SI. 30.
sobota 11 marca.
III. tečaj. 1870.
SLOVENSKI NAM
Vtorek, četrtek in so-Koto izlitju in velja v Mariboru l>rez poitlja-nja na dom
/s vse leto H — k, „ pol leta 4 ,f — „ „ četrt   „   2 „ '20 „
l*o poati:
za vne leto 10 g.—k „ pol leta 5 „ — „ „   četrt  i    1 „ 60 t
VredniitTO in opravuiitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it.
179
Oznanila i
Za navadno triatopno
vrato a« plačuje! C kr. .V aa tlaka Ikrat, & m n n .i 2krat, * » i». m n 8kr**-veče piamenke ae plačujejo po proatoru.
Za vsak tiaek je pla-1 oati kolek (s tempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj le blagovoljno frankujejo.
Nekaj za liberalce in neliberalce.
Trgovci poznajo izraz „laden3itzer" in njegov pomen. Beseda pomonja trgovsko blago, ktero je nekdaj imelo svojo vrednost, potem pa preobležalo. zastarelo ali poškodovalo se, tako da zanj ni kupca, tudi v zguho ne. Trgovski pomočniki tako blago nekoliko časa prekladajo z ene polico na drugo, iz enega predelav dru-zega toliko časa, da obleži v kacem kotu, iz ktcroga ga morebiti s časom hlapec izkoplje, da potem s police na polico zopet roma v kot ali pa v smeti. V pi-sarnicah in uradih besede Jadeitsitzer" ne poznajo, pač pa pozna pisarniška praksa neko enako napravo, vsled ktere prednik l;tero pismo ali pravdo prepušča nedotakneno svojemu nasledniku, naslednik drugemu nasledniku itd. — »Kjer vBe ljubi, tudi državni zbor ne more črtiti." Tudi on pozna pomen „ladensitzerjcv", a kolikor verno, do zdaj nt še te trgovske besede pre stavil v parlamentarni jezik.
Tak parlamentaron „ladensitzer* našega državnega zbora je osnova nove kazenske postave. Učen in neučcn svet je spoznal in javno izrekel, da jo naš sedanji kazenski zakonik, ta pravi Bachovi konkordat, v mnogih bistvenih oddelkih zastarel, zlasti da glede političnih hudodelstev, pregreškov in prestopkov nikakor ne more biti veljavno v sedanji tako izgledno liberalni in ustavni dobi, kar se je zgradilo v absolutističnih časih za absolutistične čase.
Eden prejšnjih pravosodnih ministrov,  ktcri sicer ni bil tako parlamentaren in liberalen, kakor je g Herbst, kteri jo pa vendar hotel to absolutistično ma rogo izbrisati z ustavnega lica matere Avstrije, dal je kolikor je pač najbolje mogel sestaviti  osnovo kazenskega prava, ktero naj bi kolikor toliko ustrezalo tir-jatvam časa,   človečanstva in državne sramožljivosti Osnova ni bila popolna, a kazala je vsaj  dobro libe ralno voljo in bi se bila dala  gotovo popraviti in do polniti.   Omenjeni pravosodni minister,  kterega so kasneje sedanji  privilegirani liberalci radi imenovali bi rokrata stare šolo ali kako drugače temu podobno, b je pri vseh svojih starokopitnih grehih tako liberalen
a je MUkJflLJosnovo prinesel v parlament, t. j. v državni bjj^r, kjer j^niegovo osnovo v roke vzel posebno za to i{f>ran» odbor. Odbor je bil svoje delo menda že dokončal, kar naenkrat pride vlada in odnese prvotno osnovo in odborovo delo, pa ni niti enega niti druzega več prinesla nazaj. Osnova nekje v tnininterski regi-straturi čaka boljših časov in boljše roinisterske volje, ljudstva pak prijaznoje ministerske milosti. Samo me-mogrede" naj omenjamo ene čudovite pomanjkljivosti starega zakonika: Pod razupitim Belkrodijem ni bil tako strog, kakor jo pod sedanjim parlamentarnim mi-nisteratvom. Pod Belkredijem po ravno istem zakoniku marsikaj ni bilo kaznovano, kar se zdaj kaznuje s tež kimi ječami in nn tisoče visooimi globami. Gotovo ču dovita pomanjkljivost!
Kes Kim se ni samo en dan 2idal in tudi naša država se ne more, kakor bi gori pogledal, spremeniti iz absolutistične v korektno svobodo um no.  Ali vendar se nam hoče dozdevati, da avstrijski liberalizem šepa na obeh straneh, če pomislimo, s kako naglico, navdu šenostjo in strpljivostjo razdirajo konkordat, preustro jajo šolske itd. postave, kako pa med  tem liberalnim kričanjem nihče nima besedice   proti političnemu Ba chovomu konkordatu, proti kazenski postavi v njenem političnem oddeku.   In vendar je ta konkordat marši kteremu, da celim narodom sekal huje rane in jih št seka, kakor vse stare šolske ustanove,  kakor oni kon kordat, ki je našim  liberalcem naklonil že toliko la-vorik 1 Da vlada v tej  zadevi  noče nič storiti, lahko umevarao. Zadnjo dni se nam je od kompetentne strani povedalo, da res nič storiti ne misli, in zakaj to. „Li beralno kazensko postavo dati" — tako modruje mi nisterstvo — „za to ni še čas; dati neliberalno, kalilo bi naš liberalni nimbus — in sedanja postavna je za silo neliberalna dovolj!M
Ne umevamo pa ljudstev, ki po svojih zborih, sho dih in društvih o vsem mogočem sklepajo prošnje in resolucije inu jih pošiljajo vladi ter državnem zboru, nikjer pa so niti z besedico ne oglasijo proti Bachovemu po litičnemu konkordatu,   K većemu če včasi zastoka kak časnikar, nad kterim vedno na niti visi ta Datnoklejev meč.
Pač lepo se glasi nek članek državnih osnovnih postav, ki menda veleva, da smo pred postavo vsi enaki. Ne bomo denes preiskavali, ali državljani dejansko uživamo , kar se nam tako lepo bore v postavi, da bi se nam skoraj solze utrinjale. Pa kaj nam bi pomagala enakost pred postavo, čo pa je kazenska postava taka, da se je zarad žaljenja Nj. veličastva kot zločinec obsodil v Pragi časnikar, ki je v nekem uvodnem članku govoril o prvih Habsburžanih , da se je drug časnikar zaprl, ker si jo upal izreči, daHabsburžani s tem zase nič no pridobivajo, če spodkopujejo loajalnost Slovanov. Kaj bi nam pomagala enakost pred postavo, če nas pred sodnijo tirajo, ako smo rekli, da bo davki „krvavi", ali da bo vojakom Ženstvo ne gabi. Kaj bi nam pomagala enakost pred postavo, dokler v njej stoji nesrečni §. 65. (hudodelstvo motenja javnega pokaja), o kterem je g. pravosodni minister sam rekel: „Jaz bi pri § 65. ne hotel biti porotnik, šo manj pa obtoženec."
Naj naDunaji še tako okrog sobo mečejo z liberalizmom, naj stvarjajo, kar in kakor jim drago in ljubo in — mogoče : mi ne moremo verovati na dunajski liberalizem , dokler si ne upa od vlade tirjati času primerne kazensko postavo : ne moremo verovati, ko bi nas tudi oklicali za najhuje reakcijonarce , na kakoršne je lo kodaj zastonj sijalo liberalno soloce.
Narodno gospodarstvo.
Velikovska železnloa.
Iz Koroške 5. marca. [Izv. dop.J Nedavno sem Vam poročal o skupščini v Velikovcu, ki je sklenila poganjati se za to, da se železniška črta potegno od St Janeza na mostiči (St. Johann am Brukl) črez Velikovec do Sinčevesi (Kiihnsdorf). Denes že ni izobraženega Korošca, ki bi se ne bil seznanil s tem vprašanjem. Dasiravno so stavljajo početku silne vprekc posebno od rudarskega društva „Union" in tudi od železniških društev,   vendar se nadejamo, da se bo
Jezikoslovna razmišlja vanj a.
i
Vzhodna slovenščina.
(Dalje.)
Slovstvo hrvaško-slovenskega razrečja obsega knjige zelo raznega zadržaja: verozakonske, pobožne, sve'tno-zakonske (n. pr. Verbocijev tripartita Nedelišče 1574.), zgodovinske, račuustvene, zdravniške, poljedelske, koledarje, gledališčne igre itd. itd.
Prvi pisatelj tega slovenskega razrečja je bil Mihalj Bučič. Pisal je med 1564. in 1574. Bil je župnik v Medjimurji, je prestopil k protestantstvu, in postal za hrvaške Slovence to, kar je bil Primož Trubar za kranjska. Na njegovo prizadevanje so grofi Zrinski tiskarnico v Nedelišču utemeljili. Kar so jezika tiče, sta najlepše pisala Petretič in Habdelič. Primere njih pisave bom že še navedel. Vsi stareji pisatelji kakor PergoSič, Vramec, Habdelič, Belostenec in drugi so noter do druge polovice prejšnjega stoletja jezik, v kterem so pisali, naravnost slovenski jezik, in denašnjo civilno Hrvaško slovenski orsag imeno
vali. Nas niso kot Slovence poznali, nas imajo le za Kranjce in Štajerce. So le pred kakimi sto leti so začeli hrvaško-slovenski pisatelji svoj jezik „horvackim" imenovati. Vzeli so mesto genetičnega imena geogra-fično-politično ime. Razmerje je isto, kakor če bi denašnjo pismeno slovenščino kranjski pisatelji začeli „kranjski" jezik imenovati.
Petar Petričič, zagrebški vladika, pravi v predgovoru svojih leta 1651. v Gradcu natisnenih evangelij med drugim to-lo: . . . . „i navlastito jesem toga želel i vezda ga zelem, vam o poštuvani brati slovenskoga orsaga, plebanuui i duhovni paztiri, kotero ja na početke moje biskupijo,  poleg časti i dužnosti moje, ho-
tevši pomoči, i koliko toliko zlehkotiti.....jesem
zboga vas, i zaradi vašo potreboče včinil, ne samo po sebi, nego po drugeh globoko vučeneli i visoko mudreh redovneh ljudeh i paztireh cirkveneh, naj prvlje reči sveteh evangeliomov, ki su vu slovenskom orsage okolu godišča obični i navadni iz dijačkoga te vugerskoga textuša na naše pravo slovensko Zagrebečko slovo pravdeno poleg moje štime prenezti od reči do reči, gde je bilo moguče, te je slovenščina prepuztila. A gde pak to ne bilo prikladno, jesem včinil dijačke reči tak zpisati, da im pravoga razmenja  vrazil nosom. Zato
pokehdob pred tem toga no bilo videti vu našem slovenskem orsage, slovenskem jezikom dostojno štam-paneh evaugelioraov, ja gledeči na občinsko dobro, te na duhovnih paztirov potreboču, jeseni včinil ove evan-geliomo slovenske i zpraviti i štampati vu to ime, da bi naši cirkveni paztiri i prodekatori svete evangeliome iz knjig slovenskeh pred ljudetvom čteli poleg običaja i navado prodekatorov vugerskoh, nemškeh, čeakeh i kranjskeh" . . .
Iz tega, kakor iz poznejih primerov se lahko čestiti bralec prepriča, da hrvaška-slovenščina ne stoji daljo od denašnjega našega pismenega jezika nego prekmurska slovenščina, od ktere je Kaić v Matičinem lotniku neko primero navel. Kar se pa pisave tiče, stoji hrvaška slovenščina našemu denašnjemu pismenemu joziku dosta bliže nego prekmurska. V ostalem so pa hrvaški kakor prekmurski pisatelji pisali kakor narod govori. Po civilnoj Hrvaškej n. pr. povsod govore: videl, nosil, Prekinut ci pa: vido, noso. in tako tudi njih pisatelji pišejo. Pa že sedemnajstega stoletja je začela prava hrvaščina v civilno Hrvaško prodirati. To se vidi iz predgovora Habdeličevega leta 1674. na-tisnenega dela: „Pervi otca našega greh". Med ostalim se v tem predgovoru bere to-le : »Tak komu knjižice
Denažnji list ima pol pole priloge.
1528
ta zadeva rešila v smislu velikovske resolucije. Toliko je skoraj že zdaj gotovo, da so bo o tem predmetu v državnem zboru posvetovalo. Seveda nimamo 20.000 gld. za zagovornika v državnem zboru. No nadejamo se toraj pomoči od slov. poslancev, ki nočejo svoje dolžnosti spoznati, in kaj bi Slovencem železnica koristila, ko bi vedno drugi dobiček uživali na razvalinah zaigrane Slovenije. Le iz prepričanja, da je tudi drugim Slovencem mar za zadevo koroških, Vam podamo nekaj črtic o tej za Slovence in posebno za koroške važni železnici. Posnel sem jih nekoliko iz sporočila g. Puherja, nokoliko iz razpiuv g. dr. Pavlica v imenu \o:ikovskega mesta z rudarskim društvom.
Črta med St. .lanženi in Sinčevosjo jo jako kratka in šteje k većemu 8 milje. V St. Janezi dotika se Rudolfov*, v Sinčovesi joŽnokoroiko železnice. Od St. Janža se je tudi že začela delati postranska poteza do Kutnja (Iliittenberg). Ako so ta poteza naravnost stegne, spada skupaj z nameravano velikovsko železnico. Potem šo en korak in zveza koroških Slovencev s kranjskimi je po najkrajši poti dovršena. Koristila ne bi samo Velikovcu in koroški deželi, ampak tudi sosednjim slovenskim pokrajinam in državi sami. Ako pomislimo, da ima severni del Koroške posebno v Kutnji bogato železno rudo, južni svinca, da so nahajajo v stebrih junske doline neizmerni zalogi premoga in da sc število prečistnikov, plavžev in drugih fužin posebno v južnem delu Koroško zelo množi, razjasni se nam na prvi pogled dobiček, kterega bi imela Koroška od nameravane poteze. Vprašanje je le to , ali se ona tudi za podvzetnika splača.   Številke so naj boljši dokazi.
Po tej kratki potezi  od St. Janža do Sinčevesi bi se na leto prevažalo n. rude za prevaljski plavž
b. nečiščenega železa za prevaljski prečist-nik, za kladvenike v Mizici in Črni za kapeljsko in izzemske fužine
c. čiščenega železa, jekla in masinskih izdelkov , za valjarje in livnike v Frou-denbergu, na Mostiči , v Prevaljih, Mizici, Kaplji itd.
d. svinca iz Črne in Kaplje posebno iz Kristalnikovih fužin
e. oglja in premoga iz Dravberga, Slov. Gradca, Lješe, Kaplje žita, živine, apna, mavca, vina, piva, tolkovca, sadja, moke, slanine, usnja, prekomorske robe 100.000 st.
za 1 miljo in pri osebah po 25 novcev od postaje do postaje, donaša prevažanje tvn-
nne
prevažanje oseb
15:1.000 gl. 9.000 gl.
800000 st
000.000 st.
150.000 st
200000 st
200.000 st.
skupaj . . . 262.000 gl.
Ta črta so dotika za mdarsko obrtnijo najvažnejših mest, kar se od ravno tudi nameravan" poteze med St. Junžem in Grabstajtiom ne tla trditi, t• led«'-stroškov je resnica, da bi se moral na volikovški potezi en kolodvor zidati in most. črez Dravo napraviti. Itak bi se pa tudi za Grnbštnjnsko moral kolodvor pri Freudenborgu oskrbeti , inače bi bila ta poteza čisto nepraktična. Da bi sc < iiabštnn jska Frrudenber ga dotikala, treba bo 2 mostov črez Krko in prekopasredišče-nega vrbovja ali pa precejšnjega ovinka. Razen teh neprilik nasprotuje Grabštanjski potezi tudi to , da bi se razprostirala črez polje, velikovška pa ima samega lesovja v napotji. Odkupnina zemlje bi toraj pri zadnji potezi mnoga niža bila. In ko bi velikovška vendar še više stala, mora so pa tO prevdariti, da bi so po velikovski potezi stroški veliko prej povrnili. Z vsem bi vender več no stala, nego '/iflaujOOO.
Zadnji čas jo, da se Rudollova železnica to poteze poprime ; kajti ako to opusti, bo južna železnica sama počela, ker ima na Koroškem predpravice in ker nameruje Sinčeves zvezali Z Ljubljano črez Kapljo, Jezero, Kokro; kajti že se čuje, da bode društvo južne železnice dalo prihodnjo pomlad premeriti črto iz Sinčevesi do Ljubljane.
Trdili smo poprej, da bi ta poteza koristna bila za Slovence. Ako so velikovška poteza dodela, storjena je prva stopinja do omenjene zveze koroških Slovencev s središčem Slovenije. Doslej Slovenci niso bili samo ločeni po političnih uravnavali, ampak tudi zastran med-sebno dotike po visocib gorah, kar velja posebno od koroških Slovencev. Le s železnico so da tem neugodnim okoliščinam v okom priti. Potem bi se brzo misel zedinjenja koroških Slovencev poprijeln. Saj vedno ostaja veljavno načelo, da je celota zdrava, ako so posamezni udje zdravi. Najbolj pn povdarjaino važnost te poteze v strategičnem obziru in za avstrijsko kupčijo, ki se v Trstu in na Itoki zbira in ki bo popolnoma rnzcvela po prekopu auvežke ožine. *)
t.
skupaj . . . 2.050,000 st, Z ozirom na važne sejme, ki so sleherni teden v Velkovci in večkrat na leto na drugih mestih, z ozirom na razvite!; prometa smemo računati 12,000 popotnikov, ki so bodo po tej črti na leto vozili. Ako se šteje pri tvarini od stota po dva novca
\) o p i s i.
marca. - ali št.
[Izv Jer-
Pri Jezeru na K o r o s k c m, 7
dop.] Kdor po svetu gro mrirskaj zvo nejski župan ima več bratov. Potovoje po dolni koroški, som prišel tudi k Jezeru, kjer so krepki Slovenci, kakor se mi je pravilo že med potjo.   Pridem do žu-
*) Med tom ko zadnjo vrste pišemo, zvemo, da sta dva uradnika Rudolfov* železnico prosila kupčijsko ministerstvo, da jima dovoli popisano črto premeriti in priprave delali.
ove no budu po voljo, naj je ostavi, a svoje ako jo ima naj popravi, ako ih nema, naj novo bolše zpravi, listov na hvalu božiu d. Marie poštenje, i občinsku korist. Ništarmunje, komu se horvutzki hoče govoriti, neka reče mesto lehko labko, mesto osem osam, mesto jaleu jalan, mesto neseni nisam itd. Ar no težko mosto e postaviti ili reči i, ali mesto e a. Ja sem rinil štampati onak, kak onde govore, gdo sem pisal."
V tej knjigi opisuje Habdelič tudi kmečki punt, ali kakor on pravi „mužka burka" leta 1573. Med drugim piše o tem punta tako-lo: vGda bi do Save bili došli (puntarski kmetje namreč) poslali su zmed sebe posle u Kranjsku zemlju k mužem i k drugem bližnjem »usedom, ki bi im povedali, da ne moguće več težkočo i nemilošče gospodo terpeti, proti njim su oružje ptodignuli. Zakaj zato i njim svetuju, da nko hote slobodni biti, i u lepe slobodščine živeti, da kaj berže volji i oružje sobum slož.e. Kem poslom odluček, kakvoga su želeli, daše neki, kteri su ostali medj Sutlom, ka voda Štaersku zemlju i Dravum od sloven skoga orsaga luči, neka listov čez Savu preidu, i ne kuliko dalje pojdu, da se i oni hote po malom vremenu ali na ptujskom, ali na Varaždinskom polju š njimi skupiti i oružje združivši sreču kušati" itd.
Boltožar Kerčelič v „sedmem kotrigu" svojega leta 1747. natisnenega „življenje blaženoga Gazotti August ina" piše mod drugim tako-le : „Na dvoja zmiš-ljena ovdo odgovorili sem hotel. 1'ervič: da sveti Avguštin zbog pregonov Mladina Zagreb sam ostani i odišel je. Kaj zaisto nigdar nigde štel nosom, niti pri kom ovo je napisano, nego da na zapoved papinsku vu Luceru iŠel je. K tomu neznani kak strah Mladina iz Zagreba genuti bil bi ga mogel, pokebdob Auguštin serco i ljubav kralja Karola bil je. Nego nko gdo reči ponfa se, da tak nezahvalen kralj proti AuguŠtinu bil je, da njega, po kojem korunu kraljestva je zadobil, braniti ni hotel, zatem ako Mladinn jo se strašil? Zakaj, prosim. Saraceno\ no bi se bil bojal V neg nko več mu so jo bilo bojati Mladina jednoga, Horvatom odurnoga, i njemu suprotivnem, nego Saracenov, turskomu zakonu privrženu.....Premda niti mi, niti.
Dalmatinci ne čuvamo njegovih svetih kostih, imamo ipak u Zagrebu očitih znamenjah ljubavi ovoga svetoga biskupa.   Najprije imamo humeral njegov" . . itd.
Naj se čestiti bralec s temi tremi primeri hrvaške slovenščine zadovoli. Kad bi sicer ša iz Miklovšiča, ki je bil eden najnovejih pisateljev, kaj malega navel, pa bojim se, ka ne bi predolg bil. (Dalje prih.)
pauove hiše in — strah l — zagledam na duri velikanske črke, ki so bile tako sestavljene, da se je bralo: „Kazina." »Dete šmencaj," si mislim, med lepe Slovence si zašel. Stojim pred ^kazino in štejem gumbe po suknji in žalibože orakel jo bil odločil, da moram notri. Šel sem volens i.olens vedno čakaje, da mifpride kak „frak* na proti. Ker pa ni bilo nobenega, primem v strahu božjem za kljuko , odprem in glej čudo ! na uho mi zadoni prijazen: Dober večer! Mesto frakioov zagledani korenjaške Slovence ki so so pogovarjaj^ v čisti slovenski besedi o raznih rečeh. Jaz stopim in gledam, kakor vitulus anto portam, ker nisem mogel ra-zrmeti, kako so strinja zuunj kazina in notri Slovenci. Mislr, da je kazina v kaki drugi sobi, prašam že priletnega poštenjaka, ki jo ravno pravil, kako je bilo na Vižmarskem taboru, kje jo kazina. „Tu-leM, mi smehljajo odgovori. „Kaj ste li res mislili, nadaljuje," da imamo tu kazino? kar ste videli napisano zunaj, je le: ironija. Iz naših dolin smo bili pri vseh slovenskih taborih. Samo enega imamo, ki nam noče zajce v zeljo goniti in to jo seljunski župan. Priprost kmet, slovenskih starišev sin, hlepi po „kulturi", a naš jozik tlači v blato. Temu v dokaz Vam bo pokazal naš župan pismo, iz kterega boste natanko razvideli, kakšne vero je." Poštenjak je končal in župan je prinesel dopis seljanskega župana, ki se tako glasi: Lobliche Gcmeindevorstchung! Auf die slovenische Zuschrift ddo. 14. Februar 1870 Nr. 304 hat man die Ehro folgendes z u ervviedern. Der Gefertigte Biirgermeister lasst sich duch slovenische Kunstgriffe nicht irreftihren und bei der NiLse h eru niz i eh en, sond eni hal t sich test an die vorgevviesene IJrkunde. J. S. bat sich bei der Gonscrip-tion hier mit Heimatschein ddo. Seeland 20. Marz Nr. 641 ausgewiesen. Wenn die Vorstehung denselben nicht als den dorthin Hcimathberechtigtcn nnerkennen will, vvarum hat sic ihm den Heimatschein ausgestellt und denselben nicht an Cerkljansko občino po domovnico posijati ali tota po njo poslati blagovolila ? Da-durch dass sie ihm den (Heimatschein ausgestellt hat erkennt sie ihn als ibren Einheimischen. Er wird daher auf Grund des Heimatscheines hier als fremd und zur Gemeinde Seeland gehorig conseribirt und das liisst sich der Gefertigte nicht nehme punetum. Ortsgemeinde Zeli am 20 febr. 1870.
Thomas Ogriz m. p., Btirgermeister. Komentar prepustim bralcem in rečem : Hrovath brate ima, Hrovath povsod brate ima.
Is Velikovca, 3. marca. [Izv. dop.] Vaš list je donesel nek dopis o avstrijskem sodništvu. Naj vam šo jaz podam komentar, kterega so sodniki sami skovali, sestavili in podpisali. V kritikovanje se ne bom spuščal ; samo omeniti hočem, kaj je temu komentaru povod dalo. Zoper tistega Slovenca g. E—ta, kterega je okrajno poglavarstvo hotelo kaznovati s 3dnevnim zaporom zarad rusko napitnice, se je ob enem natvezla preiskava zarad razžalitve veličanstva pri deželni sod-niji in nekaj poznejo zarad obrekovanja, ker je sodniji podal tožbo zoper uradnika, ki celo štiri mesece ni oddal uradskih denarjev, ki koleke v krčmi zastavlja, in ki so mora pipati s krčmarjem, prodno mu brez plače uide. Uradnik se je po sreči skobacal iz preiskave ; še disciplinarne preiskavo ni bilo potem Razlogi sodnije so bili:
31. oktobra 1869 zvečer sta sedela v D—i. krčmi v V—u. c. k. kancelist L. \V. in bukvovez J. B. Pozneje dojdeta odvetniška pisača (schreiber) E—t. in P., oba vinjena. K. in P. začneta prepevati slovenske pesmi ; prepir se vname med njima in poprej imenovanimi zarad različnih misli o narodnosti, kteri prepir je do-kipel do vrhunca, ko sta E. in P. napitnico napila Slovanom in posebno Rusom in sta tudi od onih dveh zahtevala, da s kupico trčita, česar sta se zadnja živahno branila. Na očitanje E. in P. zarad tega branenja, sprem-Ijpno z besedami na pr. „izdajavci, šo veselili so boste denes ali jutri živeti pod rusko knuto," povdarjala sta W. in B., da jih Rusi in ruski car no brigajo, da imamo lastnega cesarja in da W. žo dolgo služi avstrijskemu cesarju in da neče napivati Ruski, ki nam ni prijazna. Na to reče E. : Baš, kaj imam od našega cesarja — ničesar." V tej izjavi na javnem mestu pred množico ljudi in utrjeni po prisegi W. A. in J. D. ob-
stoji po §. 63. k. z. zločin razžalitve veličanstva. Med domoljubno (patriotisch) izjavo W. in B., da kot Av-strijanca nasprotni Ruski nečeta napivati in opomba W kot c. k. kanclista, da že tako dolgo avstrijskemu cesarju služi in torej ne trči na zdravjo Rusom na eni strani, in med odkritim skazljivim pristopom slovensko-mislečega E. k ruski stranki in k Rusom, ktere v na-pitnici imenuje svoje brate, je tako očitna razlika, da se kaže njegov odgovor: „Baš kaj imam od cesarja — ničesar ne,' samo kot povdarjanje tega, da E. kot odvetniški pisač od cesarja ne dobiva nobene plače, temveč nasproti, prejšnji domoljubni izjavi W. pa so izkaz pičlega spoštovanja Rusom prijaznega E. do avstr. cesarja in torej oskrumDa, da celo sramotenje. To, da je E. vojak in da se je zarad hrabrega obnašanja pri Ku-stoci javno pohvalil, dokazuje, da je zdaj, ko Rusom razkazljivo napiva in temu nasproti opomena : „I>aš, kaj imam od našega cesarja — ničesar", da je pretrgal prejšnjo slavno vojaško izročilo, in da ne skazuje več svojemu najvišemu poveljniku spodobnega spoštovanja.
E. se mora toraj zarad razžalitve veličanstva d jati v tožni stan. V tem smislu nadaljuje sodnik svoje razloge tudi zastran družili pregreh, ki se na E. nakladajo.
Slovenski državni poslanci so nedavno stopili pred Dr. Rechbauerja ter mu žalostno novico objavili, da jim hoče dr. Toman iz Dunaja pobegniti, ako se Petrinov predlog ne izroči resolucijskemu odseku in da bi morali potem tudi sami iz drž. zbora stopiti. Na to se jim Rechbauer prijazno nasmeji ter reče: ne dajte se plašiti, ljubi moji; ako ni druge ovire, se lahko pomirite in tukaj ostanete ; Toman ne zapusti Dunaja, ko bi ga podil. On je preveč vezan na nas.
Ta novica mi je došla iz zanesljivega vira in se dokaže, ako se tirja. Zatoraj pravim: bodimo koroški Slovenci veseli, da nimamo prvakov. *)
magjarski listi pravijo ošabno, da nikdar noben ogerski državnik tacih pogojev podpisal ne bo, ter da bo naposled cesar gotovo le Magjarom prav dal.
Iz Zagreba so v staro „Presse" brzojavlja, da so  vojaki  regimonta Kuševič  s kroglami  streljali na ojake deželne brambe.   Mrtev ni nobeden.
Dalmatinska zadeva bode, kakor je jasno, tudi en žrebulj k airlvaški trugi za cislajtansko ministerstvo. V zadnji seji adresnoga odseka 9. t. m. je bila celo večina tega in tacega državnega zbora pri volji naravnost grajo vlade nasvetovati. Giskra je moral tri četrt ure govoriti in truditi se, da jo naposled skleneno bilo še enkrat akto dati v tiskanje. — NVagner je zopet dokazovati poskušal, da jo bil upor od zunaj narejen; iznašel je necega črnogorskega strijca, ki v Boki živi, in temu je nekaj grehov naložil V Zadru je prišlo pri občinskih volitvah do krvavega tepeža med narodnimi Dalmatinci in Lahi Ranjenih je 30 ljudi.
Avgsburška „Allg. Ztg." od 10. t. naša od slavnega teologa Dollingorja podpisan ki kritikuje poslovni red rimskega koncila.
m. pri članek,
Politični razgled.
Kazne stvari.
* (Historična drobtinica) za akcijonarje vrednike ljubljanskega „Tagblatta" :   .L. Tgbl." se
I«
Nasvet, ki ga je stavil v državnem zboru baron Petrino, in kterega so se bili Slovenci kot zadnje bilke poprijeti, je kakor znauo padel. Poljaki so glasovali proti njemu, z ustavoverci proti Slovencem in Slovanom sploh. S tem je — kakor pravi „Politik" — pokazala večina v državnem zboru , da noče p o-m i r j o u j a z vso opozicijo, še menj nego z enim delom. S tem, da je državni zbor ta nasvet prej ubil predno je v posvetovanje prišel, je pokazal, da je vse eno ali opozicija stoji na ustavni, „legalni ali pa na neustavni, „nelegalni" podlogi. Ta dokaz je tudi za češko opozicijo velik dobiček, za Slovence pa bi moral biti kažipot in Dunaja domii. Državni zbor in vlada našo „legalne" opozicije še poslušati noče To so po treh letih naši zmerni politiki dosegli. „Narodni Listi" tudi Poljakom levite bero, ker so tako neslovansko sebični.
Graški mestni zbor je sklenil nezaupnico državnemu zboru s tem, da od miuisterstva v peticiji tirja, naj vzame postavo o pridohnini nazaj, ker ni nihče upal, da bi bil državni zbor tako postavo sprejel. — Enako se je izrekla tržaška trgovinska zbornica.
Tržaški namestnik general Mbring je zarad bolehavosti svoja posla pot namestnik izročil dvornemu svetniku Fiedlerju.
Iz Prage beremo v dunajskih listih: Vsled rai-niaterskega odloka jo Nj. veličastvo potrdilo volitev g. Vr. Dietricha za mestnega župana praškega. Dietrich je pošten narodnjak, v vladnih očeh ima pa še to posebno prednost, da ni — deklarant.
Zastran vojaške granice teče na dalje razpravljanje Dunaja s Pešto. Brestel ne tirja, da bi Ogerska, kader jej granica pripade, prevzela en del državnega dolga, pač pa tirja da se kvota za en procent poviša, t. j. da bi pozneje Ogerska plačevala 31 procentov vzajemnih bremen. Ob enem pa cislajtanska vlada zahteva, da so Magjari pri ti priložnosti za vse lej odpovedo svojih pravic do Dalmacije. — Vladni *j~Glej tudi: Kazne stvari. Vredn.
v eni „najmlajših" številk grozovito jezil nad listkom : „Ravnopravnost v Iliriji pod francosko vlado", kterega je pisal naš domovinski pisatelj — cs. Nočemo kratiti gospodom nL. Tagblatta" vzvišenega veselja za rad njih najnovejšo zgodovinske laži, vendar pa bi jih radi opomnili na nemško publikacijo, ki je iz njih srede beli dan zagledala. G. Avgust Dimitz, pridni nabiratelj zgodovinskih dat, je namreč  pred krat
i m izdal sporočila historičnega društva kranjskega|ziehungen) so dobro za leto 18G8 (!) in je v njih med drugimi priobčil korespondenco intendanta grofa Fargues-a 1809—1810 V tej korespondenci se nahaja pod št. 316 pismo orne njenega intendanta na poštenega direktorja  v Iliriji, kjer je brati:   „Listo noš i bodo nosili bakreno plo šico s tem-le napisom: Pisemsko-poštna služba ilirskih oktajin ; p o s t i 1 i j o n i pak tudi tako plošico z na pisom: Konjsko-poštna služba ilirskih okrajin. „T i napisi naj se napravijo v deželnem jeziku Menda bodo Tagblattovi  „historiografi" to drobtinico sami lahko  umeli, morda ta drobtinica zbudi tudi ci-devant   postilijonu   med   akcijonarji   spomin na one dnove, v kterih je on s „slovensko etiketo" jaŠil pred maršalom Marmontom.
* (Klun in direktne volitve). Poslanec (?) Klun je te dni enemu svojih tovarišev pravil, da bode glasoval proti direktnim volitvam. Ali podgane zapu ščajo potopljajočo se ladijo, ali pa se mož boji, da bi ga nihče več no volil. — Pri tej priliki naj povemo Šo eno o slavnem dvorskem svetniku. Kakor znano bo jo inož nedavno ustil, da take može potrebuje vsaka vlada. Te dni pa nam jo pravil državen poslanec , da je Beust takrat, ko je Klun vsakako tirjal v državni službi odškodovanje za svoje zasluge za ustavo, nevoljno rekel : BSaj bi mu dal službo, samo da bi vedel, če mu ga bom rabil."
* („Kralj Matija/") slovenska narodna po sem, je bila brana v ruski prestavi v shodu slovanskega odbora v Petrogradu.   Prestavil jo je ruski pesnik A. N. Majkov.   Bilo jo branih več prestav iz druzih slov. jezikov.   Sploh so Rusi začenjajo  čedalje bolj seznan jati z literaturami raznih bratovskih narodov, — kakor tudi že ni nobenega ruskega časopisa, ki bi se posebno marljivo ne pečal z vsoslovnnskimi zadevami. — „Nar Listom" so piše, ka narodna stranka ruska namerava več dnevnikov v Petrogradu in drugod ustanoviti s pan slavističnim smislom.   Slavni general Fadejev sam meni baje ustanoviti enak list.
*(Severno-nemška  sodba o  slov en a kom jeziku.) Leta 1859. je prišel knez Waldburg v Rihenberg na dolenjem Štirskora ogledavat graščino, ktero je nameraval kupiti.   Med Časom zaide k službi božji v cerkev.   Hitro potem obišče ondotnega g. žup-
nika in mu med drugim pravi • „VaŠ jezik je jako lepoglasen." Župnik, ki je vedel, da knjez slovenski besedice ne ume, vpraša ga, kako to sodi. Knjez pravi: Gledal in poslušal sem pevkinjo ; med petjem so komaj usta odpirale in vendar so se glasovi tako polno-glasno razlegali. Ako sevorni Nemec poje, odpira usta, da bi se lahko v ušesa grizel. Tako peti kakor na Slovenskem sem slišal samo še v Španiji." Kaj pravijo nasprotniki našega jezika o tej gotovo nepristranski sodbi.
* (II karakteristiki  slovenskih državnih poslancev) piše „Politik" (večerni list 9. marca) tako-le:  „Te dni sem iz zanesljivega vira zvedel vest, ki ostanje slov. poslancev na Dunaji čudno, pač neugodno osvoti.   Nokteri  kranjski c. k. državni poslanci so prišli kmalu  po znanem nasvetu barona Petrino k enemu c. k. poslancu iz sosedno deželo, kteri ima tudi slovenski narod zastopati, zraven tega pa spada k naj-voljnejim ministorskim mamelukom,  in jo vsled tega v raznih klubih radoviden gost, ter so mu javkaje pravili, da hoče dr. Toman z eklatom iz drž. zbora izstopiti ; potem bi tudi njim ne bilo daljo ostati, ker so se tudi glasila Staroslovencev (?) s tirjavami Mladoslo-vencev zedinila, da bi bili imeli  drž. poslanci žo dav-naj zbor zapustiti; oni bi pa kljubu izstopa dr. Toma-novega ostali, ako bi so Petrino-tov nasvet izročil resolucijskemu odseku ; prosili so ročenega ministerskega maraeluka, naj v klubih v tem smislu dola, kar jim je ta tudi obljubil. Mameluka (Klun ? ) je v klubih voljno poslušalo več udov, ko je moledoval za „beračenjo" (ipsi88ima verba) slov. c. k. drž. poslancev. Ko jo večkrat omenjeni ministerski  mameluk svojo prošnjo tudi dr. Rechbaur-u povedal,  odgovori mu ta: „če nima stvar nič druzega na sebi, kakor žuganje dr. Tomana, slovenski poslanci gotovo ne bodo   izstopili,   dr. Tomanovc zvozo (bežna n e." — Tako beremo v Politiki." Opomb ni treba, delajo so žalibog samo.
*(Strosmayerjova slika) se dobiva tudi pri knjigovezu Levrerju v Mariboru. Mnogo mariborskih Strosmaverjcvih častiteljev si je bilo že poprej sliko naravnost iz Prage naročilo.
f (Dr. Alojz Pukšič,) c. kr. vojaški nad-lečnik je po skoraj 4letni bolezni komaj 30 let star včeraj v Mariboru umrl. Komaj iz šole izstopivši si je bil ranjki med laško vojsko leta 1866 nakopal smrtno bolezen. Na njem zgube tovariši ljubeznjvega prijatla, mati Slava vrnega sina. V nedeljo popoldne ga bomo spremili k večnemu pokoju.
Iz Reke me nam je posililo
Za Janežloev spominek:
Ške-nder Jenko ... 1 Grega Blaž .... 1 Pranco Blaž   .... 6
gld. 50 kr.
Skup   .   .     7 gld. 50 kr.
Za Jenkov spominek:
N........— gld. 50 kr.
Skendor Jenko Janez Zupan . . N. Pećnak . . Dragotin Vučnik Grega Blaž France Blaž  . .
Skup
10 gld. 50 kr.
P o m 1 a n o.
Za banko „81*AVIdTO*' 80 prevzeli zastop naslednji gospodje: Kaspar Šorn, župan v Grejski vasi, Jakob Karol Budna, učitelj na Vranskem, Franjo Jeršo, uradnik v Gornem gradu, Jakob Škoflok, učitelj v Mozerji, Franjo Skubic, zdravnik v Voleniji, Franjo Jamnik, posestnik v Novi cerkvi na Štirskem.
Jan. L a d. 0 o r n y, 1. tajnik.
Zastop ,,8IiAVIJE*' 80 prevzeli na Koroškem naslednji gospodje. Za celovški okraj : B. C. Ros 8-bacher   in Franjo   Pesjak.   Za žel. kapeljski
Za Velikovski okraj : Albin
okraj : J. E i c h i n g e r. P o z n i k.
V Velikovcu
9.
marca 1870.
Jan.   J o r e b, uradnik in organizator.
g| Hehler & Vlilson od 70 f. poienši. |$J|<£ ZALOGA pravih amerikanskih
mašili z;i s i v a nje
od
KI. Hoive-a
in
W(ieler
&
.Vilsoii-a
za
krojače, Previja rjo in doiimćorabo
potem ročne malino
z   veriženjem   in   dvojnim terlienj^in Uit jo bre/ plaoe.
j. r.:
krojaški   mojster   na   graićinskem trpru
v Maribora. (1)
isua?od \ zz P» i>'ui$«iu «j?QH
j J (4)      Stalna pomoč proti »polovni slabosti!
' Originalna izdaja v ::0. natisu izdane za vsace-
H ga koristne knjige:
•i Der persoriliclir Srliutz I , od#1
g (osebna varnost) imenovana l Zdravniški sve-
M »FOjsso .Mnili« i tovalec
v telesnih slabostih.   En  vezek TA'2 strani s 00 anatom.
J podobami. V zavitok zaperaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr
* '1 t 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložnicah, kakor tudi
$ pri Oeroldu & Comp.. Stefansplatz na Jlunaji.
I
st 30 iiiill^-io-v:   Ta visoka številka od-
• \isno dela vsako tlrugo priporočanje.   Vsnk iztis
X izvirne izdaje od  L n v r e n t i u s a mora
jjf biti  zapečaten s  tu  ponatisneniiu pečntom, na •f, kur naj se pazi!
jt5*~ Epilepticni krč-^n
(božjast)
p i s m e n o zdravi  specijalni zdravnik za božjaat doktor O. K-illisoli v Bero Unu,   Mittelstrasse 6.   —   Odzdravil jih je že nad sto. ifi)
Dr. J. E. Razlag,
do  sedaj odvetnik (advokat)  v  It r e ž i o a h . ae je preaelil r
Lj ubijam*,
kjer ima na starem trga, it. 168, lik železnega mosta svojo odvetniško pisarno.
Lucernarska detelja,
nemška in francoska, paliovka (Ray-gras), malinski hren, fri&ne polenovke (StockfischJ, slanike (arenkej itd. priporoča
M. Berdajs
(3) v Mariboru na graščinskem trgu (Burgplatz.)
<6>     Pate Pectorale Gcorge,
(prsne table) »oper hripo,  kašelj   in zagrljenost.
Gena ene skatlje 70 n. krajcarjev. Cachou arninatise za to, da ne diši slabo iz ust po puhanji tabaka, pojedi, vinu, pivu ali druzih močnih pijačab; neobhodno potreben, kader se ima iti v olikane družbe, v gledišče, na ples, v salon itd. Ti cachou obstoje iz čistih, zdravju celo neškodljivih rastlinskih delov in obvaruje zobe, da ne gnijejo in ne bole. Vsakrat kader so hočo ta pripomoček rabiti, vzame in zveči so ena kroglica (pila), in neprijetni duh je zginil. V škatljicah po 70 kraje, (soldov).
yy   Kilno mazilo. Posebno dobro  za kilo  (modrćn);   napravlja in priporoča dr. KrUsi, praktični kilni zdravnik v Basel-u. V pušicah iz kositarja s  popisom vred.   Cena 3 gld. 50 Bold. a. t..
99"" Zobna pasta. Najboljši pomoček za čiščenje zob, da ostanejo zobje zdravi in lepi beli, za od pravljenje vinskega kamena s zob, in to brez bolečin-, daljo dobro za krop-čanje dlečen (zebernov), ker stori, da so zobje no ina-jako in kri iz njih no teče. V porcelanastih lončkih po 80 kr.
9V Francosko tekoče barvilo za lase. barva vsakoršne lase, kakor kdo hoče, črno, rjavo ali belkasto in sicer v 10. minutah stalno; moč tega barvila je že obče znana in no potrebuje priporočanja. Priprava za barvanje, to jo, 2 ščoti in2skledici, 50 kr. Ena sklenica razpuščenega barvila za laso 2 gld. a. v.
99"  Balzam za  o z o b o, v lončkih po 50 kr. a. v., kteri tudi pri zaataranih ozeblinah kolikor mogočo hitro bolečine  utolaži in popolnoma ozdravi; po mnogoletnih skušnjah si  jo pridobil ta priporočljivi pripomoček občno zadovoljstvo. Pristno (pravo) oljo iz tur i novi h joter napravlj eno. Priznano je to olje  kot najboljšo zdravilo za vse prsne in plučne bolezni.   Sorte jo izvrstne in čistega okusa; sklenica po 1 gld. in 1 gld. 80 kr. 99" Svajcarska voda za ušesa proti bolečinam v ušesib, zoper nagluhost itd. Cena 1 gld. a. v. C. k. privi leg. osončij a (mast), ki stori, da rastejo laBJc in bradi. Najboljši in močnejši pomoček za lase, da rastejo
in močneji postajajo; ravno kakor tudi za brado. Kna skleničica s podukom vred velja 2 gld. a. v.
99^  C. k. pri vil. T a n n o ch i n i n s k a p o mada
J. P s e r hof e r - j e v n., najzanesljivši pomoček, dn rastejo lasje; ako se 8—10 dni rabi, ne bodo gotovo več izpadali lasje, marveč rajši rastli, in v tem ko svojo natorno barvo obdrže, postanejo volnejši in svetliŠi ter no postanejo luskinasti. Ta pomoček priporočajo mnogi veljavni zdravniki in pri lastniku privilegije jo mnogo priznavnih listov, ktere lahko vsakdo pregleda. Zarad lepe opravo kinča ta pomnila vsako toaletno mizico. — Cena ene za S mesece zadostne škatljc 2 gld. a. v.
99"~ Vesoljni jedilni prah (š t u p a) dr. G 6 11 i s - o v. Doscdaj ga ni dosegel, kar se tiče moči pri pre-bavljanji in čiščenji krvi, pri rojenji in krepčanji telesa, še nobeden pomoček. Čo ga rabiš vsakdan (dvakrat) in dalj časa, ozdravi ti mnoge, cilo trdovratno bolečine. Cena ene velike škatle 1 gold. 2G kr., maj-hiue 84 kr.
P a s t i 1 e s d e g e s t i v e s de  B i e 1 i n (Bielinski probavili  c o 1 t e 1 o i).
Biclinske pastiljo imajo v sebi vse, kar je raz-pustljivega v toj slatini. Priporočajo s \ kader so slabo, kislo poriguje, za skomino, želodčni krč, za napinjanje in težko prenavljanje, kedar so je kdo prenajedel ali prenapil; dobro so za kronično želodčno katare, scalno kislino (V), daljo proti oslabljenju želodca ali črev, kader so rabijo rudninske vode, zoper mornost in maternično bolezen (hipohondrijo in histerijo). Natančniši poduk jo pridjan vsaki zapečateni škatljici. Cena ene škatle 00 kr.
99"" Esencija za oči dr. Rom orh a u se n - o v a,
za obvarovanje in zboljšanje vida. — Ena sklenica s podukom vred 3 gold.
Predonična   p oma d a (Stangonpo-in a d o) za brad,
ktera ima vse izvrstno lastnosti Tanonchininske poma-de, je dobra za lastje, da radi rastejo, in sicer ima moč, da dalj čaBa rast pokriva, dokler niso vsled nje dovolj barvani. Ta predenična pornada so da rabiti tudi kot izvrstno in nepresegljivo mazilo za brado. Cena 60 kr.
.I ©sef Wels,
lekarničar ppri zamorcu", v mestu, Tuchlaubon 444, nova št. 27, na Dunaji. Kdor kaj naroči, naj poilje 10 kr. za zavitek.
V grajsčhiski dvorani g. grofa Hrandisa v Mariboru.
so bodo v soboto 12., nedeljo 18, in ponedeljek 14. marca kazale velike svetoznane
pasijonske predstave
z življenja in trpljenja našega gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa, verno po svetoznani pa9ijonski igri v gorenjem Oberamergau-u na Bavarskem, ktere vsako 10. leto po obljubi predstavlja vsa srenja, tukaj pa 30 oseb. Ta vzvišena predstava si je na naših potih po Bavarskem, Avstrijskem, Francoskem, Belgijskem. Pruskem, Badenskem in Švicarskem pri vseh stanovih in kou-tesijah pridobila soglasno priznanje, kar moremo spričati z mnogoštevilnimi spričevali visocih duhovnih in posvetnih oblastnip, ktera si more vsakdo ogledati. (2)
Kasa se odpre oh pol 7 — začetek ob pol 8. uri.
4'enn proNtornv:   1'rvi prostor 40 kr. — Drugi prostor 20 kr.
Da ugodimo zunanjemu p. n. občinstvu, napravimo predstavo tudi v nedeljo ob a. uri popoldne. Cene so tako nizke, du je vsakemu mogoče obiskati to vzvišeno predstavo. — Prostor je na tleh z deskuini pokrit, da se nihče v noge ne prehladi. — Napravile Be bodo samo to predstave.
Po dnevi se  ustopnice predajajo v kemptoaru gosp. Eduarda Janschitza, zvečer na kasi.
J". B. Solmelder,
predstojnik iz Stare Bavarske.
m
Veliku sreča na ponudbo.
Izvirne državne srečke s premij i (original-staats-pr&raien-loose) se smejo povsod kupovati in igrati.
Najnovejše,  zopet izdatno  z dobitki pomnoženo izžrebanjc kapitalij nad
4 milijone.
Izžrebanjc g a r a n t u j e in  izvršuje sama državnavlada. (4)
Srečkauje se začne SO t. m.
Le 4 goldinarje avst. vr. ali 2 goldinarja avst vr. ali 1 goldinar avst. vr.
velja od države garantirana prava izvirna srčka (ne prepovedane promesa) in sem od države pooblaščen ta prave izvirne državne s r e č k e za f ran kovano poslan denar razpošiljati tudi v najdaljše kraje.
9kW~ Potegnili se bodo samo dobitki.
Glavni dobitki znašajo 250.000, 200.000, 190.000, 180.000, 170.000, 165.000, 162,000, IGO.000, 155.000, 150.000, 100,000 , 50.000, 40.000, 30.000, 25.000, 2krat po 20,000, 3krat po 15.000, 4krat po 12.000, 5krat po 10.000, 5krat po 8000, 7krat po GOOO, 2lkrat po 5000, •I krat po 4000, 36krat po 3000, 126krat po 2000, Okrat po 1500, 5krat po 120O, 206krat po 1000, 256krat po 500, 350krat po 20O, 17.850krat po 110, 100, 50, 30.
Kolena srečka na dobi manj kakor vrednost 2 tolarjev.
Uradni zapisnik izžrebanih srečk in dobi)ni i denar)!
se razpošiljajo pod državno gara litijo takoj po izžrebanji na vsacega udeleženca zanezljivo in tajno.
Moja kupčija je kakor znano najitareja in najsrečneja, ker sem žc mnogim udeležencem v teh krajih izplačal najviše glavne dobitke 300.000, 225.000, 150.000, 125.000 večkrat 100.000, nedavno veliko srečko in pred kratkim 28. preteklega meseca žo zopet najviši  glavni  dobitekna Dunaji.
Las. Sam. Cohn v Hamburgu.
glavni komptoir, bankina in menjiška kupčija.
1142