gun ( 1977 UNimmy OF ILLINOIS FRO GLASILO SLOVENSKE V PODPORNE V A Uradniški Is un ■ mit /AX prostori< MfT a Lswsdsls Ava Offtaa «if PttbUsslUei Ca faa i* v M9Î Bo« Ik Lawsials AvS. Iilmls>n«, Rockwoll mL w» LEZNItAMEV Delavci v kanadskih spalnih vozovih sa pogajajo sa znižanje delavnika. — Organizirajo se , tucM delavke, ki opravljajo hišno dok» na železniških po-stajah. — Zaslužek je pod življensko mero. New York. N. Y. (F. P.) — Železničarji, ki opravljajo delo v spalnih in obedovalnih vozovih in so nastavljeni na kanadski narodni železnici v Winnipegu, ae pogajajo za 48 ur dela v tednu in povišanje mezde. Mar-gareth S. Gould, ipreiskovalka in» agitorica za Kanadsko bratovščino želesniških uslužbencev, je študirala življenske stroške, na podlagi katerih slone argumenti za unijske zanteve. GdČna. Gould je obiskala Fe-deralizirani tisk v New Yorku in je poročala o kanadski neodvisni industrijski uniji železniških delavcev. Železniški pisarji, postajni na, nakar se je spustil na tla. uslužbenci* in kurilniški TeUvci" P01*} j* trÄjf1 ,ur,l? Polet iz New Yorkav Berlin! Clarence Chamberlin in njegov sopotnik, milijonar Charles A. Levine, sta zapustila New York v soboto zjutraj ob šestih in doapela v Paderborn, 200 milj vzhodno od Berlina, v pondeljek zjutraj ob treh. V gosti megli nad Nemčijo nista mogla najti Beril-, na; krožila sta toliko čaea, da Je zmanjkalo gazolina. Polet je trajal 44 ur in pol. Chamberlin je hotel posekati lindbergha in to Je doaegel. Berlin, 6. junija, 9 a. m., evropski čas. — Ameriško letalo "Columbia" se je spustilo na tla v Paderbornu na We^tfal-skem 200 milj vzhodno od Berlina. Chamberlin in njegov pa-sažir Levine sta dokončsla polet brez vsake nezgode; strašno sta utrujena, toda dobre volje. Gosta megla, ki je pokrivala Nemčijo vso noč, je bila kriva, da "Columbia" ni mogla najti Berjina. % Chamberlin je krožil toliko časa v megli sem in tja, dokler mu ni zmanjkalo gazoll- 60,000 oseb je čakalo v Berlinu na letalca skoraj vso noč na prostranem letališču Tem-plehoffer. "Columbia" je ime-, la priti sem ob šestih zjutraj, ko pa je ni bilo ob napovedani u-rl, je bilo takoj jasno, da ata A-meričana zgrešila pot v megli. Kakega pol ducata nemških atroplanov je šlo v zrak - iskat Chamberlina. Ob Štirih zjutraj je prišla veat iz Dortmunda, da je bila "Columbia" tamkaj. Letalo je šlo zelo nizko in ališati je bilo klic iz zraka: "V Berlin, v Berlin r flew York, 4. /jun,—Clarence D. Chamberlin je danes zjutraj ob šestih odletel čez Atlantik. Njegov cilj je Berlin. Chamberlin ima tovariša. Charles A. Levine, direktor Columbia Air korporaelje, ki je milijonar laat-nlk monoplane "Columbia", katerega pilotira Chamberlin, je odšel z njim. Chamberlin je dejal, da pojde po Lindberghovi zračni Črti do Irske, potem pa zavije v severno smer proti Berlinu. Daljava od New Yorka do Berlina po tej črti tnaša približno 3900 milj. Chamberlin ln Levine «ta vzela s seboj dovolj gazolina za 4600 milj. Letalo "Columbia" je tud^ opremljeno s čolnom za vsak slučaj nezgode nad morjem. Za prigrizek sta vzela šest oranž, dve termosteklenlci, na- r> ' ______ polnjeni ' s .kokošjo juho, eno steklenico vroče ksve, deset kokošjih vložk na rženem kruhu in dve galoni vode.. I Letalo ima. z letalcema ln vsem tovorem vred 5450 funtov tejfo. Ltndberghovo letalo je tehtalo 5150. Polet ae vrši pod avspicljami trgovske zbornice v Brooklynu. Monoplan (enokriU nik) "Columbia" je izdelan po modelu» ki ga je naredil G. M. Bellanca. Chamberlin, ki je star 83 let in oženjen, se je zadnji mesec pripravljal za polet v Parit, pa jra je Lindbergh prehitel. Ker bi bil zdaj polet v Pariz brez pomena, ae je namenil Iti v Berlin. Svoj aklep je naznanil šele par ur pred poletom. V. petek zvečer ob enajatlh ni še nihče vedel nič gotovega o poletu. Nagtade v tem poletu nl nobene. Chamberlin je poletel v Europo z edinim namenom, da poseka Lindberghov rekord. Stroške trpi Levine. Pariz, 4. jun.—Chas. A. Lindbergh je dsnes zjutraj zapustil Pariz po zraku in poletel v Cherbourg, kjer ae ukrca na MOecMko krUarko "Memphis," katera "ga povede domov. Velika množica ljudstva na letali šču Le Bourget je prlaostvova la njegovemu odhodu. Lindbergh ae je poslovil od Pariza s performirsnjem urnih krogov nsd mestom preden je izginil prptl zapadu. New York, 5. jun. — Po brzo-jsvnih vesteh iz Londons je "Columbia" srečno preletela ocean ob dveh popoldne v nede Ijo. Ob treh so jo videli v .Lands Endu, ob štirih pa v Ply-mouthu na Angleškem. Ob sedmih zvečer \evropskl čas) je bil Chamberlin nad Normandijo v Franciji ln okrog oame ure je zavil preko Belgije. Zadnji ka biogram iz Oatenda je sporočil, da je "Columbia" že nad Nem čijo. so pridobili za Štiri cente in pol na uro povišanja mezde. To je skoraj devet dolarjev povišanja mezde na mesec. Ta skupina zasluži povprečno po 112 dolarjev mesečno in ta priboljšek se pri tako majhni mezdi pozna. Vsi člani, ki pripadajo k bratovščini razen delavcev, kl delajo v obedovalnih in spalnih vozovih, delsjo po osem ur dnevno. Bratovščina ima 18,000 članov, med katerimi so tudi ko-tlarski delavci in delavci, ki so nastavljeni pri departmentu za vzdrževanje železnic. Natakarji in kuharjt-^bedovakiih vos, sprevodniki spalnih vos ln po-streščeki, belopoltni ln zamorski delavci so Člani bratovščine. Kanadska narodna železnica najema Pullmanove- vozove, a v vozovih delajo njeni lastni u-službenci. Kanadski ,Šlvljenski stroški so preračunjeni na podlsgi 29 produktov, ki jih je porabil delavski department Združenih držav leta 1906 pri svojih Statističnih proračunih za določitev življenjskih stroškov. Ta ocena dovoli stroške zs premog in stanovanje, ne dovoli jih pa za obleko, zdravniško pomoč, voznino po cestnih železnicah in razvedrilo. Taka Štatistika se vporbalja, da se zavajajo delavci, da mislijo, da njih mezda krije življenske stroške.' Delavska sovražnika odšla k veliki armadi Um ris ata pretočenega tedna.— Delavstvo ne žaluje prav nič za njima. New York, N. Y. — V mino-lem tednu sta umrla dvs delavska sovražnika. Nič več ne bodita Šikanirala delavcev, še manj pa tlačila delavce v stare suženjske razmere. frvi je šerif Nlmrao, ki je ob «asu stavke tekstilnih delavcev v 1'assaicu prišel na glaa, ko je prečital "zakon o nemirih" in proglasil vojno stanje za okraj Bergen. Drugi je H. B. 8woop, pmmo-govniški podjetnik. Bil je med prvim! premogovniškimi podjetniki v centralni Pennsylvsnljl, kl je prelomil jacksonvillsko mezdno pogodbo, sklenjeno z rudarsko organizacijo. Mestece Madera se Je izpremenllo v v nezdo poboinikov, v katerem so imeli besedo le pobojniki, v službi podjetništva. Stavka v tem mestecu fte traja in poboj, niki nosijo te pokonci glave, kot edini gospodarji mesteca. ---------- . . - .. . . ^ . . Swoop<»vorudar*kn mesto je se Je v petUl Mih svojega biva- in njegovertranko imelo svoj laaten denar. V nje-| nja v Egiptu prepričal, da ao Rovih# prodajalnah ao prejemali Egipčani popolnoma pošteni na-kot denar kovinske pioščiee. ki prem tujcem In dovolj sposobni so iiodobne dolarju, poldolarju za samovlado Obenem Je pohva-¡n deset kam. ¡HI bivšega premi jerja in vodite. Ameriški diplomat v Egipta raztogotil Aafleže Ob svojem odhodu je pohvalil egiptovake nacionaliste in njihovo politiko. Kairo, Egipt, 4. jun. — Dr. Morton Howell, kl je bil pet let _ ________^ ______ ^ ameriški poslanik v Egiptu in'^, ^r|Mlo 'j^g) julijanskim zdaj odhaja domov v pokoj, je I fl*|8tom, ki je bila napovedana včeraj v avojem poslovilnem go- nedaljo. Obenem je odredil, voru pred egiptovskimi politič-dt p^e kukluksov, fašistov nlmi voditelji izrekel besede, kl in druflh organizacij, ki lahko ao zelo okorajžile Egipčane in zelo razkačile angleške oblastni-^e. Med angleško vlado in E- ■ II *i Korak sa korakom grade ls ka-pltallatlčne države socialist ič-ito. Washington, D. C. (P. P.) — Kako organizirano delavstvo v državi Queensland, Avatrallja. gradi korak sa kfrakom s svojim orodjem vmdo delavske stranke socialistično državo, je povedal Federalfeiranemu tir sku John C. Valentine, Član avstralske laduatrljtke delegacije, ki se zdaj mudi v Združenih državah. To delegacijo je poslal v Ameriko Bru^e, ministrski predsednik avsttslske zvezne vlade. Bruce upé, ds bo delegacija dokazala, da delavci prejemajo v kapitalistični Ameriki «l-vlšje mezde ia da bo na ta način lahko prisad jal hud udarec induatrijakl in politični solldar-noatl avstralskega delavstva. Valentine se ni hotel razgo-varjati o oflcljolnem poročilu delegacije, rad pá je govoril o uspehih delavske ¡ stranke v Queenalandu. Valentine je tajnik organizacija železniških strojevodij, je predsednik Dd lavskega strokovnega sveta V Brlsbanu, v glavnem mestu, vrh tega je še člin eksekutive stranke, kl Je popolnoma samostojna organizacija delavcev, v katero plačujejo strokovno organizirani delavci svoje prispe v«-ke. ' "V sedlu pmo v Queensland u skozi dvanajst JaU'Je menil Va-lentine. "Najmanjšega znamenja nl, da naa vržejo iz njega. Queensland je danes edina dr« tava, kl več eksportira, kot Im portlra. Veliko bolj procvlta, kot katera druga država. Izobrazba ln poduk od ljudake šole do univerze sta prosta. Postavno je določenih 44 ur dels za delavce In delavke. Mezda težakov in neizučenlh delavcev ae je povišala od leta 1914 za 110 odstotkov, medtem ko so žlvljenskl stroški narasli samo za 60 odstotkov. Nafte državno zavarovanje proti brezposelno stl je uspeh. Kavnotako je u apešno naše zavarovanje za po smrtnlno, proti ognju in poškodbam. Privatne zaveioval-ne družbe so bile prisiljene znižati svoje premije, da lahko konkurljajo z našimi prispevki. Ustanovili smo fin sistem za pomoč materam v divjini In z zakonom smo preskrbeli, da al lahko vaak delavec lahko izbe re stavbišče za svoj dom, da si izposodi denar na obroke za hi šo, ki Jo gradi država za nJega. Za etavbišče on prejme trajni najemnlnakl list. Odprsvlll smo New York. — Policijski komi. špekulacijo s stsvblščl," . sar Warren je v petek prepove- Valentin« je rsatožll, da se je vse to priborilo s pomočjo de. lavske atranke in da so bil« zakonske predlog«* predložene «si Failed ae smejo več predirati mi , à • Policija prepovedala nadaljne čmoerajčne pohode v New Yorku. Lindberghov sprejeip je politična igra Demokratična atranka a« pripravlja sa proteet, kl napelje vodo na njen mlin.—Republikanska atranka pa hoče Lind» bergha sa «e. Waahington, D. C.—Ko ae Je mladi Llndbergh spustil n tal v zrak, še mislil ni na to, da ga bodo političarjl porabili v reklamne svrhe. Ce bi Llndbergh ponesrečil na drznem poletu, bi ga listi nekaj časa omenjali ln na to bi vse vtihnilo. Ampak Llndbergh je dospel na cilj, ln zdaj mu prirejajo ovaclje ne samo evropejska ljudstva ln kronani vladarji, ampak ameriški političarjl ga hočejo vaak po svoje IzrabitJ za svojo reklamo. Vodilni demokratje zdaj očitajo, da se hoče napraviti ls sprejeme mladega Lindbergha pri njegovem povratku Iz Evro- pe politična igra. Oni izjavljajo, da Coolldge ni Imel v načrtu, da so Llndbergh pripelje s ladjo po reki Potomac do Washingtons. dokler ni prišel na sled. da v New Yorku pozdravi junaka, ki ga alavl ves svet, governer Al. Smith. Demokratični polltičar-jI nadaljujejo, da ae Je nato šele Coolldge (hIIočII, da Izloči iz sprejema Al Smitha, ki ae poganja za predsedniško kandidaturo demokratične atranke. Tako je naročil, da pripeljejo Lindbergha iz Francijo do vlrgjnjsklh rtov in gori po reki Potomac do Washlngtona. Newyorškl demokratje se pripravljajo na glasen protest, kl naj bi i>omagal Smlthu ln ško-dil Coolldgu. Tako se sdaj poganjata obe strsnkl ss sprejem Lindbergha ne zaradi njegovega čina, ampak da njima služI za reklamb. Deanis, Mvil nikar«, viški koazil^reslcalral ls obljubljene preiaksve ne bo nič. — Edino kongres lahko fte pripomore do pretakava. Waahlngton. D. C. — Law-rence Dennls, bivši nikaragva-škl konsul, Je podal reaignacljo v ameriški aluftbi ss tujes«mske posle. Postal bo blznlsman v N«w Yorku ln pravi, ds bo več zsslužll v privatnem ftivljenju. Tajnik Kellog Je nsznsnll dispozicijo škandala, katerega Je povzročil Dennls pr#d nekaj meaecl s svojim pismom, V ka terem je rekel, da je prečil ofl cljelnegs favoriziranja, in pra vi, da je U dogodek zaključen. On ne bo pretakal zadev«, dasi ravno je podtajnlk Grew oblju bil preiskavo, ko Je časnikarski poročevalec iz Nikaragve objavil Denniaove obtožbe. Dennls Je tožil, da se konzu-Isrni ursdniki drže na nevarnih mestih v pasu komarjev ln dru gih otežkočenih krajih, medtem ko se mladi ljudje, kl Imajo de-nsr In socialno podporo, pošiljajo v evropejska glavna jpeata, da živ« udobno In brezdelno življenje v čajnicah. Dennls ln drugi konzuli, ki ne dovolijo objaviti svojih Imen, so te vrste diplomstov naslikali, da autenj-sko poanemajo brlteke navade in «bičaj« v govoru in obleki, mo zelo lakomnl visokih plač. s ne ljubijo dela. JAPONCI OBTOŽENI INTER VENNE (OME Hankovaka vlada poslala ostro protestno noto radi poAtljanJa čet v peklngako okrožje. Prelom med J«|oelavlJo h ilkaalia Albanski diktator Zogu bej taji. da Je aifbtirenl tolmač name-Men pri Jugoslovanskem ponían tš t vu. Beograd, Jugoslavia, ft. Jun,— Diplomatien! odnoiajt med Ja-goslavijo la Albanijo so bili pretrgani enoti. To se dosnava la sanesljlvih virov. JkgosloVaa skl poslanik Je saptaeMI Tirano ji vsem svojim štabom In se od peljal v Urač, odkoder pojde a pamikom v SpHt. vlada ae nl pokorila ulttautu la ni ispustlla aretiranega tolmafta Vuks UJaraAkovlla. (Prejšnja vest, datirana v ao-boto, ae je glasila ravno narobe, ds je Albanija ispustlla GJuraškoviča is sspora in s tem je bil konflikt poravnan.) Klm, 4. Jun.-—Mussolini Jeva vlada nl še rekla nlčeaar gladi novega konflikta med Albanijo In Jugoslavijo. Vladni krogi trdovratno molče o tej stvari ln tudi fašlstovskl listi so bili vče-rsj sumljivo rezervirani. Oflcljelna italijanska časni-ksrsks agentura Htefani Je objavila uradni komunike albanske vlade, k I se glssl; "Poročila v tujosemskih listih, ds jé albanska vlsds dala sretlrstl tolmača Jugoslovan-skegs poslaništva v Tirani, ko so bili pri njem najdeni doku-mantarnl dokazi, da Je, kriv špl Peking. 4. Jun. — Radikalna hankovaka vlada je danea naslo-vila na Japonako ostro proteat-no noto radi odpečavanja vojaških čet v Peking, Tlentaln ln Taingtav. Japonaka vlada Je v noti obtožena, da je sdaj ona prevsela vodatvo intervencije na Kitajakem. Indirektno je pro-protest naperjen tudi proti drugim velesilam, kl trpajo sever-nokltajska prlstanlščna mesta s vojsštvom. j Angleško poslaništvo v Pekingu je obvestilo vse brltsk« naseljence, ki bivajo v Pekingu su-nsj poslanlškega obzidja, da naj takoj pošljejo svoji šine ln otroke ls mesta, sami pa na j bodo pripravljeni vaak hip za od-potovanje. Angleški diplomati pričakujejo, da pridejo revoluoijonarjl v Peking veliko prej kakor so prl-čskovall pred nekaj, dnevi. Cangtsollnova srmada j ulito od Pekinga Je v popolnem rassulu. Ksjšokove čete so fte Invadlrale provinco ftantung, Feng in bankovci pa naglo prodirajo od Juga In saverosapsda. Ko je čssoplsje cltlrslo D«n- jonM^t ^ ^ podUg,, j„ ftn. nlsovo pismo, je issitajnlk Grew iMMilčnMt nollll^nl tribunal Je v odsotn«istl Kellogga podal (|a, är(,tirttl albansk«ga imhIs- izzovejo nemire, ae ne I »odo smele več vršiti. Ns apominakl P___K _ , praznik je fašlstovsks parada giptom ao zadnje čaae izbruhni-!p^voclrala Izgrede, v katerih le nove napetoati radi vprašanja,fU bUt dv, f.ijgts ut,|U< kontrole nad eglptovako arma- do. Anglija zahteva, da kontrola s^^ri, mora ostati v njenih rokah, kar l*tak>. ki je zunanji minister Chamber- «sgamji"*. lain jaano povedal zadnji teden | Quebec. 4. Jun.—I>eUlo s dve-v parlamentu. Kanadčanoma, ki je odšlo Dr Howell Je pe povedal ne- zadnjo sredo nad morje v Zatikaj. kar direktno pobija Cham-|vu av, Lovrenca z namepom, da beriainove beaede. Dočlm Je morda najde kakšno sled za Iz Chamberlain rekel, da Egipčani še niao pokazali sposobnosti, da bi sami prevzeli odgovornost za varstvo tujezemskih Interesov, je ameriški poslanik dejal, da kratko izjavo, v kateri Je dejal, da' Je Dennlsovo pismo vsebovalo veliko priporočil, katere bo d«partm«nt rad uvaževal in (HMivzel korak« radi njih, ako Je mog«ič«. Zdaj je pa Dennls poatal blznlsman. Kriza za ljudi, ki tel« nsprsvlti karijero v diplomat lč-ni slutbl je končana, d«>kl*r s« ¿lA i konglUll n« b«i zdelo vrHn« delavsk« strank«. Kandidate <.j((kMl, obt«>žb« proti ollgsrhl-delavske strsnk« najprvo volijo y rlra<,nlu# kl ^ ^ člani delavske straake s aploft-1§ f|J| ,lo|(l.riiiV0 |K>.taV0 kl do. nim glssovanjem V»ak kan« i-^ ur-dn|ka v dipiomstlčni dat mora biti najmanj tri leta(in koflJtu|lirni ,|U|W pni. r^en član delavake -trank«. t ^^ na plačo ln avans- Ce ao kandidatj« Uvoljenl, te i |nM daj Jih članatvo ««trank« po«Jpl -- ra z vaeml svojimi močmi. Vsak frednlk "Daily WorkerJe" v član a«danjs delavske vlad« J« zaporu. Izšel Is delavskih vrst. Pr«J- N<.w york. _ William K.. tA . . A t . . . . šnjl ministrski predsednik ; I)unn> ^i.vnl urednik komuni- «f^J'1"» Jug^aj»; nika Vuki Gjuraskovlčs Iz Orača, da se jtreprlča o njegovih ak-tfvnostlh, toda la GJuraskovlČ nima iu>l»ene zvez« z Jugoslovanskim poslaništvom. Poročilo, da so srbski komltaš! napadli albansko pMtoJanko blizu meje, j« tudi neresnično." IhineJ, 4. Jun. — Napetost med Jugoslsvljo ln Albanijo J« spet poatsls skutns. k«» ao Al* bane i pred nekaj dnevi aretirali j u goalo vanak ega d i ploma t Ičnega tolmača GJuraškoviča v Tirani na obtožbo, da J« vohun. Areti ran J« bit v Draču. Albanci pravijo, da J« GJuraikovič albanakl državljan In nima noUn« alužbe pri Jugoalovandrtavljati teleznke. Bluefield, W, Va. — Pri eks- gleških krogih Pričakuje se. da zojevne naprave ln druge splo plrwljl v r»remogovnlku Warn r bodr> Angleži zahtevali pojasni 1 »ne alužbe. v Waru. W Va.. dne ». juniji prevrnil in IS romarjev je uto- Is v Washlngtosu. | (Oaljs aa «. strast.» bili triie rudarji ubiti. ' .nllo. IS romarjev utonite. Kairo, 4 Jun. — Čoln ns Nilu, v katerem ao Mil romarji, kl ao ili na boljo pot k devici Mariji na bližnji hrib Hamaia«mt, ae Je včeraj v kettzlj! s drugo ladjo i ao biti trije rudarji ubiti. i • ** Sovjetski diplomati Prijateljske demonstraciji angleških delavcev na psaiila. Mavakl poalaacl obaull Rase i rožam! la dobili v sam eno poljube. I/ondon. 4. Jun. Sovjetska dlplomatlčna misija Je včeraj zapustila London. Skrbnik poslov Roaengpls, predsednik trgovske delegacije Klnčuk la drugI uradniki s svojimi drull-nsml in nsmeščenci vred so se od|>elJsll s pamikom v Nemčijo, Na immotu ao bila pravs demonstracije. Več tlaoč angleških komunistov ln almpatlatov Je bilo zbranih tam ln v slovo so peli "Rdečo saatavo." Več od-delkov |M)llciJe je bilo na mestu, s demonstracij« so bile mirna ln policija ni imeli nobinega o-pravka. V množici, kl aa Ji poalovlla od sovjetskih diplomatov, ao bi-11 tudi delavski poslanci Arthur Hamlet son, George Lansbury ln Haklatvala. dalje KunlAav, kitajski delavakl kandidat za poslanca v llollMirnu, ln Georgi Hlcks, predsednik Kongresa strokovnih unij. Rual ao dobili velike šopke rot za «idhodnico, sovjetski avetovaleo Majski pa Je v zadnjem momentu (mljubll I«snsburyja ln lllckaa na lice. Moskva, 4. Jun. — Angleška diplomatska rnlslja, na čelu kater« J« Hlr R. M. Hodgson, Je včeraj «sliartovala Is Moskve do. mov. Movjetl ao dali Anglelem dobro zaščito do meje, toda kakih sovražnih, še manj pa prijateljskih demonstracij ni bilo. Električna vozova amečkala avto in dva moža. Chicago —Nesreče f avti so na (¡fnevnem redu, toda v petek {e bila nezgoda posebne vrsti. >va delavca, kl sta se vračala i dela v avtu, sla prišla na tiru cestne želosnlce na Halated at. In Fullerton ave. med dve električni kari, kl sta avto popolnoma atrll. Oba ata bila na me-atu mrtva. I saaaajl Chamberlain, asi m is later, London, 4. Jun.— Austen Chamberlain, zunanji minister, je bil včeraj lahko ranjen na glavi, ko je njegov šolar aavosll avto v signalni steber ob cestL if B ---- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE —' » ■! LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE On* oflMtv po dufOTOtU. Rokopisi m m mtmjo. Naročnina Zedinjen. drt.v. (lsv« CMengo) " u*. i. ai 9K .. tH Chicago ia Cleero fflAO aa use, »»j» P" CHyjR. City, K sna. — Nsa| delavce najbolj zanimajo delavske razmere, zatoraj naj bodo j one na prvem mestu in te so ze-1 pol lota in 11.25 za tri mesece; Uta, 91.65 m tri mosoco. in ca inozemstvo »«m lo žalostne pod to Kuličevo pro- L,.^ meri „akoplovi. V Fran aruiritutn I ... __ .... . ■ ___n. ...liil Naslov ta vse, ka» las rtlk s UsU "prosveta" 2*57-59 Bo. Lawadsls Ateaao. CUcage. -the enlightenment* Organ of Um 8Iov«M Katloaal Own* by the BU>t—o Natl—al Boaaftt SoeUty. Advertising ratas on agreement. Subscription: Unltod 8Utos p«r^ Chicago »S-ft^snd foreign (except countries Chicago) sad Cauda IMS SSUSLCSL- MEMBER of THE FEDERATED P»®®»" Datum v oklepaju a. pr. CM.y 31-1*27) ^log vaiog. pomeni, da vsm J« s tem dnevom potekla naročnina. Pokrito Jo prsvočaaao. da so vam ne unlavl llaL * » V _n-^^^J^la^iL KAJ PA VI DVA - delavec in farmar? Nihče ne more trditi, da je v bibliji zapisano, da je bog dejal, ko je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar leze in hodi po nji, da je naravno olje, ki je v zemlji, lastnina gotovega človeka ali gotove skupine ljudi, ki se bodo rodili toliko in toliko tisoč let po stvarjenju sveta. Vzlic temu se pa lahko dandanes prepričamo, da žive ljudje, ki pravijo in trdijo, da je olje njih lastnina, ne po božjih postavah, ampak po postavah, ki so jih naredili ljudje. Tu je n. pr. Rockefellerjeva Standard Oil družba, ki se deli v več Standard Oil družb, v resnici so pai odločujoči lastniki teh družb eni in tisti ljudje. Tvrdka Forz-heirrier & Co. poroča, da je družina, ki se imenuje Stan dard Oil, razdelila med seboj za leto 1926 v dividendah čedno vsoto $200,519,694. Te dividende so za $47,000,000 ali trideset odstotkov višje, kot so bile v letu 19^6, ali tri krat tako velike, kot so bile v letu 1914. Od leta 1911 pa do vštevšega leta 1926 je Standard Oil izplačala v divi-dendah in gotovini eno milijardo osem sto test In dvajset milijonov devet sto sedem in šestdeset tisoč s to osem in šestdeset dolarjev. Kakšne so pa vajine dividende — delavec in farmar, ki se vozita v fordki? Kakšne so dividende tvoje — delavec, ki si delal v podjetjih družine Standard Oil? Ali so tudi tako visoke? Kakšne so tvoje dividende — farmar, ki si kupoval gazolin ali petrolej, da si imel kurivo za svoj traktor, s katerim si obdeloval svoje polje, da je rodilo? Prejela nista nobenih dividend od naravnega olja, o katerem ni zapisano v bibliji, da bo nekega dne lastnina družine, ki ji bo ime Standard Oil, in o katerem do danes še niso učenjaki dognali, da ga je narava svojih velikih retortah v tisoč in tisočletnem procesu pro-ducirala samo zaradi tega, da postane nekega dne lastnina družine, ki se bo pisala Standard Oil. Delavec, farmar, to še ni vsa povest o dividendah Od leta 1911 niso delili dividende v gotovini, ampak delil so jih tudi v delnicah. V delnicah si je pa družina Stan dard Oil od omenjenega leta pa do leta 1926 razdelila pol drugo milijardo dolarjev, tako da je družina Standard Oi od leta 1911 pa do vštevšega leta 1926 razdelila med ožje in najbolj ožje sorodnike te družine, ki so Rockefellerji Pratti in Melloni, tri milijarde tri sto milijonov dolarjev ker je bila ta družina leta 1926 v resnici vredna le tri sto milijonov dolarjev. , Ako bi bilo naravno olje lastnina ameriškega ljud stva in če bi se razdelili med vse prebivalce po zadnjem štetju v Združenih državah dohodki ene same družbe, k se peča s produkcijo in distribucijo naravnega olja, teda; bi na vsakega prebivalca — otroka ali starčka odpadlo okoli tri tfto dolarjev. ih Ampak danes imamo uveden kapitalistični gospodar ski sistem, in človeška družba se ne ozira nato, da v bibliji ni nikjer zapisano, da je bog rekel, ko je ustvaril nebo in zemljo, da je v zemljo dal tudi olje, ki bo nekega dne lastnina družine, ki se bo imenovala Standard Oil; ravno-tako ne na dejstvo, da niso učenjaki še nikdar odkrili in učili, da je narava zaradi tega producirala naravno olje v svojih velikih retortah v tisoč in tisočletnem procesu, da to olje |)ostane nekega dne lastnina družine, ki se bo pisala Standard Oil. Za to pa delavec in farmar lahko spoznata, da človeška družba, ki je sprejela za svojo gospodarsko podlago kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, ni krsčanska, m* znanstvena ali kulturna. Kapitalistična človeška družba je delo ljudi, ki niso krščanski, ne kulturni in ne znanstveni, ampak tiče še globoko v barbarizmu, ker malika — lastnino veliko bolj spoštujejo, kot pa človeka — krono stvarjenja ali pa najvišje bitje na svetu. In dokler bo uveden v človeški družbi za podlago gospodarstva kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, toliko časa ne bodeta delavec in farmar imela pravic do sadov, ki jih prinaša njuno delo. suke iz naselim Človek—zmagovalec v zračnem oceanu O razvoju zrakoplovov in aero-planov. Eno najmodernejših pryoz nih sredstev, osebnih in tovor nih, so dandanes aeroplani, v aperiteto. Ob ¿asu vojne so zahtevali "work or fight," sedaj se pa glasi "fight for work." In če ga dobil, se morai šte-ti srečnim in to kot prosti de-avec — 86c na uro. Ali kako si moremo pomagati, ker js med nami delavci šc premnogo slepcev in tistih, k: pričakujejo po smrti lepe gradove ns bulvsrdil). Tuksj v naši naselbini sc zgradili naii Slovenci veliko novo moiojo in zraven pa veliko moderno palačo za gospuda ic njegovo kuharico. Oni sami pa svojo rodbino živijo v bornih kočicab. Zadnjo nedeljo so ime-i veliko proslavo v ponos njiho ve nove mošeje in ob tej priliki sta nastopils dvs ¿lana kot govornika. Eden teh je šel take daleč v starodavne čase, da j< zažugal, da gorje tistemu od padniku, ki bj nameraval zadr žati njih napredek ali ovirati njih krščansko delo. Saj mi jih ne napadamo, niti jih ne oviramo v njihovem fa natizmu, nego jih pomilujemc ker so pomilovanja vredni. Društvo "Bodočnost" S. n p. j. pa kljub vsem tem, ki so pomilovanja vredni, vseeno napreduje. Dne 22. maja j( priredilo zabavo, katera je do bro uspela. Dramski zbor Svoboda" je vprizoril dve igr in mora se reči, da je kos svoj1 nalogk Kvartet na tamburicc je bil izvrsten. • Na tem mestu izrekam hvale imenu društva Rudolfu Hrze njaku in miss Hrzenjak, njegovi hčeri, ker imasta v resnici sposobnost nastopiti na odru. Hvala gre tudi Antoinetti Spaček za njeno deklamacijo' bila ja po volj na. iji, Nemčiji in drugih večjih iržavah je omrežje rednep tračnega prometa že zelo razšir jeno, ilpeljavajo pa se tudi ved 10 nove mednarodne proge, n >r. London«—Carigrad, Pariz— Ljeningrad, Dunaj—Trst in š< nnogo krajših. Vzrok temu, de ie zrakopiovstvo sedaj že takt ■•azvito, je v prvi vrsti svetovni vojna. Ko so se na koncu vojne sačeli narodi opirati predvsenr ia tehnične pripomočke, ki st jih inženirji vedno izboljševal n izpopolnjevali, je tudi zračne etalo postajalo s pomočjo novii «hničnih pridobitev, .priprav ir izkušenj, vedno stabilnejše ii varnejše ter je tako doseglo da aašnjo stopnjo. Ce zasltedujfcmc •azvoj zrakoplovstva, spoznamo la je potekla od prvih praktič lih poizkusov, da se človek dvig ie v zrak, pa do danes, razme roma kratka doba končaj 30( let. « 18 stoletij teorije. Seveda nsletimo na prve pr zkuse že v starem veku, vendai )a zgolj na teoretični podlagi nedtem ko jih praktična izvrši ev ni mogoča. Pač pa je da «mernico zrakoploVstvu slavn matematik Arhimed iz Siraku-ki je živel v tretjem stoletju >red Kristusom. Ta je odkril za-ton, ki prsvi, da telo, potopljene v tekočino, izgubi toliko na svo- 11 teži, kolikor tehta od njega izpodrinjena tekočina. Ce torej «ustavimo telo, katerega teža bo nanjšs od teže zraka iste prostornine, se bo to telo dvignilo / zrak. Na tem zakonu temelje tudi zrakoplovi, medtem ko j* o rine i p aeroplanov povsem dru ?ačen. Toda od Arhimeda je potekla Jolga doba in šele 18 stoletij po-ineje so se našli med človeštvom Mladi tamburaši so bili tudi j lekateri, jtf so delali praktične kos svoji nalogi, ker je bilo vi- »oizkuse. Prva sta bila jezuitski deti, da se je vse vrtelo, staro i pater Lana in portugalski fizik in mlado 0011 Gusman; toda tijuno priza- Ne smem tudi pozabiti in se ievanje, dvigniti -Vžrak ploče-zahvaliti, da so nas obiskali ro- vinaste, popMnoma izpraznjene jaki iz južnega Kansasa mr. in krogle in papirnate balone, na-mrs. Merkovich iz Frontenaca, b01^«™* ® segretim zrakom, je mr. John Dobrsvec iz FrAnklinh*talo brezuspešno. Sele 1. 1782 In mr. in mrs. Pirnat tudi i? beležimo prvi posrečeni poizkus. Franklin Kans Brata Montgolfer sta sestavila Omenjeni rojaki so se mudili! velik papirnat balon neznatne iz zdravstvenih ozirov v kopališču Exselcer Spring, Mo. na| potu grede so se ustavili in obiskali «tvoje rojake in z/iance tukaj v Kansas Cityju, to je na| zabavi. teže ter ga Napolnila z dimom. In res se je dvignil balon 600 m visoko nad zemljo iti padel čez 20 minut zopet na tUi. Prvi človekov polet v zrak. Led je bil torej prebit, pot Toraj zahvaljujem se vsem >dprta. Takofnato je zbralo me- priporočamo vdeležencem in se za v bodoče. Pozdravljam zavedne delav ce. — Rlhard Spaček, predsed nlk društva. nu piknik. Gray, Pa. — Delavskih razmer ne bom opisoval, ker zanič. Konštantiram samo, sto Pariz 10,000 frankov za obnovitev poizkusa. Delo je prevzel fizik Charles, ki pa je že napolnil balon z vodikom. Balon jo dosegel višino 1000 m ter sc vzdržal s četrtine ure v zraku. Tudi brata Montgolfer s£a ved no bolj napredovala. Zgradile so Uta noV balon, pritrdila veliko da i košaro nanj ter v to posadila se je mr. Green, predsednik a. ovco, petelina in gos. Ta pisans f. of L. zmotil, ko je rekel, da družba se je dvignila 1500 m vi petdnevnik pride v industriji, aoko v zrak ter se po osmih mi ker mi rudarji imamo trldnev- nutah nepoškodovana vrnila zo-rtik in dvodnevnlk. , Vreme je pet na zemljo, tudi še mrzlo In v jutro imamo sledilo je mnogo novih poiz še slono, mislim, da letos bo zo- kusov in že so je porodilo vpra pet 13 mesecev zima. Kljub aanje. kdo izmed ljudi oe bo pr vsem tem neprilikam se je dru- v| dvignil v zrak. Francoski Itvo "Nanos" št. 310 s. n. p. kralj Ludovik xiv. js ponudil v j. odločilo, da praznuje letos 3. ta nwnen dvi ^ 8mrt obaojens julija desetletnico svojega ob-dočlnca za slučaj, da bi se poiz-stanks, ter priredi na ta dan ku„ ponesrečil. Toda naravoslo-piknik. na katerega vabimo vse y«* Pilatre do Rosier je prote-člsne in člsnlce od drOltsv s. atirsl, ds bi bils dva zločinca pr-n. p. j. iz Acoste, Rockwooda, ki b, a€ dvlfn!|ft v imtk. za. Hysota in drugod, kot iz Johns- ^ jt ^ in ^ ^ je towns in sploh is Cambria Co. dvignil v velikem balonu naj-Ker bo piknik v nedeljo, in prej 20, kmalu nato pa skoro v pondeljsk je praznik neodvis-hooo m visoko. Ta, ta človeštvo nosti, bratje in sestre, kot tudi tako vaion dogodek se je izvršil drugi rojaki, val na ta dan na h ngs. Gray, da as la nekrst val po- Razvoj zrakoplovov. » veselimo; tudi bomo Imeli prlli- , ko zvedeti vse delovanje S. N. K™lu nato so tatfli vtttoo .u)00 m. katero so že natančno p. j. od njenega početka do dane« od govornika, ki ga društvo najme v ta namen, Prosim tudi vsa gori omenjana društva, da bi ne prirejala piknika na ta dan. ako bi alučaj-no katero društvo priredilo kaj enakega poaneje. sme računati na našo pomoč in udeležbo. izmerili s barometrom. l. 1786 pa sta Anglež Blanchard in a-meričan Jeffery* preletela kanal ia Manche med Francijo in Anglijo. Tako je bilo rešeno prvo vprašanje. Človek se je lahko dvignil v zrak. Pojavilo pa se je takoj za tem drugo — kako Iz- Piknlk se začne takoj popol- se udeleže naše siavaosU. Na dne Prosim tudi vsa cenjena i veselo svidenje na 8. julija! — društva, da nam «poroče, ako1 joaeph Selln*k. tajnik. abiti to v praktične namene cako spraviti balon v gibanje ii nu poljubno uravhavati smer': £gp res je poteklo celih 70 let iredno so /izpeljali idejo Ameri •ana Hopkinsona — vrtiljak francoski inženir Giffard je pr i namestil v gondolo dvolopa-ast vrtiljak, ki ga je gonil maj ten parni stroj. Dvignil se je \ 3arizu 1. 1852 in posrečilo se mo e voditi zrakoplov pravokotno v imer vetra. Tedaj je pričela rasti tudi hitrost. 1872 leta so do--tegli hitrost 9 km na uro, l 1888 10 km na uro, kmalu nato že 36 cm na uro in nato 1. 1897, z b$n in-motorjem 38 km na uro, do-rier ni dosegel leta 1911 grof feppelin 57 Jem na uro. To je bi ;e ogromen uspeh—zračna ladja e bila izpopolnjena, nastopila je ljena karijera na zemlji. Prvi so praktično uporabil: ;rakoplove v nemško-francoski /o j ni Francozi za ogledovanje jovražniških pozicij, v svetovn ro j ni pa so prišli splošno v rajo. Posebno dobro so se obnesl lemški zrakoplovi tipa Zeppelin >ri obleganju Pariza, medtem j. Vendar pa se je našlo vo iko njihovih pristašev, naj vel ia Francoskem, med katerimi sc xjsebno znameniti Bleriot, Du Tiont, Voisin, Delagrange iri dr Leta 1910 pa sta razpisala ita-ijanski in francoski aeroklul nagrado 100,000 fr. za onega, ki ooleti pot iz Briga Čez prelai Simplon v Milan. Javilo se je 46 'etalcev, med katerimi je bil e-lini, ki se ni skesal, Geo Chaves Ta je pri prvem poletu že dosegel višino prelaza, a se je vrni bled in tresoč se, rekoč: "Zma-?alec dobi smrt za plačilo!" Kmalu nato pa se je dvigni drugič. 23. septembra se mu je posrečilo v višini 2200 m prele teti prelaz, a ko se je že spuščal na zemljo, je zašel v zračni vrti nec, ki ga je treščil na tla. Letalo se je razbilo, drzni letalec si je pri padcu zlomil obe nogi. Štiri dni pozneje je za posledicami umrl ih tako se je njegovo prorokovanje uresničilo. Sledilo je še par drukih smrtnih slučajev, toda aeronavilka je napredovala. Prišla je svetovna vojna, zrakoplovi so se izkazali kmalu za boj nesposobni in nadomestili so jih aeroplani. Kakor je že omenjeno, so se ti vedno izpopolnjevali, kajti gradilo se jih je vsak dan ogromne množine, ker so še kot oblegovalno in opazovalno sredBtvo zborno obnesli. Iz vsega tega posnemamo, kako kratki dobi se je razvilo zrakopiovstvo do današnje dobe. Aeroplani so potrebovali zato komaj 30 let, zrakoplovi 300. In na podlagi tega lahko trdimo, da se bodo le-ti v nekaj letih izpopolnili še do poslednje mož-hosti ter tako kot najhitrejši, najudobnejši in najcenejši dobili prvenstvo med prevoznimi sredstvi. Med tem ko 4 bosta o-stala vlak in ^avto za promet na kratke proge, si bo Velike razdalje osvojil aeropian. In ko bodo ostali parniki v prekooceanskem prometu le za prevažanje velikih tovorov, bodo za osebni in poštni promet rabili aeroplani kakor hitro bodo odstranjene zaprefke — vremenske neprilike od katerih je sedaj na dolgih progah brez pre9tanka letalo še zelo odvisno. \ Vatikanska blagajna. Iz Rima poročajo, da je Vatikan v zadnjem času svoje zunanjo in notranje lice tako preobrnil, <3a b ga stari obiskovalci jedva spoznali. Sloviti trg pred baziliko Sv. Petra, o katerem so splošno sodi, da je najlepši in najmogočnejši trg na svetu, jo preči ščen in prenovljen. PrMasla je tudi cela vrsta novih zgradb med katere spada j muzij Benedikta xv. ter niz drugih prizid kov. Vsa ta dela so vodi'i papeževi arhitekti in papež je vloži v nove stavbe izredno mnogo denarja. Poleg tega je papež regulira plače svojim uradnikom. Marši kateri kristijan se povi«raša odkod tolik pritok densrja, katerim razpolaga papeževa blagajna. Bodi mu pojasnjeno, da je papež kot upravitelj katoliške cerkve tudi velik kapitalist Ceritev je bogstejša od vseh držav na svetu. Njeni dohodk so ogromni, Izdatki pa malen kostni» že Petrov novčič pri nese Vatikanu vsako leto težke milijone. Blagn.ino upravlja poseben odbor, vi predloži vsak teden svojo. bi'*oco. Kakšen je pritok denarja v Vatikan si lah ko predstavljana, če povemo da so Kolumbovi vitezi iz Ame-iike poslali oni teden papežu en milijon dolarjev. In taki darov so redni. Do zadnjega časa se je bilanca vatiVsnskega premoženja objavljala.* Presežek letnih dohodkov je znaša: povprečno 20 milijonov lir. Seveda je v tem znesku za p ^ par len le neznaten delec papeževega premo/.a-nja, ki se od j«tv do leta množi fn veča in za kat»regn žrtvujejo največ si romaš.i! kristjani. Za člane & N. P. J. stane Mladinski list tov letno. 2MK0MET - > Argumenti za slepce. Reverend doktor Charles e. Tefferson se je naredil modrega n začel pobijati vedo. Rekel, da /ebstati in se pokloniti veri, ki itoji nad mejami. Za primero je vzel barve in nodroval^takole: "Veda pravi, la tresenje (vibracija) svetlobe Droizvaja razliko v barvah. Trebnje se odtisne na mrežnici (retini) v očesu in razvije v n ožganih, kjer je center barv. Kako pa um ve o razliki med barvami? Misel rekordira barve brez delovanja svetlobe!" Tako! Veda je zdaj pobita. Človeška misel, delo razuma, nima oči, pa vseeno ve, da rdeče le rdeče, plavo je plavo in zelfeno |e zeleno! Čudovita ge misel, čudovit je razum, v katerem se zrcali duša človeka, edino človeka! Kdor je slep, lahko prikima temu "dokazu" — ampak ne te-esni slepec. Slepec od rojstva, ki ni nikdar videl svetlobe, nima pojma o barvah, pa naj ima še tako kristalnočisto pamet in misel! Kako to?.Slepec ima tudi slepo pamet! Kako to? Tako, ker misterijozno dvojče, ki so mu dali imena "pamet, um, razum, duševnost" je le delo možganskih celic, ki pa morajo prej dobiti vtise od zunaj, morajo se učiti, preden so sposobne za delo. Takozvane "notranjosti", ki bi bila ločena od telesnih celic, ni nikjer. Zato pa rojen slepec ne pozna barv in "duša" rojenega gluhonemca je tudi gluhonema. • * • Novica, ki je novica. To, da avtomobili na čikaških ulicah ubijejo vsak dan dve, tri, štiri, pet ali deset oseb, ni več nobena novica. Velika novica, in naravnost senzacijonalna kakor je dobra, pa je, ako preteče štiriindvajset ur in ni nihče ubit. To je treba zabeležiti z i debelim naslovom. Ta ne ljubi krtačarskih. pri-. ... spavkov. Cenjeni Žarkomet! Povprečno tri četrtine ljudi vedo, da imajo noge za hojo in roke za prijemanje, ne vedo pa, zakaj imajo glavo.' Nekateri ljudje mislijo, da imajo glavo samo za frizuro in puder, drugi pa smatrajo, da je glava zato na vratu, da se klobuk natakne — kakor to delajo razni Ježi, Krtačarji in Krtačice. — Rudar v peklu. • • • Ta jih pa ljuhi—pa si pomagaj! Dragi Žarkomet! Povem ti, da je kolona veliko zabavnejša in prikupnejša, odkar se krta-čarski klub "krtači" po njej dvakrat ali trikrat v tednu. Kanal ja iz Iowe ima prav: malo šale je treba za zabelo. Nekoliko resnega in podučnega in nekoliko šaljivega, pa gre. Kislo in sladko vino l Večini se lahko ustreže, vsem pa nikdar ne. Kolona je zdaj ravno prav. Naročniki jo imajo radi. Zadnje čase je pridobila precej novih naročnikov. Priporočam krtačarski družini, naj hrani "ščetine", da se prehitro ne izkrtači. — a. v., prijatelj 2arkometa iz Cleve-landa. ase Junak nsj Is gre domov! Vesti o Lindberghovih poletih iz Pariza v London in nazaj v Pariz me spominjajo na gosta, ki drugi dan po veliki gostiji obira mrzle kosti. • • • Dobra novica is Jagoslsvije. Socialisti v Sloveniji so začeli s gibanjem za izstop delavcev u cerkve. Ali so šole zdsj spoznali, ds je cerkev, posebno iUlijsn-sks (rimska), desna roka kapi-talizma? • • • Jani jato noveaU! Najbolj« kraj za uživanje medenih tednov je .Montana. Tam je hladno, Um je sneg! • • * Pertiaeatna vprašanja. Kdaj so vrši prihodnja mifov na konferenca? ^ k. t. b. rw^wrrtttt TPV A WiMtl A !'()M)M«lCiK, O JI !N IJ A. Politični pregled po Jugoslaviji OBNOVITEV ZDRU2ENE SO-CIALNO-DEMOKRATSKE DELAVSKE STRANKE V BELGRADU. Predlog "akcijskega odbora radničkega u jedin jen ja" v Beogradu. Akcijski odbor v Ljubljani. _ Grupa komunistov disidentov v Beogradu, pod vodstvom lastnika in urednika lista "Radni-čkp jedinstvo" 2. Milojkoviča in socialijp demokratska grupa pod vodstvom s. Dragiše Lapče-viča so se združile v "akcijskem odboru za delavsko združitev'. Ta odbor je nedavno izdal proglas v katerem pravi med drugim: "Politični interesi delavstva v naši deželi kategorično zahtevajo, da se ustvari ena prava enotna demokratsko-delavska stranka, ki bi se naslanjala na delavski razred in bila stvarni izraz političnih teženj ih potreb dela v. skega razreda. Tej stranki, ki bi počivala na principih marksističnega socializma in na tradicijah predvojne socialne demokracije, bi moral biti vrhovni ro-kovodeči princip cel komplefc interesa sedanjosti in bodočnosti delavskega razreda pri vsakem njenem delovanju". — Ta stranka naj se. ustvari potom poštenega in iskrenega združenja vseh današnjih delavskih strank in skupin. Radi tega mi pozivamo in apeliramo na vse te obstoječe delavske stranke in tudi na posameznike, ki jim pripadajo, da pristopijo iskreno in srčno k združenja in spojitvi v eno celoto, v eno enotno delavsko stranko. Na razgovoru s predstavniki, na katerem so bili od SPJ prisotni Košanin, Divac, Djurič, Iva nič in Muzikravič, a od akcijskega odbora Lapčevič, Mi-lojkovič, Cvetkovič in Stanko-vič, so se sporazumeli, da akcijski odbor za združenje naslovi na glavni odbor SPJ formalni predlog za politično združenje. Akcijski odbor pa si je pridržal pravilo, da podoben predlog naslovi tudi drugim delavskim strankam in skupinam. 12. maja prinaša "Radničko Jedinstvo" sledeči predlog: Socialistični partiji Beograd. Jugoslovanski socialnodemo-kratični delavski stranki in kmečko delavski zvezi (Ljubljana). Skupini neodvisnih delavcev (Beograd). Dragi sodrugi! Akcijski odbor radničkog u-jedinjenja, sestavljen od socialistične skupine "Ujedinjenje" in socialno demokratske skupine izpolnujoč sklep skupščine združenih delavcev dne 12. marca 1927 leta in držeč se direktiv na tej skupščini sprejetega proglasa, Vam dostavlja slede-pi predlog: Nesporno je dejstvo, da se položaj našega delavskega razreda z vsakim dnevom vedno ><>lj poslabšuje na ekonomskem, ♦ocialnem in politične^ polju. To poslabšanje položajft\delav-kega razreda izhaja v prvi vr-iz težke gospodarske krize, i vlada v naši deželi, kakor1 tuli iz vedno brezobzirnejših reakcionarnih napadov kapitall-»tičnega razreda na ekonomske, socialne in politične pozicije de-avskega razreda. Toda ravno sko je brezdvomno, da je vzrok raniti svoje interese v sedanjosti, aiti zavzemati se za svo-|e razredne naloge v bodočnosti. Ta razdružitev, ki pomeni sla-x>*t delavskega razreda, ne vla-la Hsmo ns strokovnem in kul-ornem polju proletarske raz-<'dnc l>orbe temveč tudi na po-ti<*nrm, kjer je donegla svoj vrhunec. Zadnji čas je, da se ustavi to '*/druženje in cepljenje. Zadnji ' as je vat variti, zgraditi v deželi enotni razredni stro-»ovnl, kulturni In politični po-irit delavskega razreda. Zavedajoč se te velike in ne-»bhodne jtotrebe smo se do ae-i» j vedno in ae hočemo tudi v j **loče zavzemati, ds se v nsši deželi izvrši popolno razredno grupiranje in združenje vseh danes razdruženih delavskih vrst in odvojenih delov delavskega razreda. V nadaljevanju razcepa in bratomornega boja med delavstvom vidimo največjo nevarnost za splošno razredno delavsko gibanje in za živ« ljenske interese delavcev v naši deželi. Radi tega smo se zavzemali, da se na kongresu strokovnega združenja v oktobru 1926 ustvari sindikalno združenje našega delavskega razreda, kakor se sedaj zavzemamo in se hočemo vselej zavzemati, da se to združenje razširi, spopolnitfn zdrami ter v res niči dovede do enotnega strokovnega gibanja v naši deželi. Toda naše težnje za združitvijo delavskega razreda ne morejo biti omejene samo na strokovno in kulturno združenje: gredo za političnim grupiranjem in združitvijo. Mi stojimo na stališču: kakor je .bilo mogoče najti in ustvariti. podlago za strokovno in kulturno združenje našega delavskega razreda, to je strankarska neodvisnost in nevttalnost .sindikatov, ravno tako je mogoče najti podlago za politično združitev vseh danes obstoječih političnih delavskih strank in skupin. Po našem najglobljem prepričanju bi bila ta podloga, ki bi jo lahko in morale sprejeti vse dosedanje delavske stranke in skupine v cilju zgraditve ene nove enotne delavske ¿»tranke, v glavnih Črtah sledeča: 1. Sprejeti novi socialdemp-kretični program, ki bi bil izdelan na bazi marksističnega socializma in v duhu naše predvojne socialne demokracije. Program avstrijske socialdemokratske stranke bi naj služil kot podlaga programu nove združene delavske stranke v naši deželi. 2. Sprejeti ime nove združene delavske stranke: Socialdemokratska delavska stranka. 8. Zavrnitev vsake oporfunl-stične in boijUMške politike, kakor tudi vseh oportunističnih in boljševiških metod boja, kar logično izhaja tudi iz sprejetja novega socisldemokraškega programa v zgoraj omenjenem smislu. 4. Sprejeti novi štatut, ki bi združeni delavski stranki garantiral solidno in čvrsto demokratsko notranjo organizacijo in neovirano odločanje in vodstvo strankinih poslov potom od samih delavcev izvoljenih forumov. 5. Združena delavska stranka naj sprejme princip strankarske neodvisnosti in nevtralnosti napram strokovnemu gibanju. 6. Združena delavska stranka naj zavrne vsako neposredno mešanje v posel delavskih socialno političnih institucij (Delavska zbornica in okrožni urad zA zavarovanje) kakor tudi vsako izkoriščanje teh zavodov v politične svrhe katerekoli stranke. 7. Nevtralnost nov« združene stranke napram vsem političnim internacionalam. Kar se . tiče praktične ^ izvedbe . političnega združenja na tej načelni podlagi, je po našem mišljenju po^ trebno sledeče: / 1. Da se od vsake stranke, ki sprejme to načelno podlago, Izbere začasni paritetni odbor po 2 delegata, ki bi v sporazumu • svojim glavnim odborom nadaljeval to akcijo. 2. Začasni paritetni odbor naj sezove v Beogradu kongres združenja, ki bi bil seatavljen iz paritetnega števila delegatov vsake stranke ali skupine, ki pristopi k političnemu zdsuže-nju. Ta kongres naj sprejme program, statut, resolucije in manifest in hmili glavni odbor nove združene delavske stranke. 3. Začasni paritetni odbor naj izdela: novi program nove združene stranke, novi statut, potrebne resolucije in manifest. 4. Da se istočasno s kongresom združenje vršijo tudi kongresi sli konference vsake stranke ali skupine. ki pride na kongres združenja, da ti forumi :iredhodno sprejmejo s svoje strani stvar politične združitve, tako, da bo kongres združenja stvarno manifestacija že prej utrjene združitve. Beograd, 22., 4., J927. Zs akcijski odbor delavskegs združenje, tsjnik Milojkovlč. Iz "Radničkega jedlnstva" tudi zvemo, da se je med odborom SPJ v Sloveniji in skupino "Ze-dinjenje" ustanovil akcijski odbor z namenom, da se ti dve skupjni združit, kar izhaja iz pisma, ki ga je ta akcijski odbor poslal glavnemu odboru socialistične partije v Beogradu. V akcijskem odboru so ss. Mlinar: Sedej, Vehovec, Svetek in Dr. Jelene. Dvojni umor. Dne 15. maja ponoči so neznani zločinci ubili in oropali gostilničarja Ferdinanda Nedelka in njegovo Ženo v Jareninskem dolu na Štajerskem. Umor so izvršili s sekiro. V dveh dneh je bilo aretiranih šest osumljenih oseb. Prvi civilni pogreb v Škof ji Ix>ki. Dne 19. maja se je vršil izpred stanovanja pri električni centrali prvi civilni pogreb pokojnega Jožeta Kalana, bivšega uradnika školfjeloAke elektrarne. Življenje in umiranje v Ljubljani^ Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata se je v dobi od 7.—-14. maja godilo v Ljubljani 24 otrok (16 moškega in 8 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenčka, umrla pa je 9 moških in 9 žensk, Vkupaj 18 o-seb, in sicer 5 oseb za rakom, 4 za boleznijo na srcu, 2 za jetiko, 1 za pljučnico, 1 za ostarelostjo, 1 za prirojeno slabostjo, 4 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih po štiri osebe - dosegle starost nad 70 let, 3 pa so umrle v prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 3 na ošpicah, 1 pa na dušljivem kaši ju. Težka telesna poškodba. V Toplicah se je ponesrečila učiteljica Mirni Kraigherjeva. Pfepeljali so jo v bolnico. Samomor ura rja. Dne 21. maja so našli v Turni vasi v bližini kadetnice pri Mariboru mrtvega urarja Lovrenca Stoječa, ki je imel svojo urarsko obrt v Jurčičevi ulici. Malo poprej je še pil v blilnji gostilni Mautner, kjer se je očividno hotel napiti še korajže, nato pa je izpil v samomorilnem namenu večjo množino ciankalija na vrtu gostilne. Nesrečneža so pognale v smrt nezdrave rodbinske rsz-mere. Smrtna koaa. Umrl je dne 21. maja v Rogatcu na Štajerskem Janko Sanda v starosti 56 let. Pokojnik je bil slovenski pisa-telj. — V Sp. Hočah Je umrla Lizika Glaser roj. Hergouth v 21. letu starosti. — V Ljubljani je umrl Josip Krašovac, zasebnik. Dober želodec. V bosenskih Jurjevcih živi nenavaden človek, ki še utegne napraviti kari jero. Ta č|ovek Je žive ribe ln rake; ne Čisti jih In ne pere, marveč jih požira take kakršni so. Ime mu je Joco Mirosavlje-vič, star je 28 let ter pravi, da je vse živo perutnino, kozliče in tiče In vse, kar mu pride pod roko. V resnici dober želodec. Razmah svobodomlslnegs gibanja. Kakor je bilo pričakovati, mariborski tiskovni proces za duhovnike ni prinesel ugodnih uspehov. Med socijslisti se je pojsvilo ostro kulturno giba-nje svobodomislecev, ki »o imeli prvi teden dvs sestsnks, ns ksterih je poročal urednik Eržen. Udeležba Je bila lepa, nad 60 oseb, tudi z dežele. Ns sestanku Je izjavil celo poletni delavec, da izstopa iz cerkve. Smrtna kosa. V Olju sta umrli dne 19. msja Ana Kranjc, mati brivca Kranjca v 76. letu starosti in 70letna Marija Ko-dela. žena skladiščnika Iz Olja. _Na Dolgem polju Je umrle 31 let na Msrijs Gruden, drlsvks v Weatnovi tovsmi v Gsberju pri Celju. AH ste te naročili Proeveto ali Mladinski list svojemu prijatelju aH sorodnika v domovino? To ja edini dar trajne vrednosti, ki ga sa mnrrfiffi ZDRAVSTVO Poljudna beseda o higijenl ln akrbl sa sdravje. raw v ) O SOLNČENJU. Človeštvo je sašlo daleč od prlrode, daleč od Šumečih gozdov ip solnčnih trat. In kaj ima od tega? Vedno bolj in bolj propada in se pogreza v najrazličnejše bolezni. Sele v novejši dobi so skraj-ne mladike Človeškega rodu spoznale zmoto in streme z vso svojo energijo zopet na tiste livade, kjer vlada zdravje in plemenitost. Solnce je tisti vir moči in energije, ki daje vsem bitjem motnost življenja. Izpostavimo se torej temu solncu, da bomo krepkejšega duha in telesa, Kaljimo naše mišice v solnčnl toploti in hladnem pišu naših gozdovi Stari Grki, ki služijo za vzor v telesni kulturi vsemu svetu, so )e od solnca ožgana telesu spoštovali, kajti vsako drugo so smstrali za pomehkuženo ln ne-moško. Zasmehovali so ljudi blede kože. Ko so se borili Spartanci pod Leonidom proti Perzijcem pri Thermopilah, so jell že obupa-vati, videč, da so eovražniki v veliki prenioči. Leonidas, ki je dobro poznal svoje borce, je dal privesti prednje ifrole vjetd Per. zijance. Njih koža je bilo pomehkužena, njih telesa slabo razvita. To dejstvo je Spartan, ce tako navdušilo in ojunačilo, da so se ljuto vrg)i na sovražni-ks in ga pognali daleč nazaj. Zmagali bi, da jih ni izdal pomehkuženi Efialt, v katerem se je skrivala podla duša. Ta zgodovinska resnica nam priča, kako zelo so ljubili solnce zdravi, krepki narodi. Kako gs moramo spoštovati šele mi, ki smo potrebni, ki smo mnogo, mnogo slabši, kot so bili takrst — PerzijcI. ( Pričnimo torej vsi, — brez razlike stanu» starosti in spol« — solnčiti svoja telesa. Kakšna je deca ljudi, ki so pozabili ns svoja telesa in pričeli Živeti ne-prlrodno? Kakšna bo bodoča generacija, če ne bomo začeli t vso energijo dvigati nsše telesne kulture? Pričnimo, borimo se in odpirajmo oči slepim, d a rešimo Človeški rod! Bratje In tovariši, ki poznate blaginjo solnca in zraka, poms-gsjte nami Postsvifce se ns čelo ljudem, ki hočejo nazaj k pri-rodi in vodite jih ven v svetlo luč nebeške oble. Vodite jih in učite, to je vaša dolžnosti Pridobivajte novih in razširjajte našo misel 1 Cesar ne veste, vprašajte nas. Z vsemi nasveti smo vsm, z veseljem, na razpolago! * < Naj vas ne motijo znanstvene razprave nekaterih osebnosti, ki trde, da ni koristno, če pustimo, da porjsvi naša koža. Ti ljudje' se zaslepljeni in govore v prid le modi ln "modernim ljudem". Držite se raje nazo rov onih, ki so se leta in leta solnčlli In ki so bili otroci pra-dedov, ki so se vse življenje solnčlli. Tisti ljudje so smatra 11 solnce zs dsr božji, ki so gs sprejemali z veliko hvsležnostjo in bili srečni ln zdrsvl. DsnsŠen človek pa često preklinja tople solnče žarke, da celo s raznimi zasenčili in solnčnl-ki si dela senco in Je vendar vea nesrečen, če gs ns|>ere dež in oplhs veter. Tak človek Je pomilovanja vreden suženj mode. Prišla Je spomlad. Solnce se vrsčs. Njegova moč nsrsščs vedno bolj ln bolj, njegove svet-lobs Je prlhsjajoča, sktlvns lit Ims kot taks nsjvsčjj vpliv ns nsš orgsnizem. Ni prsv to, ksr miali mnogo ljudi, da Je aolnčns svetlobe tisto, ksr nsm koristi Ne! Le luč, žsrkl aolnra so zs nsa vsžni. Js ps treba pomniti, ds umetno profzvsjanl ultrsvl-joličsatl žsrkl še dsleč, dsleč niso Istovetni s pravo solnčno energijo. Kot aem žs omenil Je nsjboljše, če ae odločimo že zgodsj spo mladi. Takoj takrat lahko pri-čnemo, ko nastopi solnce svojo pot proti aeveru (v našem alu-čsju), tO je začetkom «pomladi la nam ni treh« končati, dokler se solnce zopet ne <4»rn« proti jugu. to je o krsau. Vendar je ps tudi pasivna aolnčns luč sa nas zelo koristna, in kdor se Je solnčil vso pomlad, gotovo tega tudi poleti in jeseni ne bo opustil. Bolj vajeni pozdravimo z velikim veseljem celo zimsko solnce, da nam le posveti. Spomladi, dokler je čas zato, se je treba privaditi in tedaj ae lahko močno utrdimo. Ce je Še hlsdno, je treba preganjati mraz z vežbanjem in frotira-njem. Ce je pa telo naoljeno, pa itak ne čuti tako mraza. Mnogo ljudi bi se rado soln-Čilo in kopalo v zraku, pa se boje prevelikih stroškov. Mislijo namreč, da morejo to izvrševati le v kopališčih, morda celo/ ob mQrju ali v gorskih krajih. Motijo se. Solnce povsod vsem sije in je zelo poceni. Stane te samo olje, ki ga moraš pri solnčenju uporabljati ln še to malenkost, tako. da si tisto skromno vsotico lahko vsakdo prihrani, Treba je najti le pri-praven kotiček, kjer se lahko či-«to izpostaviš toplim poljubom solnca ln — kot sem že v svojem prvem spisu "Cistota je pol tdravja" omenil — nekoliko sa-mopremagovanja ln krepke volje. Te pa najbržs človeku, ki ¿e odloČi za stvar ne manjka. Kavno ¿ako menijo ljudje, da naše podnebje ni pripravno za tako telesno kulturo. Uaš te utre vremenske spremembe nas telo utrde ln napačno Je, če se gre kdo solnčit v kraje, ksterih (»odnebja ni vajen. Prav tako nima {jomena odlašanje začeti nikov, češ, bom preje vprašal zdravnika. Saj je že davno '.nanstveno dokazano, da biva» ije v prosti prirodi brez obleke nikakor ni škodljivo, |iač pa nasprotno — zelo koristno. Se-veda s tem še ni rečeno, da lah-roitora, ds bi ras-lugsl (»omen oljen Js v splošnem. Omejiti se morsm le ns oljen Je pri aolnčenju, Ze preje aem omenil, ds Je, naša koža >radl pomsnjksnjs maščobe mehkužna. Milno malo je odjsirna proti aolnčnim žarkom in celo proti zraku. Pri solnčehju je torej eden najvažnejših pogojev: nsolji kožo po možnosti zelo temeljito. Zavedaj ae, ds nI nlkdsr preveč, Nensoljsn ne pojdi nlkdsr ns aolncet Olje dobro udrgnl v kožo In ds predčsano ne zsma-žeš perila,obriši telo z oatro brisačo preilno as oblečeš. Ce ss hočeš hltr^prlvedltl ns solnče žarke, ae mitfoo nsolji. MazilJenb telo ae v fcdpeljl nlkdsr tsko zelo ne poti, prsvta-ko se tskegs ne poloti nlkdsr taks sllns utrujenost. Olje salo pomirljivo vpllvs tudi ns živčevje. Vsekakor je pomen oljenja velikanski. Da bi si telssa ne masilll, bi nikdar ne vsdrftal čisto gol vss dsn pod milim nebom. Povdsrks potrebno je tudi dejstvo, da solnce v gotovih krajih mnogo hitreje učinkuje na nas. Strogo je treba paziti na to, da ne odnesemo neprijetnih posledic. Prav posebno o-P<»zarjam turiste, zlasti smučarje. naj ne ispostavljajo svojih teles solncu, če niso ipolje-ns. Učinek solnca je na snegu podvojen, ker se odbijajo kemično učinkujoči žarki tudi od til. Mnogo se je že v takih slu-čsjih grešilo In mnogo po nepotrebnem trpelo. Vsem Vam. ki ljubite solnce in prirodo, naj bodo te skromne * vrstice v nasvet in vodilo pri vašem solnčenju, Poslušlte se jih in izpopol-njujte s njimi vaše pomanjklji-vo znanji v Um osiruf Doslej še nisem zasledil «v nobenem slovenskem časopisu ničesar takega. ds bi mogli vi uporabiti s pridom pri vaši telesni kulturi. Obilo solnca!I ' "Zdravje". SHEFFIELD ZAPUSTI MEHIKO. V Mehiki ne bodo jokali sa nJim. — Nsa p rot nik Je bil mehiške revolucije. Waahington, D. C. — Poslanik Sheffield Je nasnanll v glav-nem mestu Mehike, da reslgnl-rs kot mehiški poslanik. Dr-iavni d t part men t • sdaj naznanja. da Js Sheffield še lani v Jeseni povedal Coolldgu, da spomladi reslgnira kot mehiški poslanik. pršavni department sa-nlka, da Imajo mehiške rasms-re iirrasvoj teh raamer kaj o-pravlti i njegovo reajgnactjo. • V Mehiki prav nič ne jokajo za Sheffieldom. Sheffield ni nlkdsr nspravll poizkusa, da postane prijatelj mehiškega predsednika Callesa, ali da potolaži Javno mnenje v Mehiki, Od prvega dneva, ko Je Sheffield dospel v Mehiko. * Je poHasal, da Je nasproten mehiški revoluciji in onim, ki Jo podpirajo. Pred neksj meseci je Callss prišsl ns slsd, ds Js Sheffisld sporočil držsvnsmu depactmentu več majhnih pritožb proti mehiški vladi, o kate-rlh se nI raigovarjai s mehiškim departmentom sa tuje-zemske zadeve. Te pritošbe so bile v protislovju s poročili a-gentov trgovskega departmen-' U, ki Jih Je imel department v Mehiki. , QUEENLANDHKI DELAVCI IN SOCIALIZEM. (Nadaljevanja s I. «trasi.) Danes država Queensland lastuje In obratuje žeiesnlco, brsojavne In telefonske naprave, radio, sladkorne tovarne, žage in lesne tovarna, delsvnice zs konserviranjs mesa, sadja, zelenjave in rib, msanies sa prodajo niesa in rib, farme sa rejo goveje živine In drobnice Itd. Vsak mesec določi sens državni tribunal, ki Je bil ustanovljen leta 1920. , Profltarstvo Je v Queensland u nevarna rač. Občine lastujejo in obratujejo ulična in cestne železnice. E-lektrlčno razsvetljavo In silo oddaja prlvstna družba. Vodovo- < dl so državno podjetje. Valentine pravi, ds se je delavska strokovna organizacija razvila v Queenslsndu, ksr so Jim politične svtorlte v Queenslsndu dsle zaščito. Posledica stavke železničarjev Je bila, da so prejeli železničarji za pet odstotkov jKJvišsno mezdo. Vsak železniški uslužbenec Je zastav- • kal. Delavci so pronsšll, ds Je zsnje važno, ako so' člani delavske strokovne organizacije radi razsodlščnega zakons. Dslsvel so skoraj 100-odstotno orgsni-zirsni v delavskih strokovnih' orgsnlzacijah. Delavska vlsds postoji v Avstraliji v štirih držsvsh. V Južni Avstraliji Je delavstvo pri zadnjih volitvah doživelo poras. Valentine je prepričan, da obstanek delavsk» vlade v Queenslsndu skosi dvsnsjst 1st, Je najboljši porok, da delavstvo prizna v bližnji bodočnosti pd vsaj Avstraliji delavski program. FARMA NA PRODAJ, obsegajoča 145 akrov zemlje, poalopj« v dobrem stanja, tekoča voda. I«p vrt in sladkorni trs. Nadalje It krav, Icoajl In orodje. Redi se lahko tft krav. Cena vsemu skupaj Js U malo na plačilo Ja ostalo ns obroka. | dock. Coop»rstowa, N. F. M. Dostojevski : Iz ZMjN)! Stepana Trofimo viča VerhovMSkefi » i. (Dalj«. K f VII. Takoj po vrpitvi iz Petrogra-da je poslala Varvara Petrovna svojega prijatelja v tujino "na oddih"; dobro je čutila, da se morata ločiti za nekaj časa. Ste-pan Trofimovič je odpotoval v navdušenju: "Tam se pomladim!" je klical, "Um se vendar že spet posvetim znanosti!" Toda že v prvih njegovih pismih iz Berlina se je oglasila stara pesem: "Srce je razbito," je pisal Varvari Petrovni, "ni ml dano pozabiti, kar je bilo. Tu v Berlinu mi vse obnavlja stare, davae spomine prvih vzhičenj in prvih muk. Kje je ona? Kje sta zdaj, obed ve? Kje sta, an-gelja, ki vaju nikoli nisem bil vreden? Kje je moj sin, moj ljubljeni sii»? In kje sem jaz, jaz sam, nekdanji jaz s svojo jekleno silo in skalno neomaja-nostjo, zdaj, ko more kakor An-drejeff, on pravoslavni pajae z brado, briser mon existence en deux?" In tako je šlo dalje. Kar se tiče sina Stepana Trofi-moviča, ga je bil videl vsega skupaj dvakrat v življenji: prvič, kp se je rodil, in drugič ne* davno v Petrogradii, kjer se je mladi mož pripravljal na vseučilišče. Vzgajale pa so dečka — to smo prej slišali — že od rojstva tetke v O-ski guberniji, sedemsto vrst od Skvorešnikov, na troške Varvare Petrovne. In tisti Andrejeff, t. j. AVidrejev, je bil kratkomalo naš tukajšnji štacunar, velik čudak, arheolog-samouk in strasten zbiralec ruskih starin, ki se je semtertjs ksvsal s Stepanom Trofimovi-čem v starinoslovskih, in kar je glavno, tudi v kuhinjskih zadevah. Ta čaativredni kupec s sivo brado in velikimi srebrnimi naočniki ni doplačal Stepanu Trofimovič u štirihsto rubljev za par desetin gozda, ki ga je bil kupil v posek na njegovem posestevcu poleg Skvorešnikov. Čeprav je Varvara Petrovna obilno oakrbela prijatelja s sredstvi, ko ta je odpuščala v Berlin, vendar je Stepan Trofimovič pred svojim odhodom še posebej računal na teh štiri-ato rubljev, prejkone za razne skrivne izdatke; toliko da ni zajokal, ko ga Je Andrejev poprosil, nsj počaka še mesec dni, čeprav je bil tak odlog optiVi-Čen, ker je odštel kupec prve obroke skoraj za pol leta naprej, uvažujoč takratne stiske Stepana Trofimoviča. Varvara Petrovna je željno prečitala tO prvo pismo, podčttala s svinč- MARK TWAIN: MALI KLATEŽ TOM SAWYER _Potievall L Malaiok. (Dalja.) ' XXXXIV. POGLAVjfc. t V malo minutah se je raznesla novica in kakih deaet čolnov je bilo na potu proti Mc-Dougalovi jami; prevozna ladja, dobro polna potnikov, je šla kmalu za njimi. Tom je bil v čolnu, ki je noail sodnika Thatcherja. Ko so odprli vrsta jame. se jim je nudil v temnem mrsku žalosten prizor. Indijanec Joe je ležal na tleh mrtev z obrazom tik poleg razpoke vrat* kakor bi bile njegovo koprneče oči do zadnjega trenutka uprte na svetlobo in veselje svobodnega sveta zunaj. Tom je bil ganjen, saj je vedel Iz lastne skušnje, koliko je moral trpeti ta ' nesrečni lopov. Njegovo srce je bilo ganjeno, a navzlic temu je občutil neko prekipavajoče Čustvo olajšanja in varnosti, ki mu je razodelo v toliki meri, kakor se poprej ni zavedal, kako ogromna teža groze ga je tlačila od tistega dne, ko je povzdignil svoj glas proti temu krvoločnemu izvržencu. Nož Indijanca Jova je ležal poleg njega z zlomjenim rezilom. Debelo temeljno bruno vrat je bilo narezljano in presekano po trudapol-nem, seveda brezuspeŠnerrt delu, kajti živa skala je tvorila zunaj naraven prag in te trde tva-rine se nož ni prijel; edino škodo je utrpel nož. Pa tudi če ne bi bilo kamna, bi bil trud še vedno brezuspešen, kajti če tudi bi bil Indijanec Joe docela prerezal bruno, bi vseeno ne mogel stlačiti pod vrati svojega telesa; in on je vedel to. Tako je samo rezal, da bi nekaj delal — da bi mu minil strašni čas — da bi dal dela svojim mučnim čutom. Navadno je lahko našel kakega pol tucata svečnih koncev po razpokll-nah tega vhoda človek, ki so jih pustili turisti. Sedaj pa ni bilo nobenega. Vjetnik Jih je bil poiskal in snedel. Posrečilo se mu je tudi, da je vjel nekaj netopirjev; tudi te je pojedel, pu-stivši samo. kramplje. Ubogi nesrečnež Je u-mrl od giadu. Na bližnjem kraju je že rastel stoletja kapnik iz tal. ki ga je zgradilo kapa-nje vode z visečega kapnika od zgoraj. Vjetnik je odlomil rastoči kapnik in na odlomljeni kos je položil kamen, v katerega je udolbel plitvo jamico, da je vjel vanjo dragocene kapljice, ki so kapale vsako minuto enkrat z dolgočasno rednostjo ure — za majhno žličko enkrat v štiriindvajsetih urah. Tista kaplja je padala, ko so bile piramide nove. ko je padla Troja, ko je bil Kim ustanovljen, ko so Kristusa križali, ko ju Zmagavec ustanovil angleško državo, ko je Kolumb plul po morju, ko je bilo klanje v l.cxingtonu "novo". Pads še sedaj in bo padala, ko se bodo vse te stvari pogreznile v zgodovini in mraku tradicije ter izginile v črni noči |K>zabljenJa. Ali ima vse svoj namen In svojo halogo? Ali je padala ta kaplja potrpežljivo celih petdeset let. da je bila pripravljena za potrebo te minljive človeške tuželke, in ali mora čez desettisoč let izvršiti drugo važno nalogo? Nič zato. Mnpgo. mnogo let je tega. odkar je izdolbe! nesrečni Indijane« kamen, da bi vjel ž njim dragocene kapljice; pa še dandanes strmi turist najdalje nad tem svečanim kamnom in tisto počasi kapljajočo vodo, kadar pride ogle-do\at čudesa McI)ougalo\e Jame. Kupa Indfc» jama Jova stoji med prximi v se/namu jamskih čudežev; celo "Aladinova palača" ne more tekmovati ž njo. Indijanca Jova so (mkopali ob vhodu v jamo. V vozovih in čolnih je privrelo tja ljudstvo iz mesta in iz vseh farm in selišč sedem milj nikom vzklik: "Kje zdaj, ¿be-dve?" zaznamovala list s številko in ga zaprla v škato. Mislil je seve svoji dve rajni ženi. V drugem pismu, ki je prišlo iz Berlina, je ubiral novo pesem: "Delam po dvanajst ur na dan (če bi vsaj zapisal enajst, je godrnjala Varvara Petrovna), rijem po knjižnicah, primerjan izpisujem, begam semintja; vse profesorje sem že obletel. Obnovil aem znanje z ljubeznivo rodbino Dundasovih. ' Kako pre-iestna je Nadežda Nikolajevna še vedno! Lepo vas pozdravlja. Njen mladi mož in vsi trije nečaki ao v Berlinu. Zvečer bese-dujemo z mladino do zorè; to so res skoraj atenski večeri — kar se tiče finoče in elegance; vse je žlahtno; mnogo muzike, španjolski motivi, sanje o vse-človeškem obnovljenju,, ideja večne krasote, Sikstinska Mado-na, luč s presledki teme — ali saj ima tudi solnce madeže* na sebi! O, prijateljica, plemeni ta, zvesta prijateljica moja! Z vsem srcem sem pri vas in z vami; z vami povsod, en tout pays, pa najsi bi bilo dans le pays de Malcar et de ses veaus, ki sva se ga tolikrat trepetaje spominjala v Petrogradu pred odhodom — alf še pomnite? Smehljaj me sili ob tem spominu. Takraj sem se začutil varnega; čtidno, nova zavest, prvikrat po tolikih letih" itd., itd. "Nebmnosti čenča!" je razsodila Varvara Petrovna "Ce trajajo njegovi atenski večeri naokoli; pripeljali so seboj otroke in vsakovrstne živila in priznali, da so bili s pogrebom pravtako zadovoljni kakor bi bili, če bi ga bili obesili. v Ta pogreb je aaredil konec zadevi — proš- Í1 na guvernerja za pomiloičenje Indijanca va. Ta prošnja je imela mnogo podpisov; vršilo ae je mnogo solzapolnih in zgovornih zborovanj, izvolili so odbór abotnih žensk z nalogo, da bi šle v polni žalni obleki do governerja, javkale okoli njega ter ga milo prosile, da bi bil usmiljen kot osel in da bi teptal z nogami svojo dolžnost. O Indijancu Jovu je šla govorica, da je umoril pet meščanov iz mesta; pa kaj za to? Ce bi bil sam satan, se bi našlo polno slabotnežev, ki bi bili pripravljeni, da načečka-jo svoje ime pod prošnjo za usmiljenje m po-točijo solzo iz svojih trajno odprtih in pušča-jočih vodnih shrsmb. Zjutraj po pogrebu je vzel Tom Hucka na samoten kraj, da se pogovori ž njim o važni zadevi. Huck je izvedel med tem od,Waleščana in Douglaaove vdove o Tomovih doživljaj 1K; pa Tom mu je dejal, da meni, da mu neke stvari še vedno niso povedali; in o tej zadevi je hotel ž njim govoriti. Huckov obraz se je razžalo-stil. Dejal Je: i "Vem, za kaj gre. Ti si prišel na drugo številko dve, pa nisi našel drugega nego whisky. Nihče mi ni povedal, da si bil ti tisti človek, ali jaz sem vedel, da moraš ti biti, kakor hitro sem ališal o tej stvari glede . whisky ja. Vedel sem tudi, da nisi našel denarja, kajti ti bi se mi bil gotovo približal na en ali na drug način ter mi povedal, celo če bi držal jezik proti vsakemu drugemu človeku. Tom, nek glaa mi je pravil, da ns dobiva nikoli tistega plena." "Ne, Huck, tistega krčmarja nisem jaz naznanil. Saj veš, da je bila njegova krčma v redu tiato soboto, ko smo šli na piknik. Ali ae spominjaš, da si moral stati na straži tam ono noč." " "O, da! Veš, pa se mi zdi leto od tega. Bilo je prav v tisti noči, ko sem sledil Indijancu Jovu do vdoVfae hiše." "Ti si 0|u sledil?" 1 "Da, samo jezik za zobmi. Mialim, da je pustil Indijanec Joe prijatelje. In jaz ne želim, da bi se razjarili nad menoj in mi kako zagodli. Ce ne bi bilo mene, bi bili sedaj doli v Teksasu oa varnem." , Nato Je popisal Huck Tomu zaupno ves tvoj doživljaj, o katerem je Tom vedel samo toliko, kolikor se ga Je udeležil Waleščan. "Veš kaj," jto rekel Huck nato, vrnivši ae k glavnemu vprašanju, "kdorkoli je odnesel whisky na drugi številki, je odnesel, menim, tudi denar — na vsak način Je izgubljen za naju, Tom." "Huck, tega denarja aploh ni bilo na drugI številki!" "Kaj!" Huck je pozorno motril obraz svojega tovkrlša. "Tom, ali si zopet na aledu temu denarju?" "Huck. v jami se nahaja!" Huckove oči so zažarele. ••Povej še enkrat, Tom!" "Denar Je v Jami!" «Tom — poštena duša-ali je to šala ali reanica?" "Resnica. Huck — gola resnica, kakor sem živ. Ali hočeš iti s menoj In mi pomagati, da ga dobim?" "Kakopak da hočem! Hočem, samo da Je na kraju, kamor lahko prideva in se ne zgubiva." "Huck, to lahko storiva brez najmanjše te*koče na svetu!" "Valja! Na podlagi česa pa misliš, da je denar —J% . - ^ (Dsljs srlkaiajU) .^UJi, . do zore, ne sedi po dvanajst ur za knjigami. Nemara je pisa v pijanosti? In ta Dundasova, kako se mi drzne pošiljati pozdrave? No, privoščim mu, naj se po vesel i , . ." Fraza "dans le pays de Ma-kar" je pomenila: "kamor Maker ni gonil telet". Stepan Trofimovič je včasih nalašč prav neumno prevajal ruske pregovore in korenite rečnice na francoski jezik, čeprav bi jih bil nedvomno lehko bolje razumel in prevedel; delal je to iz posebnega, po njegovem mnenju duhovitega šika. Toda ni se zabaval dolgo; še preden ao minili štirje meseci, je privihral v Skvorešnike. Njegova zadnja pisma so obstojala zgolj še iz najsentimental-nejših izlivov ljubezni do dalj-nje prijateljice in so bila dobesedno napiočena s solzami ločitve. So nature, ki se neverjetno privadijo doma, kakor sobni paički. Radost svidenja je bila burna; toda črez dva dni je šlo vae po starem, da, še dol-gočasneje nego prej. - "Drag moj," mi je dejal Stepan Trofimovič Črez dva tedna v naj strožji zaupnosti, "dragi moj, odkril sem strašno novost: Je suis un navaden parasite et rien de plus! Pa prav nič več!" (Dalje prihodnjič,) Andrej Bogataj: IZPOD PLASTI . . ; (Dalje.) "Suhec, nerazrešljiva, uganka, in ti, študirani učitelj. Pravil si, da si učil otroke številit in čitati. Bes, velevažni poklic, pa se pajdašiš z nami potepuhi! Zapečatena uganka sta zvt in mi zameriš,' da jo skušam rešiti pri poslovilni .večerji. T si prav odprte glave, ker vedno zija* na stežaj, da se vse v teb vidi, še prerokoval bi ti lahko." "Suhi prijatelj, tudi mene zanima in M' rad vedel njegovo zgodovino." 'Jaz vama rad ustrežem. Z genialnostjo se ne morem baha-ti, san javiš'narave sem bil že od otroških tet. Cital sem rad, pa le knjige, katere so mi ugajale Naloge sSfci se utyl le toliko, da so me prerivali v šoli iz razreda v razred. Starše imam premožne in so me' brez vsake požrtvovalnosti lahko pošiljali v šolo. Ker sem red tičal med knjigami, jim je dajale upanje, da se en krat vzdrapiim in se oprimem smotrenega učenja. Meni je presedalo urejeno učenje in da. sem se prej rešil nadlegovanja sem si izbral učiteljski poklic misleč si, , bom rajši jaz nadlegoval druge, kakor da bi se pustil nadlegovati in sem kmalu pridrasal do izpita. Oče'je bil s tem zadovoljen in si mislil, ko me delo nekoliko utrudi, bom i-mel še vedno priliko do nadalj-nih študij. Službo so ml preskrbeli in usedel sem »še v nasprotno siper v šolski klopi. Pričel sem opazovati različnosti svojih učencev, VBakemu pose-baj sem lahko Čital odkod pri haja in n apretežni večini Je bilo opazovati znake revščine. Pričel j sem raziskovati in kmalu spoznal bedno stanje, katero se je razločno izražalo na njih. Sočutje se mi je vzbudilo do podhra-njenlh ia razcapanih otrok kmalu sem postal pravi rebel Pričel sem iskati družbe revnih in moja sanjava narav je kmalu dobila popoln razmah. Učence sem učil pri šolskih nalogah, a-ko delavec v tovarni napravi v enem dnevu sto odstotkov dela, da za njegovo delo prejme plače dvajset odatotkov in da se njegov izdelek dostavi tistemu, kateri ga rJbi. Zate ae mora nujno oddati deset odstotkov. Kam se porabi oatalih sedemdeset odstotkov in koliko svojega dela lahko kupi delavec nazaj a svojo plačo! MoJim predpostav-Ijenlm niso bile take naloge prav nič po godu, posvarili ao me, da šola ni za učenje neumnosti, jaz pa sem ostal nebrzdan in izgubil sem službo. Za moj poklic so mi bila vrata zapita. Očetu *em se zameril, odgnal me je izpod a\;oje strehe, napotil sem se po svetu In skušal delo v tovarni, v rudniku, sedaj se vračam iz kmetij, ker smo žetev končali. Trda izkušnja me je izučila, vihar življenja me Je zgrabil še začasno, sedaj. vem. ako hočem komu koristiti, mo- hrastovo mizo, pregrnjeno s čistim prtom, ob nji stoli, mehki naslonjač in ob steni vabljiv di-van, tla pokrita s pisano preprogo, mehko, Čisto posteljico, lepo uravnano, da ai želiš sladkega počitka; v kuhinji belo po-riban pod, snažna peč, na čisto pomitih policah, v lepem redu nastavljene, skledice, krožniki, čaše, vse snažno in* v lepeip redu; solnce naj mi obseva pre-, prosti dvorček, kjer naj mi kraljuje ljubo dekle in me pričakuje z malo večerjico. Ona, ki naj mi oskrbuje malo gnezdeče v vabljivem redu in snagi, me pričakuje, ko se vračam z dela, da si deliva mehkoto ljubezni, da se srci pogovarjata in si delita drhtujoče utripe. Nji, ko jo ¡*>-peljem na sprehod, v družbo, vsaka nitka obleke složno prilega, da mi krasi, kakor duhteči nagelček v gumbici. Ne, moj na-gelček se ne sme odtrgati, da bi ovenel, na steblu naj mi razprostira cvet. Ona naj uzgoji malo družinico, da krepi vez med nama. (Konec prihodnjič.) NA PRODAJ JE po nizki ceni moderno urpjS bungalow hiša, le dva bloku <4 Chicagške poulične železnih garaža za dve kari. Oglasite » na: 1408 So. 56th Court, Ci<3 m«_ (Adv.) i ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec, star 30 let, se želi seznaniti s Slovenko, dekletom v starosti do 30 let, v svrho ženitve. Imam vrednosti do 3 tisoč dolarjev. Ce katera resno misli, naj priloži svojo sliko in naj mi piše, sliko na zahtevo iu-di vrnem. Tudi vdova z enim otrokom ni izključena. Vsa pisma naj se naslove na: Michi-ganski Ženin, 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.—(Adv.) ram gledati prvo sam na se. K' sreči sem še mlad, čil in zdrav, sedaj se vračam k očetu, z njegovo pomočjo in z izkušenim poznaj em mi bo lahko se po-vzpeti nazaj iz pod plasti. Povest našega suhega prijatelja bo gotovo bolj zanimiva, kakor je bila moja." "Nerad si vzbujam spomine nazaj, kajti mehko mi ni bilo nikdar postlano, pač sem ,bil v mladih letih tudi' čil, zdrav in razposajen. Živel sem brezskrbno: ni mi bilo zato,, če sem si zaprf za seboj ena vrata, Že so mi bila druga odprta in prijateljev sem si pridobil, kamor sem prišel. Mladi smo se veselili, starejši so nam odpuščali in tolmačili svoje izkušnje. V mladih strasteh smo jih raz-Hjnevali polovično. Pamet raste počasi, okoliščine gospodarijo nad človekom, volja jim sledi. Dpzdeva se mi, da sem bil rojen optimist in rahločutnež, vedno sem rajši delil kakor prejemal, rajši pomkgal kakor i-skal pomoči, gledal sem vse s solnčne strani in ves svet se mi je zdel meni sličen. Kot rokode^ lec in tovarniški delavec sem se sukal v svojem krogu, priučil sem se rad temu in sem ispozna-val filozofijo zatiranih. Uvide-val sem, da je človeška družba urejena^ po razredih; u ver j en sem bil, da bogastyo nakopičeno , v rokah malo številnega razreda povzročj vsa sla človeštvu. Prepričan sem bilf,al$o bi večina ljudi spoznala vzroke, kateri povzročajo toliko gorja, bi kmalu preuredili družabni red bolj pravično. Mnogo sem potoval po svetu in leta so mi že potekala v zrelo starost. Pričel sem čutiti potrebo, ustanoviti si svoj lastni kot, ko sem se spoznal z dekletohi in mi je dopadla, ker bila je mirna in varčna. Uredila sva si skupen navedite atari in novi naslov 9 Nail zaatopniki so vsi dr* štveni tajniki in drugi zastopa, ki, pri katerih lahko plaft, naročnino. Naročnina sa cefto leto je IS* in sa pel leto pa $2.50. Čl* & N. P. J. doplačajo za pol 1* $130 in a celo leto $3.80. Za mesto Chicago In Cicen sa leto $6.80, pol leta $3.25, ■ člane $5.30. Za Evropo stane sa pol leti $4.00, sa vas leto pa $8.00. Tednik staneza Evropo $1.71, Člani doplačajo samo 60e u poštnino. Naročnino lahko tudi sani počljete na aaalev: UPRAVNIBTVO " PROSVETA W57 a Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. KMI2EVM U i v- va lastnosti, nama bo bladko potekalo življenje. Prihranil bi bil rad kaj in stanovanje mi je bilo preobširno ter oddal sem eno sobo v najem znancu. Oženil sem se z namenom mirnega družinskega življenja; priprosto dekle sem si izbral, da bi si iz nje napravil angel ja. v svojem svetišču, ljubezni sem si hotel deliti z njo. Domišljal sem si ženo v malem priprostem stanovanju, katerega okna krase belo oprani in zlikani zastori in lični sto-jalci, obloženi z rožami, svetlo Ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje oene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga ca učenje angleščine, a dodatkom raznih koristnih informacij, stane aama.—.^.$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni rajrvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro.M....M.M.„.MM,.M.....M(....... Ji^o. Pater Malaventura—V Kabareta—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.. Molek ...........M...........M...........W.M................................. .$1.00 Zapisnik 8. redne konvsnd je 8. N- P. U 252 strani mehko stane umo..................... V "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo........________________.25c "Informator"—knjižica « vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c * Pišite pen je na: KNJIŽEVNA KATICA & N, P. J. • • ' 1 TSfT Bo. Lmmdati Arc., Chlcmfo, m. --,r Tiskarna S. N. P. J. ÍV SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8. N. P. J„ DA TISKOVINE . NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Fptite pa informacije aa , S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL TAM SE DOBE NA 2EIJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA