °caia e in si s posvetovanja S Kongresom amnestijo za skoro vse bojev-j tem naslovom sem se pred le-1 terorjem in pobijanjem vse re nike Konfederacije, Če priznajo 13. dodatek k ustavi (o od-jtdm dni v Katoliškem glasu (št. alnih in možni naspro m ov pravi suženjstva). Predlog obtožbe je propadel, ker je pri i 21, 25. jun.) spomnil izdajalsko komunizma' ( a ozvam iz aja glasovanju V Senatu manjkal en glas do dve-tretj inske ve- vrnjenih in pobitih mož SNV.; cev slovenskega naio a m o-u-čine. Senatorja iz države Missuori, ki se je upal oddati od- Članka nisem napisal z name- patorjevih apcev) pn asna ločilni glas proti obtožbi, je lepo orisal v svoji knjigi “Pro-!nom, da bi načel nove polemike ( oblast. Dejans o so n vsi pcn-liles of Courage” pok. predsednik J. F. Kennedy. jin zbujal nova sovraštva, saj jejtizani v svojem oju pro 1 OKU- V prejšnjih časih so angleški kralji dali višjim uradni-;vse moje pisanje in delovanje kom, ki so padli v nemilost, pred vrati londonskega gradu “Tower” odsekati glavo in jim s tem za vedno onemogočili prevzem kake službe. Da bi ta način odstavitve uradnikov v bodoče preprečili, so “ustanovni očetje” ZDA sprejeli v ustavo možnost obtožbe. Aleksander Hamilton je zagotavljal ljudi, da so to do med Slovenci v svetu vodila tež- KP: kl ie ta boi izrabl|a za zma' nja po dialogu in narodni spra- g° komunistične revolucije. n vi. V ta dva pojma - dialog in prav tako kot so bili nekomum-narodna sprava - sem trdno u- sti v OF brez vsakršne vloge m verjen in prepričan, da se bosta ^ede, J' •• 1 kot elani SZDL — naslednice prej ali slej uresničila, pa če- ločilo sprejeli v ustavo, da bi preprečili, da bi kdaj prevzel prav jima nasprotujejo razni OF; tudi danes vodijo SZDL le vlado kak despot ali blaznež, ali da bi se kdo mogel posta- popiti in črti. V tej želji po dia-1komunisti’ CGPrav h p° uscavi viti za monarha. Takrat so se bali, da bodo to določbo prepogosto uporabljali, pa se je kmalu začel nabirati prah na 'nji. Dosedaj je bilo v Washingtonu še samo dvanajst obtožb, osem od teh neuspešnih. Zadnji slučaj je star že pol stoletja in ta ni bil proti predsedniku, ampak proti guvernerju Severne Dakote. impeachment je zadnje orožje, ki se uporabi proti zlo logu in narodni spravi som tudi | ^ bi nastopila kot sa- ob lanski obletnici počastil spo-1 "»stojna orgamaorja poleg ZK. min dvanajst tisoč padlih mož, In prav primorske partaane ki jih je dalo primorsko' ljudstvo, da bi v okviru OF osvobodili vim, javnost pa seznanijo z moRvoje od fašistov in tujcev žarimo akcijo in storilci množič- s““J“o_ ozemlje m ga pr.nlju- in fantov in pozval slovenske komuniste, naj vrnejo čast mrt- rabi uradne službe. Če je obtožen predsednik, mora pred-^necm pokola dvanajst tisoč sinov Clh matlcm domovini, je KPS — J----------• t , t , . v r . ^ , Itako žalostno izigrala. Sam to- sedovati senatu, ko sklepa o obtožbi, predsednik Vrhovnega sodišča in obsodba mora dobiti dvetrejinsko večino. Senat ne more izreči nobene kazni, on more samo odvzeti obtožencu službo in mu v skrajnem slučaju vzeti pravico izvrševanja kakršnokoli javno službo. Sedaj se ni našel med 435 kongresniki še niti en član, ki bi se upal predlagati obtožbo proti predsedniku Nixonu. Vsi očitki proti njemu so tako negotovi in nedokazani, da vsak kongresnik ve, da bi s predlogom ne uspel. Odstavitev predsednika je pa tudi precej tvegana stvar, ker narod potem nima možnosti, da bi volil drugega. Po u-stavi bi stopil na njegovo mesto podpredsednik, kar pri sedanjem položaju ne žele Nixonovi nasprotniki ne v Kongresu in ne izven njega. Nekateri so v zvezi z Watergate afero predložili, naj bi se predsednik Nixon sam odpovedal svoji službi. S tem bi dejansko priznal, da je vedel za ali celo sam naročil vlom v demokratski glavni stan. Posledica prostovoljnega odstopa bi bila ista, kakor če bi bil odstavljen, zato tudi za to rešitev ni navdušenja. Predsednik pravi, da nima namena odstopiti. Čeprav smo se navadili, da on govori nekaj, naredi pa ravno nasprotno, mu v tem slučaju verjamemo, če je vzdržal pritisk z vseh strani za brezpogojen umik iz Vietnama in končno umaknil ameriške čete bolj častno, kot je mogel kdo pričakovati, bo preživel tudi to poniževanje. Preiskava je že dosegla svoj vrhunec in zanjo se ljudje zanimajo prav toliko kot za naše astronavte. Watergate afera je za ljudi samo nov dokaz za splošno mnenje, da v javni službi ne krade in ne goljufa samo tisti, ki — ne more. Zasliševanja pred posebnim odborom Senata o Watergate zadevi so oslabila obtožbe predsednika, ki jih je navajal njegov bivši pravni svetovalec v Beli hiši John Dean. John Mitchell je odločno in jasno zanikal, da bi bil pred- slcvenskega naroda. ‘•Obletnica poražencev” — V isti številki je Katoliški glas lani objavil članek, v katerem se avtor spominja umora prof. L. Ehrlicha, ko se je dne 26. maja 1942 zgrudil pod streli atentatorja, po nalogu ljubljanskega vodstva KP. Obenem navaja zapiske E. Kocbeka, kako v njih kristjan Kocbek opravičuje politični umor kot revolucinarno akcijo, po kateri sme s polno piavico seči določena človeška družba, ki je odgovorna za kolektivno usodo, ki ima pravico, biti neusmiljena. Ob takem razmišljanju avtor sprašuje Kocbeka, kdo je OF postavil na oblast, kdo ji naložil odgovornosti, kdo ji dal pravico biti neusmiljena? naroda med vojno, objokujem njegovo usodo, ko je zapadel diktaturi stalinizma in še danes občuti posledico tega. Na poti povojnega razvoja KPS in kljub začasnemu zastoju upam, da ji bodo na slovenskem političnem obzorju slej ko prej sledili ljudje, ki ne bodo več odklanjali dialoga in narodne sprave. Le-ta bi slovenskemu narodu le koristila, saj ga v bližnji bodočnosti čakajo še težke in odgovorne naloge. Vinko A. Levstik Ifni slov. iip©k@j§nc@¥ m SL Slair sporeša CLEVELAND, O. — Seja Kluba slov. upokojencev za St. Clairsko okrožje se bo vršila kot običajno v' četrtek, 19. julija, v spodnji dvorani Slov. narodnega doma točno ob dveh popoldan. Podani bodo trimesečni računi kakor tudi računi za veselico. Bodite pozorni, vse je nekako v redu za naše potovanje v Enon Valley, Pa. Ob osmih zjutraj bo .v -rr , . . i , bus odpeljal izpred S.N. Doma, vans Kardelj je napisal o bazo-i . . , , v , , ,, pripravite vstopnico za bus, da viških žrtvah, da so padle za na-: .. . v , , u . no ne bo treba iskati zadnjo mi- pacno stvar, ko so padle za pri-1J J družitev Primorja Jugoslaviji”! j nuto. Nekako ob sedmih zvečer bo- — Ko sem kot komandir čete, . , , , .. v - . . 1 mo nazaj, lahko se bo vam nu- stavil vprašanje politkomisarju! X. ljubljanske brigade (še danes idlla Pnllka’ da P“a™ate *»• v. v . j i stveni asesment, ker tisti večer živečemu m na odgovornem po- , , v . v . t • ut . \ i • i 1 bodo pobirali društveni ases- lozaju v Ljubljani), kaj bo s ^ Trstom in Gorico, mi je odgovo- m^n ' , ... ril: “Ni vazno, kam se priključi- v . . , . . v . , , , časopisu! ta po vojni, vazno je, da bodo . Vas vljudno vabi m pozdrav- Naj dodam, da je bil skupaj s 1 boditev prof. Ehrlichom od omenjenega vodstva KP obsojen na likvida- vladali komunisti; bodisi italijanski ali pa slovenski.” Verjetno je že takrat mislil na poznejšo “fratellanzo”, ki je samo škodila nacionalnemu vprašanju slovenske manjšine in tako potrdila, kako jalovo so bili primorski partizani in primorsko ljudstvo poplačani za svoje napore in žrtve za narodno osvo- Ija Vaš Joseph Okorn, tajnik 2. Božja žrtev. Tiste, ki nimamo ničesar zamuditi, pridno obiskujemo našo bolno sosestro Marijo. Pogled na njo nam je vedno v naše dušno dobro .. . Zgled nam je v potrpežljivosti in vdanosti v voljo božjo. Njo si je izbral Bog kot žrtev. Že 9 let je pribita na križ bolezni. Spodnji del telesa je ohromel in tudi roki more le malo gibati. skl zemlji, četudi ni domača. Morda se bo pa kdaj spolnila njegova želja, da bi počival v domači zemlji, ko bodo nastopili časi, o katerih je zapel Jenko. Ko jaz v gomili črni bom počival, in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo uživaj imel bo jasne dneve narod moj. 4. Božji lovec. Čitam, pesmi katoliškega an- Prste še rabi, da s težavo kaj na- j gleškega pesnika Francis Tomp-piše. Glavo še giblje. V kapelo|sona. Od vseh njegovih pesmi jo zapeljejo na vozičku. Sestre mi je najbolj všeč njegov ji z ljubeznijo strežejo, ker gle-j“Hound of Heaven’ in pesmi 0 dajo v nji Kristusa. Saj Mu je otrokih. Tako srčkane so, da cio res zelo podobna v svojem trp-. vek skoro ne more umeti pem-Ijenju. i ka, ki je toliko trpel, da je zmo- Kadar jo obiščem in vprašam: j žen tolike nežnosti. Bil je ubog, “Kako ste danes?” vedno dobim j pesnica Meynell ga je podpirala, odgovor: “Dobro! Hvala!” Da bi j Bogat pa je bil v svojem pesni-tožila, kje in kako jo muči artri-,škem talentu. Mnogi, ki ga čita tis, ji še na misel ne pride. Ved- jo, pozabijo svojo lastno no je vesela. |no in uživajo z veseljem sadove Izdala bom njeno skrivnost, ki njegove Muze. mi jo je zaupala. Večkrat daru-j V pesmi “Božji lovec skva je nekaj svojega trpljenja za či-1 pesnik življenje človeka, ki tatelje Ameriške Domovine, ki | Bega, ki hoče mu uiti. Vedno ga jo vedno rada čita. Je tu rojena zasleduje. Vsi dogodki, vse ne Slovenka, a zna dobro sloven-’ sreče, in križi, ki ga zadevajo, sko. Seveda rada bere tudi Ave | so samo odmev božjih stopiuj-Marijo in drugo slovensko čti- Neprestano mu slede, kamor k°' vo, ki ji ga prinesejo'. Svoj čas li se obrne “Vse stvarstvo te iz-izpolni v molitvi in čitanju. No- d-aja, ker me ti izdajaš, ’ mu oci bena sestra, ki pride v proven- ta Bog. Grešnik-človek beži na-cijalni dom, je ne pozabi obiska- prej, četudi čuti božjo ljubezen. ti. Vse jo imamo rade. Bog ji daj milost, da bo do Ničesar te ne ščiti pred menoj, ker se mi ustavljaš,,” mu zopet konca svojega trpljenja ohrani-1 očita Bog — a človek beži, be la svojo veselost in nam bo še zi.. . To je dolga pesem. Ni J naprej zgled, kako je treba trpa-1 mogoče razložiti v nekaj odstav- ti za Boga in z Njim. O naši trpinki sem napisala. kih. Konec je najlepši: Nazadnje človek nima kcirn ker mi je neki duhovnik, ko sem , več bežati. Upehan obstane mu pripovedovala o tem našem ' božji Lovec” ga ujame, zakladu, dejal, naj kaj napišem| “Človeška ljubezen zasluzi o nji v Ameriški Domovini in v: človeško ljubezen. Kako mores Amerikanskem Slovencu. Tisti, ocj vseh stvari najubožnejši, ki ste priklenjeni na postelj kot. zaslužiti božj0 ljubezen? Žal, ne ona, prosim, spomnite se je v | veš> kako mai0 si vreden kake molitvi, da bo vztrajala v apo-1 ljubezni. Koga boš našel ti re stolatu trpljenja. vež, da bo te ljubil, razen Me- j —, — — j----> . u,1n 3. Cvet na grob dr. Jožeta Ba- ne? Mse, kar sem ti vzel, ni saja j v tvojo škodo — pač pa v tv Ameriška Domovina je prine-‘ otresla lep članek o dr. Basaju. ^ mi meni sem bila s tem dobrim gospodom nad 10 let v neprestani po- ške želje boš našel pri shranjene zate v tvojem domu- , H 77 7 ^ "i "N “Vstani, okleni se moje roke in slovm zvezi, bi rada omenila sa- ’ „ • cp u- , . ’ , . * pojdi z Menoj.” Ob meni se a mo tri svetle strani njegove o- 1 . . . , . • ■„ vedno sebnosti. ^Stavl st°PmJa’ kl ml ]e - Z Talnim g. Tumpejem ^ je ‘ ^ ^ ^ vezalo prijateljstvo že od mla dosti. Trajalo je vse življenje, - Roke počiva dokler ni izgubil spomina. Mor-; ganju konec trpljenja? ^ _ „ Njegove Roke počiva božaj°ce nad menoj .. O, dragec, slep6^ slabič! Jaz sem, katerega da sta si dopisovala še Potem, | Li b črpaj iz Mene. ko je bil v st. Jakobu in g. Tum- Kai' KI11*362611 crPaJ pej na Dedinju. Za tega misijonarja je skrbel z ljubeznijo matere. Nobene prošnje ni odbil “Balkancu”, kadar je bil v po* trebi — to vem iz “Balkance-yih” pisem, v katerih se je zrcalila misijonarjeva apostolska duša, polna hvaležnosti do plemenitega prijatelja. Drugo, za kar sem ga občudovala, je bila globoka pobožnost Najbolj mi ugaja stavek: se’ kar sem ti vzel, ni bilo v tvoje škodo, — pač pa v tvojo koris , da zopet najdeš vse v moji ro ki.” Bog nam včasih vzame, nam je naj dražje: Staršem ka, ženi maža in otroku Temu vzame vid, onemu poS kar otro- očeta- iuh itd. Bog vedno vzame le tist°> kar ve, da nam bo v zveličanj6 okoristimo Na nas je pa, da se 1. Naše lastovke in “prevžit- karji”. ^ J dr. Basaja, njegova ljubezen do j priložnostjo,’da uklonimo svoj Se pred tednom je sličil naš ; Boga. Ni se sramoval priznati, | trmasti hrbet božji volji-” bbJ griček mravljišču. Sedaj se je da spravlja skupaj obleko in ve-'se zgodi Tvoja volja, Oče, nC izpraznil. Kot lastovke so se na-j že pakete iz ljubezni do Boga.'moja.” Brez trpljenja, brez kIJ' Ali pa je tovariš “črt” tako še sestre-dijakinje razpršile na Takih izrazov nisem pričakova- ža ni nebes, ki “silo trpe”- v v. v. . . Sveto prepričan, da so “vaškim vse strani sveta. Obiskujejo po-'la od lajika. “Vse, kar morem moremo domov k Očetu z ieta. cijo tudi se živeči prof. Ciril stražam” in pozneje domobran- letne tečaje na univerzah: v Chi-; storiti za uboge v domovini, sto- lom — pač pa po strmi trnj6Vl stvu predajali oblast Graziolije- cagu, Pittsburghu, Clevelandu, | rim iz ljubezni do Boga. Bog poti. Počasi sicer, a veejno 113 ve črne srajce in esesovski gene- Kansas Cityju, Washingtonu. V j daj, da bi vse nosilo pečat lju- vzgor, četudi včasih zdrknem6 rali? Takozvano kontrarevoluci- svrho specialitete prakticira na bežni do Njega, ker brez tega je nekoliko nazaj. Treba Z°P^ jo so izzvali sami komunisti kot Loyola univerzi v bolnici s. M. | vse ničeve.” “Ako Bog ne zida vstati in riniti naprej, napr6) J Žebot, ki je redno kot ministrant stregel Ehrlichu pri maši, le tisto usodno jutro ne; tako je namesto njega skupaj s prof. Ehrlichom padel kot žrtev atentata visokošolec Ivan Rojec, Primorec, popoln apclitik. nujno in edino možno sredstvo Simona. Svoj M.D. je dobila že hiše, se trudijo zastonj,” je več- križem na rami za Gosp6' dom loVeC gole samoobrambe proti ibrezob- v Rimu. Sedaj se hoče informi- krat omenil. Bil je res svetniška1 proti nebesom... Nebeški zirnemu partijskemu terorizmu, rati, kako ameriški zdravniki duša, saj je vršil oboje: Ljubil naših duš hoče, da črpamo svoj0 , _______. .... ^___ n Crt vjrzaskem Delu z dne ko so po nemškem vpadu v Ru- zdravijo srčne bolezni. Bog ji je Boga in radi Njega bližnjega,1 mnč hoje za Njim iz Njegov sedniku Nixonu kdaj kaj povedal o nezakonitem vohunje-!8’ j™’ 1972 komentira in citira ] sij o začeli komunisti po Slove- daj srečo, da bi ostala zvesta in ne samo z besedo, ampak z de-! Srca. In tudi ljubezen! Naj nju demokratskih tekmecev pred volitvami in nasprotni- mcivčlanek> kako so “zavezniki”; niji pobijati prve civilne žrtve,' srečna v svojih dveh poklicih: janjem. Hista gonilna sila da se bom0 kov vlade in njene vietnamske politike. Slično je govoril;lzrccik jugoslovanskim partiza- v v 1 ' ’ ........ ' ’ pred Senatnim odborom Nixonov pravni svetovalec R. ncm “skupino nacističnih krvni-Moore. Podobne izjave pričakujejo od Haldemana in Ehr-lichmana. Obtožba bi bila tako močno oslabljena. Javnost je z veliko večino proti vsakemu poskusu postopka predsednika ZDA odstaviti, kot so dognali povpra-ševalci javnega mnenja. Četudi je sorazmerno velika veči- vega b° 2 kov slovenske narodnosti”, ki jih je dočakala “zaslužena kazen” v Kočevskem Rogu. Nadalje kol češ, da so to “belogardisti” in iz-j zdravniškem in redovnem. j V članku je bilo omenjeno ______________ dajalci; ves njihov greh pa jej Mi “prevžitkarji” v počitni- kar me je ganilo, — da so otroci bil v tem, da so si upali poveda- cah pa imamo čas, da lahko več otroškega vrtca obstopili jamo priromale do cilja: “Pojdi z ro' zaupanjem oklenili Njegov0 ^ ke in nam bo rekel, ko 0 uli- ti, kdo dejansko vodi OF, neka- molimo, čitamo in se veselimo kot živ venec in vrgli na krsto teri pa 'še tega niso zakrivili.' naravnih lepot našega okolja, šopke poljskega cvetja. Ta izraz Kocbekov častilec odgovarja u-,Sam dr. Biber je za okroglo mi- Ker večkrat dežuje, je vse'otroške ljubezni je dr. Basaj za-redništvu Katoliškega glasa, češ j za jugoslovanskih zgodovinar-! drevje oblečeno v zelenje in di- služil. Kako ie ljubil otroke! rJ 'i D1 o +- • __ i t . .. . i -i1« i . . , ! . ua javnosti mnenja, da je predsednik Nixon vedel za ozad-!da K “CF oblast dalo ljudstvo,'jev v Beogradu lani izjavil, da'ha zdravje. Kako je lepo na de-'Nekoč mi je pisal: je Watergate afere in to pomagal prikriti javnosti, se jih je!ki ie nepremagljivo”. ... “Lel so mnogi voditelji KPJ s svojo j želi! I “Ni prijetno delo spravljati le 18'. Jr.avdo 2a njegov; odstoo oziroma odstranitev. j čine duše slovensKega izdajstva preekstremno linijo za časa OF Včasih obiščeva s kako sose- skupaj staro ponošeno oblekoo v Ni j ;:r n smemo pri premišljevanju in razčlenjevanju Inccej° pozabiti, da jih je izplju- izzvali kontrarevolucijo. Sicer stro pokojne co. frančiškane in slabem zraku. A kadar pakam Watergr.t; afere pozabiti na ameriško pravno načelo, da jej ni3° človeštvo in opravičujejo ti-! pa je znano, s kakim slepim škofa Rožmana. Vse sva poznali, otroš-ke čeveljčke, sem vedno Xs a K obe.: enoc nedolžen dokler mu krivda ni dokazana, 'ate, kc so vladali s terorjem v | zanosom so za časa Kominforme Počasi stopava od groba do gre- srečen ko pomislim, da bodo FiOti i on,, ookaza lOivde ni in je tudi malo verjetno- senci nacističnin čeiad in škor-1 jugoslovanski komunisti izvaja- ba in posl jeva jim v večnost male nožiče obvarovane mraza” sti, da bo do njega prišlo. Anže ' njev.” ! noj, da ti vrnem vse, kar vzel v življenju. Vso večnos „ boš radoval, da si Mi sled11 • s. M. Lavosiava Toplota iz smet1 Peč za sežiganje smeti in ^ padkov ogreva stavbe bre01 ske univerze v Nemčiji- • kovnjaki govorijo o cenenem li Stalinova navodila; glede Sta- kratek pozdrav v obliki vzdih- Naj v miru počiva na sloven-j ru toplotne energije. KANADSKA DOMOVINA Križem po domači deželi in po svetu Poletje je čas počitnic. Vroči-na nas prežene iz mestnih do-^ov na deželo, kjer ima veliko število slovenskih rojakov svoje Počitniške hišice, ali vsaj upo-rabna zavetišča. Življenje v dvo-ranah je zato zamrlo, živahno Pa je na Slovenskem letovišču I11 povsod drugod, kjer se rojaki ^ rojakinje zbirajo v prirodi. nekaj dni ali celo za nekaj tednov, kjer je to mogoče, hočejo ljudje pozabiti na skrbi in Vsakdanje težave, se spočiti, nadihati čistega zraka, da bodo sPet pripravljeni in sposobni vleči eno novo leto ... Katoliški dan, ki ga prirejajo na Slovenskem letovišču, je do- Avtomobil, s katerim se je vozila po Kanadi kraljica Elizabeta II. tekom svojega nedavnega obiska, je bil opremljen z neprebojnim steklom in z jeklenim oklepom. Prav tako je imel dva telefona za takojšnjo nujno zvezo. * Vlada Saskatchewana prou- i je, ki so bili tako sposobni, da so vedeli, da so taka dela možna, in ljudje, ki so bili tako neumni, da niso vedeli, da niso možna. * Princ Filip ni v posebnem prijateljstvu z novinarji. Ko se je zadnjič sestal v Glasgowu, jih je vprašal, če imajo kak nasvet, kako bi on mogel svoje odnose z njimi izboljšati. Pri tem je pripomnil: Morda sem napravil to napako, da sem bro bo uspel in prav tako upajo, da uspel tudi Slovenski dan, ki §a pripravljajo za 29. julij. Katoliški dan, ki ga prirejata ^uvenski fari, je bil letos že 11. vrsti in se je vršil pod geslom je izjavil minister. Potrošnike je ^OVELIČUJMO BOGA V SLO- obdolžil, da so serkljani zaradi ENSKEM JEZIKU. Pri spore- nizkih cen hrane v zadnjih dveh u je sodelovala folklorna sku- desetletjih. Serkljani ali ne, hlua Biser, igrali pa so Karavan- ljudje so na splošno z izjemo farmarjev slabe volje, ko cene Za Slovenski dan so program tako naglo rastejo. V-preteklem v glavnem izdelali in bo sličen! juniju so se dvignile za povpreč-°uim čuje vzroke zmanjševanja pre- povedal, kar sem mislil — toda bivalstva v pokrajini. To je to je gotovo to, kar vsak dober bilo leta 1968 okoli 960,000, lani | novinar dela vsak delovni dan. pa le še 916,000. Sovjetsko časopisje je začelo Polj edelski minister Eugene Whelan je po objavi uradnih podatkov o dvigu cen živeža dejal, da je ta nujen, če naj kanadski farmarji ostanejo na svoji zemlji. “Farmarji ne vodijo narodni dobrodelni urad. Da jih bomo ohranili na zemlji, jim moramo dati dostojen dohodek, gonjo proti A. Saharovu, ki da je v izjavah na švedski televiziji “grdil Sovjetsko zvezo”, ko je govoril, da tam ni dosti človeških pravic in da tudi ni upanja, da bi se skoraj položaj v tem pogledu izboljšal. Saharova so dolgo pustili na miru, ker je največ pripomogel k zgradnji sovjetske vodikove bombe in je ugledni član Sovjetske akademije znanosti. Po uradnih podatkih je kanadska industrija v polnem o-bratu in izkorišča 96.7% vse svoje zmogljivosti. nah, kjer je nova demokratska stranka na oblasti. Naj jo njeni vodniki še tako oglašajo za ne-marksistično in umirjeno, podjetniki vidijo v njih socialiste, ki podjetništvu niso naklonjeni. &iov slovenski zoiozdravnik glavr preteklih letih, le da so|no 2% in so, kar zadeva prehra-wiega govornika povabili iz J no, za 17.7% višje, kot so bile •lUe Južne Amerike. V koliko1 pred enim letom. 6 'bo povabljeni mogel odzvati, ] * ^isi od novih razmer, ki ušni Ameriki se v ----- zelo naglo me- Djo. gaj je celo “najbolj de-^ratična država Južne Ame-e Urugvaj dobila pred krat-diktaturo. ki Kanada in ZDA so se začele nih in osrednjih kanadskih pokrajin. V Britski Kolumbiji, ki ima preko 2 milijona in četrt prebivalcev ter zavzema na rudah bogate in z gozdom porastle predele Kanade ob Pacifiku in področje Skalnih gora, je precej razvita jeklena industrija, zlasti pa še lesna. Pokrajina je bogata danes razgovarjati o letalskih ^ma ^eP° bodočnost, če bo se- zvezah med obema državama, ki že dalj.časa povzročajo trenja in nejevoljo. Upajo, da bo tekom teh razgovorov mogoče odstraniti glavne težave, doseči za obe g as Predsednik vlade Pierre| strani sprejemljiv nov načrt le-' rudeau se vozi v Cadillaeu. j talskih zvez med mesti Kanade ^ je stal $76,408. Opremljen je,in ZDA, pa urediti tudi vpraša-^bznimi varnostnimi naprava- • sredstvi za zvezo. Kupljen Je bil od General Motors of Ca-tey3, P°sebno opremo in uredi-u pa mu je oskrbelo neko pod-v državi Ohio v ZDA. nje carinskega pregleda potnikov na kanadskih letališčih za potnike, ki so namenjeni v ZDA. Nekdo je razlagal, da so največja dela na svetu izvedli Ijud- veda pod pravim vodstvom. Do lani jo je vodil Bennett, pristaš Social Credit stranke, ki je bila precej konservativna. Pri lanskih volitvah je nepričakovano zmagal David Barrett, vodnik Nove demokratske stranke, ki trdi, da je po svojih smotrih slična britanski delavski stranki. Zavzema se za socialno pravičnost in se pri tem drži socialističnih načel, četudi izjavlja, da nima z marskizmom nobene zveze. " ■* : ■ BLAG SPOMIN SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA IVAN TERENTA ki je umrl 26. marca 1973 v Montrealu, Canada, roj. 14. aprila 1927 v / Gančanih, Pomurje, Slovenija Dosti si se žrtvoval za nas in svoj narod. Dosti si tudi trpel z nami in za pravičnost. Bil si ponosen Slovenec in ljubil svojo gorato in lepo Slovenijo. Sedaj te pokriva tuja, črr.a zemlja. Naj ti bo lahka in domača! Hladen veter piše, tiho je, Narava mirno spi okrog tebe. Noj ti prinese mir in ohlajo. Saj so trpeče noči bile prazne miru. Prisrčna hvala Kako spreminjajo novi demokrati zahodne pokrajine naše dežele Nova demokratska stranka je Se prizadeva pokupiti male far-v zadnjih letih nepričakovano me ostarelih farmarjev in jih naglo krepila svoje sile in prišla 1 nato dati v najem mlajšim farna oblast v Britski Kolumbiji, v : marjem, da bi jih na ta način Saskatchewanu in v Manitobi. obdržal na zemlji, s katere so v Edino Alberta je ostala v rokah I zadnjih letih v precej velikem konservativcev od vseh zahod- številu odhajali v mesta. Doslej je v ta namen porabil že 100 milijonov dolarjev. Poskušal j d tudi nekak nadzor nad prodajo deželnih pridelkov in si s tem zaslužil grajo predsednika zvezne vlade P. E. Trudeauja, ki je A. Blankeneyja obdolžil, da “skuša uničiti duha svobodnega podjetništva med farmarji”. Allan Blankeney upa tudi na porast oljne industrije. Po njegovem je pod površino Saskatchewana vsaj en bilijon sodov olja, ki čaka na dvig. Pokrajinska vlada je organizirala lastno oljno družbo Saskoil, ki naj bi tekmovala s privatnimi podjetji, ki sedaj izvažajo dnevno 138,000 sodov olja v ZDA. Vlada trdi, da oljne družbe zaslužijo v pokrajini letno do 100 milijonov dolarjev in da ta denar nato nalagajo drugod. Saskatchewan je pod prejšnjo vlado, prednico novo-demokrat-Doslej se je pokrajinska vlada'ustvaril zelo napredno soci-v Brit. Kolumbiji spustila v za- aino zakonodajo, v pogledu varovalne posle, prevzela nad- zdravstvene oskube in avtomo-zor na dvema ameriškima druž- bilskega zavarovanja je bil na-bama — ki naj bi bili v nevar- ravnost kažipot ostali Kanadi, nosti prepada, podvojila dohod- Ko dobiva far marstvo zopet ke od izkoriščanja oljnih ležišč večjp pomen v Kanadi in po in govori o prevzemu telefonske vsem svetu, ko deželnih pridel-službe. J kov primanjkuje, posebno žita, Podjetniki se pod vlado D. gledajo v Saskatchewanu v bo-Barretta ne počutijo posebno točnost polni upanja, četudi za dobro, vsekakor ne tako, kot so enkrat pokrajina glede povpreč-se pod vlado Social Credit stran-1 nega dohodka zaostaja za ostali-ke skozi vče kot 20 let. Niso si mi pokrajinami Kanade, na jasnem, kaj ima nova vladaj v Manitobi so novi demokrati vse v načrtu in se zato umikajo na oblasti štiri leta. Njihovi vla-od izvajanja vseh novih načrtov di je na čelu Edward Schreyer. in novih vlog kapitala. Rudar-j Na socialnem polju je vlada sto-ske družbe, ki so mislile na no-1 rila marsikaj uspešnega, na go-va podjetja ali na razširitev ob-' spodarskem pa se ne more po-stoječih v Britski Kolumbiji, so!Sebno pohvaliti. Vlada se je lose začeli zanimati bolj za izkori- j tila raznih gospodarskih progra-ščanje rudnih ležišč v Avstrali-j m0v, začela je 10 podjetij na ji, Braziliji in Argentini, slično različnih področjih vse od pre-velja za družbe lesne industrije.1 delovanja živil, rudništva, goz-kot je dejal W. H. Hamilton,1 darstva pa do gradnje avtobu- Kot vsi Ponikvarjevi je tudi dr. John vesele in odkrite narave, postaven, prikupen in ljubezniv. Da bi tak ostal vse svoje življenje, želimo vsi, ki ga poznamo in ga imamo radi. Mlademu slovenskemu zobozdravniku dr. Johnu W. Ponikvarju k dosežemu uspehu iskreno čestitamo in mu želimo veliko sreče in božjega blagoslova v njegovem poklicu in na njegovi življenjski poti. Bog ga živi! M. L. Gradnja oljevoda preko Aljaske bo zmanjšala izglede za drugo smer OTTAWA. — Zvezna vlada je sporočila v Washington, da bo gradnja oljevoda preko Aljaske zmanjšala možnost za gradnjo oljevoda preko Kanade ob reki Mackenzie, za kar se zavzemajo kongresniki in senatorji ameriških držav na Srednjem zahodu. Njihov zadevni predlog je pretekli teden v Kongresu pro- CLEVELAND, O. MAH OGLASI Išče stanovanje Družina, tri članov, išče stanovanje z 2 spalnicami in garažo v fari sv. Vida. Kličite 861-4482 od 10. zj. do 2. pop. -(135) Apartment v najem 3 sobe in kopalnica, spodaj, stranska vrata, za starejši par. $75. Gorkota preskrbljena. 15613 Holmes Ave. — 451-0313 —(135) ŽENITNA PONUDBA Mlad slovenski fant, star 24 let, želi spoznati prijetno dekle zaradi poroke. Oglasijo naj se tiste, ki imajo resen namen ustvariti si dom in družino. Zaže-Ijeno je pasivno znanje slovenskega ali katerega drugega slavonskega ali nemškega jezika zaradi lažjega sporazumevanja, kar pa ni nujno. Stan Jaušovec, padel in vse kaže, da bo v nekaj ^33 So. ^herokee, Denver, Colo. Dr. John William Ponikvar ST. CATHARINES, Ont. — V preteklem maju je na University of Toronto končal študije iz zobozdravstva in prejel “Doctor of Dental Surgery Degree (D.D. S,)” g- John W. Ponikvar, 19 Rochelle Dr., St. Catharines, Ontario, Canada. Kot so mu ob graduaeiji povedali, je bil on prvi študent slovenskega porekla, ki je v provinci Ontario dosegel ta naslov. Mladi zobozdravnik je trenutno zaposlen v zobozdravstveni asociaciji v St. Catharinesu. John izhaja iz spoštovane, gostoljubne, krščanske Ponikvarjeve družine, ki je veliko let živela v Timmensu, Ontario, pa se pred nekaj leti preselila v St. Catharines ih si tu ustvarila prav prijeten dom. Je sin pokojnega Jerneja Ponikvarja in matere Lucije, rojene Tiringer. — po domače Bendetove iz, Stražišča pri Kranju — brat Jerry-ja, ki je profesor v Hamiltonu, Mary, ki je učiteljica medicinskih sester, ter Fredija, ki je zaposlen v nekem velikem tukajšnjem podjetju. Mladi doktor je bil rojen v Timminsu, kjer je preživljal svoja otroška leta, obiskoval o-snovno in višjo šolo. Po graduaeiji na višji šoli, je nadaljeval študijem na Western University, London, Ontario, kjer je prejel Bachelor of Arts Degree, nato pa na University of Toronto, kjer je letošnjega maja postal doktor zobozdravstva. John W. Ponikvar se je z vztrajnostjo, pridnostjo in z nesebično pomočjo dobrih staršev Jerneja in Lucije prikopal do svojega poklica. Ko je ob gradu-ciji pokleknil in prejel diplomo, so se dobri mami Luciji od veselja utrle solze po licih. Koliko žuljev in dela staršev, da sta o-trokom pripomogla do tako lepih poklicev. Le škoda, da se predsednik in posle vodeči na- sov. V nobenem ni uspela, pač | pred leti umrli oče ni mogel ve- čelnik Sveta z a p o s 1 j evalcev pa doživela huda razočaranja. V nobenem ni mogla kriti s svojimi dohodki niti izdatkov, kaj da bi dosegla šele kak dobiček. Kljub vsemu ima namen poseči še močnejše v gospodarstvo in Britske Kolumbije. Gordon L. Draeseke, predsednik Sveta gozdarske industrije Britske Kolumbije, je dodal, da v lesni industriji ni bilo začeto m fužini apa 18621 Neff Rd-Cleveland, Ohio 44119 ^ Slovenska narodna ustanov , sprejema na stanovanje m \ ^ osebe slovenskega rodu in is > so z njimi povezani v zakonu. _ za tekočo poslovno dobo za sednika Freda E. Križmana, z nico pa Vido Schiffrer. Za farmacije kličite tel. 486-0 NA KLUB DRUŠTEV AJC RECHER AVE. ■ Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Joseph Klopovic; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-Veselični odbor; Sophie Bayok, I brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko 531-7419; zapisnikarca Ann Mrak; nadzorni odbor; Josephine Papes, Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Bozich; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee:- Mary Dolšak, Bertha Dovgan and Mary Bozick. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Andrew Rezin ml., in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary- Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; reditelj ica Ivanka Pretnar. Nadzorpici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose Bavec. Nadzornice: Ivanka To- minec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Tako se lahko sprašuje Barrett Broad iz Southfielda v Michiganu, ki je izdelal in uporablja vozilo na nožni pogon PPV (People Po-wered Vehicle) delno v zabavo delno pa za šport. Uporabno je tudi ' J za reden posel vsaj za } 1 krajša pota. Na gornji ' | sliki vidimo vozilo pri f vožnji, na desni pa “zaparkirano”. mhmi¥ mmsMi mm Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore IDvd. _ 365 E. 156th St. KK ‘ * -£• Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ■k Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. •ft Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebn da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland. Ohio 44IO3 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 6RDIHGVA TRGOVINA S POHIŠTVO* 15301 Waterloo Road 531-1235 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JED««7* j NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI j vj)C 5 Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in uS*a .^3 j (endowments) certifikate za mladino in odrasle o r do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,080. . • •3»' 2 •ih"1 ! ® Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zaV^ajjtjV' J nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge J nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udele^ ^e0e J kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko n J plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in prireditev za otroke. # ® SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! o ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! ledeO1"' Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s -> ^ j(. tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: ->5 Chicago St., Joliet, 111. 60431). MARY HOCHEVAR, društvo št. 162, Tel. 481-0 21241 Miller Ave., Cleveland FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15506 Holmes Ave., Cleveland JOSEPH GRDINA, društvo št. 172, Tel. 881-7070 1129 Addison Rd., Cleveland +#+r+*e*t#e*e*f****se*#s***i-t*?*i**+-t**+***++**{'4++i'*t*f*