ISSN 0350-5561
fruJJu J Juu i H
xa konec tMtaa
Sončno in nekoliko topleje Ď0,
8

52 let
Številka 5
četrtek, 3» februarja 2005
300 SIT
IMIHO
if*ot»t tvúj rtfv ^ftwrtcum "vtnec \ijf. jij}itny4ft tf cnpřív ti t^A<> fo sjthta. £e ma^isl/rafe .jivd^ml-ri^jrittj^H«. •/s^Káru^ifi	ftorm^Hij'}-
Mjfiya zvřra. wi^a 4P ^JfOt zíijt
f*rihtJnJu vjímdnjv KtnmJi'^'trvt^/:
enelîjt ftovpc vencu
VđfimLsfi JCviraJ« Z fjuHeXsxi eA6, itt ^OFv^etfji rfc za^aU.
iCo	Tiee^rteA'm*
^ si MvJJřTtjv ttt^ja meji^rah. ^fa^îf^ù z "Jcj"' Sa »fB^ vrv mono, ran m^/î^emin in Iwji frvaft.
f'riincc tProsoren
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Ob 8. februarju • slovenskem kulturnem praznika vam iskreno česctcamo in vas ob tej priložnosti vabimo na proslavo
v torek» 8. februarja 2005» ob 18. uri v Domu kulture Velenje
Ob te) priložnosti bo govornik direktor Muzeja Velenje, gospod Damijan Kljajič.
Za kulturni program bodo poskrbeli
sopranistk^ Cordana Hleb. S«verjeva nagrajenca Leon Cižmek in Jože Robtda« Gledališče Velenje in
Gledališke pod kozolcem iz Šmarcnega ob Paki.
Režiserja prrredirve Teater življenje sta Kari Čretnik in jože Krajne.
Prireditev bo povezoval Marko Mandic.
Vljudno vabljeni!
Župan. Svet In Uprava MOV
i


Zamaskiran dan kulture
Bojana Špegel
Ne spomnim da bi že kdaj na isti Jan opevali Frcšama in kulturo, s pusinimi norčijami in maskami pa odganjali zimo^ Precej glasne m2f>rave, ali hi bilo bolj primemo kuluimi praznik praznovati decembra, na Prešernov rojstni dan aii febmarjn, na dan njegove smrti. so potihnile. Morda se Še kdaj rnzplamtijo, kdo ve. Dan, kosptistnimi norčijami zaCnemo preganjati dmo, ki je v /ířtít? kmje prišla šele pt^d dnevi, je ^kiC vsako leto na dnig dan, saj je povezem z veiiko nočjo.
Tako bomo letos na pusta iiiivali dela prost pmmiàti dan kulturej ko bodo lahko starši otrok, ki se ponavadi zelo rt/di maski rajo z njimi mimo odšli mi kakšno pustno rajanje. V Velenju ho ta dan na Titovem (r^i potekala otroška maškara da, karnevala pa, kot je znano, ne ho. Skoda. Kar ne morem wrjeti, da ni bilo moč najti ne denarja in ne volje, da hi g(i pripn/vili. V veliko manjs^ih mestih ga uspejo pripraviti pa tam vse pntv tako »koŠta<f. Vek njčani bomo pač Šli v Šoštanj in Mozirje, kjer karnevala hosta/ Če je bil v me.'^tii kame\'al .smo vsaj vedeli, da je pivit^ tako ho pa letos pustni čas res nv neval bolj ^kidtiimo".
listi, ki jim je kultu m blizu, bodo imeli v leh dneh veliko možnosti, da se udeležijo kakšnega zanimivega dogodka. 'litdi a'srednja velenjsk/t proslava po progntmu daje slutiti, da ho res vredna ogleda. Nenazadnje se hffsta v njej predstavili dve uspešni lju' biteljski ^edališči in d\'a Sewtjei'n nagrajenca - Leon Cižmek in Jože Robida. Severjex'a nagntda pa je največ, hir lahko igralec dobi ZI svoje delo na odmkih deskah. Noixi knjižnice, k(?t zaff7tovo že veste, ob letošnjem kulttimem prazniku še ne bodo odprli. Končana naj bi hila aprila. Stavba s sredi.^ài mesta pa že dobiva končno podoho. Menije vŠeČ. Predvsem pa pogrešam več mestnega utripa, ki mu ga bo, ko bodi) i' njej poleg sodobno opremljene knjižnice dale ttidi trgoxme, kavarne in dntg^ dejavnosti, zagotovo dala.	■
jfiVAU VA m^l	z AVA RÛVAL MIC A
1 Do odškodnine fri^Pl	MARIBOR
Ste v prometni nezgodi utrpeli telesne poškodbe? *Pe ttifmdajl vwn odDMrIrc nslutemo né val nriMkdjtkf n&in na}lair9)a vosntin tfnoh	
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE / Stari trp 95» ÍS2Ú VtlenJ», t«l.: 03/6»7 50 9€	
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
""M'JS 3. februarja 2005
rpi^
e
lokalne novice
Manioton za oclkiivanje raka na dojki
I^Jubljana - Sloven.^ko /dru;^cnje /a boj proú raku dojke Europa Donna je lamzacclohumaniiamoakcijoza zbiranje sredstev za nakup mamoiona - najsodobnejšega aparata zazgodnje odkrivanje raka na dojki - in jo ludl uspešno končalo. Zbralo je namreč poircbnihSO milijonov tolarjev, aparal pa btxio name-siili na Onkološkem inšíiiuiu v Ljubljani. V humaniiarni akciji .so sodelovala ludi podjelja in pt"isame7niki iz celjske regije, pcv memiKn del pa so pri Icm prispevale tudi Terme Dobrna.'Icso organiziralo dražbo slik, v kateri je sodelovalo 54 podjetij in organizacij, več kol 3()jih je sodelovalo v devetih projeklih znotraj akcije,več kol 90 pa jc bilo lakih, ki so prisjx^vali po ]{)i) tisoč tolarjev in več. Organizatorji so bili najbolj presenečeni nad od/ivom pošiljateljev SMS-sp<^ročil. Ti so zbrali 8,5 milij(îna tolarjev ali desetino vseh poirebnih sredstev.
311 paketov za socialno ogi^ožene
Velenje - Območno združenje RK. Velenje je sredi prejšnjega tedna kupilo 311 prehrambenih paketov za socialno o^o?ene družine in posameznike na območju mesten občine Velenje. Od tega so jih 167 že razdelili, preostali pa jih bodo prejeli ta mesec. Denar za nakup paketov je v celoti prispevala Mestna občina Velenje.
Sesti Eurospinov diskont
l^tuj - Pred nedavnim je velenjska Era na Ptuju, kjer je decembra lani (^dprla svoj najwčji Irgovski center, dopolnila ponudbo §e z Eurospinovim diskoniom. To je tovrstni diskont, ki gaje odprla v Sloveniji, je pa, tako kol ostali, plod pogodbe med Ero. ilalijaaskim ter slovenskim parlnerjem, ki so lani sredi poletja ustanovili novo slovensko družbo Eurospin Eko. Diskontno prodajo ra/vija Era z oberna partnerjema x namenom, da bi obdr/ali del kupcev, ki raje nakupujejo v diskontih kot v klasični trgovini. Na blizu 1000 m2 prodajnega prostora je kupcem na voljo 1000 izdelkov, od lega jih odstotkov proizvajajo znani evropski proizvajalci, ponujajo pa jih pod lastno blagovno znamko po približno 30 odsltHkov nižjih cenah. V naslednjih dveh, treh letih naj bi odprli v Sloveniji 70 do 80 lastnih in franŽi/Jiih Eurospin diskontov, mrežo pa nameravajo širili ludi na trge bivSe Jugc:'Slavije.
■ tp
Koren ima poslansko pisarno
l'oslaiicc Nove Slovenije (NSi) Drařio Koren je \
v
SošiHnju odprl poslansko pisarno-lijudem na voljo oh ponedeljkih
Mitena Krstić - Pianinc
Šoštanj, 31. januarja - Poslanec v državnem zboru, Drayo Koren iNSi), je v prostorih občinske st<ivbe v Šoštanju, tako kol je obljubil ob izvolitvi, odprl pivsiansko pisarno. V njej bo sprejemal občane in se z njimi pogovarjal vsak ponedeljek med 8. in 10. uro.
»Ze prejšnji teden se je v pisarni oglasilo pel občanov, pa ne samo Šošianjčanov. Med njimi je bil ludi krajan Šentilja. Ta ponedeljek pa me je že ob 8. uri čakal Celjan,« pravi poslanec, ki jc vesel vsakega obi.ska. Zakaj ljudje prihajajo? Kaj pričakujejo? »Prihajajo z različnimi težavami. Doslej so se nanašale na lokalne težave, na davčno zakonodajo, predvsem pa %ásokc stanarine,« pravi. »Pridejo s seštevkom položnic za sla-
Drago Koren bo vsak porte» deijek v Šoštanju.
ncTvanje, za komunalo, prinesejo odrezke pokojnin in sprašujejo, kako naj z 20 tisočaki, ki jih osiane, preživijo ves mescc. Prihajajo pa tudi z vprašanji o no-iranjQi zadevah. Prejšnji teden se je denimo v pisarni pojavil občan, ki ni mogel dvignili potnega lista s svojim uradnim priimkom. Ta oseba je poničena z Italijanom in ima priimek sestavljen iz štirih besed. Takega potnega lista ni mogla dvigniti, ker je lahko priimek pri nas sestavljen le iz dveh besed. To so taki zanimivi primeri, sicer pa je težav, s katerimi se ljudje stiočajo, veliko," pravi Koren.
Manja Giobačnfk
Matej Ramšak
Tjaša Jerc
Anja Lorger
Mladi Evrope še ne čutijo?
Tudi 15. medobčinski otroški parlaineni je dal i^lavno hesedo mladim - Toki^ai razmišljali o Mvropi - Konkrelni v skle|)ih, željati in /aliUnah
Bojana Spegel
Velenje- »Lelos je bila tema zelo zanimiva, čeprav jo /elo širo-ka.«je Mcdolx!inski otroški parlament, ki se je zgodil v četrtek dopoldne v sejni dvorani velenjske mestne hiše, komentirala predstavnica organizatorjev, sekretarka MZPM Velenje Tinea Kovač. »Videti je, daje tema za otR)ke pereča, sicer pa so si jo lansko leto izbrali sami. P<")ka-zalu se je, Jn Miju dtWtî več informacij o Evropi, saj ?:ivijo v njej. Spoznati želijo, kaj kot pcv samezniki, skupnu^i. dr^as'a pomenijo v Evn'ïpi. Delo smo t^re-delili po skupinah, ker so otroci tako želeli. Imajo občutek, da lahko tako povedo več mnenj, pobud in zahtev, Delo so določili tako, da so lahko p^wedali, kaj lalikosimii naredijo za lx)ljše življenje, pa tudi, kaj od odraslih in Evrope želijo v zameno.« Obravnavali so teme gloî^aliza-cija.vqjna in mir, revščina, vdru-gi skupini so govorili o demokraciji in neloierantnosti. v naslednji o izobraževanju in mladih, v četrti pa o demokraciji in dn^avljanslvu. Ti Štirje poli st) se ol^ konat /družili v skupne sklepe. kijih bodo julri posredovali na regijskem otroškem parlamentu, skupne sklepe teh pa 14. februatja na nacionalnem parlamentu v Ljubljani. Odrasli so bili tudi tokrat predvsem iLsii. ki so prlsluhnilioi rokom in njihovim opažanjem, še bolj željam in zahtevam. Med gosti parlamenta so bili župan Velenja Srečko Meh. šoštanjski župan Milan Kt)pa<ar in poslanec v državnem zboru Bojan Kt^ntič. Župan je kol gostitelj v uv(xJu ludl pozdravil mlade parlamentarce in gimnazijce, ki so vodili razprave v skupinah. Parlament pa je zelo spretno in simpatično vodil Študent novinarstva Tomaž Kudoinalj.
Letošnji otroški parlament jc bil žc I5.pcj vrsti.Zato nas je zanimalo. ali imajo sklepi, sprejeti na njih, tudi kakšen konkreten udnek. TInuâ Kovač je v to prepričana. »Iz leta v leto več odraslih prl'iluhne besedam olrok in jili jemljejo bolj resno. Ne glede na krize je t reba ot n)kom pustili optimizem in pozilivno vizijo. Iz lega je treba \^eči naprej, kaj lahko odrasli spremenimo, da se njUiovc želje uresničujejo. Velikokrat s<')OtrcK'i izrekli tudi precej čudne želje. Spc^irmim se,
sklepe in kaj so o Evropi novega i/vedeli prav zaradi tega. Munja Globučnik. OŠ KDK Šoštanj: »Sem osmošolka, na parlament pa smo se pripravljali že na šoli, kjer smo se veliko pogovarjali- S^^deiovala sem v skupini, v kateri smo govorili o izobraževanju in otrcKih. Oblikovali smo veliko sklepov, največ pa smo govorili o šolanju mladih. Menili smo, da deve-tleika ni potrebna, da so učenci v njej preobremenjeni. Naš predlog je,da bi izlniljšali o.sem-
0 žMjenju v Evropi so veiiko izvedeti in še već povedati. Mia-d t so tudi tokrat imeti gtavno besedo, v sklepih pa so biti tu»
di ze/o konkretni.
da so si želeli rolkarsko stezo n>ed ÎH>stanjem in Velenjenv Pa so dd>ili txlgovor župana Srečka Meha. da je tudi to izvedljivo. Će bomo vsa vprašanja t ako obravnavali in našli tudi lïnance za uresničitev leh želja, imajo ti pariamenti pravi smisel.«
Devetletica obremenjufe
Potem smo se pogovarjali še s štirimi mladimi parlamentarci, ki so nam skušali na kratko zeîi, kako so oblikovali letiwnje
letko, nivojski pouk pa je za mnoge veliko prenaporen. Mislimo, da je bila mala šola dobra izbira, saj so se najmlajši v njej naučili prijateljevanja in začetkov učenja. Sedaj se morajo š-estošolci že učiti.« Matej Ramšak, OŠ MPTVde-rye: »Pogovaijali smo se o vojni in miru, globalizaciji in revščini. Tema je široka, vendar bi naj po konvenciji o otrokovih pravicah tudi mladi (xlločali o leh zadevah. Prav zalo tudi organiziramo otroški paria-meni. Spoznali smodelo parla-
mentarcev, lahko smo povedali svoje mnenje, kar je dobro. Prišli smo do zaključka, da so tako globalizxtcija vojne ixl-visne OĆ denarja, ludi vojna v Iraku je izbnihnila zalo» da bi bila Amerika še bolj bogata, (iovorili smo o vzrokih in posledicah rcv.šCine. Ta zagotovo obstaja tudi v Sloveniji. Meni-mi\ da se ji premalo po-sveâimo.«
Tjaša ,lerc OŠ .^tona Aškerca Velenje: »V naši skupini snio gt> vorili o diskriminaciji in netolc-ranlm>sti. Ugotovili smo, da lio to težko izničiti, mi mladi pa se moramo potruditi, da jo vsaj omilimo. V Evropi je tako diskriminacijo kot netoleralnost opazhi povscxj. res pa je, da v nekaterih drŽavah več, v drugih manj- Mi smo se tv^redoiodli na Slovenijo in sosednjo I Irvaško, na spore med državama- Neto-leranca je na obeh straneh- Menim. da to izhaja iz družine in v/gojc, ki sije deležen. Toleranca se bo višala z le(i, tudi do ljudi drugili ras in narodnosti, saj jih bo z Evropsko unijo zagotovo tudi v Skweniji vedno več.« .Anja L<>rger. OŠ Šalek Velenje: vNa šolskem parlamentu smo se o Evropi veliko pogovarjali. Sama sem sodelovala v skupini. v kateri smo govorili o demokraciji in državljanstvu. Ugo-lavljali smo, kaj demokracija sploh je. "la pač deluje bolj 'na dolgi rok', naši poslanci v enem mandalu težko naredijo prav veliko, (kworili smo o pravicah in dolžnost i državljanov Slovenije in Evrope. Mladi vse bolj čuiimo demokracijo, saj vedno bolj lahko izražamo svoje mnenje. Evrope pa še ne občutimo, saj ni minilo še niti leto dni. (xi-kar-smo postali njen del. Me-nitn pa. da bomo zalo imeli veiiko več možnosti, sploh napo-d r i'JÎj u i/ob raže va nj a. « ■
Se tretjič o Turnu
Velenje, 15. januarja - V sejni dvorani Mestne občine Velenje (MO) je potekala javna razprava o Gradu Turn. To je bila že tretja v nizu razprav, s kalerimi želi vclcnj,ska občina s pomočjo pred-siavnikov podjeiij, društev, krajanov in zainteresirane javnosti najti ustrezen odgovor na vprašanje, ali je smiselno Grad 'IVirn namenili še za kakšne druge vsebine, kot so sianovanja. s čimer danes MO Velenje stavbo obvaruje pred Še hiirejšira propadanjem, kol če bi bila prazna.
Na obeh okroglih mizah in javni razpravi je bilo izraženo izredno pozitivno mnenje pn reševanju problematike Ctradu lUrn. Skrb, daje rc-snično potrebno nekaj narediti, so izrazili tako
predstavniki podjetij in društev kot tudi krajani in prebivalci gradu.
Kot potencialne vsebine v omenjenem objektu so se izoblikovale naslednje možnosti: lurislično-rekreativna dejavnost, kulturna dejavnost, hotel višje kategorije (ludi v povezavi s Konjeniškim klubom), grad kol reprezentančni objekt. lurLsilčno-go,stinska ponudba, igralnica, šolske vsebine, Don Pierinova komuna.
O prodaji nepremičnine bodo odločali svetniki na prvi seji sveta Mestne občine Velenje v letošnjem leiu, javni razpis pa bo pripravila posebna komisija skladno z uredbo o prodaji nepremičnin. Pri oblikovanju razpisa bodo upoštevane tudi podane pobude in predlogi na vseh treh razpravah o možnih vsebinah v Gradu Turn.	■
^ izdala: Ča$^isna*zaloZnj$ka \n RTV mààlLlJ dnjzba^iio.o. Velenje Izhaja ob ć^lrlkih. Cefia posameznega izvoda ie30D SIT, mesečna narc^nlna 1,200 SfT. (rímeseína naročnina 3.^50 Siï. poUeina naročnina 6^0 SfT, letna nan^čnina 12.600 SIT.
Uredništvo: Sons Zakolek (direktor). Stan^ Vovk (odgovomr urednik], Milena KrstiC-Planinc (pomočnica uret^nika). Janez Plesntk. Tabana Podgcrâek. B^ana Špegel (novinarji}. Mira Zâko&ek {ur^nioa radija}. Janja Kašma*Spegel (telv^rćna urednica). Ton>až Geiiak (oblikovalec j. Propaganda; Nina Ju9 {vod|a propagande), 5aioKone(nik, Jure
Benčnik (propagandisQ);
Seúez uredništva in upiave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202» letefon (03) 89617 50, letefàx (03) d97 46 43.
TRR • NovaLB, Velenje: 02426-0020133854 Email: press ^ascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš Cas d.o.o. Tisk Tf^ma SFT d.d., Nakiada: 5.400 iTvodov Nenafočenih íolograíij in rokopisov ne vraćamo!
Pozakonu oDDVje'Naš Uť uvrščen med proizvode infonnatjvnega znanja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji
DOGODKI
V razpis za telovadnico
Svel Obrinc ŠošUíií[ <IííI 7(^lnit> lui* za mzpis ?.u leloviuinico - \ ostiulkii sprejel pDjunii nkt u usuin.ivljatiiu iii>vei^<ile - Kostno inrsno nu)ktf lahko v Tlli sežii>a|<i se napre)
Milena Kfitié • Fléninc_
šu^larOr 31. junuHrjH • Svulni* ki so v ponedeljek soglasno 8pt«:Jeli osi>ut«k oUlokn ouiu-novini	v^^jno-izol^-
raíťvalnegfl	Osnwna
&oLí ^olUnj. Obíin.i íoSlanj je XAI uíitrinuviteljicá s^danfih iN'tfh javiub zovodov, Osnovne lule Katla Dc»t^>vnik:i-K.iju* ba in Osnďvnc âole Bibo Ro* eck o<lgovorii9
sp/emembe pn uswnavljanju nove Sole Osnulck. Iii so p spí ej« li. pa prcdsLnvIp^rvi akl
Ijanjaàîlu, ki bo odprla vrati l.iept«mbr.i, pod ono streho pa zciruAjla vse ki$(anjske osnovnoiolf*.
O imenu nove lole
Vzvczi i aiu^uikom o^lotui o Soli JÇ Inlo oajvcč razprav o dveh sivjrch, o (cm, kííko i vr&ilc?m dol2ni)!(lí ravnatelja Sok. 10 o Win.knko tu) se Sob mienujc.
Veílorifjvťuiikov já oicniLi, da bilo dotro. fť hi vrèilcs dolžnosti - íe Ze mora ^ili -intenovnlt med predstavniki
uswnoviteija. to pa jc ohčina l^oScjnj. Njcgcjva nalojsabibt-In oatnrci} predvsem v lem. da novo Solo opravi v pogon. Druíia mpravn p:» se jevrie-b okoli imerui rtove osn«>vn< Kâko naj imenuje? Po kom naj se imunuje? Kdo uaj ;iherc ime in k^jko naj ga ir^be-PC? Svetniki sy nwnili. daimc-DilniQ imcn. ki bisizislui^ib, da se ^jla imunujii po ojlh, §oáinitju nc mnnjkn. da pA hi M]o vseeno oojbnlie in najholj sprejemljivo, fx bi «me abra« li Ti£ti. ki bodo tolo ohisLili.
Brezplačni telefon za sporoala o tresenju tal
Pi mog^ívnik Velenje za Iresíiije odprl post^biio ieH<»nsK<» linijo - Prij)iavlieni Uiiatieirati tudi Studjjo
V>ki)|i\Š<i<uinJ.	Premogovnik
Velenje je úpolnil obljubo, ki jo je dal IT ja-nu:<rju na se&tanku % svetniki, krajani In vodstvom ObCiflc	kjer so povorili o ire-senju tal. in v u canien odprl poi«bno telefonsko linijo,
Priz:ideti krapni Lihko «'0>1 opa^^nja vzve-Hi <> iresenjem Uil $p«}n>iajona hre/plařnu le-tefon^ko ikvtiko ] I 58. pi:<ne pnpomhi
h b ko od (Jo jo v ntalt^^ejnl soNObôiae crtnjvitkprvi lorekv me^iccuocIlO. do 12. uni
invsdkpr^iOeuickv me^coiod t7. ure. Kolje ic zair J il direktor Premo^vnikii Velenje dr Rvjscn Jkrvurif. »i bo posebna komisi-p oj^iedabpo^kodn^ r);j oSjekiih. to ^bouj^-iovit;]. daso posledica rudarjenj), bodo upra-vijencem nastalo $kodo povrnili ^ vedno pa velja obijubj. da ]e Premogovnik Veleaje pripravljen pkiiau študijo ^^ etkrmje v/fok«?va irc»njc ul. Iti hi jo pri neckVisui in-<titueiji narofiitt (okiilna sXupnoM.
■ mkp
Do teiovo«inKe x lizingom
VsvctujMjc vpon(;^(J<ljek pa* dladru^ zelo pomijmboi^ in nAjbržodloíllrLiudeva r-tlo. da bcdo v ^âianju sypiembra, ko bodo ućenci »topili v novo âolo, imeli ob njej Uidi lelo-v^nifo. Svelnikisose namrcř soglasao odlořili, da aidnlju-jejo iikliviH>slmi/a Algoliivlj.1-njo prcpolrebDc telovndnice lako, dab) bili u	sep-
tembra.
lop pomeni dngo se odloćili «Ï dve KUiiri: da lakoj obpvi-jo m/pis m da za pokritje tin-lo?>c najamejo ii/.isg. Odloii-lev JU ni bitu enostavnx Gre namreč za lo, d^ naj bi za tc-(ovaduko. ki bo po ok\'irsib igraću ni h slala &00 milijonov tolarjev. J40 milijonov prispevala driava. Težava p:^ je v icm. úa ta ta leto ^DOë, do kj> lerega naj bi to -obvc7no«l<^ urectilu nima	n.i^rui
r^'ojnih pro^r^mov.zaio ns minisir&Miza ficiaok:«: nc mo< rejo (iali ;.:igolovila. bo v lempro^rantu uidi telovadnica. V So.^ianju pa v 10 v^rja-mc^. a ».* na drugi str:ini bojijo. d:i bodo v primeru, će finančno konstrukcijo znj'vejo t. li^iniUMn. c)$tûli brcz obljubljenih 14Í1 milijonov lolarjev Driava xi namreCkihko misli, xakaj pomapatl. fc pn unore-jo sami.
ířd %c neiesaficvâoitanju boji^. 2;i(o ludi hilijo: dn <e lokalnim skupnostim omeji ab ukine najemanje sredsiev/a
naložbe s $i$lemom li/mg, C^ bi se /,}»dilo 10. p;i bi c>«tilí v ^oiianju bcMÍ /aio so se odlomili kiko. Icot so<c. Lizing.so povedail nameravajo &kkDi(i zu 12 lel, kar pomeni, da ho letno treba odplđćau približno 60 milijonov loiarjev.
Kostno moko lahko v TEŠ kurijo $e noprej
v TermoelekirHrni Soàttni, v biflem in petem bloku, lahko tudi letos kurtjo kosioo-m^»* no moko ?^dcva nc povzroča noKsoib Ikodijivih reři. zakaj hi se polem lokâina skupno&t brîinila denríf^s, ki pa dobi na la rafiin? Gre ia kďkinih 160 milijorKw lohrjev, íepravje tega kurjenp, posledično p;< rudi denarja, v leto manj. Bre/v&ike prti^ombe In tudi riuLi^c so sprejeli s^iremembe in dopolnitve odlokov o v^u'a»-mh jwostorsko ureditven (h pobojih Áň dele mesta Soâinnj s Pohr?sinikom. pravilnik za vrednotenje Ijubitelj^ih kul* turnili dejnvnosti in olcviroi program dela r^^ta Občine M>itanj v letohijem ielu. Po njeni naj bi že ru seji konec fe* bruarjaoiirontiv ArftiJcu nw-c^ prav /Ares ^eli Ui^tan.'fvl-jaii novoSolo. imeooviili pa hj tudi vrhloj dolžao^i ravnale* ip.
V kakšni kondici[i so Sostanjconi?
Kaj je tokrat f.in!iiiak> svetni* ke? Kak&ne pc^Nde so tlali? 1b jc točka, ki pride na vsaki seji na VTSto nazadnje. V«{)K<i Kme^4i iSDS) je predla-
gaj. naj obrtna naroči anali/<n zdravstvenegi sinoja ^îWanov. da se bo vedelo, kot ju rekel» v kakšni kondiciji so šoá* Uinjčani. ?-<lel pa bt tudi vpo* ^led v pogodbo. |X) k.iteri je Premogovnik ii novo Soie oaSiel 80D mih^nov lobrjev
Peicr Hndoju. iz istv stranku, je na pobudo druStva Netopir, grezaorgiini^.iran« moionsie. pri svetu posredoval, da bi dtuSrvu ukisili ali pa vs^ij /.manjšali najemnino /.a društvene pro$<tore na Ko* ro&ki. Da lo ae gre, pa mu je takoj razložila direktorica ob^nske upr^e Miijani l*<ivli Mng. Cvvika Tinuu«r, samo* stojna svetnic:«, jc pojasnilo, /akaj jo je na sestanku, na katerem so govorili o IrciScnjii l3l v Sdíltnoju. SC>0 milijonov tolarjev, ki jih je Prgtnogovntk dalza gradnjo nove Sok. presenetilo, MiiMHHcsiir I LD.S) jc dal jwbudo za uslaooviiev koordinacijskega sveia, nc-so^vcia za varnost
ohianov.
Ibftratnesc^M je udeležil tu* di pred'^ednikn.id^ornega od-bor.i Bt^'an Ku^onlč Povedal je, da je v7a*I pod drobnogled instvaii kersj Qknit:klib^^it• niki Hnd je menjava zemljt^ ob^ne 5 podjeinikom Vrčkov-uikoin zi potrebe gradnje no* Vc tele in s tem povezanih il* nončttih posledic za občino, druga so prevozi, ki sov zadnjih teuhvjrcccjlnjcmpo* raslu; tretjapposojilazapo-speâevdnje dtt)hncg;i gos{)o* darstva. NacUorni odbor pri nobcfli od Ich treh «vari ni o]xi2ÍI nc pomanjkljivođl in ne nepravil noi^tl
»Odmeven« obisk dr. Milana Zvera v Velenju
Šolski minister se [e odzval valiiln I^Vnm^a Severja na i a2^íiien<í sejt» s\vU\ slajše\ 0Í> (Jorien. ki so jo vêcraj pj'i|>ra\'ili ^ eerkvenili prostorih - Na \al>il<i siíí se z <Hlprliin jiismom minisirn odzvala žn[)ana Velenja In ^ošUinja In l^inarlne^a oli Paki, odj^ivoril pa je liKil minister
BQjůrm Sp^gel
Vcirnjv • V«redo smo hill tudi v naieni ured-niltvu otw'eWcni. di bo v sredo. 2. februarja, &3lelko dol u>o obiski) Dim^iierzalolstvo dr. Vitino Otemsodc^is poîiljr^li i? osnovne k^Ic Gorica, pod v:ihilo p.n stj bili podp&ina ravna-teljàole Ivun Plnnlnc in predsednik <wustHnkv na (cji^ll FVanc Strsir. Skdnji seje/a obisk mi-ni}:trti. uccr njejsoveg.'^ strnnkari^kegi kokga i/ smnke SDS. tudi dogovonf. Na razširjeno «fj sveia staricv OS Goric^ip^ so poleg ministra po* v^ibili tudi vse iri i^pane občin ^alcSke doline, ravnjielje v<ch osnovnih In predstavnike sv-e* tovstariev. Program ohiskj. ki se je lorej igcidil včt^nj.jc poleg obtoka šok vVinfki Gori insre^ anju nnnii.ira £ ravnatelji M i? Salv^ke doline v Kfstnlkovenj domuob«gTl luđi obi<k Medpcd-jetniKcga t^otv.itevalucga centra MTC na reinja^ku, kjerjc minister pripravil tudi tiskovno konferenco.
V petek 7j;itraj pa smo dohiti na naslov ured-ni^iva odprto pismo, kj ^ je ?.upi^n Sn-čko Mrh vit<tneknask>vil i>?i minucra^i ioUtvocir Milina V njem faipun ministra	da ga n.1 ne bo, {^lobno pismo y: la dan ml* aulru poslal cudi lo^tanjski župan vniim Ko-puinr. ki nam je v petek prav tako povedal ds predstavnikov Občine i^oitanj oa srečanje z mi* nistfom ne ho. Povedal jcSe; -N'ajprej <em bil vabib sicer vesel saj smominiitraževabiliv ^oi-tanj, p."^ nismo bili uspešni. Po razmisleku sem ugotovil, da na sru^nju rtivnjiclji cenovnih v Vinski (tori ne bo čau, chbi minisiru predita-
vdi nak ležnvc, ki pa jih Iniamopredv^m ^ telovadnico. /lato si želimo, d.i bi minister na^o občino obisbil posebej, da mu podrobno predstavimo naic le^ave.«
ni dobil	7«) sivcaitir
Nuprin SreCko Meh je med drugim v pismu nn< nistru dr. Milanu Zveru najprej omenil da ho railifjenasejasveci starševOSOorica potekala v cerkvenih prostorih In doda); -Vgseli me In hknii tuJičudlda «ic se v^tbilu na omenjeno sejo od7v:i]i tudi VI obenem p» bi to priložnost izkoristil M, d:< vljudno povabim. d:i ohi^tc tudi upravo Me«iiw oKine V<;lcnje. kjer Vjmho-ojo piHki^ ti predstavil) celovit) pfťjhkmaliko izobraževanja v nali sredini h vabib predsednika sv«la staršev Gonca. gospoda Franca Severja. ii:inircč nista ca^tdna n« dnevni red ne poročevalci. Uidi nobenega tozadevnega gradiva nisvn) prejel. >!aradi vsega navedenc^iči senc-je:«veia siartev tudi ne morem udek^iii.« V n^daljevanjii ministru pojasni da je MO Vek-nje uiuinfwiícíjicji vseh osnovnih žo| v ohćint. Vsianoviícijíitu: ii&lope iž^'ajasveiMeainc občine Ve te nje. konkretne naloge pa uprsv.i in bipan. -Ob tem bj blio umestno pričakovali, da bo o proMemaiiki. re<<ulcil)h In u*^p«hih o^snovnošol-skcga 1er tudi predšolskega in drugc}» i20h-ra^viuij!) sprega»vonl tudi 112laoovllelj. Ker k lemu nismo bili povabljimi. tega tudi rte moremo »lorili. Gospod Ftjhc ScwJc tudi Član sveta MO Velenje. Vcrjcino bo torej porořik) o uiobraAeva. nju o a področju na§e občino pređst:ivil kar on
jc dodal Meh. Navedel je ^e. da sta minister in Sever na volitvah «004 k;irKlidir;ila na listi SDS in da se mu/di »... takšen rotin sklicevanja uko pomembne seje ii] obisk minv^ira za lolsivo inâport Vlade RS in ne ie stranke SDS v mestni občini Velenje zgolj po strankarski Uniji milo rečeno netakten. Neobičajno pri tenijc.da svet Mestiie občine Velenje, upravi MOV in f-upijn fttimo bili p<Aabljeui k sodelov;inju in pripravi ustreznih podatkov in gradiva, ^ bolj čudno pit je to, da pripravljalni sestanek? ravnatel;! osnovmn toi &kllc'uic predsednik sveta starcev ene od o&novnihiol. S uk^nim nriânom dcb. z obravnavo lako celovite prohlemaiike na vvetu starves' ene od sedmih osnwnih <ol v naši občini, gospod minuter. Ix^le v Čudoo iučposLivili samega sebe. Izkoriščatireelekcije ravn.iicljcv zri potrebe ^DS ni ne dobro ne primerno ,..« je ie zapisal htpin,
Iranc Se^cr; oNe m polKircii ohlski
Fnnca ^cveija smo najprej vprašali, kako sc je (k>gm'jrj:i1 /a obùk nuni^n v Šaleški dolini: we bn«ko leto sva se / minicuom pogov^rjab.da bi oh4cAl itak^kodolino, pa ni imelčau. Sedajte jevaPtlu odi^al,pov^hilp^ scmpzato, ker sem ga telel seznaniti {(problematiko v nali dolini. O lem sem obvestil ludi velenjskega J^upan;). Po ekktronski po^tisem mu poslal dopis,v katerem sem z.'ipiML da hi bilo dobro ob tem obi^^ku tipofitiko n:t strnn in dekivHii ki skupno dobro. Obisk sem usklajeval z ravtuielj t osnovnih in dutktorjem ^Iskega centra Velenje, tako da je obiskzasnwan tako, da sc Q}mi<tersre&i tako z osiK>vno$Al$kimi ravnatelji kot nidi srednje^ot-skinu,Koi kandidat stranice SDS na volicvattse čutim odgwofTwga, da v dolino pripeljem čim več nov± ministrov, jim v dolini skupaj pn-kabino, kako živimo in kaj si belimo. Prvotno smonačrtov,iUob I<i,unšeobKkpri>upanu. ker pajchil ubi&kminřlravdotÍniskra>^an. tega n»-(DO mogli naredili Zaio smo župane povabiJi v
Vm^ Goro, To ni Kinnkar^o sreča nje. .tnipak je sreč;>nie ministri & títtiimi, ki izobražuj^ na^c otroke.«
Na očitek, d.i obisk mjaiarjsovpjda z zamenjavo ravnateljev na we h osnovnih iolah, saj je ravno čas ruelckcije. pa je odgovoril: »Tb kategorično Tanikam?« Tlidi izbira prostorov za delovno srečanje z ministrom, torej Krstalkovdom, ki jc (ki ^pnijc, mu ne zdi sporen. »Srečnn-je bi lahko pripravili naitelí.pa bi nas moiili zvonci Dom kraja nov je prtvelik. dvorana Kersnikovega doma pa je Jcpa, akustična. Atio"«? nam je zdeb primerna za dogodek. Pri leinšc pomislili nismo, da hI lahko bila izbira sporna.«
Minister prrsriiccen nad pismom
Šolski minister dr, Milan Zver se je hiiro odzval na pismo velenjskega župsna. Mod drugim jc /a-piiaL da je presenečen nad besedami »pisanimi vpwmu. »...saj jih lahko razumem, kot da nioj obi.«kvva5€m okoiiSu nidotrodošel. Drugačnega mnenja so go%iitclji. b so me prii;i/Jio povabili na (kk7>'ni obiKkv Veknje. Z veseljem sem se odAal vabilu prcdvjdnib !<vi£ta sian^evC^ Golica. Seveda ne iz razlogov, ki jih vi n-avajatc v pi<mu in ki sn bhko k plod ozkega razuneva-nja mojeg'1 obi^ v Velenju. Kot rainisierza šolstvo in Ipori se čutim dolžnega, cb se seznanim tudi s konkretnimi primeri na lercnu. Nimam nobenih AJditkiA», da sc ne bi srečev^jlztupani. ravnatelji, učitelju s starši in učenci. Prav nasprotno. Večjo te^okol papirni« tc mu po/dnivu sem m bom vedno dajal osebnim srečanjem m pogovorom,-je v odgovoru velenjskemu županu apisal dr. Zver Dodal je še. da je nuno zatolkoda, da ž* upan nasreirtnje ne hopa^el. '•Ver)amem,da si bomo jmcli veliko povedati, da bomo odprli teme, kijih ho treba rcácvali s skupnimi iDo^i. In prav ;:aLo. gospod hipa n, me nukobko čudi vaša samovoljna neudeležba,« je Se zapisal minister. Kako je včrraj bilo. kdo jc prijel in Isdu ne. pa bomo poročali prihodnjih.	■
1
L
UTRIP
•■^^iáS februarja 2005
OD «€0€ DO TOÍKA - ÎM€T Iti DOMO^IMA
SiTilii. 26. jaiiuaria
/Smeriikj kongres Je ni'kdaiijo «rel^'iViilk«'» /jj n.'icionulno v:kn) oM CoD*Jolc<&o RiCh' kljub priponi' bun Umvjfcntov pt^rrdjl ď zuaa* njo oimííTiiř.', BlMvenih sprememb v ^imanji p(»1k(kki m pfi^aliiivati, morJa oekaj vef JlKktnih n mnnj u^MjcniK vorov 2 iiaspA>iQÍki ameriški po Uike.
AmvtiAko ikUKinje mmistfMvo razjDďju o povečanju na^aJ«, m^isanc /ii ^Iđvo Os.inic bin LoJna, ia «kt.*^ na SO milfjojiav Vl>Jja>eroni)iiiic mr<?že Ai KÍiul:t n.ij hi ikrivj cu ^ raiem olmioťju enc4 Atj^aiii^O' nom b P;ikitiAnom^ v^niior
cJnjlh 20	njem rit no-
tea ih podsTkcpv.
N'aljiiiftířjifjev$c bol;
/dkiuin odiy hcHiniui, vij n\ncnju, bei 140,000	in iruJontov
nioćiid ii^oUovan LÙ, k«; bc^lc pK'već	ar^ iia dohndiii*
nO povrnjeno ii!\c eno lcU\vei)elnp pn I« k^^1cje. /.ilo v D/.v((^íl)^	spie-
niv-nibo s^kon J. boito đfeli ?biraTipo<ipiw2apoiLifl.sko nu» pRkvo. Ktfr poirebujejA I« 5D00 po JpKfLTS', bodo lo /l.ihk;c i^ogfi. /.munivo je^ Oa proii rune/itvam avfi>r^ih pT^fC neproteslirajo k'uhumi delAvci,
Črlrlťk. 27. |aiiiiiirju
^ 5prv<jeld novelo aki'-nnojavDih u{lu^b<.-Dcih. In Ďo v pnmcAi poinjjrvk' v ÛZ-ju pr«J' vÍJon>s CkUTca Qiú)Í5tron onio*
í\ídi btc knvdníh rarlo^iv nw-rei>90 pníJao;niXe c^rganov v sv-«Avi )n dirckToraiov. PrfdJog n* koná j« fv nnUtel n?r velike» nn* iprotiiSTinje rruojilh ?iklerjcv nn ft]<Aín<kÍpol)tiCni9ccnL SioJík;^! Jr^-nih D}diM^ben9ior$3Aov'pa opozarja nn politiracijo ja^nc in morebitno pnivnoípo« novel«.
S^íťer pikn^ma vl;ida ntfpo<duii)e i^e k^uje. kerso gjasovAli proh priviJici (kot 40 mcoili uU loićifll'» 10.000 /J fvkrvacijo zn
upokoj nœ. je viadâ rnb^j ^"une* n;nlu svoj« pr«iisT(ivnik« v
Ziiícle Vie (»tovesnovii v sp^i« mm na gro/vdej^va, ki so bil» noijcfUt preOvvtn nn J ^tdos^kim prebivnlsivom v taborli^u Au-whviii?. 1/RtóWtipíemtór AriJ S-nmn je ob 6(Me(DÍci o»vobodilve Ausch^flza d^jíkt cki ^ei ni aare* dQ /n preprečitev* holok^iv-«ln.$pocrnil}e, dà^^ave^éikc si* lev ^u maoiiřmh deponiraaj
.ludcA' MaJŽJ^n^c V AtLseb^i'H;, k(a i'M4nisolKrmbQrdint]v?ds'7.' nilkih iin^v, ^ po njej^Anri a^ne-niuni biio nikomur nurr^a poboj Jud(w. V nùjve^^i naeiiiifnrm Ukboriifuje umrlo veik«»t mit9>n «ponûkov, većinom a Judov. Tv borliče » 27, jânuarja osvobodí* lé riL^ke <t3e,
l\'lťk. 2B. jHnuni'j»
Minilo je Icio Jeu »Hikarj«.' drâ^* Ol /iM rttriTuiml priđop-ne pogodbo $loven|c<t Rvropi^^ tiofo. S icoijc bil zaUjužca tk:ij* pi<ijekt ^cvoiije pc iKumi-cvajirvi, Scddj poćo^i lahko /afivojamo »eirevali plusv n mi* kiuse. kinam jih prkinii^iiev pri* QsSa. pfcdvr»capcku«klaji.'vti(i 9-v-]o nsčirks deUiv»u]a evMpxkim TJ*
ËQO večjih	skakrim
v bo ^k^mIh niaiki vliu^d.jegoto* vn iiHtaiAijo^ijsvni vJclor, kije v«; bt^J ob«eÍ7in amuula Iju J i Vij ti scdéi) zaposluje kcunaj nialcc manj kul 150.000 ljudj. Dnvko* plaře^'nlv) so n.imenili knr V)0mi»jjrdtol:j»3ev, Povprečna p^nfik le leh ju /AaV-kla ob koncu Lin-fcep^kin ^45.000 ictarj«v.
TuJiv pcdlamkih posta* }û irrtítino. 42pn«lanti;vTreh te-r]tcijskib onnkjedižiivncniikrbo' rv predlagalo.da se v uiSáve K3. ćien, ki ureja pogansko kn)u-niicio. Predlo^jepreAcnciljiv, ^ se je kokljc;» doskj Zdv7esiai2i za nu.4)/ikH' imuniiete. Pn^arci SDS. NSj ia SLSpa po novom aicnijo. dlje lccb;i imuni'eto «>mejkii riu rsv<n-Velj;ilabi letaev-iv^stke poiJancc in urndoSie.
Suhola, 2f). [diiiiurja
Do iîk«li niili>onov j)rťbiva|cev nsn nikakor ne uspe prUcsii. 5Ío vmqn je inab» k««oe trerjc^tHietr-ik^jklwiinnnjrof 1.^8.697 prrb^ I.02Ú4Í2 Jfûikio 'Í78.265 moîkih- Cepr^w nn^je Dtolo. pa sn\o oiilno vfasifa preveč nnipJj hi.	(*iuro-
ban^meler	«vntpdio IK;»«
vo prHlpin AH niÍQoikov SU>ven-c^. O «Hlsrorteov jih js^ pnML i I od* sloikciv pikjc neopredeljenih./a* nlal^Xk jc. dđ jekar M odstotkov vpra:kinih v î»l ovengt pivn ak». da iii u^tf/no pogiHibo })e ib^i. dii pn o njen i vsebin I ne v«do k^j do&ti. Ji ol«iotkov jib usl»vo m niTi sláalo. âo bolj problcnu-l)čnoje goicivo |>:VAavni\ie njene w«bi3ic.
Bolj pa » ni^au^jivi ni^ninji in pr.*vo«odoimni«n Kti*^ ki dvi(iujejo j^nvv zaradi a%* vaJji navdu^v'njj) /a nafi7em, PokazaJj nnmrei pre-ccj^jonnUonjvno*«! prcdtojMHn o prepovnii luicpi^ih uianiise-D il t9 ifojh simbolov.
Vik'ljii. 30. jHiiuarja
I5mil|onovv<^inihuprf-vtfencevjev Irakuna prvih volit* vrfh po padcu a'/ind Siidama I lu-scćna iuućd 110 kaadid.'itov vc^iJo đsine nuckm iJne ^upVinc.
fl ov seji» udeletici okcJ i 60 od-4o<kov voUccv, vendar je b ila vo* Una u JcldbH visoka pKd\'!k'm v kurdécBi in {utskBi predelih, med* icm ko je btla v »unit^kih. di;l orna lUili uiriidi n3'«0ia, prcc^ ni^a. VV^liTveso po^dr.ivUk ^evîlni«^
lovni poljftki f4;fpf ikiprt Ujub lemu men^o. dA ne bodo lit«rveoo vplivjkie na mir v icj dr^i.
Ami.*rid(ei.iMa.Vipiže )u>-^'«sufprolnkke. Sedaj vMlolj pri* mksgonni^blasliv jCtrat^ii, naj b* peljejo privatiraojo vab^ke iel«-virij^keposir^e AJ D/a/ira. je MTfidi svojeg rtnpk A'dk>lk!orm v [Wtk.
N'n pivem uradnem konJujAon vrbu so se «J^i^raj vit mio»-
đri nove virule m kaklicijskj po* sL-ncb Poveč ko» štinhunth pit^ voros zs te<nozi^>ríiiDÍ vrsiije prentker Jane/ Jaoii piivedaL d;^ so rvprvvIjaJt predwnopr\)fn)« mu deb vlxde /a IcTOit. Kkii Ujučne naloge je poudaril pripn« vo n»i j'it^v/cm evr;», oje li/booske '«trMe^je in reéev»* tkje mciolnih
Vloda je /onidj krilik rudi oe* koliko spremen klA predlogi •vroče« nedelo 7itkoDa o j.ivnih ih. /ii^i ^ edc posegov v ob»Ti))e<« mandale. Zdaj 10 vkljufkU re^iicv, dđ nadonteslilev odpMViiine A?A}((>iovklvifo u^re^* nega delovnega nicMn acvcijozn QrAdníkc, ki )o na polo2aj ih v fia^ik uveljavilvc novele /akona. ti urndniki boJo imeli v jTinicru ra/je<7tve en;»ke pnkVjce. kol jih zakon za priniL'r ra/reSÍTvei7.iio* krivdnih razlogk>v doloma pred 'ipfenienibo.
K(<tje/DAno.bo/mive]o, ^jo bo DZ sprejel, vladi omo^oćeoo. dji v teitih meiecOi po n^^^iopu funkcije kzberc «odeiavce kJjuAia meanvdrfevni upravi.
Siee r pa mio ener ia javn o ii pravo C rvgnrVmrM tudi napoveduje, di bodo najvuij<? brulo j^a^e direktoijevvjAvnfc /.:«voJi3iv prihodnje omejcoe na raven bruto plaće, ki jo pcejcmn prul^doik vlade. NckaleK bo 10 prizadelo, gotovo pa ho veíprrví)^iijiv3i oa-sniůikov.
To]'ťk. I. lobiiiar|a
skupna evropska bo tlak'.»vtmp 7 novo u<tuvo. D/.je na izredni wji po pričakovanjih rTirifKiml evropsko luinvno pogodbo, kisojo vodiietji tzl' pod* (wUi oktobra lanivRi/nu. I 'M»v-Qipi'j^idliin)	nobe-
na poslaiukaskupiuL ackatvrc pije presenetila hnron, 4k;iTero
parkimcTvt odloć«lodokumcn-lu. Sa toje^^zi,^ ril Tudi državri wet.
Priielna je I udi oovi«» iz Afrike. Sud;^aki parlament je mificiml mirovni sporazum? iiporrukina jugu dnl'tvf humdno kon^.il fksy raj 22lei tnijaji^t;) vojno.
žab]a
perspektiva
rtwf^^Á^ ^-^.^šcíiešÁ^	—
Slovenec Slovencu - pač Slovenec
DtiaMil iiraclîilkl fKi tiicri ziimgo\akov- fît'llajil IkkIo Al<iliiili ic^ijskcoilpnfikc* In Ijtihlj.inr^d mle4;ama skupaj, kdo bo pohial smetano
Na nekaterih lokaJnib ravneh, ps tudi na JrAavnl lavni. se do^* jajo^v;<n, kijh nekatertK'k^cinienuj«^opn?<]evHnJc. Prc^evnnjc njna^e in nenu^. Knnije/:t lojasen dokvdogajnnji.*okolinnme-r<ivaiiih mesjsv razjićnih d:2ávnili uradnikov. Mmru Viraolu mnogi oćilajo. Un seje mc^o obrnil: mnoge uradnkv bi /amenjaJ, pil čeprav oiai nan.'ii il i nií slabega, fo le odprdvncntfjim aebidaJ. Stvar j «k «e iflko Aii>si rie, dii n;» I o opoiasjaJ o >e celo neknl^n pravniki B njihovih vnt. /.-irndiiej^-t m da glave ne bodo padaJs, le du b4HÍoaeka(erÍ /a 10 vci^erno wndarle dobili nekaj •od&odnine«. Vio	vpleten mini<ter Mnsnf, ki
tudi •odliowa'upravv'enoie. le^ mu nibilosram priznali ludi v srediSfii Z^^mje	doiioe. ki aaj bi t/gub ilo mesto upravne
enoie, Phse bodo >ako boJj posvzalkz Velcujenv karnaj bi DoVa roko" krepitvi Sa.4e. Neke viď« prejtevnnji^ m dogaja tudi po obć* inah. prodvAcm lam. Iqcrje oa •obl:4ili« «edojijn opoa-irija. Nekaterim uyr< dttavne oWAsaipa so pomaJe peniti Le redkcso sredioe. kjer so »e zzial I združiti ia ?«lijA složoo od ^truldur na <3day-ni ravoi z» občuie utrdili več. Da pri nekjtete dobre pc^ez« ■DaspTornčkov« rqmnejoje koi o^tpad. p:i rako m nik^r^a novj pt-«in. 1c Inki I «« morJ;k uhrunim;4odrugnčv.
In ko se ponekod ukvatjaj o s politično uoui/unijo. »dtugi\l pri* z^devnjo rauredílev tL«(e prav«. V na^ídiilmi č;diamtt p^rnilAd, d» bomo tudi5pr>fQi^o evrc^^pideoacja načeli uri:jaii4>(vni del osiedoje čtstflDe odprave, v Cefj'ii pj tudi 2 oiBtiio pomoto brv-vlj>kih evrov urejajo prve zodo'c za ureditev regijskega e<ntra ni odpadke. Ti> je res eden pravfc re^skfli prejekli^. sq v njùm v)dcliije2.)obćiii. monb «jim bo prid ru/ils te kaikéoa. tC'kdargie
odpadke, kol duljud;v prejai^«jo skupni je,£ik. Še poicbao.će veljs. da odpiidk« odpeljejo drugam. Sevi,\I;ipaje tudi ks^ d;i mu-jo<\li)adkk wve^o eeno m se da/ojioiirudi dobroTasluŽJli, Le piBV jih je IrebaobmitL r^ii pm^ijo, da bodoCVljsni o<lpndke a. îK'fjte re^poíiahiílí.(V ncdru^ga, bodo i;:biolo%^ deidi kom-pon. loga bodo monU pote^n prodjýUinaxaj po obćmah, od ko-dvrao dobili	• 4e s^ po ob^iuah ne udk^ćillda bodo
(ake biolofte odpadke ]Hede1aJ I samL
/.idnji so no pogovoru nii Vranskem »jiovrt opo?oriři Je n.i eno dnip.1 vr^ito «Tie^iaf enju. Ci te udnm drř:A'e dk^ ljud L ki v pre-koniereo plačevali irlefou«kepnkljućle.zd:ij po bt ladi deiuit na-Njihove vloge gredo pnď:o drobnega situ: vse nL kol bi mcv ralo bili, so vloge znvnijotir. In dr^kvs bo spel nekjj prihranila. Morda J« lidco <krra tudi y^ito, ker djim d^nar, bi (e morJ^piV «CŮ glob<>v^epv l47tbi £ajncri<ko drv^bo. ki jo to^ira te^.kemli-jarde. Seveda »e le re^. da bo pi'^'*"!" d/l^va * w ^upaj booio pb^li mi dAvkof^AÍevi^ci.
Mnoge nn nalem obino^u pn modno 7.inim3. kako v Ito blekcl r:iiunvpove/ovaflju med MîekjmoCVkia in Ljubljansko mlekar-uo. PomnogSi poi^wîbaaf bise luuamlebamii treh d>^liole/dnití&. is(o£osredajo ^loveQsk*o.U?llLojih sprašuj«, kdo bo v icj »družil« vis mleka pobral smetanek A druge poti meiidrt nL«j jc ieisko pn.fei.iliibih posledic lego, dn v naši Milskopredekivnlni indiutri* jtfoprejnipiiflc^dopi^veifxwar^a. Nekateri so «oftlnouiieli in ni-dovolj nsmo mzmialili o posledicah, kijih čakajo raradi nn^ »"kljuiitvç v EvropikoTveio. Za trgnav7iif>du so iaćvic veljati dru-gaàie	J'nrïuli pnvdoru A'ihod:i ludi pri aňt oÍ nii^
kot je bilo.
ftudenlea;ij bl to veijalol N«waoNu>l novini nadn* om obdavčenja prtSkjnÍtÍ4enjih.Znckakándn j^enlom: ali ^udjr3j alijn delaj, $aj nekateri re« pruviji«, da bi bilo treta priitud<jQl* <kemd<.*lu narediti mal'^več reda. 3 očitao sczad<rve niso toliíir;iv-nonapr.ivcen koncu. In knžc, da »opritej Študirajoči cubdiniaa* lel^linankaio bolj trd oreh.	| k
Diletantski Ifadrovniki
Jun Trampaé
i
fn'd lerí. ko JWtf íf v mUHÎem Silctitnikcm r^ntm kh'paU Rii, je tden hnrd xritnjikih urhi!''kiOy titpiamitytí mt U'nw nmt' 1 Wrfl'/.^Av knftinice. Mm,«^je» itavbo, Jo puiia\iÎ m Voi' frg in mnuto obhfii spomnJl. da ^ mladtj mi-sio doive knjiiakň poDwmhiia priMîifiv loUko kol nova sionv-nmju, iluibf in lùinurs/napoit:a\M. Minilaji-rna pciUi-ka in Sf dntgi' niiih. oblasi jí ostak ma. If Ja sf jf po Uùh iakanjo vfnJaHe nalk> dovolj denarja, ih ío Sfdi mesto :ačelipmiQ\i)(ui siarouovho :a noro knjiSmco, /iipon : rhpo je iprt-jf! dobro pohúvno odlof'ilcvi kt pajc pn^la iv-kaj Urprepfíuto, dii Ai $i mcs'na of^las laitkopripfh :aslngi' c	Siorilajcb- kari» morala sloríd Ítprvd
pc/imí írti.
Ki-r/ioMi knjiSniro m nouiiiprtirna mzJeîiicf inluí^vta nidi vod.sixOi jc mťrfw >/l'nfta pnpnnilo nizpis dirrkloija Jmnťga 2avoda Mi-itfí jť uí/anciitclj. í^bim in odgovoija pi>íiiayl}anjt koHmr. S^ttr jepr^pnisui, oMna à je MÍf Wo, da U rttí/nřWtf iedanjťp! ». d. dinkiorja posiaxiU dni^ Of-e-l>o. 5ed(injijini pti^ ni hil iie^. Xtikiij in kukaní ío /ypftwiť orytimemi. no/^-loma nípomanlino. politika je pař ù^h Ja poiavUÎ Chitka. ki naj bî mu zaupala .Vu napis .\fa ie pri-j<r\ilu dvii kandidiUii inkandidarka, a izbnnaje bila fiiiu, ki ni liSirczalii razpisnim pojivjon. Ko/tk/rlncje, za\vJa Knjihuir yťirnjťji- pač skk/iH. da j^daedaitje deh pc-moi^iúcf wdje od'h'lka znotraj ekohíkeíp inMnm do\-<il} zaltin fia tn pontritthna fiufkrija. da io karuiidath zaupali. M ío ktpd) tfinu, da razpiinipogoji lahcvjjo »rtojmanj d\f ku deiointh izkuiaxj pri wdenju javntsa zfíxtsio aH iluibt i enako atipodobno dejavnostjo'. .'îv'^eda i n^m kandidaturo in poklic túmi amhtcijaini ni niř ndrobf. narobe ft 1 wííÍ-mi. ki >ojo k nje) poçipiu/jrt// ín jiza^toxiíi dvotnîjivo pod-pony Kojt mf»m oldan poikitiata wnrnoitf« svojeza <*ii>-itkoyjcpn tnffrprtjacijahpravnih odloH'» tarytiíata na obe ocťii. Kandidatko kainej!' na mťitnem \\\ tu ni pttdpiio do-wlj iXKinikov.
Mimů pn-rekímja o pruvilni inu-rpretaeiji pravtúh àoloi'b tn c>í>i/d//tt'/n politiřncm m^janju po je tpntianje izbire lut/pznc^a šefú knjiùiiif /udi vpraSanje »odi'nja ol'čini'. Me-\(v <njM)litik<t iiuata vjo pnivio), tla rtu cdssovoma ntata pc^iitvljoia tjudi ki jima zaupata Strokovne, lûjaine aH pu te boljše od sedonýh A sorda in xaino lakrai, kador izpolnjujejo razpisne pogoje. Rawo ti so wmre^ x'arowlo, da na pomembne >ipni\7K (rv političnej fujikcîje rte bi priUi posa-tiHtniki. kř SO nei:kitSeni in morda tiuli nr^paolm Ce)c p>>liiika !e prvsoilila. da tedanji u d. dín-kio/ja :a \'Odenje te fiiAÍxije IM ipoioben. biga morulo ali razreíiii ali po Ízhrcti tiitr^. ki je sirr>koi'w boljiialipo \'ioj izpolnjuje formaliM krifťrij^. Seuijykn maru'^'t, ki ň ^ je priw^ila mfHm poltiii'na olýait, pd)v zeh ncmnaJen, kot do hiríeljipo íř«ťftoiTtnyť< swje^ fomtita ah pa vielji po cdtfiivini rm/»'-gu v. direkioija spre^cdali w û,w proine posadaie, ki sjfadap k Tionnalnemti demokrvriiWnut x'Cdi'nfii občinske uprave. /.aniouMJje. da i/mtnjeni kadrovski .'pixtryljai ie zïtalt'è ni edini, pri podobnem razpisti za malo dtusftèf\ega kuinimepi funkcionofju je pred dwmo homo izbrana Ja* o-riika. kinajhifih \ieù ntdi IjitJefn blizit me^ne id)U>sti, kasftej<' umaknila svojo kamUdiiturr^. Tako sr}'' po\topek i2-lúre zuřel zno*"^
Mestm oblasti sedaj preof.taneio rfiť moinosii Ali ponovijo razpis inpo.dcuSajo !e i-nkrat. ali pa -poin jormok' in.^kti-piij s sraro-no\im	rnorihpnf^torih p/}skiiictjo
knjižici in jayiwmu zax'odii vdahniti tisto, kar ji dana manjka. Absunlno bi namrei^ bilo, ie bi bHa mw steklena knjiintea srrdi meifiega srediiCtt sptimladi odpm, človek, ki W jo iWi/, pa Se w bi bU iibrort-
tn Se nekaj. PoUln^n boj je set eda legilimet. tiponildjatii ga ena in politična uran. Pmttako je k'^'limno po Mrljanje spo.»if/nili. včfiiili fudi hjidnih katuHdaioh Y^lo prv-mmo pa je, če .v po n-uspiiem irTienomriju eiiû •'trun zateka k izftoixirom o začethi t oUIne^ta boja za lokalne voffat, drMga itrun pit vsako pt>teto Ítip<JH(i označi :a poliiično imenovanje. Ne, nioina je ntdi dni^i moinosl. Ltihko gK le za diferantsko kadrovanje, kije 'SpivgL-dalo' pravfw dohtbe.
GOSPODARSTVO
Na cesti 88 zaposlenih
/aosti i^ie razmere v mizarski lesni induslriji - Po (l(>selleljih boja za pn^živcljc v sU^čaj - Lastniki ho na tovarno in zaposlene požvižfiajo
Nnairjt, 31. januarja - V podjetju Glin TIP Brest, torej v vsem znani tovarni ivcriiilî plosČ, so se ra/mcrc /aosirilc do le mere, da Cakaji"> na zaCetck sicčajncga postopka. Proizvodnjo so že usiavi-li. dolavci pa so na prisilnem dopustu. LaMniki in vt^dstvo podjetja niso bili uspešni pri iskanju novih poslovnih partnerjev in morc-bilnih vlagale ijíív, brez tega pa prtv Izvodnja ni več možna. Zaradi lega jc vodstvo pcidjcija na sodišču v Celju predlagak) steCaj. Do odo-brilve začetka lecajnega postopka bo twarna mirovala, več o lem pa je vodstvo zaposlenim in javnosti spregovorilo na ponedeljkovem zboru delavcev. Direktor t^warnc Uan Tumpej jc na tciu ineslu Šele dobre štiri ine-sccc. zato čudežev pač ni mt^gcl naredili. «Podjeije je vsekakor v glol-Joki razvojni inposbvní krizí,
ki seje p^'>glabijala vsaj zaitnjih 20 let, koše zdaleč ni bilozadoslnih naložb v tehnologijo, ekologijo In organizacijo, torej v napredek,« je simll nakopičene težave. Zaostanek v napredku je izjemno velik, saj je lelmologlja večinoma slara 4i) let in več, Jekwni obseg tovarne pa zaradi lega zožen na največ 60 odstotkov nekoč postavljenih zmogljiva« t i. Surovinska danost, tehnološka tradicija, pripravljenost. iznajdljivost in vpcu«i ljudi v okolje so prednosti, ki jih moramo izkorisihlvkakršni ki>li bixJi>či pť^slovni obliki. To imamo v mislih, koskuSamo pridobiti možne nosiicc pn>granKw,'ťi zaenkrat obstajajo, tako za pn'jgrani pele lov, kol ivcrnih plo^. Zato jc pričakovanje ponoMie zaposlitve vsaj dela zaposlenih dokaj realno,« je med cxslalim Še dejal Ivan Tumpej. Cc bi le bilo res. Desetletja so za-
posleni v tej tovarni delali v slabih razmerah, v plinih, hrupu in pra-iiu. vendar so vedno verjeli v svojo tcwamo. Verjeli v obljube, načrte pi> lepših časih in branili svojo to-vartîo. zdaj pa so dobili >»plačik)« /3 svojo prlpadntîst. Leta in desetletja je bila tovamagreSni kozel za onesnaževanje zraka in okolja, kar jc res, čeprav ne edina. Prav tako sojo vseskozi različni upravitelji
prcjTietavali iz dobička v izgubo. Največkrat je bila kriva za izgubo, iz njenega dobičku pa so se pokrivali ostali v neposredni bližini, roko na srce - tudi za njili ča^ niso prav nič rožnati.
Kakor koli že, Iverko so danes vsi pustili na cedilu, še posebej Brest iz Cerknice, ki jo je kupil za lastjie potrebe In jo kn^alu oJplsal. Prav tako vsemogočni Lstrabenz, ki je v
pa>i7:vodnjo peklov, torej gc^rlva prihodnosti, vložil pv^ldrugi milijon evrov, pa zadeva nekako ne Sleče. Vse naložbe in obljul>e so bile, kol kaže, samo milostni slreL lo se je pokazak) tudi na zboru delavcev, saj ni bilo nikogar od lastnikov in vlagateljev, le direktor jim je sporočil resnico. Bili pa so zaposleni deležni zares izčrpnih na-piHkctv, kako naj se vedejt\ kakšne so njihove pravice In kako jih uveljaviti, kak-šne so njihovo možnosti, da bi vsaj nekaj iztržili. Na vprašanje deiavccv, kje so odgovorni m preteku^ ravnanje, jim je
sekretar republiškega sindikata lesarstva kar naravncïst povedal, naj na preteklo odgnvc^nuttt mimo ptv zabijo.
Usoda podjetja je tako bolj ali manj zapečatena, o čemer priča tudi podatek, da bi bilo treba v njen pontwni /agon vložili Štirikrat več, kot je skupna vrednost vseh njenih sredstev. Sodišče naj bi skJep o začetk'u stečaja sprejelo sredi lega meseca. Še katíček zJobe, ni Iverna krN'a za vse, a lep del težav s hrupom in prahom je bil hitro rešen.
■ J P
Zaposteni so se morati soočiti z resnico
Celjani z Ljubljančani ali Avstrijci?
Mlekarna v Arji vasi poslala Ljubljanskiin nilekaniani pismo o namer i glede kapitalskega povezovanja - Tudi druge slovenske mlekarne bijojo plai zvona - Zgodbo o pi1|)oiilvi naj bi končali letos
Tatjana Poćg/oriei<
ob pripravaii na vstop Slovenije v Evropsko unijo je bilo jasno, dasoslovcnske mlekarne premajhne za Uspešno konkuriranje na tujih ti^lh hi da .se boćo morale povezati, če želijo preživeti. Le nekaj dni počnem od regijskih izcíbraže-vanj zadružnikw je nadzorni svet celjske mlekarne raložjl upravi, naj nadaljuje pogcwore z Ljubljansko mlekarno. Vminuliiidnehje uprava v Arji vasi nasUivila v Ljubljano pismo o najneri.
Povezovanje mlekarne Ccleia iz Arje vasi, druge največje v Sloveniji. s prvo največjo - Ljubljanskimi mlekarnami, je v preteklosti že spodletela, ker se lastniki niso nu»-gU diigcmviti o menjalnem ra/jncr-ju debiicozjRîina lastniških deležih. Je sedaj kaj drugače, gre res celjski mlekarni tako slalv), da je tokrat ona dala pobudo za povezovanje, stale dve vprašanji, nakate-ri smo poiskali odg<wore pri Miir-janu .Inkohu. direktorje mlekarne v Arji vasi. Je res podalo knpitaisko ptnezova-nje z !.ji4htians/Qriu mlekirrtam za vasofđualnošidu po nenspt^em prt-V2tvw< mltíkanie Moviía vfíosm in //mvRonVu in oh dejstva^ da fSn •dóvno ieio skkniU z izauho? »Ne. Glede mlekarne IVlovita naj povem, da smo odstc»pili od nakupa zaradi nekaterih spremenjenih dejstev. Razlika jc, če kupuješ obrat, ki je zaprl ali če deluje. Za ponovno izjažcnopi>budoo povezovanju smosc odločili po nekaterih novih trenutkih. Vsi smo se v zadnjem Času ptxsodabljali. se pripravljali za vst<^p v EU in vse bolj spoznavam<\ da se uresničujejo na-povedl za področje mleka in mlečne preilelave. Vsak po svoje si prizadevamo zmanjšati negativne učinke, kolje - na primer - drastičen padec odkupnih cen mleka.
kar seje zgodilo v.s<isednji Avstriji. 7j: prejšnja leta smo p^mdarjali, danes pa le toliko Lxilj. da jc ključ z^ uspeh v povez^>vanju. ki bo za sabo pi^tegnil delitev dela, skupno oglawanjc in inlormlranjc, predvsem pa .specializacijo izdelkt^v In blagovnih zjiamk. Vse to bopripcv
Marjan Jakob, direktor mlekarne v Arji vasi:<(Oboj\ smo poslovati z rdečimi številka' mi, zato bodo najbrž odločate malenkostif kot je Izguba na liter mleka.«
nu^glo k zmanjšanju stroškov in k večji konkurenčnosti. (îlcdc ý/§a-be. katere glavni krivec je za več kol .^f)-odslotno zmanjšanje Izvoznih spodbud. pa tole: vse mlekarne v Sloveniji bijejo plat zvona, ne le naša. Lahko bi celo rekel, da je marsikatera v še precej slabšem pc^k)žaju, kot je naša. V/^bo smo načrtovali in ta bo, vse tako kaže, nižja od predvidene. Načrtovali smo je več kol 3(X) milijonov SIT, deja nska pa naj bi dosegla 2(10 m I-lijonov K^larjev. Tudi v Avstriji so niIckarneob\7»iopu v EU poslova-
ki z rdečimi številkami. Pri povezovanju smo šele na začetku. Svoje bodo najprej rekli člani posebnih ki^misij.kismojih Imentwalivobeh mlekarnah, nato obe upravi, končna odločitev pa bo v rokah nadzornih svelw obeh mlekarn.« IHsmo o nameri folate povezovanja prcse/ie^ prediiiem zaio» ker dáKlej niste hili rusktonjeni povezovnnju z Ljnhtjančani. ki so vas žtí snubiti. Sixhj pa sititiali pobude n? »Ne drži Tudi takrat je poslala pis-ino o nameri glede povezovanja Mlekarna Celeia. Morda jeod le-daj do danes res že marsikaj zamujenega, a menim, da bi lahko še kaj uredili. Sedaj bomo zaiieve te-siirall na novih pogojih, Od treh niožnasli povezovanja smo so odlučili za pripojitev. Bomo pa seveda še nadalje skrbne »pretehtali, kaj to pomeni- Oboji smo pt^slovali negativni, zalo b(xlo odločale malenkosti. Najbrž bo odlelilalo tiierilo, koliki' izgube ima katera ixJ mlekarn na liter mleka. Po teh podatkih je mlekarna Celeia boljša. Mi si bomo v pi^ajanjlh poskušali Izboriti enakopraven položaj, podrejeni za nasni sprejemljiv. Će ne bomo uspeli, sc bomo odločili za povezovanje z drugimi Možnast iy/Í-rCima namig za lo je priáíi i?, mlekarne v avstrijskem Spitalu. ki neguje Idejoopovezovatîjuzenoslo-vcnsko in emi italijanski^ inlekar-m5. Je približno enako velika, kol je naša, In tudi njeni lastniki so v 100 txlMolkih zadružniki.«
Ste že podpisali z Ijuhljančani pis-nio o nameri?
»Aktivnosti st^v teku in mislim, da bo zadeva urejena v ich dneh.« Je mobio opravi/i pripoji/ei^ do koH' ta/éřd?
»Zadevo bomo posiavili tako, da bi lo z^^dbo končali do konca leta. Vse Ix^ odvisno od loga, kakc^ bcv zadeve potekale.«	■
Likvidacija IVI ciuba težico uspešna?
Bo vek^njsko I eksMhio v sleeaj? Kol kaže, po ho osialo skoraj iiir premoženja
podjel,jo vendarle šlo poplaeilu upnikov ne
Velenje - Lik'vidacijski postopek v velenjskem tekstilnem podjetju M ciub, ki je stekel l.dcccmbra lani. se očitno zapleta. Vsi ticlničaiji so namreč konec preteklega tedna tiobili pismo likvidacijskega upravitelja Marjanu Galxírška. dolgoletnega diiektojja podjetja. V njem jih obvešča, kako poicka likvida-cij.ski postopek, že v naslovu pa za-[>ii^,da nadaljevanje likvidacijskega postopka ni možno. To pa bi \'dhko pomenilo, da bo Šel M club v slečaj.
Kol nam jc v torek v kratkem tele-Toaskem raz^woru pwcdal Marjan Gaberšek. ki je zaradi bolezjii te dni težko dcsegljiv in Jias ni mogel sprejeli, o tem. kako naprej, Se ni líič odločeno. Kaže pa slaK">. V teh dneh je dobil oceno vrednosti prcmwcnja M cluba. ki naj bi bila okoH3iX) milijonov tolarjev. 400 kvadratnih metrov p<îslovnih površin v Velenju pa so že prodali zasebniku iz Velenja. V pismu delničarjem Gaberfckp^v ja^njuje: »Sklep o prenehanju in redni likvidaciji družbe v končni fazi pomeni prenehanje druS^e M club, d. d., in Izbris Ic-le Izsodnc-ga registra, pri čemer je potrebno pred tem poplačali terjatve upnikov, izterjali terjatve družbe in vníWČiti likvidacijsko maso. Osnovni cilj poplačila upnikov, med katerimi so tudi delavci, ki so upravičeni doodpravniij Ziiradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil lak. da se preko prodaje Jîepre-mičniji pridobi dovolj sredstev za poplačilo terjatev in vseh odpravnin delavcev. Pri lem&cjc računa-

lo, da bo šlaglavnina delavcev (vsaj 60)prezaposclnih knovcmudelodajalcu, v podjetje Grupa eura, d. o. o., s sedežení v Gradu, In sicer bi seštelo delovno razmerje za neprekinjeno. delavci pa posledično ne bi prejeli odpravnine Kol je zafiisal GabciSek, so računali na pomoč držirvc In zavoda za zaposlovanje, vendar do tega ne bo prišk>. Obvestili st> jih, da morajo vptxvlopku likvidacije odpovedati vse pogodbe o z.aposlitvi. nato izplačali vse odpravnine, šale nato se lahko določeni delavci zaposlijo v neki novi družbi, (iaberšek
nam jc pi>lrdil. da vse lo drži, in dodal: »To bo bistveno poslabšalo finančno sliko poplačila upnikov in vodenje likvidacije. Znesckvseh terjatev delavcev, iak(^ odSkc>dnin kol odpravnin in obresti, je previ-s<ik glede na prcm<oženje družbe, zalo likvidacija verjetno ne bo a^pesna-*<
Preverili smo tudi, aH drži. da postopka likvidacije niso speljali preko sodi.šča. Gaberiíekje to zanikal in dodal, da jc sodišče pozno izda-ki sklep o vpisu začetka redne likvidacije inspremem}>e tirnie. Nje-g(wa tajnica nam je po faksu po-slala kopijo sklepa, ki ga je izdalo Okrožno stnllšče v Celju res Sele 26. januarja 2005. Začetek redne likvidacije pa se jc vpi.sal po sklepu skupščiiíe 2 dne 30. novembra lani.
■ bŠ
WSI smo ůli otroci
Darujmo otrokom počitnice tudi v letu 2005Î
ilcË

04V17 niitwwii.mair
AKTUALNO
«»^CAS 3. februarja 2005
Lani na območju ostalo brez dela 460 ljudi
V Ohniocncijn sindikatu Velenje opozai jajo na [)()sl(^iliee sleeajev, [Misilnili poiavnav, likvidacij in ukinjanja delovnih rnesl - Kršitve pravic delavcev vse pogostejše - Poprečne plače v upravnih enotah Velenje In Mozli je močno zaostajalo za republiškimi
Milena Krstič - Planine_
Velenje, 27. jiinuarja - Na novinarki kcinicrcnci Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Vcjcnjc v čcirlck osvetlili najpomembnejše dogodke. razmero in probleme, ki so lani vplivali nagtxsp<xjarskosliko in pokižaj delavcev v Zgornji Savinjski in Salei^ki dolini, kjer je v go-
pť^dCrlal, da dela ludi lelos ne bo zmanjkalo- Posebej zato ne, ker se Sloveniji nakazujejo spremembe, k; so do delavcev p<^sebej neprijazne, favorizirajo kapital in krčijo pravice. »Sindikati želimo preprečili trend, da bogati postanejo Se bolj b(^gati in revni še revnejši.« je rekel.
»Na^e območje so lani zaznamovali Številni neprijazni in za
S tiskovne konference: predsednik ZS$S mag. Dušan Semo-iič in sekretar Območne organizacije Andrej Kranjc
sp<^darsivu in ncgi^spoJarstvu zapoje lenih več kot 25 iísj:íč delavcev, v okviru velenjske sindikalne organizacije pa je organiziranih več kot polovica.
Novinarske konfeience sc je udeležil luJi predsednik ZSSS mag. Dušan Semiillc. ki je, ko je spregovoril o aktualnih nalogah sindikata v let(^njem letu, posebej
delavce usodni dogodki,« pa je konfcrcncn začel sekretar območne organizacije Andrej Kranjc. Po podatkih sindikata jc lani na območju upravnih enot Mozirje in Velenje ostalo brez deia 4fi0 ljudi, vključno z individualnimi (posamičnimi) odpovedmi zaradi ekonomskih razlogov.
Najvcrjl - stwaj |jlekUH)iiíkc
»Največji stečaj na prcinxlu iz leta 2003 v 21)04 je bilstcčaj Elektronike. d. d.. Velenje v dejavnastí kovinske in elektroindustrije, v kateri je delo i^bib 324 delavcev. Zaradi ukinitve proizvodne enote Iskra FeritizLjubnegaob Savinji je ostalo brez zaposlitve 60 delavcev, /. ukinitvijo poslovne enote Nama Velenje je delo izgubilo skoraj 4Í) dclavccv, Ob uvedbi prisiirje poravnave v Tovarni ivernih plošč TIP BRES T Nazarje je ostalo brez <.le-la 11 delaM'ev.Koncc novembra se je začel postopek likvidacije v tek* stilnem ptxijelju M Club Velenje, ki se lahko zaključi s stečajem in iz-gulK>približno 130 delovnih mesl, vključno z obratom Cirad na Cjo-ričkem. Nedokončan je stečaj C is (ilnega servisa Jo?i; Meh iz Velenja,« je nizal neslavno statistiko AndrtJ Kranjc. sekretarObmoC ne organizacije ZSSS Velenje. V vseh primerih stečajev, prisilnih poravnav, likvidacij in ukinitve poslovnih enot je t^bnu^na organizacija delavcem ponudila ustrezno pomoč pri pri^asitvi terjatev.
Zaskrbljenost /aradi padanja poprečnih plať
Predstavniki sindikatov kle javnosti na območju pa so med tlru^m opcv z.orili na padanje poprečnih plač v primerjavi z republiškim poprečjem.
Ilustrativen je primer iz ncwembra 2(X)4, ko so poprečne bruto plače
na <ibmt>čju UE Velenje zna:%ale 2729.Sy tolarjev, poprečne place na območju UE Mtr/jfje pa le 224.399 tolarjev. »Tako so v pri meijavi z a*-publiškim poprečjem plače v Velenju zaostajale za skoraj 7 odstot-kcw, v Mozirju pa kar za 24 odslot-ktw,karuvTÍča Moziijenasamrep v Sloveniji,« so povedali. Gotovo je eden od vzrokov za to v panogah, ki so v precejšnji krizi. Gie za IcbnupicdelovabK» in tekstilno industrijo. Na drugs .strani pa jih jc najti tudi v slabem lastninjenju, nepravočasnem prestrukturiranju in slabem menedžmentu, »VeČina delavcev v teli panogah in da^bnem ^"sptídarstvu prejema na žalost le minimalno plačo. Ponekod pa za ohranitev delovnih mc.«it tudi to ni dcwolj,« ocenjuje sekretar c^^bmočne organizacije.
(ii^olie kišilvo /iikona o delovnih ra/inerjih
Vtulno bř>ij Sil v sínilikíílu zaskrbljeni zaradi neupoî»tevanja ntwega zakona o delovnih razmerjih, ki je začclvcljati leta 2UiJ3. Nekatera po d roCj a. ki j i h u rej a zako n. ponekod interpretirajo po sv()je in v IkcxJo delavcev, lemu primemo narašča tudi Število sodnih sporovna delovnih sodiščih,
»Nadaljuje se praksa sklepanja pogodb za dok'ičen čas» kar je v na-spR)tju z zakonom. P(înekLxl se pcxl krinko spremenjenih okoliščin $knki delavce prera^^^rejati zene-ga na drugo dekwno mesto z aneksi ali novimi pogodbami o zaposlitvi. So tudi primeri, ko sc delavcc z
REKL.I sa
Delovni hnalidi ncenaki>pra>iii / driiiiiiiii
Jože Janc/jč, predsednik SPESS: »Deset let se že v Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije trudimo, da bi razumeli. da so naši <.kilovni invalidi v neenakopravnem položaju z drugimi. Narava nažega dela. žal, prinaša tudi dcl<wne invalide.
Zaradi nezmožn<.>sli opravljanja svojega dela sn prisiljeni zamenjali delovno mesto za slabše ocenjeno- Invalidnost, kot nadomestilo za razliko med deliwni-ma mestoma, jim je določena in izračunajia p<) pi)stopkih, na katere invalidi nimajo %pliva. Od tako odmerjenih in izplačanih nadomestil pa jim še enkrat odmerijo in odtegnejo doh<xlnino. Dcîgaja se, da delovni invalidi izgubijo od dva do tri mesečna nadomestila letno.«
Branko Amon
Samo Mastnak
Jože JanežiČ
Gina Petrov
grožnjami o odpustu prisiljuje v podpis novih pogodb ali aneksov k t^bsloječim pogixlbam. Povečuje se j^tevilo t>dpovedi iz poslovnih razlogov, odpravnine se v veliko primerih ne izplačujejo v roku. V do-líxenih primerih pc^skušajo delavce cek) prisilili, da se txjp^'vedo pravici do odpravnine,« je nekaj naj-bolj gr<^bih krčitev naštel Kranjc. Obenem so v sindikatu kljub številnim težavam, ki so se razrasle v leiu 2004, poudarili ptimen pozitivnih primerov vzpostavitve dobrega s<xialnega partnerstva, zlasti v podjetjih, v katerih se dolgcv ročno zavedajo pomena graditve kakovostnih in strpnih odnosov. Konec koncev se rezultati ;k)bre-ga partnersl^'a slej ko prej pokažejt'i v boljših rezuliaiih ptwkwanja, so menili.
/a (kMoci^ne j? adhcne pokik(* hi bila nujna beninkacija
Sam» Ma.st na k. Sindikat delavcev gradl)cnih dejavnosti, predsednik sindikata v Vegradu: »Položaj za-ptislenih v gradbeništvu je glede na višino plaCe, ki jo prejemajt>, dokaj Iwen. Vsem so znani ležki delovni pt)goji v gradbeništvu, ki so v slabih vremenskih pogojih Še oteženi. Zaradi doseganja rokov gre za delo v podaljšanem delovnem Času. za delo čezvikende in praznike ter podobno. Posledica tega jeiztnvfcncïst delavcev. Le redki na gradbišču dc>:akajo polno delovno dobo. V Vegradu je med l.UKI zaposlenimi 128 invalidov. Prepričan sem, da bi bilo treba začeti s postopki za pridobitev l>e-niťicirane delovne dober za do-k)Čcnc gradbene poklice.«
St (Taji irajajo prodolj^o
Branko Amon, sekretar SKCt, regijske organizacije Velenje: »Za-
'Hfim kjer jo sindikal. tam jc
icmvs
Po podatkih, s katerimi razpolagajo v Območni organi-Z-aciji ZSSS Velenje, so povsod lam. kjer so delavci sindikalno organizirani, preje-h regres za letni dopust. Razen v dveh podjetjih, kjer je bilo izvršeno le delno izplačilo ali delno izplačilo v Ixmih. Več neizplačil regresa oziroma zakasnilev beležijo v obrti in drobnem gospodarstvu.
radi tega, ker stečaji trajajo tako dolgo, kol trajajo, so oškodovani upniki, vključno z delavci. Stečajni upravitelji z ekipo vsak me.secstanejo tohko in toliko ... Če bi stečaje končali prej, bi upniki lahko dobili kak odstotek več. Verjetno bi kazalo reci tudi kakSno o tem, kak je .spodoben rok za dokončanje .stečajev.«
Rc^islradje lik\ida<ljc IVI (Juha še nI
Gina Felrov, sindikal tekstilne in usnjarskop rede lova lne industrije: »(ilede likwdacije M cluba ni še niC dorečenega. Likvidacija do včeraj (26. januarja) na sodišču Še ni bila aglstrirana, čeprav vodstvo zatrjuje drugače. To pomeni, da so vse dL"i«danje<xlp^wedineziikonite..^l delavcev je odpustil dekxlajalec, 32 jih je dalo, kar je redkost, izrei.lno odpoved zaradi kršitev pogodb v preteklctsti. Delavci čakajo le Še na to, da jim bo direktor povedal, da likvidacije zaradi njih samih ne lxi m(>č uspešno zaključili. In spel bodo delavke krive, ker bo treba v stečaj.«	■
Ob letu Osorej le še 14 enot
MinisU^r za iaxiio upravo dr. i^R^sor Viranl na obisku v Mo/irju - NaniesU) scdarijiti ">?{ zev k'lu (ini samo 14 upravnih cnol
Niiftirjc, 28. Janucirja - Na povabilo mo-zJrske upravne encue je konec minulega tedna Mozirje obiskal minister za javno upravo Virant Zgostitelji in predstavniki stisednjih upravnih enot so na delovnem srečanju spregovorili o razmerah v državni upravi 1er predvidenih spremembah in novostih. Med slednjimi je tudi načrtovano zmanj-^anje števila upravnih enot, ki jih je sedaj v Sloveniji 58, v prvi p^ïkwici prihodnjega leta pa naj bi jih bilo le še 14. »Odločali smo se med 8,12 in 14 enotami in ug(^t<wili, da je številka 14 še najbolj ustrezna za dejanske razmere v Sb-veniji. 7. upravljaLskega stališča je seveda U^ljše čim manjše Število, vseeno pa smo se
odkrili za 14. Državna uprava paČ ni sistem sam zase, ampak je povezana spros-torom in interesi v njem. /elo resno se irudim^N dj se sloritvc nc^>dvl<tlj u jejo. ampak približujejo. Z reorganizacijo se lxi zgodilo samo to, da bodo v regijskih središčih zgostili upravljalske pristojnosti in d)kičenc reJiijskc službe, storitve pa bodo ostale, kjer so danes. .Sedanje upravne enote b<xIo namreč delovale Šc naprej, vendar koi izpostave. Zna se sicer zgodili, da btv dovdoločenih okoljih oclpori» vendar moramo stvari pravilno panJstaviti. dc^on'ični učinki pa bodo gotovo dobri. Letos bomo pripravili papirne podlage, v prvi pcMovici prilKxInjega leta pa naj bi prišlo d<i dejanske izvedl^î,« je povedal minister Crregor Want.
Vtliko je bib ludi besed o preoblikovanju državne uprave. Gregor Virant: »Temeljni paigram naše vlade na področju funkcioniranja državne uprave, je da bi bila ii\ uprava dejansko servis za državljane in podjetja. kakiwost storitev pa mc^ra bili takšna, kolsojovzadnjih btih razvile upravne enote. Njihovi standardi kakov^^ti bi morali
bili merilo za vso ostak) državno upravo. Prav upravne enote st) se v zadnjih letih približevale državljanom tudi skrajevnimi uradi. /Ji razliko cxl davčne uprave, ki se oddaljuje. Če bi se v.sa državna uprava zgledovala pi^ upravnih enotah, sem prepričan, da bi bili državljani res zadovoljni. Druga zelo pomembna naloga je poeno-
stavljanje pc^topkov in odpravljanje administrativnih cwir, saj sc je ircba birokraLske navlake znebhi v čim večji meri. Dobro praksi^ upravnih enot je treba prevesti v obvezjie standarde. Nič drugega in to bo standard za naprej. 'ikkc> smo že (oblikovali ma'»i za odpravljanje adminisirativnih ovir, v naslednjih lednih pa bo nastala še mešana skupina med gospodarstvom in državno uprav<^ Imela bo enak cilj ki>l mreža, to pa pomeni u^K.witi v.sa glavna področja, na katerih je Ireba poenostavili
pcwtopke.«
Načelnik Upravne enole Mozirje Vinko I'filičnik jesiccr ministrův uvodnem delu zares celovito predstavil območje in delovanje tc upravne cnoic. minister pa ga je pohvalil, da je mozirska upravna enoia v samem vrhu najboljših slovenskih upravnih enot. Zanimiva je bila tudi predstavitev ntwe upravne stavbe, ki p žegradiji^ in bodo delasklenili dookt<îbra. kot je zagi> lovil {xigovomi vodja projekta Pavel Siler.
■ JP
Na delovnem srečanju so biii tudi predstavniki ustanov, ki jbodo svoje prostore dobile v novi upravni stavbi.
OKROGLA MIZA, SREČANJE
Eden od pogojev za uspeh so tudi reference doma
Položfij sl()vcnsk(íí;íi inž(Miii1nga slal) - Zakonodajo, podzakonske akl(^ zlasti pa pogojo v /mv/a z javniiiii naročili holj pr ibližali inožnosUin sodelovanja doinaolh izvajakxw
Tatjana Podgoriek
Velenje» 28. januarju -Slovcn-skiinžcniringv Evropski uniji je bil delovni ii<islov druge kon-lerence o raTvoju te dejavnosti, ki sla gH v veliki dvorani hoie-la Paka v Velenju pripravila /druženje za inženiring pri (io-spodarski zl^ornici Slovenije ler
SaieSkc ter /gornje Savinjske doline. Namenili so jo povezovanju velikega dela gospodarstva SA-ŠA regije (energelike, gradbeništva, zlasti po okoljske tehnologije in inženiringa) s podobnimi slovenskimi podjetji ter grozdi. Nen^izadnje pa ludi vzpostavitvi kulture dialoga
- Sistemi inlcligenlnc /gradbe in integralne in Trasi rukcure. Predscdniea uprave Hsotecha iz Velenja Ma«j Kiiko-vič in predsednik /dru/enja za inženiring pri (îospodarski zbornici Slovenije dr. Zoran Marinšekstamed drugim poudarila, da je stanje slovenske-
ga inženiringa po propadu velikih inženiring his iz časov biviUi Jugoslavije slab. Za zdaj položaj na trgu se ni bil lak, da bi prisilil male razdrobljene projektantske hiše kpovezova-nju. Nekaj od lega sicer nado-me.^ča grozdenje, a bo za izzive, ki so pred dejavnostjo v Evropski uniji, za uspeh na tujih tr^h to potrebno. Prav tako tudi dvig ugleda inženiring dejavnosti doma.
V referatih so avtorji, strokovnjaki / različnih področij inženirstva. zavarovalnii^tva, fi-
nanc, gradbeništva, zlasti pa urejanja, saniranja in varovanja okolja naglaSali, da je inženiring pomemben del gospodarske infrastrukture, je po-
Konferenca je opozorila na vrsto odpnih vprašanj in nai^azaia nei^a} rešitev za dvig koniiurenénosti sioven$l<ega inženiringa
na domačem in tujem trgu.
Predsednik združenja za inženiring pri GZS dr. Zoran Marlnšek
kazatelj njenega gospodarskega razvoja. Slovenija si je do leta 2013 postavila drzne razvojne cilje, med katerimi so znanje in intelektualne storitve eden od najodloČilnejj5ih dejavnikov za inovativnost in konJcu-renčnosi slwenskega gmpodar-stva. Pri tem ima svetovalni in izvedbeni inženiring posebno vlogo. Ta danes zapasluje blizu 10 tisoč zaposlenih in ustvarja dobra dva odstotka realizacije. Izvajajo ga predvsem v velikih podjetjih, kar 600 pa jih dobro
deluje brez zaposlenih. Sedanja razdrobljenost je zgodovinsko pogojena» kronično pa inženiringu primanjkuje podpornih aklivntisii državnih u-sia-nov, potrebnih za uveljavitev na domaćem trgu, v javnem sektorju in za prodor na tuje trge. Primeri dobrih praks tujih držiiv in njihove diplomacije kažejo, da je možno in nujno oblikovali zakonodajo in podzakonske akte, še zlasti pa izvedbo v zvezi z javnimi naročili, tako da bodo lahko na razpisih konkurirala tudi domača podjetja. S tem pa bodo pridobila reference za prodor na tuje trge, Po mnenju udeležencev ima (îo-spodarska zbornica Slovenije kot podporna asi a nova izjemno pomembno vlogo pri povezovanju inženiring podjetij ter pri zastopanju njihovih intere,sov. Na konferenci so predstavili mednarodni projekt za sanacijo savskega bazena, ki je eden od velikih priložnosti za povezovanje slovenskega okoljske-ga inženiringa. Kot smo lahko slišali, je projekt izjemna priložnost tudi za okoijski inženiringi iz SA-SA regije oziroma za Premogovnik Velenje, šoštanjsko termoelektrarno, podjetje CEE. Eso I ech, Erico, tudi kakšno gradbeno podjetje inšekoga. Prcdnasti,kijih ima pred konkurenco, pa ne bo mogel izkoristiti, če ne bo prišlo do piwezovanja.
tukajšnja Območna Savinjsko-šalef^ka gospodarska zbornica. Na njej je sodelovalo veČ kol 100 predstavnikov velikih in malih inženiring podjetij iz Slovenije.
Direktorica Območne Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Velenje Alenka Avberšek je povedala, daje konferenca zadnje dejanje lanskega decembrskega sedmega srečanja velikega in malega gospodarstva
med različnimi, zelo razdrobljenimi inženiring podjetji ter zasnovi smernic za oblikovanje razvojne strategije te dejavnosti v najširšem pomenu. Da je konferenca v Velenju, po mnenju Avberškove ni naključno. V mestu priložnosti ima namreč sedež 6 od 15 oziroma 18 nacionalnih grtTzdov. Ob tej priložnosti so se prcdsiavili Slovenski ekološki grozd» Grozd daljinske energetike in (irozd
Posebni vzajemni sklad Rastko - ZMAGOVALEC leta 2004!
+ 21r54 %
1.000.000 SIT ^ 1.215.400 SIT
(31.12.2003)	>2 2004)
¥£> VivesfUMd (ifíft,, Cfttovtu ml» 20«, L j jUjaru
PrMpMI poMlmifi v
(WMWm 2iM(n	I« «Ud fu sc4t^J d^iíH ^ voMAlh In
otj^ij Ooctofn: tu« peM'« <1 Wng 0Ofe9h3 Bt
CftwW wrednMti lefl* poamenegi wiedd 1» « CiifiKi ri (Ma Orwv w, FlniAn
lUMov v upravVnfti KD ImHtrwu dAA w mM kfVMvflMrenM dmM v vmeonsA sedatu » linfvT« MMtfli veophdowtfiiû
Nikoli ne povzdigne glasu
l)()l)ro idejo se porodijo iiiiniogrodc iii miniogrcde tudi izginejo, pravi Alenka Vetbič, višja svelovalka župana za (itiižbene dejavnosti v ()l)nni Šoštanj - Zabeležene ostanejo
Mi fena Krstič - Planine
Največkrat jo srečam na kakšni prireditvi. P<i naj bo s področja kulture, zabave, naj bo delav-nicšj» sejem... Sktu^am se spomniti? Sem jo že kdaj videla v prvi vrsti? Nisem. Bi opazila, će bi jo? Bi. Na začetku vedno napeta, v strahu, da kaj spodleti. Ćetudi s tistim, kar se bo dogajalo, nima nič. Na koncu vedno iskreno srečna, če ui^e. '1 lidi kadar nima pri tem nič. V Občini Šc^tanj dela kol višja svelovalka župana za družbene dejavnosti.
Žc ob prvem srečanju je name naredila vtis s svojo preprostostjo, mirnostjo. Z izbranimi besedami in jasnimi Slavki. Ravno prav dolgimi. Taki so tudi v obrazložitvah, ki jih pripravlja zdaj za lega, zdaj za
onega, ko pojasnjuje, zakaj je v Šoštanju kakšna reč s področja družbenih dejavnosti takšna, kol je, in zakaj bi bilo boije, ko bi bila takšna» kot ni. Pri njej je v.se tako jasno in razumljivo. Prepričljivo in temeljito. Pa ravno prav dolgo. Ko sem se k njej povabila na kavo, je bil petek. Zaskrbljena je bila, Nekaj je smrkala, pa ne bi rada, da bi smrkal Še kdo drug. Z mano bi se najraje pogovarjala o delu, ki ga opravlja. Predstavlja ji nov izziv. Pred tem je osemnajst leta skrbela za projekte izobraževanja v Premogovniku Velenje. »Tam sem se ogromno naučila. 7 delom, ki sem ga opravljala, sem bila zelo zadiwoljna. Moji sodelavci so bili krasni. A naenkrat se mi je zazdelo, da bi človek po tolikih letih moriti spre-
jeli se kak nov izziv, doživeli še kakšno spremembo.« Zdaj v Občini ŠoSianj pokriva Široko in občutljivo področje. Od ši-)lstva do siKiale. Opravlja delo, v katerem mora bid nenehno v sliku z ljudmi. »Z v.semi je zelo lepo sodelovali, se pogovarjali, skupaj pripravljati stvari.«
Alenka Verbič bi se najraje pogovarjala o tem. Jaz pa sem želela zvedeli o njej vse kaj drugega. Soštanjčanka je. Taka prava. »Res imam rada moj Sošlanj. Vedno sem si želela živeli in delati tu.« Z družino zdaj živi v Florjanu. Iz mesta so se umaknili zaradi pasledic rudarjenja.
»Vesie. nova osnovna v Šoštanju ni po naključju takih barv, kol je. Kajuhova je bila vedno nagnjena k mi^dri bar-
vi, Roeckova k oranžni. In ti dve bosta v novi združeni, povezani. Simbolika je včasih nadvse pomembna,« se spet vrne na področje družbenih dejavnosti.
Je že kdaj v življenju povzdignila glas? »Ni bilo potrebe,« pravi. Redko stališče za čas, ki ga živimo. »Razjezim se pa res nikoli,« pravi. »V vsaki slvari iščem dobro, To imam od mame. Njena priljubljena, a Še kako resnična, je bila lista, da je vsaka slar za kaj dobra. Vedno bolj spoznavam, kako je imela prav.« Z ljudmi nima slabih izkušenj. »Res ne,M pravi lako, kol bi jaz hoiela podvomiti. wČesi do ljudi prijazen, ti bodo ljudje lo prijazno vrnili. Ne more bili drugače. Res ne.« Tisti: res ne, je vzklik, ki ga pogosto uporabi. Po nepotrebnem, ker lahko Alenid Verbič verj<miemo. Za ljudi si vedno vzame čas. »Zakaj si ga ne bi? Od njih se vedno naučiš kaj novega.«
Zelovellkoji pomejii družina.
To ji ni bilo treba povedali. To se ji vidi. Pa vrt in rože. »Veliko veselja imam z obojim, č-eprav s lem ne pretiravam.« Razveseliti se zna majhnih sivari. Vrtnice, ki lepo zacve-li, ali solate, kije naredila iepe
AJenka Verbič: »Oobre ideje se porodijo hitro^ a hitro tudi izginejo.^
glave. »Prisegam na to, da je poslanstvo ženske biti dobra mati in dobra gospodinja. Obe vlogi se mi zdita najlepši na svetu. Ni mi lep.k:ga kol lo, da
dom diši po kuhi in čistilih. Da se pra/niki ločijo od drugih dni in da dom človeku vsak trenutek nudi varno zavetje.« Konca ledna, ko si vzame malo časa ziise, si ne zna predstavljati brez branja, brez Sobotne priloge in knjig. Na knjige je »mahnjena«, od kar pomni. Ne zna mimo knjigarne - ali Kullurni-cc — ne da bi lam kaj kupila. Že koje bila majhna deklica, je ves denar znosila v knjigarne. Ko kuha. ima pri sebi noies. »Dobre ideje se porodijo mimogrede in izginejo prav tako mimogrede. Zato si jih je vredno, ko se pojavijo, zabeležili, pa kdaj kasneje razmislili o njih. Sama si jih zapiše.« Rada gre na sprehod, na kak hrib ali hribček, v gcr/d <ili ob jezero. »To me sprošča in pomirja.« Konca tedna jo mahne na Smreko-vec, Uršljo... »Z možem, z mamo, otroki. Kdor ima čas, tisti pač gre.« Opravlja delo, ki se nikoli ne konča. Ne da se reči: dovolj za danes, peinajsi je ura, grem domov.	■
8
LJUDJE
'^H'JS 3. februarja 2005
Ljubiteljska kultura zna iz malega narediti veliko
V Saloški dolini na področju kiillurc deluje veliko di iistev - Čeprav denarja za delovanje kronieno primanjkuje, so uspelii zavidljivi - Šaleški kuliuniiki prepoztiaviii ludl v slovenskem pi osioru
Bojana Spegei
Vvlcnjo • Nina Mjwec Krenker sedaj žc dobrem leto vodi velenjsko izposlavci-lavnega sklada RS za kullurnc d^jjavno-sli. VCasu prod koilturnim pra7JiikoiT3 smo sc k njej povabili na klepci, ludl zalo, ker se velikokrat /di, daje ljubi-Icljska kultura lisla, ki najbolj zaznamuje kulturno življenje Šaieeanov. Ne le da v dolini delujejo žlcvjlna drušiva, v njih v svojem prosiem Času neguje svoje pevske, igralske, plesne, glasbene, literarne ... lalenle ogromno ljudi. VsehsiarosU In obeh spolov. To jim ne le begali življenje, marsikomu njemu ljubo ukvarjanje s kuluirnlm udejslvo-vanjem pi-»menl več kol preprosl lu^bi. Nekaterim to poslane kar naěin življenja. 'Ib pravzaprav velja ludl za našo sogovornieo. odlICno plesalko in kore-i^afinjo Nino Mavec Krenker, ki pa jc v èasu vodenja velenjske izpostave sklada dodobra sp<vjia)a vse pore ljubiteljske kuiiure v okolju ircli občin Šaleške doli no.
Kako lahko ocertiie frenuino stanje no področju ljuhiíťtjske ht t/ure v dolini T »Ki)t dobro, zelo ustvarjalno in ludl uspesno. Pa ne le v našem okolju, priznanja za svoje delo dobivamo ludl od drugod. Sc vedno Šlcvilo listih, ki se ukvarjajo s tovrstno kulturo, ra.^te. rezultati dela posameznih drušlev pa so glede na sredstva, s kaierimi delajo - in la niso velika. odliCnL«. l^a kaierik področjih so hiti Šaleški kulturniki taui /laihttij usp&ni? »Če gremo po področjih, je v dolini še vedno zelo prisotno odlično zbi"»rovsko polje. Mod u-spešnoj^e v dri^avnom merilu lahko i>tejcmo Oktet TEŠ In Rudarski oktet. Na reviji olro.^klh in mla-
dinskih pcv.skih zborov Zagorje 2nU4 sta uspešno nastopila otroški in mladinski zbor velenjske glasbene Šole In MPZ Šole Bratov Letenje iz Šmarine-ga ob PakL Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šolo je na tekmovanju v Belgiji tisvojil ziato plaketo, MP/. (îo-rcnjo pa je zialo plaketo osvojil v Italiji. Šaleški akademski zbor je novembra na pevski olimpiadi v Grčiji c>svojiI zlato plaketo in prvo mesto. Na področju instrumentalne glasbe jo bilo leto uspešno za Pihalni orkester Premogovnika Velenje, kije na 2. mednan>dncm tekmovanju v Velenju dobil zlato plaketo, PO /arja Ši>.itanj pa v svojem težavnostnem razredu, v katerem so nastopili prvič, srebrno. Folkloristi Kolede so pripravili zanimiv projekt »Se bom možila«. Plesna dejavnost je v dolini zelo raz.širjena, lani so plcsald dosogfl kar nekaj uspehov na državnih srečanjih. Likovniki so prav tako vse bolj prcpt^-znavnl v slovenskem prostoru, dobro pa delajo ludl v Fotokiubu /rno. Vesela pa sem, ker je ponovno svež veter za delovanje dobilo šaloško literarno društvo Hotenja. U&pošno je bilo tudi Gledališče Šmarino ob Paki, v katerem sta se lako otroška kol odrasla skupina udeležili vse do republiških srečanj gledaliških skupin. Naj ob tem omenim Še velik uspeh iožcta Robide. Lanijc ica svoje življenjsko delo na odrskih deskah tlobil Sovorjcvo nagrado. Pred njim je to nagrado pred leti prejel tudi Leon ('ižmek. To jc res velik dosežek za ljubheljsko kulturo v Šaleški dolini.« [jtnijehih VVUťtiju ^"eć driOMjih sr^îatij na področju tjuhitdjske kullure. Kaiera? »Bili smo organizatorji dveh državnih plesnih srečanj. Mlajše, otroške plesno skoipinc so se predstavile v okviru Piki-
nega fcslivala, srečanje pa smo poimenovali Pika miga, saj s Pikinim festivalom zolo dobro sodelujemo. Pripravili smo ludi republiško srečanje plesnih skupin Slovenije, Imencwano Živini plesni dnevi. Na obeh srečanjih se jc zvrstilo preko 3(K) slovenskih plesalk In plesalcev. Pc^eg plesnih prireditev smo organizirali 2. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem Ignmju >»Slovenija 2004« in srečanje li-
Nina Mawec Krenker: i Lansko teto je bilo
zelo uspešno.»
tcralov seniorjev, .S<^štanjski zavod za kuhuro pa je lansko leto skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti organiziral Linhartovo srečanje gledaliških skoipln .Sk"*venije.«
Kako kaže letos'/ »Malo so nas razbremenili, vj^eeno pa bomo pripravili obe plesni srečanji, ki smo jih tudi lani. Upamo, da se bodo načrti z obnovo kulturnega doma uresničili In da nam bo v oktobru uspelo Izvesli ?!ivine plesne dneve.« Verjetno ^e si te zfíČrlali det o »' Uiainjem Iťtu. salaj pa je (udi ěas razpisov zff pri' dobivanje finani'nih srcd'đev. Kako kaže? »Leto 2005 bo v primerjavi ? lanskim letom malce bolj umirjeno. Pripravili bomo medobmočno srečanje gleda-
liških skupin, medobmočno kiparsko delavjilc - le.s^ medt^bmočni seminar plesa in vsa območna srečanja, ki s(^dljo v naš program. Razpis za financiranje projektov In opreme je na Skladu iU: lx1-prl. Društva se prijavljajo mimo nas. direktno v Ljubljano» tako da Še ne vemo, kako uspešna bodo pri tem. Kolikor nam posredujejo informacijo, pa mislim, da so so na letošnji razpis dobro pripravili m da vsako leto več društev tudi tako poskuša dobili sredstva za delovanje." Kako nspcšni so prt lent doslej hi-li Salečaui? So izkorv»iifi mobio' sti, ki jih nudi državo preko Jav-ne^ sklaiia RS? »Eni bolj, dntgi manj. Odobrena so bila Hotenja, sofinanciran je bil prc^jekt CiledaJiŠča pt)d kozolcem, sredstva so pridobili likovniki, plcsalci. Šaleški akademski PZ. Koleda. Gledallščo Velenje ... Doslej se je dt^gaja-]o, da društva v času razpisa niso imela pripravljene dokumcn-lacije za prijavo. Letos smo jih na to začeli zgodaj opozarjali, saj jc razpis res /goden. Mislim, da to možnost pridobivanja denarja sp<>»7Jiava vse več društev.« S kakšnimi jînanénimi sreddvi de-fate, z majhnimi? »Cilcde na množičnost ljubiteljske kulture laliko ročomo, da z zelo malo sredstvi. Irudlmo se po najboljših močeh financirali Izobraževanja in udeležbe na različnih srečanjih, veliko pa .sodelujemo tudi z /vezo kulturnih druŠtov Šaleške doline. Moram reči, da nam občine rade priskočijo na pomi^, MO Velenje je v prt^račun vnesla postavko za financiranje skladove dejavnosti. V Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa nam pomagajo po s-vojih zmožnostih, je pa tam tudi manj društev kot v Velenju. V Šoštanju so ustanovili ludi .svoj zavod za kullurc> in ludl ta financira društva v občini Šašlanj.« Koliko se ztia Šaleška Ijuhifetjska ktdiU' ra promovirali vshvenvkem prasiom?
»Zelo različno, odvisno od vsakega društva posebej. Nekatera društva so zelo propo/navna. Tu bi Izpostavila Pihalni orke.sler Promogcwnika Velenje in naše pevske /bore. Je paC tako, da imajo naša drušiva še največ možnosti za promocijo na različnih medob-mc>)Čnih In državnih srečanjih, ki jih pripravlja sklad.« Ljubiteljska ktdiura je blizu isetn generacijam, in to na števihtih pf>dročjih. V zadnjih letih se mi zdi, da je vse stih, ki se ukvarjajo z mladimi. »Res je. Na velenjski gimnaziji jo trenutno gencracija mladih, ki dobro dela na gledališkem In literarnem področju in dobro sodeluje z nami. Premika se tudi na področju gledališke dejavnosti, prav v teh dneh so igro pripravili mladi igralci iz osnovne šole Cîusia-va.Šílíha, ki si jo je ogledal ludi medob-močnl selektor, /dl se, da malo Izgubljamo stik z osnovnoš<ilskimi pevskimi zbori. Videti je, da je ta dejavnost na osnovnih šolah malo v krizi. Mnogi namreč ugotavljajo, da po uvedbi dcvc-lletko otroci v zadnji triadi enoslavno nimajo več časa za ljubiteljske obšolske dejaviiosti. ker od otrok zahteva res veliko časa žo redno učenje. O tem bi bilo tlobrc» sosli za eno mizo z Zavodom za šolstvo RS ali pa bi morda morali na to lomo več reči lako na ministrstvu za Št)lstvo kot ministrstvu za kuliun\ Opažamo, da je v velikem upadu film, kar je zanimivo, saj je medij našega Časa. Pa tudi Šole so za filmsko dejavnost kar dobro opremljene. Fot<^grati pa so uspeli pridobili veliko novih članov. <<
Ionsko leto .«ť prvič pripravili srečanje mladih rocksktipin. Bo to poslalo iradi' cionahio?
»Tudi letos organiziramo podobno .srečanje, pri tem pa tesno sodelujemo z velenjskim mladinskim centrom. V eni sapi bomo pripravili (K'a izbora. Izbirali bomo skupino za Rock Oločec in za festival Zlata činela.«
»v politiki ne uživam talco l^ot v kulturi«
Med kulturnimi zanesenjaki v občini Šmartno ob Paki bi v zadnjih letih ležko zaobšli Franca Fužirja. Je član Gledališča pod ko» zolcom. Še bolj pa jc opozoril nase kot pobudnik In tvorec ponovnega delovanja gledališko skupine v Gorenju. Kako jc Inženir lesarstva z^Šel v kulturno vode? Govorica izdaja okolje, v katerem je pognal korenine, to pa ... V Lepi Njivi pri Mozirju, je p<,A'cdal. je bila pt^leg šp;>ria samo Še kultura. Od osmega razreda dalje je tesno povezan 7 njo, najprej pri delu tamkajšnjega mladinskega društva, ki .se jo preimenovalo v kulturno, Nato so ga opazili Mozirjani oziroma mozir-ski posebnež Franc Cesar. Ko pa se je priženil v Paško vas, so ga zasnubili šmarški gledališčniki, predvsem Slavka Pečnik. ki gaje poznala z mo-zirskih odrskih desk. Do sedaj jc odigral približno 25 vlog. Katera mu je najbolj pri srcu? »Oh. Užival sem kol Friderik v Veroniki DcseniŠki v Mozirju, od vbg 'pod kozolcem* bi morda izpostavil očeta v Izgubljenem sinu, ta najbolj sveža »srčna« pa mi je v komediji Trije angeli. Vlogo angela sem igxal že v Mozirju, vendar pred 20 leti.« KcU režiser sc jc že poskusil v Lepi Njivi, v Gorenju pa jo obhko-val gledališko skupino, ne toliko iz kulturnega navdiha kot dejstva, da bi bilo lepo In prav.če hi dvorano tamkajšnjega doma krajanov, ki je bila v katastrofalnem stanju, znova usposobili zii namene, za katere sojo zgradili. »Pa sc je zgodilo, da so igralci dobili veselje ôo igranja, krajani pa do obiska naših predstav. Glede na to, da skupina nima renomeja, beležimo na gostovanjih lep obisk. Poskušamo dvigniti ka-
kovosl Igre. Lani smo povabili medse selektorja. ki nasje ob ogledu Igre pohvalil, hkrati pa nam namignil, kaj moramo Še Izboljšati.«
Kultura je nekaj, kar ga duhovnt^ bogati. Pri
Franc Fužlr
tem ni zanemarljivo druž.enje z ljudmi s pt»-dobnimi interesi, kar plete prijateljske vozi. »»Kultura mi dopolnjuje življenje, s tem pa tudi ljudem okoli meno. Ti nekaj pridobiš, ljudje prav lako. Prijeten je občutek, da so zadovoljni in hvaležni.« Na osnovi dobrih izkušenj sodaj Franc »piha na dulo« obema otrokoma. Ne brez uspeha. 1 Ičl Lu-
cija in sin Pavel stopata po očetovih stopinjah. Kaj pa žena? »Nekdo mora biti doma,« jc povedal z nasmehom In nadaljeval: »Jc pa že to veliko, da nas razume, ko smo od doma in ker nam zmanjka časa za domača dela. Je mod prvimi kritiki. Povabim jo na vajo, da mi kol gledalka ptTve svoje mnenje.« Zamislil se je in odkimal zglavo. »Preveč sem si nakopal na ramena. Kulturi se zaradi pomanjkanja časa Še ne bi rad tako hitro odrekel, zato sem najprej nekoliko Izpregol pri gasilcih. V politiko mc je res zaneslo, ampak v njej ne uživam tako kot v kulturi. Žal pa brez nje nc gre. Nenazadnje jc dobro, če si zraven in .so lažje zavzemaš za kulturno u.sivarjalnosi. Danes ni dovolj le volja, potreben je ludi denar.^
Kol pravi, je odnos tukajšnje lokalne skupnosti do kulture dober, čeprav se včasih razburjajo. Da bi le ostal na laki ravni. Kaj pa občinstvo? ».ia, tc^ je pa takšno, kakr.^nega si vzgojiš. Gre na bolje.« jc pokomcntiral. Zadnji potek v februarju bo gledališka skupina Gorenja povabila na premiéro komedije Zarc^ čutlen par. Tokrat bo Franc spremljal njihov nastop le kol režiser. »Težko jo igrali v igri dve vlogi«. Za tem bodo v Gledališču pod kozolccm začeli priprave na lOO-lct-nlco delovanja šmarškega kulturnega društva. Kot se za kozolčane spodobi, bodo jubilej zaznamovali s premicro novega odrskega dela. Igralska skupina v (korenju, »to bomo pa šo videli,« je sklonil pogovor Franc Fužir.
■ Tp
Kulturne novičke
Oh knlliinuiii pra/Jiíkn \ ol)cini SiiiailiH» ob Paki
T:\ko kot lani bodo rudi letos kulturni društvi Šmartno ob Pakl ter (lorenjc In šmarška osnovna šofa pripravili kar nekaj prireditev v p^'>časlltevslwcnskega kuliurnega praznika.
Paigram praznovanja bodo odprli učenci <>«novne šok? bratw Lcto-nja,kl bodo včetrtck, 10. februarja ob uri pripravili srečanjcs pi-.sateljem Primožem SuhadolčH-nom. Ob tej priložnosti hodit naj-zvcslejšlm bralcem podelili bralne značke. Dan kasneje, v petek, II. februnrja, t>o osrednja občinska proslava. V dvi-)rajii šmarškega koil-lurnega doma jo lx'>do začeli ob 19. uri. na njejpa bodo nastopili učenci IzŠmartncgaob Paki, ki obisku-jej(^ wlonjsko glasbe ntJ šolo, predstavili bcxlo.IožutJi Robido, ilr. med. specialista kirurga, lanskega dobitnika Severjene napade, vavli k"ul-turnega dc^ma pa bodo odprli Šc raziitavo likovnih del domačinke Jožico Slcmenšck. V solxjřo, 19. februarja ob 19. uri bc^do v goste povabili člane Prosvetnega društva iz Šlandrc/a pri (lorici. ki bodo Ziiigrali ixlrsko igro Stara garda vrežiji .Janeza Slarine. Gre za nagrajeno predstavo z Linhartovega srečanja gledaliških skupin 21)04.
Prireditve ob kitošnjcm sk"^vnskem kullumem prazniku v občini Šmartno ob Paki bodo sklenili člani gledališke skupine Kulturnega dništva Ciorenjc.Vpctck,25. februarja ob 19. uri, bodo v dvi^rani tamkajšnje-
ga doma krajanov pripravili premicro komedije Zares čuden par v režiji Franca Fužirja. Igro bodo poncwlli šc v sobolo in v nedeljo. 27. fehrtiarjH. obakrat ol> I9.un.
■ tp
Osrednja slovi^siiost \ Bch ni
Mozln>kaobmť>čna Izpostava republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju s kulturnimi dništvi In ostalimi pri-pravilaže iy.mesockullurevZgi>r-nji Savinjski dolini. Ob tem bodc^ izvedli ludl območno srečanje gledaliških skupin, v vseh šestih obČI-nali pa se bov tem mesecu zvrstilo preko 20 različnih kulturnih prireditev.
Dejansko so jih že Ziičcli, in siccr v Lučah. saj so tamkajšnji osnov-m^lci vp">nedeljekprlpravlli sporni askoskwcsnost ob obletnici rc^j-.siva skladatelja Blaža Arniča. V mozirski osrednji knjižnici bcnlo v petek t\\} 18.0(i predstavili knjige^ in odprli razstavo likovnih del Cîo-rana Horvaia »Sveto pismo- mwa zaveza.« V soiHtto ob 19.00 in v ne-dťljí» ob bodo v Lepi Njivi domači gledališčniki predsliivill igro Tolmun In kamen Toneta Pariljiča. V Solčavi pa Ixulo v soboto zvečer izvedli priljubljeno vsakoletno prireditev z naslovom Vinarska.
Slavnastna otvoritev meseca kui-lurc s p<^dclltvijo najvišjih priznanj z.a delo na kulturnem podrcx'ju Iv v |xinodeljek v Bočni, začeli pa 'p bocio ob I9.tH).	■ Jp
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šaleku priznanje za ohranitev vaškega jedra
S!at1 tlel Šaioka ra/filašcti za eno od ireh riajlepšili vaškimi trgov v Slovetiiji - Dokaz, da je oliiiova polekala strokovno in premišljeno
Bojana ipeget
Riidovljica. 27. januarju - Oh
zaključku projekta Moja dežela - Icpđ in gostoljubna, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije (TZvS), so v čclriek v Radovljici svečano podelili priznanja najlepše urejenim mestnim in va5kim jedrom. Med dobitniki priznanj jc ludi naselje Šalek. del Mesine občine Velenje.
Podelitev priznanj v prostorih radovljiške občine so začeli s posvetom na temo »Kaj mestna in vaSka jedra ponujajo lu-ri/mu«. Srečanja so se udeleî^ili j^ievilni slovenski strokovnjaki, ki proučujejo mestna in vaSka jedra, 1er predstavniki občin in krajev, ki so prejeli priznanja. Predsednik TZS dr. Marjan Rožič ter predsedniea projek-inega svela Moja dežela - lepa in gostoljubna Maja Dekle-va sta po zaključku strokovnega posvela priznanja za naj-lepi^e urejena mestna in vaSka jedra za leto 2004 podelila občinam Radovljica« Škofja Loka ter Kranj, naselju Salek ter va* senia Dovje in Zakojea. Člani ocenjevalne komisije so za naselje Šalek med drugim zapisali: »Naselje s številnimi sestavinami grajenega prostora ohranja navidezno nekdanje vaškov/dui^je. Urejen, ludi mestu prilagojen bivalni standard,
pa ze spominja na zahteve, ki jih predvideva izgradnja sodobnih primestnih območij. Tudi v celoto vključene pomembne sestavine grajene ruralne dediščine, kot je kozolec, so pri-
prejcla predsednica sveta kra^ jevne skupnosti Vladislava Jan. Seveda ga je bila zelo vesela, prav tako tudi predsednik Turističnega društva Šalek Uroi Prislan. Oba se namreč
udarja: »Dejstvo je, daje trg v Šaieku lahko dobil takšno podobo^ kot jo ima danes, zato, ker sta Mestna občina Velenje in ?upan Srečko Meh pokazala velik interes za obnovo trga in pri tem tudi resnično pomagala. Pa tudi krajani, ki živijo ob trgu, so se zelo potrudili pri obnovi svojih hii Prav letos pa si želimo, da bi več poudarka urejanju okolice in bal-
Šalek Je danes lepa vasica z zanimivim starotrškim jedrom. Takole je bilo na otvoritvi ohnov-
tjenega trga.
jetne za oko. Naselje danes ohranja vaško podobo in preudarno vključuje sestavine mesta, ki se kažejo predvsem v življenjskem utripu kraja.« V imenu Šaleka jc priznanje
zelo trudita, da bi po obnovi starotri^kega jedra, ki je posta« lo prijetno prizorišče različnih zanimivih dogodkov, trg §e bolj oživili in na njem pripravili Še več vsebin. Janova ob lem po-
konov izvedli v sodelovanju s krajani v blokovnem naselju Š-alek. Upam, da nam bo tudi to uspelo.«
UroS Prislan pa nam je v uvodu povedal: »Priznanje je lep uspeh, saj so izmed vseh pri-
javljenih izbrali le tri mesta in tri trge v vaseh. Tako smo dobili priznanje, da so bile smernice obnove Saleka pravilno začrtane. Ve.seli me. daje komisija ugotovila, da Šalek predstavlja redek primer uspešne ohranitve zgodovinskega vaškega jedra ob tako hitro zgrajenem novem mestu, kot je Velenje.« Ob tem nas je zanimalo, kaj v.se pripravljajo v turističnem društvu v teh dneh in letošnjem letu: »Tudi letos bomo februarja ob pustu porajali po trgu, ker karnevala v Velenju ne bo, pa bomo gostovali v Šoštanju in Mozirju. Na pepelnično sredo bomo tu pokopali tudi pusta Pe-pija. Trg že nekaj Časa liporab-Ijamo za prizorišče prireditev.
V'
med njimi naj omenim Sta-rotrški dan, ki ga bomo verjetno prestavili iz avgusta na konec julija. Avgusta je namreč veliko prireditev, zalo razmišljamo o tem. Verjetno pa bomo tudi letos na trgu pripravili srečanje čarovnic, saj je to lani zelo uspelo.« Izvedeli pa smo še, da žal razstave Salek nekoč in danes, ki so jo želeli v kraju pripraviti letos, Še ne bo. Odziv ljudi, ki so jih piwabili, da poiščejo doma predmete, povezane z življenjem v Saieku. namreč ni bil pretirano dober. A zbirajo Se naprej. Ko bodo imeli dovolj materiala, bodo razstavo zagotovo pripravili.
Vladislava Jan je v Radovtjici v imenu Saleka prejela priznanje za tepo urejen in ohranjen stari del naselja, (foto:
Barbara Pokorný)
»Tudi z malo denarja se da kaj narediti!<(
/a poii^ebe vaškiti skiipnosli v obrini Sinaiino ob Paki lani 14 milijonov SIT iz obrinskega proiaeuna - Posodabljali predvsem (^este! in sanirali dva plazova - betos ver denai ja
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki st^ /a dejavnost desetih vaških skup-niîsti lani iz proračuna - predvsem za posodobitev ce s t in sanacijo dveh plazov - namenili blizu 14 milijonov tolarjev. Za vse njihove potrel>e seveda premalo, »... a drugače ne gre. Zadovoljen sem, ker ljudje razumejo, da ima prednost pred vsemi naložba v izgradnjo prizidka k šmarški osnovni šoli. Temu zajetnemu bremenu so morali prilagodili potrebe in želje tudi nekateri drugi proračunski porabniki. Smo pa lahko vsi skupaj veseli, da je vrednost uresničenih projektov krepko presegla omenjeno vsoto,«< je povedal Janko Avberšek, šmarški podžupan in koordinator/a delo z vaškimi skupnosti, in dodal: «Nekaj denarja smo pridobili šc iz drugih virov, precej pa so k uspešni uresničitvi zastavljenih projektov prispevali krajani sami s prastovolj-nim delom.« Kot je pojasnil, so se dogovorili, da bo za material in stroje poskrbela občina, vsa tlzična dela pa bodo opravili krajani sami. la način sodelovanja je zaživel skoraj v v^seh vaških skupnostih. »Krajani so dokazali, da drži rek. kjer sta
volja in pripravIjeno.st. se da ludi z malo denarja narediti kar nekaj. Poleg lega so akcije združile ljudi, kar v leh časih ni
Janko Avberšek, podžupan in koordinator za deto z vaškimi skupnostmi: »Tudi letos bodo imeli prednost projekti, v katerih bodo so* vlagafi krajani oziroma za katere bodo pridobili druga sredstva, ne te proračunski denar.«
zanemarljivo dejstvo.« L;mi so največ pridobili kraja* ni vaške skupnosti Veliki Vrh.
Tu so uredili cesto v Hudem potoku, astaltirali odsek ceste Go-lob-Preložnik, uredili bankine,
proti koncu leta pa so začeli šc sanacijo plazu pri Mazeju. Vrednost opravljenih del so ocenili na približno 6 milijonov tolarjev. Milijon manj naj bi stala dela v vaški skupnosti Skor-no, namenili pa so jih za razširitev bankin na nekaterih cestnih odsekih, v zaključni fazi je sanacija plazu pri Vaupoliču. V vaški skupnosti Podgora S(5 poleg urejenega železniškega prehoda (denar zanj so v celoti prispevale Slovenske železnice) proti koncu leta začeli aktivno-.Sli za ureditev ceste proti kamnolomu in objektu čistilne naprave- V i-)sialih vaških skupnostih so poskrbeli predvsem za nujna vzdrževalna dela nácestní inlrastrukiuri. Avberšek je prepričan, da je k tako tvornemu delovanju in pripravljenosti krajanov prccej pripomogel še drugačen način dela z odbori vaških skupnosti. Predsedniki slednjih se dobijo po vsaki seji občinskega sveta, se seznanijo z aktualnim dogajanjem v občini, kar v prejšnjih letih ni bila praksa. Reševanja vprašanj v posameznem okolju se lotevajo glede na dogovorjen prednostni vrstni red. Poleg seznama naložb se dogovorijo ludi o tako imenovanih strateških nalogah. Predlani so
postavili v ospredje postavitev cestnih ogledal, lani ureditev zbirnih otokov za ločeno zbiranje odpadkov, v le t('^šnjem programu pa so predvideli ureditev označb krajev, sosesk, zaselkov, vasi in postavitev prometnih znakov v sodelovanju s pristojnimi organi za cestno signalizacijo.
Letos vec denarja
Delovaških skupnosti se letos, po l'Jesedaii Janka Avberška, ne bo bistveno razlikovalo od lanskega. Jc pa v občinskem proračunu za njihove potrebe predvidenega nekaj več denarja, blizu 27 milijonov tolarjev. Od tega večji del (15 milijonov) za ureditev kanalizacijskega omrežja (predvsem v vaški skupnosti Šmartno ob Paki in v naselju v bliži ni objekta čistilne naprave) ter izgradnjo mini čistilne naprave v Slatinah, preostanek pa bodo namenili za urejanje cestne nadgradnje, lako naj bi nadaljevali dela pri posodobitvi ceste v Hudem potoku, na cc,sii proti Rojam, kjer naj bi pritegnili k sodelovanju sosednjo Občino Braslovče, tudi za ureditev ceste v Skornem so že navezali stike z Občino Šoštanj. »En odsek bomo najbrž moraii urediti že letos, saj so opravljena vzdrževalna dela pokazala, da bodo potrebna večja vlaganja.« V sodelovanju s Slovenskimi železnicami naj bi se lotili projekta železniškega prehoda v Velikem Vr-
hu proti igrišču v (îavcah. V Šmartnem ob Paki. Paški vasi in v Gorenju naj bi zgradili manjkajoče odseke pločnikov vvrednosti2milijonaSlT. V le-
tošnjem občinskem proračunu pa so nekaj malega predvideli še za javno razsvetljavo.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIRKACUA
-	EKONOMSKI TEHNIK
POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (po konCani trgovski šoli)
PRIČETEK BO 1. MARCA 2005 OB 16. URI
V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Uva 7, Celle
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	KOMERCIALIST (vi. stopnja)
Informativna dneva bosta 11. tebruana 2005, ob 16. uri in 12. februarja 2005, ob 9. uri.
-	POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Informalivna dneva bosta 11. februarja 2005, ob 17. uri in 12. februarja 2005, ob 10. uri.
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 in 03/ 428-55-32
10
KULTURA
'^H'JS 3. februarja 2005
Erotična literatura ob prazniku zaljubljencev
Šaleško literarno društvo llotcuija in Šenljnrsko lilciarno društvo sta skupaj Izdala zbirko erolicnc literaltii o- Naslovili so |o Vak^iliii in Venera - Pr(^s(Mi(?lljlv() velik odziv a\ toi jev
Bojana Spegel
Vcionjť «Tatjani» Viclmur, lajnica Šaleško Ijlcrarncga dništva llo-lenja, in Peter Re/.man, dolgoletni Clan društva, ki je tokrat opravil Izbor tekstov in pravi, da je bil bcUj rcdakior kol urednik, sla nam izdala već o pcxsební llicraml izdaji, ki je pravzaprav posebna tudi v slcïvenskem merilu.
»Ideja sc je rodila kini. koje Knjižnica Velenje vok"vlru poletnih prireditev organlzIraUi večer eroUCne poezije v klubu Lajna. Ob vročih po-menklh je padla ideja, da bi besede, napisane na papiiju, ugledale ludi luč sveta. Idejne vodje smo bile bolj ženske,« nam je v uvodu piweda-laTatjana. Daje ideja hitro padla na plodna da, pove podaiek, daje minDo samo pol leta, pa je knjižica žc konCana. áaleško literarno društvo I lolenja se je tokrat odločilo, da erotična Holenja pripravijo skupaj z literati iz Šentjurja, s katerimi že dolgo zelo dobro sodelujejo. /aMopaniwt v almanahu je približno pol-pol. Peter Rezman nam je o Izboru erotičnih besedil, ki so uvrščena v knjigo, ptm'dal: »Mislim, da so ludi lu prvo korake nare<lile ko-
legice, saj so poslale razpis na vse pi.^ircbne naslove, Resscm bil bolj redaktor kot urednik, saj je bilo resnično bolj malo za urejati, sploh v primerjavi s icksli za Hotenja. Avtorji st> se namreč zelo
Naslovnica erotičnih Hotenj je zgovorna. Literati računajo, da bo knjiga našia vetiko
bralcev.
samokritično odzvali In zalo ni bilo treba izU^iti skoraj nič. Raven 'trdote ali mehkote' pri pisanju je bila precej različna, zato smo naredili štiri poglavja, ki smo jih razvrstili glede na stopnjo cnuično-sli; najprej najbolj nei^no-sladko,
pridemo na gladko, začne nam malo drseti In pridemo na spolzko, na koncu pristanemo na opolzkem. Od lu naprej si ne upamo več tiskati. VI lolenjih. ki nosijo naslov Valentin In Venera.» V knjigi svoja dela objavlja uradno Ifi avtorjev, če prav to ne drži čistt*), saj se nekateri avtorji pojavljajo dvakrat, pod svojim imenom in psevdonimom. »Značilno je, dasiv pnem delu avtorji še upamo podpisali s pravim imenom, v drugem delu pa veČina uporablja psevdonime.« Bolj koje trdo, lx)lj se skrijejo ludI avtorji, smo družno ugotovili sogovorniki.
Zanimalo meje, ah o erotiki več pišejo moški ali ženske. »Moram reči. da sla oba spola kar enakomerno zastopana, za moje pojme presenetljivo in literarno čislo. Je pa ženski princip Ixiij Čustveno obarvan, moške pesmi pa so bolj navihane, pobalinske, celo kvan taške. Pri Ženskiih ni k'vanlaških pesmi, pri pro/i pa so prispevki lako Izženskega kol moškega uma enako Irdi. V knji^'je proza in poezija prav tako za-siopana pol-poL« Tovrstne literature je v Sloveniji malo, sploh na področju amaterske lileraiure. »Lchko jc lo celo prs'i kc^nkrelcn tovrsten smel ko-
rak v državi. Se pa očitna ljudje z erotično literaturo zelo dosti ukvarjajo« sam pa hi jtî prej uvr-.stil v polje umeimisti kot pa zabave,« doda Rezman. V hterarnem društvu [ lotenja lekste že malo testirali in ugotavljajo» da je píwsod dobro sprejeta. »Računamo ludi na kritike puristov, pa se na to ne oziram preveč. V želji za varno spolnost pa smo s pomočjo Zdravstvenega d(^ma Velenje vsaki izdaji knjige dodali kondom. Knjigo jc oblikoval Pelcr Rihta* rič- Pec, iz liskarne bodo knjige prišle 10. februarja. Sledila bo vroča predstavitev kiijige. tako v Šentjurju kot Velenju. K sodelovanju so povabili vročo dramsko igralko in pevko Tino (kirci^jak, ki bo vodila obe predstavitvi knjige.
Predslavitev erotičnih Hotenj, ki nosijo naslov Valentin in Venera, bo vroča. V Šentjurju jo bodo pripravili v petek. 1 L februarja, oh 21. uri, v Hotelu Žonla. V Velenju pa ho predstavitev potekala v Max duhu dan kasneje, v sobol o, ob 2 L uri. Tino Ciorenjak, ki bo pove-ziwala program, bo na klavirju spremljal igor Seme. Vsiopninabo I5i)() Sri; za to pa bodo vsi obiskovalci dobili knjigo in zanimiv večerni dogodek.
Mojstrski tečaj za klavirtuoze
Velenje, od M. .[anuarja do 3. fe* bruarjH - Klavirski oddelek glasbene šole Frana Koruna K(fželj-skega Velenje jc pripravili štiridnevni intenzivni klavirski mojsir-ski seminar pod vodstvom prizna-negii madžarskega pedagoga in pianista Laszla Baranyaya. Poučuje na Akademiji R'renza Lisztav Budimpešti. kjer je redni profesor, svojo pedagoško dejavnosi pa je razširil tudi na tako imenovane »pripravljalne« razrede akademije. Ze letavixll mojstrske tečaje na Madžarskem, Poljskem. Finskem, v Franciji. Nemčiji, na Japonskem... Organizatorji seminarja v Velenju so možnost pridobitve dodatnega znanja namenili nadarjenim učencem višjih razre-diw glasbenih Šol, predvsem pa dijakom In študentom klavirja ter klavin<kim pedagogom. Na njem sodeluje 20 dijakw, Šlu-dentov in klavirskih pedagogov predvsem iz velenjske glasbene šole. Seminar smo organizirah prvič in želimo si, da bi postal ira-
dicionalen. Radi bi ga razširili .Še na mednarodno raven,« je povedala Sanja Mlinar, ki je skupaj z Jernejo (îreben.sek po s"vetu priznanega profesorja pripeljala v Velenje. Obe sta namrečpred nedavnim pri njem diplomirali. Kot je -še povedala Sanja Mlinar, jih je k organizaciji seminarja spodbudilo dejstvt), da mladi potrebujejo takšna srečanja, dodatna znanja in izpopolnjevanje, za kťir pa sedaj niso imeli prav veliko priložnasti. Sledili so zgledu mednarodno violinsko šolo Igorja Ozi-raa. Odziv je bil dober, zalo upajo, da bodo uspeli v svojih namerah.
Mojstrski tečaj bcxlo končali da-ne.s (v četrtek) s koncertom lule-ležoncev. la ob 18. url v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Priznani klavirski pedagog pa se jc predstavil ŠirŠ; javnosti s sam<v stojnim koncertom v ponedeljcL ■ Tp
Z mojstrskega seminarja v veiiki dvorani velenjske glasbene
šole
Na Idepetu: Miha Valenci
Kljub neprijaznemu vremenu se je kar vohko ljudi odločilo za pot na grad, saj se je obetal zanimiv, s humorjem nabit večer. In res se je že z.ačel s šalo. Spomin na otroštvo je bil resen, saj je moral Miha Valenci, najstarejši sin iz kova.Ške družine, ki je stanovala v trgu Velenje, v ko-vačnicl krepko poprijel] za meh in drugo delo. Ampak navilian je bil sogovornik Že v osnovni Š<^ll, ki jo je obiskoval v Skalah, saj jc popravil svoje ocene v redovalnici. S led i h smo njegovi vajeniški poti v obrtni šoli v SoŠlanju in delu v kova.ški stroki. Vojni čas je bil ludi zanj icžak. čeprav ga je preplelal s hudomušnimi zgodbami. Poiem delo na ekom^miji RLV, kjer jc delal kot kovač, nato delo pri Eri, vse prepleteno s spomini na zanimive ljudi In dogodke. Nalo izgradnja Velenja, spomini nagi'wpoda Zganka. udarni.ško delo Inžskrb za dobro voljo ob vsem lem. Vloga Mihe Valencija pri številni pustnih karnevalih vse od leta 1955daljejehilaizjemna. Oživeli so številni voztwi, ki so norčavo opozarjali, In lik nepcvzabnega'lb-nija I lercielerja. ki je bil duša in gonilna sila pustnega dogajanja. Kot kaže, na.s je bilo na klepetu malo takih, ki nismovedeli za njegove po legavšč i ne ob 1. aprilu. Mi smo se pošteno nasmejali, verjamem pa. da se niso smejali ti-sli. ki so iskali pakete in denar na
poŠt), pa listi, ki so pripeljali cepili pse in mačke, in tisti, ki so prinesli zamenjat hišne Številko in prepozno ugotovili, da je vse skupaj le prvoaprilska potegavščina.
Z Damijanom Kljajičem seveda nista mi igla mimo gasilstva, saj je Miha Valenci gasilec žc 59 let. In oh skrbi za požarno varnost, kru-
lili dogodkih gašenja številnih požarov so se obiskovalci klepe-la spomnil) ludi na gašenje lune na PaŠkcm Kozjaku. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj jo gasilski muzej, ki ga je uredil in imel doma, sedaj na Vranskem. Zaključili smo s irc^bcnlo in s šalami, ki sose nadaljevale še ob ira-diclonalni polici. SncmalecTomo Conkaš posname vse klepete in tokratni, v »kleni vclenjščini«, bo morda nekt>č ludi predmet proučevanja.
■ Aca Rotes
r.s
KOLOil
Abstraktna hereziia
Leta 2014 lx) minilo naianh) slo let od mustanka pn'tga cúystríik-inçga akvaniîa mskega slikarja Va.siliju Kandimkegct. Vlikovni umetnosti je uikmi zgodila prava revolucija, slikarji so se o.svohodili vpetosti v realni svet in njegove realjstične upodobitve. Malomeščansko modo porovfov son^dnikov na stenah so zamenjale prK-e fotografije. Likovna umetnost je dohtla teoretično osnovo o temeljnih liki)ynih pninali^ ki jo je pionirski) postavil ravno Kandinsk^^ s svojimi prvimi spisi v kontekstu likovne teorije in duhovnega v umetnosti. Približno dvajset let tem fantastičnem dogodku je na sloxenskih fleh Rihard Jakopič še vedno brundal svojim shLkUcljem na lasi ni šoli: >}l)anv prihaja izglol^in moje temačne duše ...«,Po dmgi svetovni wjnije sistem narekiivalrealistične upíxIoNtvepartizanskih wdiíeljev in herojev, podoživljanja vojnih dogodkov skozi monumentalne uix)dobitve lakote, trpljenja in židjavih rok delavskega naroda. Kapitalistična Ameriko pa jez roko i' roki zakorakala na prizorišče z abstraktnim ekspresionizmom, ki se je veselo ix)tapljal v polja nezavednega, psihičnega avtoma t izma in (xlkrival skrile kotičke hylektivne podzavesti. Če bi na hitro sešteli leta razlik, bi Inla suma približno sedemdeset let. A s tem imamo srečo, saj je razvoj medijev in digitalne tehnologije omogrjčiL da smo nekako na silo stopili vštric s č-asom. Se vedno pet v Ixfgastvu vseh znanj in dostopa do injbr-macij ostaja skrit sovratnik neznanja, zapnosti in egotripa še vedno tiL V Velikem slovcfrju tujk piše pod fX)jmom abstrahen v kontekstu likoKTte umetnosti 'uptxlahljajoc izrazna sredstvxi (like, (xin'e, linije), ki nimajo neposredne z^'eze z realnostjo\ In v splošnem kontekstu: abstmkàja kot odmiSljanje, miselni proces (Hlstranjevanja nebistvenega, posamične^t in nepomemb-negfi zaradi ohranitve Iňstvenega. Četo povežemo, bi kthko rekli, da abstraktna likovna umetnost pomete z realistično »navlako« in neko stanje prikaže sj?omočjo han\ linij, likov in osialili likovnih pnin. se čisto čbveško znajdemo v neki situaciji, jo dojamemo najprej skozi njeno vizualno podobo, ki nam poda injormacije o nevanwsti, prijetnosti... z(\pomni-mo si svoj občutek nastalo predstavo o dof?}dku. Zafxmnimo si, kaj smo začutili, in ne samo, kaj smo \ideli. Kal<o nastane abslrakina slika in kaj jo naredi abstmktno? Ali je to paleta, na kateri pripravljamo bar^e? Marsikdo reče: nič lažjegfi, to znam tudi jaz Malo napackašui, malo tam, pa malo pomažeš in abstraktna slika je tu. Vendar ni tako enostavno. Veliki) enostavneje je naslikati realistično sliko, narediti kopijo realnosti, saj tu sioin v ospredje obrtniška veščina izdelovanja podobe. Obrtniške veščine se je zelo lahko naučiti in nauči se je lahki) vsak Je kot matematika, kjer imamo fomiu-iOy vanjo vstavimo število in rezultat je tu. Z gotovostjo trdim, da to ni umetnost našega časa ob vseh dognanjih zgodovine. Vsi velild mojstri sodobnega slikarstva, ki so se zapisali v zgodovino likovne umelno.sti, so bili spnv izjemni mojstri veščine realističnegi/ ujx)dahljanja. P/esežek le-tega je tisto, kar je peljalo zgodlx) naprej. Skrivnost, kah) 'zapakircni' nek občutek in ga fxmiuliti gledalcu.
V osnovi je likovna umetnost komunikacija, ki za s\'oje sredstvo komuniciranja uporablja čisto svoj jezik, ki temelji na osnovnih likovnih prvinah. Gre za proces sestavljanja več ni' vojev sprejemanja infomuicije. Najpomembnejši je tisti, ki se ga ne zavedamo. To je to, ko nam po hrbtenici zleze trop mm-velj, in to je to, ko nam je nekaj tako močno blizu, da se ne moremo upreti. Ali enOsStavneje, začutimo umetnino in sepo-zrcalimo v njej. Zato je tako zmotno, ko se ob o/xizovanju ab-straksne likovne umetnosti išče vsebifio, na katero bi se dalo nasloniti, in na koncu jc tcdco pogosto izrečen stavek ah, tega res ne razumetn, tojetako... abstraktno. Če pogledamo skozi mikroskop, bo podoba podobna, a tokrat razumljiva. Zelo enostavno je, samo odločiti se je treba - ali mije to všeč? kaj čutim?
Prepričajte sein pojejte dmgctče. Dajte svoji domišljiji kriki, tur-bo-umetnost jih lomi.
■ Nataša Tajnik
Samoplačnllki ORTOPEDSKI pregledi - Zasebna ambulanta Žuber
Velenje, Šmarška 12,tel.: 897-16-20
Preglede bo opravljal dr med., spec, ortoped Simon Kovač, za{)oslen v OB Valdoltra
107,8 MHz
R/hDQsQKB IDO C^S®P/7Sû»l
Glasbene novičke
»Urednik je tudi odprt za predloge«
Tomaž GerSak je najmlajši član našega kolektiva. Sedi nasprnl! svoje »>sefiec«/a ohlikn-vanjc Janje Kolutu Špe^el, ki še u^iva na porodniškem dopustu, zato mu pri oblikovanju časopisa ob lorkih pomaga Stane Speyel.
Prijazen fam> ljubitelj siaSčic, je laie na^Tomaž. Zvesi pristal bavarskih siirikolešnikov, sicer pa nekoliko sramežljiv, a velikokrat nenadomestljiv, kadar »zaštckajo« naše računalniške »mašine«. Da ima »jeklene« živce, tudi vemo. V dobrih dveh leiih in pol, odkar je med nami, nas je dodobra spoznal. Seveda najbolj urednika časopisa Stanela Vitvka. ki mu diha za (wrainik nckřiko oá priprave prvega dekwne-ga osnutka (od petka) do srede dopoldne, ko pošlje v tisk še zadnjo oblikwano časopisno
stran. Vmes, najpogosteje ob ponedeljkih,se Toma/ kol lola/nik odziva na jadikovanje urednika: »Bt'ï^te videli, da bo gradiva dovolj. V torek boste pa spel spraševali, kaj lahko pi>čaka za naslednjo številko.«
O svojem delu pravi: »Prispevke novinarjev, dopisnikov, rekJame v časopisu poskušam oblikovali čim bolj všečno, opazno. Moram pa reči, daje tudi urednik odprt za predloge oziroma ni brez slednjih. Še pred kakšnim letom, dvema se je oblikovanje čas<ipisa zavleklo iz ponedeljka na torek, dokler nisem prišel in naredil reda, h a, h a,h a.«
Kar malcc skrivnosten zna bili. Prav malo vemo, kaj počne v prostem času. kaj vse ga polog avtomobilov ^ zanima. Izvedela pa sem, kaj si fcli: »Da bi urednik razmišljal bolj počasi, da je z mislimi vsaj korak zadaj, glede na možno izvedbo naročene naloge. Novinarjem sem že tako povedal, da hi mi olajSali delo, če bi napLsiili, kakšna ho slika pri določenemu članku - bo portret, dvo- ali trikolon-ska. a se jih bolj slabo prime.« Osebnih i^elja in ambicij ima preveč, da hi jih spravil no papir, vsekakor pa se je lcU")s ixlločil, da bo diplomiral na mariborski fakulteti za računalništvo in informatiko.
■ Tp (foio: vos)
••• no kraMco •••
N\IO SSAION
kiii/ iJnjv	pr-cn»
ca iuimed{;i. IvjJo imio ss:ij-«'11 sku|>d)/ i/jcmniiD nil Usir-n« »-klasični m kvjrlekjifl j/J.i-kác Auliijj ^ingl, Sinule n.i r hIijsKc pt'slaic (^risclv ku iriwH-c'i ni:irť.i.
MI\\M
Skupiiuí Nin, I nt jc pn lybu-
ru uivdnik'»^ \'uk'"«poinÍL' preiela nagnd' ^ /:i -im H]k\-c^i spt»i'k IcJj /:i vide k "Spot l/cnjc / njih'A v /aJiiicp^-šCc Si vssrnci.
kVIMON
VpnJKvk fjok. kniskcni kiiil'U Ma\jiH\it^j>i-l.i v^noskuj»nvi sU'p I ' I priCel JI. uri.
/AHi i !I;N\ (;F.-
NKK \C1.|\
/. /luiiilm rc/i.s^Venom loniersKvm mi p^^sneh mritcriiil /a nu\ \ ivkx'Hpu /;i vkhidb»» lni;im\>K.. SkKulUi |e
WyU'U.
M l)K
I lr%aškiuict.>t»enik Mis'^nn-k je nasvoj"nnvopli 'sí.\> i\:i uvr^ii! lirvaski prevod sklaiHv I^i/loi* skupine Nu-Jv, SkLiJ^'Jo K iivtsui iiKd sti-rjtuijsi n.ii1|ul'sth in n.jjkpsiii ljulK.'en^klll p".v«»|etn i/boru. MOVLKNOWLID-
l\« kr.i}s« lik n\l\;irj;ilnem
prcd;íliu je	skupi-
ru. kf se p«>i^,r;i%.t f fj/hCni-mi ^LNlKnimi smermi ovl hip-hop:«. reu^ueia. p;j Jj;t do lun-ka. p»sncki .mimiran video-jïp^'i ^kkiJlv^'l^n Sun. Spoi |v
\ cvk II siiuii:i /.lp,
Sank roc k / cvrcivízijsko priMlelíivo
Ob 5fl-letnici Evrosonga so na posebni prireditvi, ki jo je pripravila nacionalna televizija, s priredbami razLčnih ev-rovizijskih aspešnic nastopili številni bolj ali manj znani domači glasbeniki in skupine. Z zanimivimi predelavami zimzelenih cvro uspcsnic sta sc predstavili tudi skupini naio ssaion in Sank rock. Prvi so predelali skladbo Puppet On A Siring pevke Sandie Shaw, drugi pa uspešnico Kisses For Me, s katero so leta na izbom za evrovizijsko popevko zmagali Brotherhood Of Men. Slednjo Šank Rock predstavljajo tudi kol svoj novi single.
[\alaliia in dva policaja
Medtem ko so od/ivi gledalk in gledalccv na telcwijsko oddajo Pri Jo/ovcu z Natalijo odlični, je Natalija svoje obožcvalee presenetila šc z novo skladbo Dva policaja, Poskočna uspešnica je pravzaprav nekoliko spremenjena in daljša izpeljanka uvodnega aviza nove oddaje z Natalijo v osrednji vlogi, obe ver/iji pa sla deio znanega skladalelj-
skega para Matjaža in Urše Vla.šič v sodelovanju z aranžeijem Bošljanom (irab-narjem. Glasbeno novosl že lahko slišite na nastopih v živo, Jia Natalijtni spletni strani vobliki mp3, prava uspešnica pa je tudi že na radijskih postajah po Sloveniji.
Se enkrat po/Jv m Roťk OioťCť
že v prejšnji številki smo objavili poziv organizatorja festivala Roek Otočee neuve-
ljavljenim glasbenim skupinam k prijavi na predizbor ZA Rcx-k Otočee 2iX)5. 'lokrat dodajamo še nekaj pomembnih podatkov,
Prijava mora vsebovali podatke o skupini (naslov, e-ma-il, gsm), posnetek vsaj dveh pesmi, kralko predstavilev skupine in fotografijo skupine. V kolikor je prijava v pisni oblild, ji prilo/ile ludi elektronsko obliko (CD ali di.ske-la). Prijavo v pisni ali v elektronski obliki pošljile na naslov: Mladinski eenler Dravinjske doline, ?]ička cesta 4a, 3210 Slovenske Konjice in na lokalni naslov: Mladinski center Veienjc, p. p.iy 1,3320 Velenje s pripisom ZA Rock ( )ločec. Rok za prijavo je 15. februar 2005. Predizborni koneerl v Mladinskem centru Velenje bo v pclck. I.aprila 2005, v Mladinskem centru Šmartno ob Paki pa v soboto. 2. aprila 2005. Na obeh koncertih lahko tekmuje do pet glasbenih skupin. Več Informacij: Stniša Hranjec («31/327.306) in Mitja (ire-gorič (031/844-153)
/a( cl« se je sojenje IVIk haeln Jarksonii
Na sodišču v kalifornijski Santa Mariji se je za&lo so-jenje pop pevcu Michaelu Jacksonu, ki je obtožen spolne zlorabe mladoletnika in več drugih kaznivih dejanj v skupaj 10 točkah obtožnice. V sicer mirnem kalifornijskem mcslccu sc jc zbralo vcČ Slo Tvezdnikovih olx>ževalcev in kakih 1000 novinarjev, ki želijo spremljati sodni proces stoletja. Sodni proces proti 46-lelnemu pevcu seje začel z dolgotrajnim procesom izbire porotnikov. Državni sodnik Rodnev Melville, ložilec
Toni Sneddon in odvetnik Thomas M esc re au bodo približno mesec dni prečesavali seznam 750 morebitnih porotnikov, od katerih jih bodo na koncu izbrali 12 in osem rezerv. Tožilstvo namerava na oder za priče poklicali tako tožnika kol njegovega brata. Porotnikom namerava pokazali tudi dokazno gradivo z erolično vsebino, ki gaje policija zasegla med preiskavo Jacksonovega doma.
Pomnno rojena Jay Lo
v začetku marca ho končno izšel težko pričakovani novi album Jennifer Lopez. U.spešna pevka in igralka je do sedaj prodala že več kol 35 milijonov albumov, njen zadnji, ki je iz5el 26. novembra
2002» pa je nosil naslov This Is Me ... Then. Naslov nove plošče izvajalke z najbolj slavno zadnjico na svetu Rebirth je pomenljiv, saj Jenny po dol gem premoru prihaja z njim kol prerojena. Pri njegovem nastanku je spel sodeloval njen dolgoletni producent Cx>-rey Rooney, na njem pa gostujejo Fal Joe, Fabolous in
seveda njen mož. znani izvajalec latino glasbe Marc Anthony. Poleg navadne bo izšla tudi dvojna izdaja, ki bo v kompletu poleg eedeja vključevala še DVDsposnel-ki s snemanja albuma, do-kumnetareco njegovem nastajanju 1er videospot za prvi single z novega izdelka, ki nosi naslov (>el Ridit.
PESEM TEDNA RADIU VELENI
Izbor poteka vsako soboto otJ 9,35 uri. Zmagovalno skladbo pa fa slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob In po poročilih 18.30.
1.	MICK JAGGER ft OAVf STSWART lêdt. SHEfíYL CROW - Old bit« Di« Hard
2.	RAY CHARLES & NORAH JONES • Hare Wa Go Again
3.	JOSS STONE - Right To Be Wrong
Old Habits Die Hard je ena od mnogih novih pesmi, ki jih je legendarni Mick Jagger napisal 2a soundtrack filma Aíííe, v katerem v giavni vlogi nastopa Jude Lav^. Pri večini pesmi na albumu je sodeloval tudi Dave Stewart nekdanji član dueta Eu-rythmics. Kot gostujoči pevki se na aibumu pojavljata tudi mlada Joss Stone in prekaljena Stieryl Crov^, ki s svojim glasom nastopa tudi v tokratni zmagovalni pesmi.

i

r " "
: LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 30.01.2005: 1 BENEŠKI & slapovi: Ructeči cvet
2.	DORI: Direktor
3.	BRATJE IZ OPLOTNÎCE: Štirje fantje Spilajo 4 ŠALEŠKI. Milka
5. ZREŠKA POMLAD: Žvliřnje je raman
Predlogi za nedeljo, 06.02.2005:
1GALIČ; Vsepovsod nam polka igra 2. GRM: Prijatelj se ženi 3 KRAJCARJI. Jodlarskf as
4.	POGUM" Kdor pravi je Slevenec
5.	VERDERBER: Prijateljev n« štej
■ Viti Grabner
.J
12
VRTILJAK
"■^ČAS 3. februarja 2005
I
'ïnkiAv |o. kosizaphkikuUi bivši iii	Vlod ^a^ilrl \ je ^
nnnm^ť^ přísl í di» mrriiíivc na niosi» pitnlsi^lnlka drušiva, ]kiv\s RiiM<M' sv k' i)i'<)Sl()\'t)l)n() (id iiJiikri|o ík)s]()\II. na n|oi><m> mesu» pa SI) imenovali Darka Odra. BIvŘc^a In seiianjc^a i>a zcinwuiť šr 110 kaj - ljutom do vožnjo. Raner je Mu 11 pi'ods«lnik /Aozcšuforjov in avloinohanikov. Darko [)n [o rvekir /aiipal. da i!KUnia\lja no\ moh>klu1i ^nk'ško dnlii^r. Iinona în^ nj dokončno l/lnal. pravi jui. da tr Ijublieljov U'žkili niolorjcv v (l<ilinlvoř.
oil kíi\jso si Inidí r<'snít%) voljko [wvodalj irijosstrasini jtnhitHíi najímal) poineinhno [»oslranskoslvarj na s\(»iu -^»íitmiolíi. Pa n<M^ n(í4i<>nu iu knrlíiko. vorjolR(»soiiovi>nlj oKndarju.saJso jim zagotovo koira po lakom kvaliUiiu^m Kudar)u. kol je bil \ druď H^j nokdanjo skupne dri^ave.
Aco 1\>dorovir je bil n(j«<»melas žc v řasu šludíja. 'A ii^ranjom Jio«omelíi sse je lakral lu<]i pix'^ivlj^il v [.fubljnní. da je kiliko šlndhal.	f)a |e
liil řlan Rmiaileve ijpra\e in oeio nekaj časa njen predsednik. V upravi Ru Jana jo l>íl Indi Pohrivojo líizinioski. TiHji član omizja Mi-l(^nko (ílfšlč pa |o l)tí odličen no^iomelas, lyrai ie kar za noka| m(»šlev. med drniiimindi za Olimpiio. Marilior. neni^k<» B(»rnssi|o... in sevedvT ludi za Rnd<ir|a.
j Drn/ina Ostir - mama Vera, oče Janez in simna Denis in Sašo ^ -se le pred dnevi od()ra\ila kupovat darilo. Dobil fia je Deni«. nekdanli novinar POP T\. ki je že nekaj časa liskovnl pivd^lasnik na Vegi. Pmznoval je namret^ rofslni dan. Da .so se ii^^lavllt \ rveiiičanil. pa na|br^ ni bilo člsl(» nič slnčalno. Pri O^hrjevili IhkIi^ kmalu si>ei knpinall darila. V apriln iili Iki na-mvv obiskala stoi klja, ki lx) Denisu in njegovi delgoloini pnjaleljici prinesla prvonuenoa ali prvorojenko.
OkaniťiiilťV lesa v iíťkaj (luťh
Skupina amcriMi ziKia*5lvcm-kov je kos lesa preivorila v kamnino lev nekaj dneh , Čeprav je za tov naravi poirebniliveč milijo-nw lel,
V	tiiboraioriju so kas N»ra in kos topola prepojili z ra/krojevalno ru/topino inju naloskuhali, kar je les spremenilo v mineral.
Ta posUipek naj bi pri|xinH>ge] pri iKJkrivanju novjli načinov enja onesnaževalcev in lokvanja različnih kemikalij.
V	naravi je omenjeni pusiopek bolj zapleten in iraja dlje. Oka-nienel lesna^iane, ko ga prekrije zcmljdvnoprtjpustnn okolje. Na» to zemlja iz lesa izvlcêe vse lesne znaCilnoKii in ga naio prepnji s svojimi minerali.
Doholí lji](f|o niso leni
Debelih ljudi ne bi smeli označevat i za lene. Znanstveniki, ki so dlje ííisa preuêev;iii pi as' vsak gib pro5ti)voljeev, so namreê ugo-toivili. da so ljudje s prekomerno telesnt^ ležo pogosto označeni za lenobne.
ProstoNn^ljd s povMžm različno telesno ležo so za namen Studije
nosili s posebnimi elektronskimi senzorji opremljeno spcxlnje perilo in tako natanCno beležili njihove dnevne í^iivnosií.
S tovrstno lehnolo^jo so znanstveniki iz bolnišnice MřQ^ív ZDA dokazali, da so debelejši ljudje pri vsakiKlnevnib akiivnosuh. kot so hoja, nakupovanje. ćiSćenje itd., veliko íUctivnej.íi koi ljudje z nor-maiiu") telesno težo. Ševeć: v povprečju so kar 150 minul več v gibanju kol ljudje z običajno telesno tej^o.
Jo masovno i/.iinirilo pov/rorilo globalno so^rovíinjť
Mwliiiirodna raziskovalna lupina meni, daje masovno izumrl-je pixjd ZSO milijoni let povzročilo glií)alnoscgrevíinje in \yc gigiintski asteroid. Vtem obdobju je izumrlo več kol SH) odsiotkov \i;eh morskih vrsi in skoraj tri četrtine vseh
kiipen.<kih vrst riistlin in :?ivalj.
Znanstveniki so v preteklosti naSli številne dokaze o lem, daje v Zemljo treSčil asteroid ali meteor in povzročil globalno katastrofo. vendar sedaj raziskovalci menijo, da so Nh vzroki za izunui-je prceej dolgotrajnejši in daje glavni razlog globalno izumrl-je globalno segrevanje,
Klili Gricc z univerze za tehnologijo C^iriin v Penhu (Avstralija) je s svojo raziskovalno skupino proučila usedline, ki so jih izvrtali na avstralski in kitajski obali, ter v njih naJii dokaze, da je oceanu pred več sto milijoni let v veliki meri primanjkovalo kisika, medtem koje bil paln baklerij, ki ,se prehranjujejo z i^epiom.
liik^ne najebe in ugotovitve so konsisienlne z nizko vsebnostjo ki.sika v atmosferi, /faslrupljeni z vročimi žveplenimi vulkaaskimi emi.^ijami.
Druga ra/tskiwaina skupina pod vtjdsivom Peira Wiu-da z univerze Washington je med proučevanjem fosilnih dokaz\w v južni Afriki prav takona^la malo dokazov o globalni katastrof i, temveč le dokaze o p^jsiopnem izumiranju
%TSl.
V namen Studije so proučili 126 vretenčaijev in dvoživk s píKinxja koUine Karoa vjužni Afriki, kjer se nahaja ogromen sediment iz obdiit^a napreh^Klu pemiija v trias pred milijoni let. Ugotovili ft) dva vzAH^ca. Eden kai^.e na postopno izumiranje skozi obdobje K) milijonov let in drugi vrhunec izumiranja, kije irajal okoli 5 mi-lîjomw fei. Živali in rastline lako s kopnega ki>( tudi 2 morja so sočasno izumirale in. kot vse kiiže.
iz povsem enakih razlogov • zara-tH previsi>kih temperatur in premalo kisika.
Sin)k(»vnjaki menijo tudi. da m masovne vulkanske erupcije napolnile ozračje s loplogrcdnimi plini, ki so v atmosfero ujeli vročino, in vplivale na porasi globalnih temperatur.
Sirokovnjaki menijo, da so sc temperature posiopoma zviševale, dokler niso dosegle kriiičnc lockc. ko je večina zemeljskih bitij izumrla. Udarec pa ni bil samo eden, ampak je priSel v paketu: najprej vročina in naiošepomjuij-kanjekisika.s čimer se večina tedanjih živili biiij enostavno ni nw-gla soočili.
Konof pikov koinarjev
Britanski raziskovalci so iden-lificirali kemikalije, ki jih proiz-vaja človeško telo in odganjajo k^Jmarje. Odlaiije bi nedw^mno lahko privedlo do naravnega sredsiva za boj proti nadležnemu mrčesu.
Znanstveniki že dlje časa vedo, da so nekateri ljudje komarjem privlaCnejfîi kot drugi. Vendar do sedaj ni bilo jasno, ali ljudje, ki su na pike odporněji, proizvajajo katóno naravno za.<čilno sredstvo ali pa enostavno proizvajajo
manj kemikalij, ki i^čiiijo telo pred napa<Ii komarjev.
Riiziskovâîna skupina iz raziskovalnega centra Rolhamsled v Veliki l^itaniji pod vtxistvom Jamesa Loganaje pri svojih raziskavah izhajala Iz leze. da imajo nekateri ljudje v lelesu kemikalije, kijih naredijo komarjem manj atraktivne. Tako so testirali skupino prostovoljcev in ugo-lavljali. kako ciov/.eim w /a pike komarjev. Nato so zbrali kemikalije. ki st) jih t>ddajala njihova telesa, in jih podrobneje analizirali ^e v labvîraloriju. V ljudeh, ^)clpornih na pike komajjcv, so našli določene kemikalije, ki jih pri osialih ljudeh niso naf^li. Ko so s temi kemikalijami pomazali prostovoljce, ki so močno privlačili komarje, se je izkaya-lo. da'«comarjem niso bili več zanimivi.
Strokovnjaki so pťíjasnili.da ne gre zaeno samo kemikalijo, ampak za več kemikalij, ki ixlganja-jo komarje. Najboljše pri vsem pa je, da je naravno sredstvo popolnoma brez barve invonja.
Trenutno je recept Se skrivnost, kajti skupina želi riizviti popolnoma novo in naravno sredstvo za zaáíito pred piki komarjev.

Sever
Po Velenju je iz j.meri Vinske Gore zavel moCan .SEVER. CeJo samemu županu gre do kosti.
Naši
Mnogi pri na.s so prepričani. da so 2 volitvami pri nas pT&V\ končmi na oN lasi pravi ljudje. Ti zdaj opravljajo drugi del "Voli-lev«. Le da jih nekateri imenujejo cinike.
Še bo kruho
Svetniki soglašajo: i? kostne moke za Š^>Siajijčanc 5e bo kruha I
Poroke
Pari sc radi poročajo v /gornji Savinjski dolini. A med njimi je vse manj listih iz /gornje Savinjske doline.
Malo čudno
In vendarse premika: Ma-cesnikov plaz se umirja!
VsMi
Nokaieri nas opozarjajo, da bi se tudi pri oas morali držati pravila: jej malo. jej zdravo. Glede na razmere pri nas se lahko večina ljudi drii le prvega dela.
Vprašanie
Ne le kdo in s kom o čem sc bo kdo pi^govarjal. Očitno je pomembno tudi - kje.
Razliko
Nekateri pravijo, da je med Sa in Ša prevelika r<iz-lika. Prvi del je preslabo razvil, drugi preveč, pa ne vedo. čc bi se iz lega razvilo kaj krepkega.
Velenjsko Goro
Karscje prej rojevalo veliko Čas;í. naj bi m? zdaj /gcv dilo tako rekoč čez noč. Vinska Ciora naj bi končno popolnoma p<isuúa velenjska. »Zavzela» naj bi jo velenjska p(^licija.
Oblačila
Zadnje čase berem vse več oglascw. da riizne ustanove posojajo pusina oblačila. '[\Jdi jaz imam eno primerno. Bom pač tisti d;in sam ostaJ doma.
Pišem fi
Po Velenju in i>o.^tanju kroži zadnji čas kar precej pisem. Nekatera (udi antv nimna. čeprav bi pLsci radi odjiovorc,
Tresofon
áoStanjje končno dobil svoj brezplačni lelefon. da bodo lahko ljudje Premogovniku javljali, če jih je treslo. Upajo, da bodo v Premoj»ovniku temu ireso-fonu rei> prisluhnili.
GASILCI
V pričakovaniu novega vozila
0)
>CA
M
55 m
m
0)
N
(iaberke - Mccl druSlvi v KS Gabcrke so zancs-Ijjvo »la glavni« ílani gasiUkcj^a dru§rva. Brez njih ne mino skorajda nobena priroditevv kiH-ju. NiCkoIikokraî doslej so se izkazali kol dobri goslilelji in liidi zaupanja vredni organizatorji. Dvorano tamkajšnjega gasilskega dombi s pridom korislijo ne le domaČa društva, ampak ludi mnogi drugi. Zadnjo soboto pa so v njej gasilci pripravili redni občni zbor.
Pri pregledu opravljenega dela v minulem ie-
udarniško akeijo čiSčonja doma in urejanja okolice, vrsla akliv-nosli se jc zvrstila v mcsecu požarne varnosti, za ve(ija in manjáa dela so opravili blizu 2000 prostovoljnih ur, ivornoso sodelovali s pobratenim gasilskim društvom Zibika ter društvi v kraju. Karel Judež se je zahvalil vsem. ki so jim pomagali uresničiti zastavljene cilje. Operativa društva je. po besedah poveljnika Boj^dana Lam« prêta, imela lani xťi tehnične in-lervencije, i3-kral so opravljali razne usluge krajanom.^esikral pa so pri gašenju požara priskočili na pomoč drugim gasilskim JruJtvom. Skrbeli so za preventivo, izobraževanje, kupili ne-
za intervencije, delovne četrtke ter vaje porabili nekaj manj kot 10.300 delovnih ur. Kot je poudaril Bogdan Lamprei. so lani v jeseni začeli priprave za nakojp novega vozila. Kar precej aktivnosti so v zvezi s tem že opravili. se več pa jih čaka. Vozilo bo namreč stalo več kot 40,2 milijona tolarjev, od tega jim bo občina SoŠianj iz proračuna namenila 38 milijonov SiT. ostalo bodo morali poiskati sami. Vozilo naj bi dobili konec letošnjega junija.
V letošnjem delovnem programu so poleg vzdrževalnih del v domu in na njem ter v njegovi okolici predvideli še organiziranje prireditev, sodelovanje in
lu je dosedanji predsednik gabrških gasllccv Kiirel Judež menil, da je za njimi zelo delovno in uspešno leto. Poleg družabnih prireditev, med katerimi je najbolj odmevna Praznik žetve in kruha, so lani pripravili
kaj malega opreme, desetine društva so se udeležile raznih lekmcTvanj, s katerih so se vračale s povprečnimi, drugič pa spodbudnimi rezultati. Sploh pridno so polnile vitrino s pokali in priznanji .starejše članice. Lani so
STE BILI POŠKODOVANI
poravnava v prometni ^	nezgodi?
PE VELENJE. Efenkova 61
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BREZPLAČNA TCL. ŠTEVILKA:
usptisabljanje desetin za tekmovanje. preventivne vaje. redno vzdrževanje vozil in opreme. V nadaljevanju občnega zbora so najzaslužnejšim podelili priznanja in odlikovanja ter opravili volitve. Karla Judeža, ki je bil predsednik društva osem lei. je zamenjal dosedanji poveljnik Bogdan Lampret. Novi poveljnik gabrŠkili gasilcev pa je Zvone Koželjnlk- V 15-član&kem odboru društva sla nova še tajnica Tina Videmj5ck in blagajn ik.ier-nej HudcJ.
■ Tp, foto: D. TonkU
Razgibano delo
Smarlno ob 29. februarj» -
Čiani tretjega najstarejšega prostovoljnega gasilskega društva v Šaleški dolini - PGD Šmartno ob Paki. so na 102. rednem občnem zboru ocenili, da je bik> delo v minulem lelxi razgibano. »Vidnih del sicer nismo opravili, ampak več manjših, a ne tako nepomembnih za nemoteno društveno delovanje.« je menil predsednik Šmarskih gasilcev IVanc Kumar. Pri pregledu opravljenega dela v minulem letuje Kumar izpostavil tvorno sodelovanje z ostalimi društvi v občini, občinsko upravo, precivsem pa je pohvalil občane, ki imajo razumevanje in gasilcem po svojih močeh tudi pomagajo. Lani SO bili med drugim organiiiatorji tekmovanj desetin Gasilske zveze Velenje, .skupaj s Šmarskim turističnim društvom so pripravili vaške igre, poskrbeli za družabno življenje članov, se udeležili raznih gasilskih tekmovanj po Sloveniji. Štiri oziroma Šest intervencij, ki so jii) imeli, pa kaže na veliko delo na področju preventive. Sodek)vali so na vseh prireditvah v občini. Bojan Ri»kiin. poveljnik dru.Štva. je povedal, da so lani namenili usposabljanju in izobraževanju članov precej pozornosti. Prav tako so nakupili nekaj opreme za zaščito ter reševanje. Osem desetin društva je sodelovalo na 54 tekm^v vanjih. za njiliovo urjenje pa je bilo porabljenih 352.^5 ur. Ne zaman, saj so se te vračale s lekmovanj z zavidljivimi uvrstitvami, pionirke.
Minulo leto ocenili kot dobro
Velenje - Dvorana gasilskega doma Salek je bila v soboto zvečer skoraj premajhna za vse, ki so prišli na redni letni občni zbor tamkajšnjih gasilcev. Poleg članov PGD .ialekje bilo naoirečv dvorani veliko gostov iz sosednjih društev, Uvodoma so bili deležni kulturnega programa z mladima pevkama in plesalkami plesnega studhi Ksiíy, sledil pa je
občni zbor z ustaljenim dnevnim redom. Pa vendarle je bil nekoliko drugačen, saj so člani društva vsoboto imenovali novega predsednika društva. Dosedanji predsednik Boris Kaner je namreč iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mestoso brez zapletov imenovali Darka Odra. dolgoletnega člana društva, ki je to funkcijo pred dvema desetletje-
ma že opravljal.
Največ o delu društva pa je bilo moč razbrali iz poročil poveljnika in predsednika društva za leto 20ÍJ4. Poveljnik Danijel Ber-zclakje uvodoma zazvenel malo pesimistično, saj jc začel s tem, da so lani imeti le dva sestanka operative, ter da na dogovi^rjene sestanke ni hcxJilo prav veliko članov. Pa vendarle je poudaril, da
Gasilci v Šateku tesno sodeiujejo s Krajevno skupnostjo in Turističnim društvom. Bodo ti v
gasiiskem domu kmalu dobiU svoje prostore?
so uspeli uresničiti večino zastavljenih eiljcv in nalog. Lansko leio so gasilci Šaleka sodelovali no več intervencijah kot leto prej. Gasili so požar na stanovanjski hiši v Paki. dimniški požar na .stanovanjski hišivŠale-ku, v bloku novega Šaleka so gasili stanovanje, ki je biio skoraj v celoti uničeno, gasili so v bloku na Gorici, kjer je zagoreb v jašku ... Čeprav se zdi, da lansko leto ni bilo sušno, so gasilci PGD Š-alek vozili pitno vodo. izpirali pa so tudi cesto pri novem bloku na Selu. Svoje delo in opremo .so velikokrat pokazali osnovnošolcem, ki so jih obiskali v gasilskem domu. V oktobru pa so skupaj z gasilci P(iD Velenje izvedli preventivno vajo na < )Š Gorica. Predsednik društva Boris Raner je porc^ilo začel s podatkom, da društvo Šteje 100 članov in da so Članstvo lani Še povečali. Vehko so se posvečali druženju, pripravam na tekmovanje in tudi družabnim dogodkom- Dobro so sodelovali tudi s krajevno skup-no.stjo in Turističnim društvom, ob koncu leta so skupaj očistili Š-alek. V teku pa so tudi pogovori, da bi krajevna skupnost dobila prostore za svoje del<Dvanje prav v prt>storih gasilskega doma.
■ Bš
veterani in veteranke pa so nasiiv pili tudi na državnem tekmovanju. Prav lako so pripeljah občanom 44 lisc^ litrov vode. Precej aktivnosti $0 opravili v mcsecu požarne varnosti.
U4 članov in približno mladine bo. pc^ mnenju šmarškega župana Alojza Podgorška, zanesljivo nazdravilo zaspehi in dobrim delom lud) v letu 2005. V njem si ŠmarŠki gasilci želijo posodobiti opremo z nakupom avtoci.siernc oziroma podvozja, urediti balkone in zamenjati nekaj oken na gasilskem domu. Poleg izobraževanja in usposabljanja desetin za intervencije ter tekmovanja bodo (organizirali srečanje prnstovoljnili gasilskilî društev Šmartno iz cele Slovenije. Lani seje v njihovo bla-
S102. občnega zbora
gajno nateklo dobre tri milijone tolarjev, letošnji finančni plan pa presega 27,7 milijona Sil. Vrazpravisose dotaknili predvsem vprašanja, kam z mladino od 16 do 18 kila starosti. Za mladince so prestari, za Člane pa premladi. Menili <;o, da bi morala glede lega kaj ukrenili Gasilska zveze Slovenije, saj danes izgubljajo mladino. V nadaljevanju ol'>čnega zbora so podelili priznanja Gasilske zveze Velenje za 11)-, 20-. 30-, 40- in 50-letno delo v ttruštvu, priznanja prve stopnje ter gasilskega veterana. Rudi UriKinc pa je ob tej priložijo-sli prejel plamenico H!, stopnje, ki mu jo je Gasilska zveza .Slovenije namenila lani.
■ rp
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERSETIKA
Te!.; 03/896 12 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/889 14 20,03/889 14 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.! 03/891 91 53,03/891 91 54 6SM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna polciične:
Za individualne hiše:
03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/69611 46 31169611 48 Za industrijo:
03/89611 44
TiÁi
VISOKA KOMERCIALNA Š O t A CELJE
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CEUE
- KOMERCIALA (VII. stopnja)
Informativni dnevi:
za 1. ietnilc rednega študija (pogoi je končana
V	stopnja izobrazbe):
11.2. in 12.2. 2005 ob 9. uri
za 1. ciklus izrednega študija (pogoj je končana
V	stopnja izobrazbe):
11.2.2005 ob 17. uri In 12.2.2005 ob 9. uri
za 2. ciklus izrednega študija (pogoj je Končan
višješolski strokovni program):
11.2. 2005 ob 18, uri in 12.2. 2005 ob 10. uri
za 3. letnik izrednega študija (pogoj je končan višješolski strokovni program pred 1.1.1994): 11.2. 2005 ob 18. uri in 12.2. 2005 ob 11. uri
Informacija: VKŠC, Lava 7,3000 Celje Tel.: 03/428-55-44, www.vks-ceije.sl E-pošta: referat@vks-cei'ie.si
14
VI PIŠETE
'^H'JiS 3. februarja 2005
Koncert za šolo v naravi
MdvriCć), društvo za pomoč IjiKk^ii v sliski, in Zavod za kulltiro Šoštanj sta izkupiœk (i()I)rod(^liieí>a kotK^cMla iiaiiionila »šoštaiijskini osiioviiošoIíxmii za šok) v naravi

Milena Krstić - Planine_
So^diiij, 26,januarJ:i - Ustanovitev drašMi Mavrica v Sašimiju so imeli nekaiori za muho enodnevnico. Pa sc vse bolj potjjuje> da je hiio poirehno, saj svoj namen uresničuje s koiikrelnimi dejanji /novii Stí se izka/<i]i vsredo. koje Mavrica skupaj z Zavcxlom 72 kill lu ro Sošíanj organ Í7i ral a dobrodelni konceri 2a pnmoč s^'ïàianjskim otrokom. Pred poLno dvorant") doma kulture so prepevali Alenka Oodec» NuŠa Dcrendîu Dani Ciregorc in Sanja Mlinar. »Nc vem, s kakšnimi besedami naj izrazim zado-
voljstvo, da se je odzvalo toliko ljudi in da je koncert tako dobro uspel. Neposredno smo zbrali 12().(H)() lolaijcv, že pred lem pa s pomočjo sponzorjev blizu r>50.l)0( ) lolaijev. Ljudje pa so vzeli ^ 50 p<iU'K^nic in v enem tednu se ho do tolaija natančno vedelo, koliko denarja smo zbrali.« je po koncertu povedal Nuvalija Mu-minovič, predsednik drui>tva Mavrica. Denar so namenili oi>e-ma osnovnima šolama v Šoštanju, v^iki po 150.000 tolarjev, za zim.sko šolo v naravi. Tisto, kar bo ostalo, pa bodo namenili za |'K">lctno ^)lo v naravi in zii uresničitev programa Mavrice.


Predsednik Mavrice Novaiija Murni noy tč (desno) je ravnatelje-ma izroča čeka po 150.000 tolarjev, (foto: Zdravko Hočevar)
Vodenje koncerta sta organizatorja zaupala izvrstni Katarini Kerk iz Celja, zbrane je pcvdravil i^upan Šoštanja Milan Kopu.šar, zai»rvoćenjejep<wkrbeiadru/inii 'Lew>vnlk,za dekoracijo pa Mestna cvetličarna Langus. Vsi nastopajoči in síxlelujoéi fiO se odpcive-dali honorarju, zato se jim orgii-nizalorja iz srca zalivaljujeta. Dru-štvo ima vse več člancw, zdaj
jih je v njem že 30, veliko jih je pristopne izjave podpisalo ob koncertu. To, da pomagajo prav otrokom, in to nepiwednc^, je pritegnilo ljudi in tudi v bodoče si želijo, dii bi bilo tako. »Da bi Si«-lanj postal znan kot občina, ki svoje otr<")kc in svojo prihodnost ne pu.sti na cedilu,« pa je dejal Ka,|etan Čop. direktor /iwt^da za kulturo ŠtV^tanj,	■
Ze ob rojstvu dela preko glave
Nekdanja Jakijova tiiša v Nazarjali napolnjena s koristnimi \s(^l)inainl - Po jjakMiji iii (-entni za sanioslojno umije že inio toeka zavoda za zai)()sl()vanje - Slanjo i>le(k^ i)rozpo-selnosli lerja lakšne ukrepe
Občina Nazarje je pred častem kupila nekdanjo Jakijevo in v njej poskrbela zazelo zanimive, koristne in za občane dobrodoSle vsebine. Ob giilerijskih prostorih so najprej v lanskem septembru vs(xleiovanju z velenjsko ljudsko univerzo in .s pomočjo podjetja BSÎI lliSni apiďati uredili center za samostojno učenje. Ljudska univerza je namreč želela te usluge in storitve približati prebivalcem cele Zgornje Savinjske dolLie in zadela vpolno. Od septembra so namreč našteli 232
občanov od 6. do 54. leta siarosti, kot so po-sel>cj poudarili. Oh vse ve^em .številu brezpt)-selnih na tem podri>čju je bilo seveda zelo smiselno, da je velenjska območna služba za-vcîda za zaposlovanje uredila 5e info ločko. (Ne)srečno naključje je, da je kmalu po usla-noviivi te inlo točke in raznolikih možnosti njenili računalniških programov, v nepwred-ni bližini osialo brez dela 88 zaposlenih v tovarni ivernih plošč. Na velenjski območni službi zavoda za za-
pi«li7vanje so povedali, da vse težje razmere na trgu delovnesile terjajo takšne ukrepe, veseli pa so tudi. da so našli polno mero razumevanja pri nazarskem županu in seveda ljudski univer/L Vsi trije partnerji so ob predstavitvi točke podpisali tudi medsebojni dogo-viuo sodelovanju in z njim utemeljili bodi^ie delovanje. Na tej tt")čkiso vsem naenem mestu na voljo strnjene inrormacije,zaioni treba tekati na vse strani. Wi bodo tudi delavnice zavoda za nezaposlene, vse informacije» dvakrat mi leden tudi objava prostih delovnih mest, razpisi, podatki o možnostih za-posliwanja, o pravicah in ^ o marsičem,
Ljudska univerza bo nezaposlenim nudila učno pomoč, zaposlene v centru pa bodo usposobili vsaj za dodatne informacije. Po potrebi se bcxio v prostorih oglasili tudi sve-itivaL'i zavoda, seveda pa obstajajo vse motnosti za raziiritev sodelovanja, če se bodo po-kć\zale potrebe.	■ Jp
Volbenk Pajk
(21. 10. 1915-7. 1.2005)
Vsak Človek na poseben in enkraten način zaznamuje svoje življenje in s svojim delom vsem zanamcem zapusti tako ali drugačno sled. V Velenju smo v enem samem mesecu izgubili dva Človeka, kista vsak na svoj poseben način Se kako m^'>čn<5 zaznamovala življenje Šaleške doline v drugi polovici 20. stoletja; najprej je od§el Nestl ^'.gank, kmalu za njim se Volbenk Pajk, trikratni mojster fotografije. Odšel je tiho, a je za seboj zapustil globoko sled» ki jo bodo čutile Še številne generacije ŠaleČanov. Skozi fotografski objektiv je ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in tukajšnjih ljudi in s tem ohranil nekaj, č-esar nikoli več ne bo; razen na fotografiji. Volbenk Pajk, rojen v Duropo-Iju na Kozjanskem, je otroška leta preživel v Dolu v bližini Planine pri Sevnici, kjer Pajkov rod živi že stoletja. Starši so ga želeli izučiti za trgovca, a so rojenice Volbenku očiino namenile drugačno usodo, saj sc je že pri petnajstih letih znašel v Zagrebu pri enem izmed takrat najboljših Ibtografskih mojstrov in njegova življenjska pot je bila začrtana. Fotografija je bilo tisto, kar ga je priicgnilo in omrežilo za vse življenje. Fotografija mu jc veliko dala in Volbenk Pajk je fotografiji veliko vrnil, saj je še danes le malo mojstrov, ki znajo tako tenkočutno opazovali in zaznali igro .svetlobe in sence in naio to igro tudi realistično zabeležili na fotografski papir, kolje to znal mojster Pajk. Naključje ga je že pred 2. svetovno vojno po opravljenem mojstrskem izpitu pripeljalo v Mozirje, kjer sije uredil svoj prvi fotografski atelje. Takrat še skorajda neokrnjena narava Zgornje Savinjske doline mu je nudila neizčrpen vir navdihov in ogromno mo-tiviw/a njegove foiografskeobjektive, že viisiih letih pa je naredil tudi prve posnetke Šaleške doline. Leta druge svetovne
vojne je v glavnem preživel pri teti na Dunaju in se tam tudi aktivno vključeval v odporniško gibanje. Veliko časa je posvečal tudi izobraževanju in izpolnjevanju svojega fotografskega znanja. Na Dunaju se je tako npr. seznanil z barvno fotografijo in opravil še en izpit za mojstra fotografije. Kmalu Ç0 koncu 2. svetovne vojne se je začel vse bolj ozirati proti Šaleški dolini in lela 1948 jc v Velenju žc oprl podružnico svojega savinjskega aieljeja. Nekaj časa je še vztrajal na obeh lo-kacijaii, leta 1952 pa se je z družino dokončno preselil v Velenje in odprl atelje, ki je z leti postal pojem vrhunskega fotografskega ateljeja in atelje, skozi katerega so na svi^j poseben način šle številne generacije Ve-lenjčanov. Danes boste le težko našli Velenjčana srednje in nekoliko starejše generacije, ki ni vsaj enkrai prestopil praga tega ateljeja ali ki ga ni kako drugače ujelo oko Pajkovih fotoaparatov. Poleg tega je bil Pajk ludi kronist številnih dogodkov, ki so se v Velenju in okolici odvijali v listih letih, »ko je Velenje postajalo mesto«. Povsod je bil zraven in povsod je posnel veliko enkratnih in neponovljivih fotografij, ki so danes izjemno dragocen dokument nekega časa. Spreminjala seje podoba kraja in ljudi, Pajkova tenkočutna in umetniška pol fotografa pa je ostajala neomajna in dosledna. Čeprav se je v glavnem proslavil z barvno, pa je ostajala Pajkova velika ljubezen črno- bela fotografija in igra svetlobe in sence. V tem je bil in bo ostal ncnadkriljiv. Zadnja leta jc sicer manj fottîgrafiral, a je ostal fotografskemu aparatu zvest tudi po upokojitvi in kot človek, ki so ga vedno zanimale tehnične izboljšave, se je hotel seznaniti tudi z digitalno lehniko. Pa ga je prehitela smrt in v devetdesetem letu je za vedno odšel trikratni mojster fotografije Volbenk Pajk. Ostaja pa nepregledna množica njegovih fotografij in na njih zapisi, ki bodo še dolgo, dolgo govorili o življenju tukaji^njih krajev in njihovih ljudi. Z njimi in skozi njih pa oslaja trajen tudi spomin na Volbenka Pajka.
■ Damijan HJjajíč
Natrpan februar
Zopet vas pozdravljamo iz va.šega študentskega kluba. Menda se v mestu govori, da kaj se godi z letošnjim ŠSK-jem, kersc niČ nc dogaja, da mobiteli ne piskajo več ob pre-jelih sporočilih .. .Vse, ki tako mislite, naj postavimo pred dejstvo, da je bil december zelo »nafilan« in da januar pač ni bil primeren čas za koncerte ali ostale prireditve zaradi izpitov, praznih denarnic ali česa podobnega. In tako je bilo tudi v prejšnjih letih, ko se vjanuarju navadno ni nič dogajalo. Glede sms-sporočil pa lahko povemo samo to: »Crknu nam jc sistem za pošiljanje sporočil!« In še vedno ni popravljen, ker pri našcm največjem mobilnem operaterju zelo »mučkajo« s certifikati in vsem ostalim, kar sodi zraven. Bodite pa prepričani, da boste, lakoj ko bo sistem usposobljen, zaslišali pogrešani beep beep iz vašega mobilca, ki vas bo zi^pet obveščal o prihajajočih dogodkih. Tc pa lahko najdete že v n(wi številki Skovika, ki je že prej.šnji teden potrkal na vaša vrata. In tokrat samo letošnjim članom kluba (rednim in pristopnim), ki jih je .skupaj okoli 550. Končno nam je aspclo na svetovni splel spraviti tudi novo spletno stran Študentska vročica, ki jo najdete na naslovu www.vrocica.com inje namenjena objavljanju prihajajočih koncertov in ostalih kulturnih prireditev v okviru kluba in izven. Ob tej priložnosti bi rad pozval tudi vse ostale organizatorje prireditev, da nam pošljejo podatke ludi o svojih prireditvah, da bo lahko stran polno zaživela. Mescc februar pa prinaša s seboj tudi nekaj norih zabav in koncertov. Pastovali bomo letos v MC-ju, kjer bo tudi izbor za najlepšo masko (z lepimi nagradami seveda) in krof za vsakega obiskovalca- Pustovanje torej v soboto 5. februarja.
V	ponedeljek, 7. februarja, pa vas vabimo v klub Max, kjer bomo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v okviru Študentske vročice gostili skupino Kvinion s pričctkom ob 2Lun. V soboto, 12. februarja, se pričnejo 20-urni jezikovni tečaji angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in španščine, ki stanejo borih 5000 SIT Več informacij dobite pri Dejanu i031/6(M) 597). V soboto, 18. februarja, pa vabimo vse zaljubljence in zabave željne na Iradicionalni ŠSK Valentinov ples, ki bo polekal v restavraciji Jezero s pričctkom ob 20.uri. Več informacije najdete nawww.vrocica.com.
V	februarju bodo potekale tudi dclavnicc za kreativne, ki jih bo vodila akademska slikarka Nataša Tajnik (več na www.ssk-klub.si). Konec februarja, točneje 26. februarja, pa si rezervirajte za še eno tradicionalno zadevo - smučarsko Ickmo v veleslalomu za pokal ŠSK. Tà bo potekala na Golteh, v ceno 2500 SIT pa je vključena celodnevna smučarska karta. Čaj in topel obrok. Prijave sprejema Miha (031/327 l(í5).
Vse to in še kaj več lahko najdete na uradni spletni strani kluba www.ssk-klub.si in www.vrocica.com. Lep pozdrav iz vašega študentskega kluba!
■ Rdvc
Eksplozija barv
Dobraa - V Termah si lahko od 27. januarja dalje ogledate slikarsko razstavo Šoštanjčana Draga Šumnika Luka. (ire za njegovo 23. samostojno razstavo, ki jo je opremil z abstraktnimi povr.Šina-mi, značilnimi za njegov individualni slog. Zaznati je sproščen slog, pri katerem se izogiba skrbnemu nanašanju barv in vnaprejšnjim predstavam, kakšna naj bi bila slika,
Abstraktne površine prikazujejo fantazijski svet, ki izžareva lahkotno sproščenost v ozračju, brez dvomov, trpljenja in bolečin 1er kot lake predstavljajo manifestacijo življenjske radosti po izpolnitvi in lepoti. V Lukovih delih ni mehanične .simetrije, v.sa iz-riižajo nekakšen pretok energije, katere vzdušje se je za trenutek ujelo v gibanju barvnih vibracij.
V svojih delih izraža umik iz objektivnega sveta v abstrakcijo s spn^siitvijo liiričnih hotenj, ki se izražajo v nanašanju barv. Drago Šumnik je individualna likovna osebnost, živi in dela v Šoštanju, prepoznaven pa je tudi po drugačnih tehnikah in poskusih ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 27. februarja.
■ Miiojka Homprej, foto: Dejan TonMi
MNIiNJAINOUMtM
Sporo< ilo braJi oni
CM N le ffi^h 'Mnm i><>»M%rv pwn h^ik^ rt» UidnufM^
»O $nH HIljtl ilnuirl;! iir tem prííMIriiA
ftfjMm^ kCAW iJarfÉ f I	liiji^ rv
í^	01 <1 r pfmQt
io< ^ Mfi jŘi^š/m M v
llfu^l MflMVI OFp cd ^Wipjliy •b ^	ti ptMCp H
* m V vr^ii a .^cMsii^. te m
■jll	«	&J
dúiij d vHQ^I	poj
lé paJ)f lât^ff tiMaà ^ Mj litr>LN«v li r>r (ao^a^ i» A ^ Mhu IM dcf «ÉJ
AJ GMO s bcd^koufvt K
řp
•lod é QfU ^ pariM Ticirli,
iM^Ifti kw UfVT I ^ffíl^
pÉ	tf^nr fTKjf Ir
đtf^ N»	KS
Ooii	«VM, l^iDirrii^
N Iml^MfiA.	Kl^
»oéi ^w.v^imtvl ru p^pofv piraor^ô in i» mIéUpd M «w» pmliÉpi tf ► dl bM^Wii	fi
M	^ k: A^pt
•I M^^i« jr ixto^
vo JXh 0 nxji éř m U^
ié ff Ifl	U»
auM f VMi f^iOíSiV bórťJd MLOČs.iobgiiJtrftojrOiD* pUticd^ovcpvtL Uméi tt^ m iup nijnéi» i^a Wft K> tom f tel. OMv» * n^ ^ úňn\ fmptták, čé f^ótáintm^^ m
oM^ ^«nv tfMv J é>
(IM v fiomiiis^ ft^fl^ ifM* Ji fri pn^w ^nflibin lo^lj My JR •• f^i&ff
pokiifSllM^n« MLKTAI AI vb^k TBrc|u ikAvfíMVI ^ tfsr Je v f ret^l 1 OCť^to VnyOi M^tii Ur
dl âm Ihi, ft frttfït v Irrfi bofi UrtâJeytiAit*diiu
« b	h^r dcdftvu ^
pcM w Né (M rvlni u ilpjMii
mm. ^ t^
diMpwdofeM i M ovn ift^snii	Hi
«iK^ftVftl M půijfiW» tíCMr
TI pO^AlNttc Vi^tlO^J
II ti je ^mtAUia n iua
(cdl	dl	ti pi»»
lú kD^^Wřp '^rf** (i» otwit A fcD TTiU^rdrCûd irvv Ni H
11 {OpomJmL^Hvč M dm w
Un, «^m	brSTA^
on iftp^Mb^NVtk vrv	.
dl SOT1 Mfaji fPile fii I lAVpTB^ Il m Kaw «iil^i ffili
orMjTM^ iM ^pm'diLiI«
ouO Ml iňsn eHvvtfdo tr^iM
hr. SI v ff W^J «oUfiâ fcjfl pMtji ft ii^fft Mrt.VI Ni;^ sliM r^âUléT	i
críitt« to
kmiw o giMtm A foiK Yni dm^ V ^ ^ wd (n tii^ ii^bi^i»^ ind KS Du ^ MT^} ru4 h lul Fttrl II ttiimt	^vlé;o
^AjMkMK Mi nu •
Kcrje r? ab li viic^ dnipém V tríei^yin MA ta li^l paJi^
J0J »Ml ^ tm. dl 010^0 'lOe ift io milo ûSkod^^iAi ^ r
/d
uUlllln pi>H|<1l)^kC
ímiiiJÍUMc Pnmpnv m uVI pair) oM
^itvli OiimM 4 làmi i9ro M^Mv Mbi^l bit prm |i%ti|o. i*	cph wbrl 0«
irtmIcMk rmá^m m rv^îw lUftiM T RfFcyl
V pr^fp
Ji Je pv^áM MriMi Kfedpevâu rufe «rmk
dl^ iKMkr tpM^p»^ ûéà'^ttHjt pMdor ^
Nmt'ftft tiidBM^« OiV0 p) ) fMW^ JI Pirriui ÛI rnU^ A	fc tcpoJK
IDúíi^MQlf nt> ijritfil^ r^
pfiiflcpK «1 «eflr	ftMi
VI f^cfwè
ff	nv M piofwi^c
Uû;* aBBi« v	Pfp
dl hinnovifl:^ 1(^1 éjb^^ dcdnHj k
kjâf^ aryi p uw
Vêm ft^Ať Aww.t'mJ 01 ]iV R^ft. M^l. řrrdi IfTV^I t (	«futtrtuv
emL vpnd^ji tiNIHTI» M
IbmpodWrie 9r 011 iMil	Xih^ ^ ^ d^
(o^ pfiriJCMfibj
Ai nMUř Alr^i^ Upt BM II I wab tJrUmf I Mr» il^
6 ^ML V (kàyti dfti^^^Jddi^Li^	jv^
itwv fr 0tn» Nli^n nil le
V élki^c fu ïïTwiii<<o,<y
Joia« fsfi te bi ufaMv pn Uawm M^nfS, lu k^ïf^	kiSn u
pMMMŠ^Wi D^^^ttlIc^M^bc dMp^	^ «Jjťt» im
lilifev pmi mmfiitiài	fc^
w mmj^ Qi Aim^ il b ^ ^ J s^
Ir 0l tilri /mo lèfi^t^^ OkifM lu x^
paniïvi eldi s Un le
CfKQtfi» b tA^É {itf^fAfa^
nw^ r rao^ xjfcfcijejtf^di DE
(M TW
tk^iv^ dirv|l jwr&f ^ p ^WUrh* to	cMNtiMl
01 la^'H V	n
pnpmNnnMto HTM^i^^
ifcijwpM^ fil i<i iH^ pri s f^tf^ii mic íMá ^ bit II V
AMi^fT jt Wi f> tt^teiliiledAi^áteb
«pr rwdïii^ AU	SI
MI^Tindlli« ï>	fTWifIr
I (diAVA ^ lr|l fV^tf l|l h Hl piAa^	^ CÇUO
m HM^ do omp^ rcMtao en iliwr iiuu^. «jpť^ diimw.fv
Jo V« VJBMû	Ai
0)» fte^riv
1	kitM r^ATtie it^túM
pftdbQi V cHuT^ r^ př e«i. m p> I AonMWiruev
0» mr^ wNi ciVMk^, di p^u kilv Miirtf^lijc^Mmi eelf jih' fj
pt icift, di N iiMiû ^nww^ ià^ « aj	pcM^o
iturvVli	« [wifKlub ^
^ i^Èmr^ Msv« h vro | b dE^wlftiftUrun^ML
i^mp m C'A raUftf, tU » dj IÎTlâ/^01 MOáfl^ vi^i/M» n	T^SMT^âfi^ o
d^MDlfii^AL fc^VD	t
MiMVfTV iitte	lo
bviiMf^i itiML iMpé
tj^ ^baM V pcd A tt^ù/iè, he tov luUevnvť akvrhsft ObTfiitun pM^	i
yt. V« prf 0e t^^^o^ 3f) ytiiňř ^ ifiM ^ pi K xtfri řvIM^^Nu YQPtJMfl ^(t^ Nnitftu Oi nj In^ln	N
Mi^ Câ H 'pcUm JI ft H mIi r	u di^pr éx^
Tti i» n^vi npi^ni m fulťjv
«Mm miUp« lu r iwe r¥Tjirlïï¥ii IMtt^hUp |vte gf^ V 4 r^ ^ <i^rtBrvrMi láiifVTit oftiljcos	tif fÉ^rlP^t*
ft) UÉfo ti we*ei Uam
V Ktt*«^ VI itiM
iiM^ťhJl Ofitpff^ufti Ab
00ili1j f>6r4^AV|0i
ifl ifM^ vmtk^ V ^^BpuNMvi V ^	bini^Mi a4Ai
|j ffv^noMsmW ^Oiva
h« ipntfli n sr om» ^
f« bi
if h«iLdi	^ ^
ML nvir*) lii h » kdrviii rtl> AQMlItflitP (iWiA^ n UiU
Mmpptffef tf puÉr
bdi m	iw^
kl	0iIM* BC^t^
l^rso^i uivpoj V rtfvii WMlir ■ VTMiWMftTA
8iii smo na gledali^i predstavi
Vvj(f e 9 pef^'VM^ vkjtr mil mijr	i
^ I^iUkviH M jMJ A» pmM Vr !rp k/i^ IJ^i« Il M r^H^r«^ đi r^áftjy? u^prct 5 púiWio Mrt 0» <vini pthfinu Iji^k i n^swiM Zalítal wri^e «V prťátan^
t i^du	v lOfvhL |l
wii^« Aj /jte^p M r»
jwMlNtlft^ ^Hjrm dai^ bd
iNntoTťdp n^i ici^ TV |fid^ BIM prv^xl I Q^ ftfv uji 1 w M p^ li^MMPltt pgr^iuspKJ ft^m	v do j»
^Uj AvaII fdto^ w^b
vin^r j^hH^il 11 irii r?n i^iM liP w««« pf^inli: p^) ir^lili 4PV i^li Bd m rvii A Mlâ M
0^ivt|álk wfm knifK« if prťlo 1001 k fwm I lAmuJf^Ji NIVU éfvifikfvi« ntwihřwrtn,
ot<ww WifTV, U ^ I wv^yii p^ vjťrv
Lep»	lu iúU Ac pet
«O «hnniiv^Arii p/iernd^ ^rtmF
KOVINOOPREMA, PETROVCE
larja Kovindpprcni« d.OoOn	lISo 1301 Petrove«	^^
CtU >m9 0ilM hol^hr^^^ okHuidvnkMk^ol^r^h'd VprpteJiliKlMlK M^MHII pAtfct n yDW>0 ^liM ki JLh fièftk^vèl^ UJI mu M<p pdKMn^ ^
Sfw^rid^ » It ivd l^r^iUx^o pcp^ftK ^ ilr^&w^ IMftm pf*f> óéréú^	éó irtef«» đnJte ir
V tl(jy(ni|i iàot^i r« pedi^tjU. iqe^ np ypMt^l^i f^t^d nète^d lldHkit VP ^MriO k^ tMit	>0 rld<iivu v
^mj r /^t^iimi I n i^èfTï^ fiMâh bisc^
KOMUNÁLNÍ OPREME tùiè w ukvarjamo % Aibofrikov M	n ^tar^p m
Ofit^s^oacftoy Vtm prcqr^fnu ùM.» i?»
ft Ittit^f^^^xii tbrn I n odwr
S* 7i
». 30m3| Mdiiifh rn^Mđlov tinuk« jMoildJ
PO NAROČILU IZDELUJEMO ft kMn^ kcn^i^jbije rvl^ťr^h vfttofli » kMtrvjlCjjt^r Ad^nvmh # twiiivne tontQwiif	Uddvr^
9 fwi^m	prMiAnto A piwn
» niipQvm odpTsW^dí^ť <fcmnhpfinov
(ftniiiaUM^
m^o^iiUi
ft dW ČsHnh rvipoy le r^i^Mtpq« pQ
tiLfvUih nnfçim^ % IdftiWW^tAlt^ m vdMd stefltvp nn t
m pflUdvn« pfo&toti^« >oddj fy hmp pMd^bN W pTQiMďro
itisk^fnict	ré itr^^tn»
flJMvinjNl;^ n^w^ja V	l^u
Mimo 2A nà^inltllM	i Ci omilid
(wpi r^id	TO. rvtmippjp^ir
M^p Mj^* pn p Will vdm DOTO (^ucf bQ Ulike n0i obUptt i^^	v
7i S). S7070 »
16
SPORT IN REKREACIJA
'"^ÉASi 3. februarja 2005
Dostojni upor Heliosu
Razlika ni bila velilva - Jutri v Šoštanju Krica
v 1. A kišarkarski ligi sc je začel drugi del in s tem vrsla zanimivili ickcm in nasprolnikov. Eloklraje v prvem krogu nadaljcvajija pA'cn-stva giKliivaia v Di>mžalaji pri Heliosu, sicer član u ligo (itxxlyear. ki mu v icj ligi kltw iw s^v vse po načrtih. V Šoštanju so sc že pred to tekmo zavedali. Ja imajo v Domžalah odlično ekipo. »Icžko jc »cenili, mislim pa, da otstaja kvaliicina raz-Lka med nami m iigo Ci(X)dyear,« je napovedoval Anie Igrica, trener Štetanjčanov. Izkazalo se je. Ja ta razlika ni velika, sajso Domžalčani slavili Ic L desetimi ločkami prednosti - ob koncu je hilo 'H : 84. Pri nieklri je bil znova naju.spe.šnejSi kapetan Čmer, ki je dosegel Jvaj-set tcrfk. osem asi.stcnc. temupaje dodal še pet skokov. Veliko većja razlika pa je bila na
tekmi med Slovanom in Kraškim zjdaijem. saj je prvi v Se&ni slavil kar s 102 :70. V derbiju A-Ugašev pa je bila Krkii uspc.ina v P(xst<.)jni, kjer je slavila .s 9.S ;93. \fcijcim.> sta dve od štirih mest, ki vodijo v tretji del lekjnovanja úi ligo za prvaka, rezervirani za I lelios in Oeoplin Slovan, med asîalimi ekipami pa sc b(5 vnel oster boj za praštali dve mesii. V nadaljevanju prvenstva bodo tako pomembne predvsem tekme, ki jih bodo ic Štiri ekipe igrale med seboj. Prva takšna tťkma čaka Eleklro žť JutTi (v petek), ko se bo v domači dvorani pomerila i. novomeško Krko. V prvem delu tekmovanja stii obe ekipi zmagali na svojem terenu. Elektra je v Šoštanju zmagala kar s 84 : 6(1. Krka se bo torej zagotovo itelela maščevati za vi,sok
pira/, Šošlanjčuni pa pred svojim občinstvom ne bodD|xxeni prodali svoje kože. v leti^njisc»jni v domači dvorani še niso izgubili, upamo, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi jutri. Obeta sc zanimiva kašarkarska predstava s pričel kom ob 20. uri.
V sdholo Dan lUcklre
v košarkarskem klubu Elektra vedno već pozomisti namenjajo tudi promix;iji svojega kluba: ustanovili .50 navijaško skupino, prenovili intemetne strani.vsoboto pa pripravljajo Se dan svojega kluba, 'là dan bo namenjen predvsem mlajšim selekcijam, saj .se budo predstavilo vse skupine kašarkar-skeStile.pionirji in kadeti. Poskrbljeno pa bo tudi za obiskovalce, ki se bodo za simbolično nagrado pomerili v metanju na koš. Zanimiv košarkarski dan se bopričelob 10, uri in bo trajal do predvidoma do 17. ure.	■ TjašaRehar
Premagali hrvaške podprval^e
RokometaSi Gorenja so v prijateljski tekmi v Rdeči dvorani s 27 : 25, polčas 14:8, premagali mošlvo Metkoviča, hrvaškega podprvaka in udeleženca letoSnje lige prvakov.
Kot Liu piejJiijih |>i ijaieljskih tekmah tudi na tej trener Ivan Vaj. dl ni imel na voljo vseh igralcev, Vid Kavtičnik, Murko Oštir in vratar Dušan Pod|>ečiin so kol člani slovenske izbrane vr.sle na svetovnem prvenstvu v Tuniziji. Luka Dohelšek že nekaj časa ne igra zaradi poškodbe, zaradi pii.škodbe je manjkal tudi Tomaž
L«sar, nekaj dni pa je bil odstoten tudi Momir liič. ker mu je potekla veljavnost vizuma. Zmaga domačih rokomelai5ev je bila lažja, kol kaže izid. Ves prvi polčas in v pr\'ih minutah nadaljevanja s<j bili veliko bolj.ii ttk-mec. V Jem delu igre se je z 11 hrambami odlikoval ludi mladi vratar Matevž Skok. Na začetku drugega polčasa so rokonneta.ši Gorenja povedli že z osmimi goli razlike (15 :8), kar je bila njihova najvišja prednost na tekmi. Podobno kol na dasedanjili tekmah .w priložnost za igro dobili
vsi igralci. Menjave so gasti. pri katerih so manjkali štirje igralci, kar precej dobro izk<irisiili,.sajso do konca lekme zek> ublažili poraz, .Sicer pa trenerjema Vajdlu in lvici Olirvaiiu ni bil najpom-benjSi izid.
»/elo naporno treiriramov Go-rišnici, zuil«! imajo moji igralci še zelo težke noge,« je dejal llrvai, »Cilede na to, da nam manjka kar nekaj igralcev, je pomembno, da izkušnje dobivajo ludi tisti, ki manj igrajo v prvenstvu.« pa je dodal Velenjčan.

ercator
Dobra ideja!
v akciji 0(ž 3.2. do 15.2.2005
Brez dvoma najboljša cena!
Mortadeli Srček - lahki
ccna za kg v kosu MtP. ř^QiNi Gorica
1.344r
Bonboniéra Bací
1g« Pcriigina. Italija
^ miam
439-
Sadni jugurt Kaku
več okkisov, 180 g Ljul/ljunske mUkfime. f.Jubljiina
Nov poraz odbojkarjev
Tola^at boljša Prvačina - Za uvTslitev med štiri bo še hud boj - V soboto v Šoštanju Kamnilc
Odbojkarjem Šoštanja TopoLšiee letos v državnem prvenstvu res ne gre vse po načrtih. Se naprej se otepajo s Številnimi zdravstvenimi težavami, kar pa ni edini razlog za slabše predstave - igra jim enostavno ne steče, kot jim je v lanskisazoni. Prejšnjo sredo so v domači dvorani šoStanjski odbojkarji sicer premagali Salonit, ki pa je v letošnjem letu le bleda senca ekipe preteklih let. Kljub temu pa je zmaga Šoiítanjčanov vredna veliko. saj so igrali brez bolnega Čebrona in po.škodovanega kapelana Fujsa, ki je sicer s klopi bodril .soigralce. Na tej tekmi jc bil odličen Andrej Toi. ki je bil tudi eden najzaslužnejših za gladko zmago s 3 : O, V siîboto pa ÍH1 varovanci trenerja Najdiča gciSlovali pri novincih v ligi-ekipi Marchiol Prvačine, in nekoliko pre,senetIjivo izgubi-lis3 :1. Drugi niz so državni prvaki sicer dobili, v ostalih pa niso dosi^i več kot develnajsl točk. tako da je zmaga zasluženo ostala v Novi Ciorici-Do konca prvega dela prvenstva so še trije krogi, v boju za Irctjc in četrto mesto pa je še vedno pet
ekip. Zaenkrat so Šoštanjčani še v najugodnejšem položaju, so na tretjem mestu, vendar ima četrta Olimpija tekmo manj, za Šoštanjem Topolšicopa zaostaja lez.a točko. Sledijo pa kar tri ekipe, ki za Šoštanjem zaostajajo za štiri točke, vendar sc lahko v odbojki. kjer ekipa za zmago s 3 :0 ah 3 : 1 dobi tri točke, vrstni red hitro obrne.
Vsekakor imajo državni prvaki vse niti v svojih rokah, v zadnjih treh krogih pa jih čaka še tež±o delo. V sobiito v svoji dvorani gostijo Calcit Kamnik, drugo-uvrščcno ekipo, nato gtsslujejo pri zadnjeuvrščenem Svitu, kjer ne bi smeli imeti prevelikih težav. Zna pa se zgoditi, da bo odločilna prav zadnja tekma v Šoštanju med Šoštanjem Topolšico in Krko.
Misli Soštanjčanov pa so seveda usmerjene k sobotni tekmi s Cal-ciiom, kjer bodo skušali zmagati, saj bi si s tem praktično že zagotovili uvrstitev med šliri najboljše slovenske ekipe. Za ta uspeli pa bodo potrebovali tudi bučno podporo s tribun - tekma v dvorani OS Bibc Roecka se bo pričela ob liJ. uri.	■
Zmaga
odboikaric
Prvt-nslvn nadaljujejo tudi odlwj-kariee v ire^i ženski odbojkarski ligi vzhod. Soštanjske igralke so v prejšnjem krogu izgubile v Braslovčah z 1:3, v soboto pa .so v domači dvorani premagale ekipo Sonimexa Radcncev z enakim rezultatom. V drugem nizu je Šoštanjčankam nekoliko padla koncentracija in so ga morale prepustiti gostjam, vendar so zamujeno nadoknadile v tretjem, ki so ga dobile kar s 25 ; 9. V zji-dnjem nizu pa so imele spel nekaj več ležav, vendar so ga ob koncu dobile s 26:24, tako da je zmaga zasluženo ostala v lopo Isic i,
Odbojkarice Kaju ha Šaštanja .so sc precej oddaljile od želenega cilja - končnega drugega mesta, ki bi še dopuščalo možnosti za napredovanje v višjo ligo. Ircnut-no so pete, za drugimi Bras-lovčami pa zaostajajo za sedem
tiJČk.
V sobiito Šošianjčanke gostujejo v Niežici.
■ Tjaša Rehar
Popoln izkupiček eldp NTK Tempo
v soboto, 29. januarja, so nadaljevali tekmovanja v državnih namiznoteniških ligah tudi igralci in igralke velenjskega NTK Vegrad Tempo. Prva moška članska ekipa, ki nastopa v I, državni ligi, je v 1, krogu spomladanskega dela prvenstva gostovala v Murski Soboti in se domov vrnila z dvema osvojenima točkama, Pesenetljivo gladko so odpravili Prckmurce z rezultatom fi : 2, Tri posamične zmage na tej tekmi je dosegel .lure Slatinšek. dve Ne-nad Bojanič. uspešen pa je bil tudi par Slatinšek/Bojanič. V soboto. .5, februarja, ob 17, uri. bodo Velenjčani v tekmi 2. kroga nadaljevanja v telovadnici osnovne šole (»ustava Šilitia gostili ekipo aktualnega državnega prvaka iz Maribora. Ženska ekipa Vegrada. ki nasto-
pa v 2. državni ligi.jc srečanji prvega kroga nadaljevanja prvenstva odigrala na domačem parketu in obe tekmi gladko dobila. Najprej so dekleta s 6 :1 premagale ekipo iz Ljutomera, nato pa s 6 : 2 še ekipo iz Pucon-cev.
Na obeh tekmah .sta večino točk za Velenjčanke prispevali Tamara .lerič in Ivana Zera. po dolgi odsotnasti pa se je za zelene mize vrnila Saša Koprivet, ki je v svojem prvem nastopu po skorajda desetih letih zabeležila tudi prvo posamično zmago. Druga moSka ekipa, ki nastopa v 3, državni ligi, je svoje prvo srečanje nadaljcvimja prvenstva odigrala na Muli in prav tako iztržila ugoden rezuUat. Vclenjčani, za katero jc Iri posamične zmage dosegel Miha Kljnjič. dve Patrik
Ro.sc in eno .Taka GolavSek, so namreč premagali ekipo Mutez rezultatom û : 4. V nedeljo, 3tí. januarja, je bilo na Muli prvenstvo SV regije za kadete in kadetinje, ki so se ga udeležili tudi člani NTK Tempo: ,iernej O.šlovnik, Palrik Ro.sc. Dejan Lamešič in Polona Dela-vič. Najbolje seje odrezalJcrnej Ošlcvnik. kije po.stal regijski prvak vposamični konkurenci,v konkurenci mešanih parov je osvojil bronasto medaljo, v paru s Patrikom Roscem pa je osvojil mesta od 5 do 8. Dejan Lamešič jev posamični konkurenci zasedel mesta tnl 9 do 16, Haink Rose od 17 do 32, par BelaviC/Uimcšič pa se je uvrstil med osem najboljših parov SV regije,
■ OK
Pet medalj za mlade velenjske atlete
Na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Ljubljani so velenjski atleti osvojili pet medalj. Zlato sta si priborili Živa Koželjnikz novim državnim rekordom v teku na 60 m z ovirami, njen čas 8:75, in Nina Kokot v skoku v daljino s 5.67 metra.
Tri srebrne medalje pa so osvojili: Maja Mihalinec v teku na 60 m (7:85), Nejc Lipnik v isti disciplini (8:29) in UrSka Kralj v skoku s palico (3.10).
Uriikn .I«len jc bila med pionirkami v teku na 60 m šesla. v isti disciplini je zmagala tudi ml. pionirka Manja Part [8.35), Dario Čivič (prav tako še pionir) pa je bil v skc5ku v daljino osmi (578). V mesecu decembru so se Nina Kokoi, Živa Kožcljnik. Nejc Lipník. Maja Mihalinec, David Oštir s trcneijem Seigejem Šalamcnora (nasliki) udeležili re preže niančnili priprav na Kanarskih otokih (otok 'lènerifc). Priprave so potekale v pogojih, kakršne imamo pri nas v Sloveniji šele konec maja (dnevna
temperatura med 22 in 25stopiiij). Kot kažejo rezullati dvoranskih tekmovanj, so priprave že obrodile sadove, saj so aileti izboljšali
osebne rekorde in nekateri izmed njili tudi norme za svetovno prvenstvo mlajših mladincev.
SPORT IN REKREACIJA
Teden dni z našimi fanti v Tuniziji
Kol pDiKivaJi prilagajamo naî do puhi Vidovim ickmovnliniii obvez-îîiiSihn.Lcia 2ÍKJ3 suii^ dopast èkcv ristili za ogled svclovn^jza mladinskega prvcnslvav Braziliji, lansko leto vgrikili Alennli.kjei* smo spremljali jiasc rokojnciiie ase na olimpijski)) Igrah.
Na sveloviio a^komeino prvensîvo v lluilzijopasva letos íxli^a z/eno sama. hčerka Mojca pa je /aradl Slu-dijskih obvczno&ii ostala doma. Spreitïljanjc velikili lektiuwaiij v živo jcnekiij p«^sebjicga..^cvećji naboj pa ima, Cc na lakhnem šporlnení tekmovanju sodeluje ncktio i/ tvoje družine-
Ncstrpiu"» sva z ženo priCaktwala dan odhoda, soboto. 22. januarja. Zjutraj j>va v kovCke /Jožila prlljagtx poslwíla od najbli/jliv nalo pa naju jc Mojca zapeljala pred Rdečo dviv nuni, kjer nas jc i'h 12..H) iwti'il^as odpeljal v Giljc- Velenjska navijaška skupinu: Jan. Urh. Saša. Uws. Jana in njoja malenkost }e loplo sprejela Il-êlaasko skupino i/ Celja. Opremljeni s Šali. ^a&lavamj in navijaškimi rekviziti smo se i^piljall proti dunajskemu letuli^u. Lel v'iùniiijojebil miren, pristanek letala v turističnem mestu Monaslir pa lOtVn. Ri opravijoiiili obvczn^v stili ob vstopu v liinizijo smo se z av-lobus4">m txJpeIjali vur^ Inpoiíxlda-Ijciio IctovišCe Hanunamet, Pozjio zveCer smo prišli z družino Meža v nai^ hotel Nahravess v Hammame-tu. Skupina Iz Celja jc prei>ivala v dmgcm hotelu, la îiv;itcv n;isjtí pri' silila.cla smo naslednji dan sami naj-
Tako so Igrali
1.	\SKI.-2.del.l.k.
Holi.*« Donïfciki-Eektra % : 84 Qeklra: Ručigai ID. Krejié 17. NedcljkcWfč5, Butí^íc 9, Viiloviř y. Cmer 33. Nuhancviê 16, [va-nwič 4
Vrstni red: l.Cîeoplin Slovan.
2,	Helios Domžale.-r Krka Noví-^ mesto Vil po Z 4. B-^slojnska jama, 5. EIcktra, 6. Kraški vidar Jadran Kras vsi fK'» 1
14.	kro}i
^ištiuij Ibp^Uskxi-Sillon il Ajv luwo 3 ; (I
15.	krtïti
Mai'chiol Prvaéína - Šoštanj Tîijx>lsica y : I
S<'>àlanj 'lopi>lšica: Vin<îi^. Primožič. Čeh TO n. lot. Pa vlč. DjordjcviC. Fuji«, Pokleká, Burner. Sailer, Sovinek, Sevviiikar Vrslnired: L Autocommeree 4ÍX 2- Calcit Kiunnik tanj lopolšiea 28.4. Olimpija 27 (-1), 5. Krka Now^ mcsto, 6. Pw-venl gradnje. 7. Marchiol Prvaéína vsi po 24.8. Salonit 12.9. •ièrmoUbnik8(-l), 10. Svil .1
». 1)01 /x nske. Ili. k.
Kajuh Š^^štaig - Suniinex Ríi-deixi ^ : 1
Kajuh Sošlanj: Žiiider. (io-stccnik. Baron, 1 lali ović. M. in •S. Tajnik. Da. in Di. JovičiC, Plešnik. Sumjiik. Kaínenik
Vrstni red: 1, Čuluui. s. p., V^lšped 2. Braskwôe 22. .>. Partizan Čnm 20,4. Niwa KBM Branik n. 5. Kajuh Si'JŠlanj oba i.^, 6. Sonimex Radenci. 7. Mežica 10, S. ŽOK Piieon-ci4,9. Ruše 3
l^1j;it<*ljskí n»koinol
Gorenje	Mel ko vie
27:2.5(1.5:8)
Velenje, Rdeía dvorana, gk-dalcev80,si)dnika Koêev;u mS-tri^ (oba Velenje)
Velenje. Rdeča dvoraria. gledalcev Á). sodnika K>čevar in Š-triiil (oba Velenje)
Gorenje: Skok. Taniše J. D<it-)el§ck Z Gajšek 1. Bedektv vič 7. Pi^ornei. B. Oitir 1. Sovič
4.	Sirk 2. Ruiar 4. MarušiO, S-
fnmn.l» Proši,
Metković: Sunjic, lluljina 1. Zovko, Ivanovic, Jelinić, Čužié
5,	Veraja. Raié 2. Balinović, Osiaračcvić?, Kiikrika 5. (Tvpič y, Uié. Bouček.
Kculjuiip', 2. iiH»škď li^u viíuHl. 11,
Šoštanj ; Leni (MB)6: 2
elívtv/ilo. za katero smo sicer plačali prcccj manj itinizijskih dinaijcv, kot je hila ol>javljcna cena. pa še vedno veliko v primeijavi scenami najelih vozil v evropkili diiavjili. V nedeljo smo se tidpeljali v dobro liro oddaljeni lunLs - giavno mesto liinizije. na prvo lekmo sl<wenskih víiczaw na lem svetovnem pivensivu. Naši izbranci so igrali tekmo proti reprezentanci Kuvajla.kij^mxliSkv venec Niko Markoviê - nekdanji selektor sitwenske reprezentance. Varnostne služK' pi'cd dvorano korektnih in prija/îio opnivljale svoje i\c\o. Spi^rtni komj^eks: i"iogomel-no ijirišče. atletski «adion. teniški eenior. vcaiaincnska šponiui dvorana in velik parkirni prostor so deliv vali šptirino iiK^^^ično. Pripravili smo svoje rekvizite-šale in znslavc • in z navdiLseiîjcm sprejeli prihtxJ nikov. Ker je U> t^ila prva lekma na turnirju, smo bili kljub šibkejšemu nasprotniku nekoliko napeli. Ampak ker se je nasprotnikova mreža mt>čnejc tresla kol naša. smo uživali v ?inagi in slavju 1er se nismo ozirali na izjemen hlad v dvorani. Seveda so vsi zaposlen i v našem hotelu vedeli, da smo navijači iz Slovenije in da i^a tudi »nas»» sin, žalosti se veseliliz nami in hkrali ijpe-vali zmagi> njilioviij fantov. Bilo je krasno, vsi smo se veselili naše prve zmage.
Naslednji dan je sledil pi^Čiiek. ki smoga izkoristili za ogled Hainma-meta in njihovega bazarja, kjer smo kupili nove navijaške rekvizite -ogromne bobne, ki so značilni za I unizi j o.
Tako opmmljenismov lorek šli na tekmo jned naŽimi vitezi in ravi>ri-ziranimi Islandci. Kljub izrednemu mrazu v dvorani in majlinemu številu gle<lalcev smo pripravili odlično vzdušje. 7/à naše igralce smo pripravili prc.senečcnje, saj smo se z vodstvom tekmovanja dogovi^rili. da si> med odmori in po doseženem zadetku našili po zvočnikili za-doneli zvoki naiih pesmi: Golica. Najuriš ter Slovenija, od kod lepiv tc tvojcTekniii jc bilu moška. Ic sixl-nika nista bila dorasla kvaliteti igre.
Islandci sv> vso tekmo dokazovali, da znajo igrntl vrhunski rokomet, naši pa sojini pri tem sledili. Bilo je napeto do zadnje minute. Navijači smo verjeli v kvaliteto naših igralcev, rokonietaii pa 8(^nani naše bo-
dtenje poplačali z izredno pomeinlv no zmago.
Dan brez tekme so Igralci izkoristili za počitek. ?a celjenje poškodb, ki stalnica na takšnih tekmah, mi pa smo si ogledali sevemozaliodni del med Hammameiom on Tunisom, Bili smo začudeni nad lepo olxleianimi polji 1er nad g<.isioIjub-nosljo ljudi.
Na tekmi z Alžirijo v .sredo je bila dvorana nekoliko txMje zasedena, predvsem z navijači Alžirije, /e v uvodnih minuiah leknK* se je videlo, da Alžirci i'a to svclovîio prvcn» stvf") iwo prišli sćimo nabirat izku-šnje. Rokometna igra je v tej državi zck> priljubljena in ima tradicijo. Kvali-leina razlika in požrtvn val nosi naše ekipe jc prinesla t\ow - iretjo zmage^ Sloveniji \i\ prakličnože uvrstitev v drugi krog tekmovanja. Po tej zmagi so številni al/Irski in Ui-nizijski gledalci želeli naše šale. Njihovim željam nismo mogli ustreči, saj smo naWjaške šale potrelxwalíše za ruisîednjo tekmo s Češko. Kako lepi> bi bilo, če bi bil na takšnem prvenstvu prisoten tudi nekdo s turi-sliCne zveze Slovenije, jc bilo jnojc razmišljanje i^povnjtkuvholel. Dovolj bi bilo samo to. da bi nam nekdo dal kak propagandni material o na.ii prelepi dtžcii, pa tudi, če bi lo bili šali z napisom SLOVENiJA, ťetrlek. tekme prost dan. smo nekateri izkoristili za športno rekreacijske aktivnost), mlajži del na.se šestčlanske ek.pe pa za učenje. Prijetno s koristnim smo zapolnili dan 1er po okusni večeiji šli kmalu spat. /zvedali smo se. da nas naslednji dan čaka ležk^ tekma, lekma v C-etrick, s Češko, je bOa za obe ekipi pomembna, /maga bi na.^im prinesla dve pomeinbtii točki za drugi krog leknKivanja, Cehom pa bi poraz pcmenil verjetno slovo od svcti>vncga prvenstva. Polek tekme je bil temu primeren.
Lnel sem oličutek.da je bilo ph naših fantih prisotne nekoliko preveč živčnosti kot pri nasprotniku, tehnično in taktično dobra češka ekipa noiii ni dovolila, da naredimo razliko v rezultatu, zalo smo navijači v&o ickmo do onemo^asti bodrili naše fmile. Mr.izinvlagav dvorani sla tudi naredila svoje, saj je bilo na obeh stranehkaroretvjšnje število izgubljeni!) žog. Čehi so prikazali nekoliko veČ sproščenosti v igri. pa tudi obrambe njiluwih vratarjev m bile številčnejše, zato upravičeno sla-vili pomembno zmago. Kljub porazu smii našim vitezom zaploskali za boi+>enosl in jim zaželeli us|\iši>iM:adaljevanje inix:ko|ikoveč športne .sreče.
Naslednji dan. v.v>b<')lo 29. januarja. smose žc ob 9.4.^ uri odpeljali z avtoluis^'iin na lelaliSče in nato ob 1.^25 uri poleteli iz Mona.siira na Dunaj, kamor sm«i prileteli d? 18.3.^ uri. lekmo med Skwenijí^ in Rusijo smo spremljali po radiu in bili žalostni, ker našim fanti^m nismo mogli pomagali z bodrenjem na samem prizor Kču.
Ne glede na p^iraza v zadnjili dveh tekmah smo pomeni na tiaše vrle fante In jih bonu"). če bo le nanesla prilika, še txxJrili vživo. Slwenija gre naprej in mi smo ponosni na naše športnike.
■ Jožef Kavtičnik
Fan club z Ano tudi v Bormiu
Člani Fan cluba .\nc Drcv iz Smartnega ob Paki Ixxlo svojo slovensko smučarsko lisičko spretnljali tudi na svetovnem prvenstvu v Bomiiu.Tu bo Ana nastopila na ženskem veleslalomu v torek, S. februarja.
Člani kluba vabijo ljubitelje smučajija, da se jim pridružijo na avtobusu, ki bo odjx'ljal na prizorišče dogajanja v Bt^rmiu iz Šmarinega ob Paki v ponedeljek v piiznih večernih urali.

s
3 u


L-		H		
				
iï
Odslej tudi v VELENJU!
Akclla VIP/ Varen Internat Pakat
o i ©DIP [^Cdjgofl^OKia
° H	Panda Titanium 2005 Antivirus
»	DïlS^|(9aSl QBSXÍl^GDDSl
i%dro£riiâko lůzm^ $Kl»ne(e zft 7A n>e$dcev
INFORMACIJE:
i 3®®, od 08.00 -15.00 OZ. na
2)® m na
digitalni fotoaparat PANASONIC.''
Ponudba Je omejena na področja, kj^r je tevedba tehnično možna.

NA KRATKO
Oiiilaciicu /lalo, ekipi sicbio
člana SSK Velenje Anic Obreza in Rol>ort Hrgota sta minuli vikend uspešno zastopala barve Slovenije na tekmali nordijskih kombinaiorccv, in sicer je Obreza nastopil na dveh tekmah cc-lin.skcga pokala. Obakrat je bil najboljSi slovenski tckmovalec ter si s tem že skorajda zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu v Oher&idorlu. llrgoia pa je nastopil na treh tekmah alpskega pokala v Franeiji in sc na vseh uvrstil v /lato sredino.
V	Logatcu je bili^ v soboto ekipno državno prvenstvo za dečke do 15 let. Ekipa v sestavi Klemen Omiadê, M«rjan Jelenko, Mí-h» (iabcr in Giiši>er Berlot jc osvojila srebrno medaljo izmed 22 ekip. V nedeljo je bilo na isli skakalnici iíe drî^avni> prvenstvo za dečke do 14 let. Naslov državnega prvaka je osvojil Klemen Omladič, Miha Gaber jc csvojil I4./Ibmaž J'.ižek 19,, ^âga Omla-dič in Marjan Jelenko sla si razdelila 22.. Niko f ližar pa je osvojil 31. mesto.
V	McngeŠu jc bila pokalna tekma za dcčkc do 10 let. Naslov najboljšega si jc z veliko prednostjo priskakal obetavni član SSK Velenje Urh Krajnčsin.
SSK Velenje še naprej vabi v svoje vrste mlaj^^ dečke in deklice. ki bi radi trenirali smučarske skoke. Več Informacij na tel. 041776 48.S.
liO/íťCva je bila premalo
v 10. krogu v 2. slovenska lige - vzhod ženske so kegljačicc Sosianja doma izgubile proti ekipi Impola s 3 :5 (2^29 : 2*^94). Najbolje se je pri ekipi kostanja izkazala Marica Lozič>v536 podrtimi kcglji, kar jc tudi drugi najboljši rezultat lega koln v drugi ženski vzJiodni ligi.
/a Šoštanj so igrale: Cvcrlin 456 (0). Kranjc 43V (0). Borovnik 479(0), Pokleká 514(1), M. Prelog .505(1) in Lozič 536(1). Na le.stvici vodi Impol. ki ima Irinajst točk, Sostanjčanke pa so na petem mestu z osmimi točkami. 'Ickmo 10. kroga bodo igrale proii ekipi Komccla na kcgljl^u Golovcc, in sicer v soboto» 5. Tcbruarja.
I\»v dober iiaslop li^^rov
v Llmbasu pri Mariboru je bil mednarodni turnir Kobe O.saka 2(KX\ Na njem so sodclcwali tekmovale! iz Slovenije in I IrvaŠke. Znova so se odlično prctLsiavili člani velenjskega karale kluba, ki so dosegli nekaj vidnih uvrstitev.
Nina Ncdič jc pri siarcjîNili dckiicah zmagala tako v katah kol v športnih borb.'ih, 1. mestoje vsvoji konkurenci osvojila šc malčica A/ni (jolač, ki je gladko opravila s svojimi nasprotnicami. Nekateri tekmovalci so i.okral nastopili prvič in si prislužili Že svo'C prve medalje. 2. mesto v kategoriji ml. dečkov - kale ekipno so iwvojili Miliin Stevanovič, Matevž Lojiarin Mitja Podles-nik. 3. mesto v kategoriji maJčic - kate ekipno • so osvojile Az-ra Golač, Jasmin» Haikič in Kitajka Šao Lee.
Skvoš - ^lošnlk in Puc iispcsna v llaliji
Na odprtem mladinskem prvenstvu lialijc v Rcggio Emiliu pri Parmi (od2K do30. januarja), ki jc šwlo tudi za evropsko mladinsko jakostno lestvico, se je član velenjskega skvoš kluba Martin VÎ oš nik ponovno izkazal, saj jc v močni mednarodni konku-rcn:i zasedel drugo mcsio v kalegi'sriji dečkov do 17 let, Iretji pa je bil prav tako VcicnjČan Rok Puc. ki nastopa za ljubljanski klub Koncx.
Oba sta tesno klonila proii kasnejšemu zmagovalcu. Puc v pol-ťinalu, Moinik pa v finalu. Oba Veienjčana sla na Icstvici Cv-ropske skvcJŠ zveze v kategoriji dečkov do 17 let trenutno uvrščena okrog .35. mesta.
Veleiijtaiii uspešni iia liiriiirjii v (iradcii
v soboto, 29. januarja, jc bil v Gradcu v Av.siriji mednarodni turnir zii mladince v florclu (12. Alpe Adrin )M»kal). Turnirja so se udeležili sabljači iz šlirili držav. An>.e Guček in Jak» Suli^oj sta »c dobro odrezala in po težkih borbah v rcpnsažu zasedla 17. in 24. mcsio. Maja Pla-zar se je pomerila v kategoriji mladink in osvojila Ki. mesto, čeprav jc sama šc kadctinja.
Škalske kadctliile tretje, claiiice četrte
v Murski Soboti se je končalo državno prvenstvo v dvoranskem nogometu za ženske. Tekmovanje je polekalo za članice in ka-detinje U 16. Velik uspeh so dosegle škalske kadctinje, ki so osvojile 3. meslo v Sloveniji. S četnim mesiom pa so se Izkazale članice.
18
MODROIBIILA KRONIKA
'^H'JiS 3. februarja 2005
Manjše tveganje za trk z divjadjo
Trki vozil z večjimi vrsiami divjadi, kol so parkljarji (zlasli srnjad), predstavljajo pomembno iveganjc za varnosl udeležcncev v cestncm prometu. Pomenijo tudi veliko ekonomsko i/gubo (škode na vozilih, izguba divjačine in trofej, stroški zdravljenja in soeialnegavaislvii po.^kodovanih oseb) 1er negativno vplivajo na dinamiko živalske po-pulaeije (povečana smrtnost žival i). V Sloveniji je lelno regisirirano povoženih (dejansko slevilo je hi bistveno večje) med 36(10 in 480(1 osebkov srnjadi, poleg njih pa še približno 100 bkov jelenjadi ter po nekaj deset damjakov, gamsov, muflonov in divjih prašičev. Med najbolj problematična Libmt>čja Slovenije spadata ŽaleSka in Spodnja Savinjska dolina; v pelih lovskih druž-iniih.ki uç)ravljajozlovišči naobmtKju občin Velenje, Sosianj in Šmartno ob Paki, je lei-no povoženih približno 100 osebkov srnja-di oziroma v povprečju več kot dva vsak tt;-den.
/aradi zelo velike in naraščajoče prc^blc-maiikese je Direkeija Republike Slovenije
za eesie odločila, da začne v sodelovanju z lašlituLom za ekolaske raziskave ERlCo Velenje (vodenje projekta, koordinaeija in strokovna podpora), podjetjem Curocon-lor i/ Pesnice (terenska izvedba ukrepov) in lokalnimi lovskimi organizacijami (posredovanje podatkiTv) na izbranih odsekih cesi preizkušali učinkovitost nekaterih zaščitnih ukrepov, ki so plod slovenskega znanja in ki bi jih bilo kasneje moč upora-
lesinega odseka name.^eni na obceí^ine količke (smernike), osvetljeni s sojem žaro-meKïV bližajočega se vozila ustvarijo neke vrste Človekovim očem nevidne svetlobne ograje, ki deluje na divjad (parkljarje) zastrašujoče in zmanjša možnost prečkanja eeste v nevarnem trenutku, lakoj pa, ko se avtomobil odpelje, svetlobni efeki preneha, zato lahko živali ccslo kasneje nemoteno prečkajo, Ukrep kol lalcšen ne zmanjšuje
iMi ■




Z oàsevniM opremijen odsek ceste med Letušem in Mozirjem.
Svettobni odsevnik, nameščen na obcestni stebriček.
biti na večini problematičnih od.sekov cest po Sloveniji. Med skupno 42 testnimi odseki cest, razpršenimi po skoraj celotnem območju države, smo kol prva s t. i. modi-íkimníniÉ štírikmkimí odsevníki (vetrni« oimi / <>dlK>Jn<> folijo) npremili dva odseka na širšem območju Sakške drdine. in sicer v loviščih lovskih družin Velenje (cesta Ve-lenje-Vinska Cîora, dolžina 700 m, med Obircem in odcepom za Gorico) in Oljka, Smurtno ob Paki (cesta LeluŠ-Mozirje, d(^ižina 8t)() m, med Sotesko in odcepom h gostišču Pirnal).
Svetlobni odsevniki, ki so po eelolni dolžini
zgolj nevarn<wii trka, temveč hkrati tudi ne deluje moteče na gibanje živali (kar bi npr. p^TvzroČila postavitev mehanske (")grajc). Seveda pa je lahko ukrep učinkovit le» če je ograja popolna in v njej ni "lukenj*'. Zaradi tega na vse prebivalce in o.srale mimoidoče pn)sim(K da odsevnikov ne poškiKJu« jejo, uničujejo y|i ceto<»dtiijujejo« »ij bi tako onemogočili njihovo optimalno delova« nje. tako lK»mo namreč skupaj dosegli, da bo na cestah življenje |>o nepotrebnem i/{>iibilo manj zívali, in kurje Še pomembneje - dosegli bomo večjo varnost /a vse udeležence v cestnem prometu.
■ Dr. Boštjan Pokorný
Večina kadilcev želi opustiti kajenje
V azijski roííiji kadi 2'^ odstotkov odi aslih oseb - Pi1 odvajanju so kadilocin v veliko poinoc^^ tudi skupine za odvajanje od kajenja
Tatjana Podgoršek
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varsivo C elje kadi v celjski regiji približno 2.3 odstotkov prebrvalccv, med njimi jc nekoliko manj žensk kol niciških- Zadnja raziskava o vedenjskem slogu v omenjeni regiji je pokazala, daveč kot tretjina kadilcev pokadi približno 20 cigaret na dan. Kajenje želi opustiti vsak drugi kadilec. To so podatki, ki so jih na zavodu osvetlili ob.ll.jajm-aiju, dnevu brez cigarete. Ob lej priložnoslisomed drugim opozorili na velik pomen skupinskega odvajanja od kajenja. Delavnice oniog<v^ajo udeležencem izmenjavo izkušenj in nudijo medsebojno oporo, rezultati pa so povečini dobri. Nekaterim uspe trajno opustili kajenje, večina pa število pokajenih cigaret zelo zmanjša.
Mag. Damjami PiKlkrajšek dr. med., specialistka šolske medicine in vodja skupine za odvajanje od kajenja omenjenega zavoda, meni, da lahko la .skupina pasa mez ni ko m veliko pomaga. Udeleženci se med seboj spodbujajo, so si v opoTo, se pokličejo po telefonu ali odidejo na skupne sprehode. Ker čutijo tudi medsebojno tekmovalnost, je to
dodatna možnost za opustilev kajenja- »Ko katerega zamika, da bi kadil, pokliče sotrpina in po pelih minutah pogovora želja po cigareti mine.» V zadnji, šesUedenski delavnici zavtxla,so
je, ostali pa so l^tevilo pokajenih cigaret mix^no zmanjšali. »Vsaka metoda za odvajanje od kajenja je uspešna le, če se kadilec zares odloči, da bo prenehal kaditi. Kar 80 odstotkov tistim, ki
je pokazala, da redno kadi 23 (xi-stotkov anketiranih dijakov. Med Šestnajsllelniki, ki so že kadili, jih je 32 odstotkov pokadilo prvo cigareto pri enajstih letih ali prej. Je pa razveseljivo, da se v primerjavi z raziskavo iz leta 1998 mladi zavedajo škodljivosti kajenja za zdravje. Tudi v ŠaleSki dolini je Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije že pripravilo srečanja v delavnicah za odvajanje od kajenja. Udeležilo sc jih je 10 kadil-ccv, od lega so trije preneluili kadili in so^ danes nekadilci. Kot jc povedala vodja skupine za občine Šaleške, Zgornje .Savinjske in tudi Koroške regije Bri-jiita Putar, bodo skupino za odvajanje od kajenja organizirali tudi letos, če bo zanjo dovolj zanimanja.	■
sodelovaU sami redni kadilci. Povprečno so kadili 28 let, pokadili pa so po 25 cigaret na dan (najmanj 12, najstarejši kadilec pa 45 cigćirel na dan). Za prenehanje kajenja so se odločili zaradi zdravstvenih težav in po nasvetu zdravnika. Od 14 udeležencev so prenehali kaditi Štir-
sosc poskušali odvadili, ni uspelo v prvem» ampak šele po nekaj poskusih.«
Po ugotovitvah strokovnjakov kadi enak odstotek odraslih in mladoletnikov. Raziskava nSPAD iz leta 2003, ki jo je zavod izvedel med 1342 dijaki prvih leUiikov ccljskih srednjih šol.
Tvei^anjť. da /bolimo /a katvr<MKl kadilskih lM>le/-ni. je tem večje, čim dye že kadimo in čim večja je količina pok;ijenih cigaret. Po 20 letih kâjenja po 20 cigaret na dan se bistveno poveča tve^^anje za ni/vi»j raka na pljučih in v ^rlu.
Vlom v videoteko
Žnlee. 25. januarja - Preko noči je bilo v Ulici talcev v Žalcu vlomljeno v videotéko. Neznanec je iz nje odnesel plazmo znamke Philips, računalnik, nekaj DVD-jev in menjalni denar. Lastnika je oškodoval za celih 800.000 tolarjev.
Rop na Efenkovi
Velenje, 26, januarja - V sredo okoli 17.30 sla se na Efenkovi v Velenju dva neznanca lotila mladoletnega Velenjčana. (iro/ila sta mu z nožem in tako od njega izsilila, da jima je izročil mobitel, vreden 50.000 tolarjev.
Po cigarete
Velenje, 27. januarja-V noči iz srede na četrtek je bilo vlomljeno v gc5stinski lokal na Titovem trgu. Neznanec je iz lokala od-ne^sel manj.^1 količino cigaret in lastniku povzročil za okoli 10,000 tolarjev škode.
Topolšica.31. januarja - Neznanec, ki je v TopoIšici vlomil v trafiko, pa je odne.sel za 100.000 tolarjev cigaret, kave in baterijskih vložkov.
Stari trg brez računalnikov
Velenje, 27. januarja - Nekaj po 22. uri je bilo vlomljeno v podjetje na Starem trgu v Velenju. Nepridiprav je odnesel prenosni računalnik in monitor 1er z dejanjem povzročil za okoli 280.tJ00 tolarjev škode.
Velenje, 31. januarja - Neznanec je znova »udaril« na Starem trgu v Velenju, kjer je v enem objektu vlomil v sedem pisarn. Iz njih jc odnesel pel računalnikíw, monitor, nekaj denarja in dokumente. Lastnike je skupaj oškodoval za 800.000 tolarjev.
Vlomilec ie zaspal
VeJenje, 29. januarju - V soboto, v zgodnjih jutranjih urah, je vlomilec obiskal gostinski lokal v Rečici ob Savinji. 30.|etni Mo-zirčan si je najprej postregel s Štirimi manjšimi Čokoladami, potem popil malo žganja in - zaspal. Policisti bodo kljttb temu zoper njega podali kazensko ovadbo.
Delavec padel v globino
Velenje, 31, januarja - V ponedeljek so si policisti na gradbišču na Šaleški ccsti v Velenju ogledali kraj, kjer se je okoli 14.30 pripetila delovna nesreča.
24-leini delavec je pri premikanju zidarskega odra z nogo zbil desko, ki je pokrivala večjo odprtino na betonski plošči. Pri tem je padel skozi odprtino v globino 3,7 metrov in se huje po,škodoval.
Iz policistove beležke
Tokliil Ic (tvc iiolički, A obe nevsakdanji.
v četrtek so se samozačitno naravnani občani-kar je vsekakor dobro, da ne bo pomole - malo7molili. A te zmote jim ne gre šteti v slabo, saj bi lahko imeli tudi prav. Poklicali so policiste, da so v enem od velenjskih lokalov opazili tri vlomilce. Policisti pa so na kraju ugotovili, dav tem primeru ne gre za vlomilce, ampak za lastnike.
V soboto pa so policiste poklicali varnostniki iz ene vehkih velenjskih tovarn. Razložili so jim, daje pri njih vidno vinjen možak, ki hodi sem in tja in daje slutiti, da niti pod razno ne ve, kaj tam išče. Varnostniki pa tudi niso vedeli, kaj naj z njim Ko so prišli policisti, je pastalo vse jasno. Možak pač ni l^jil od lu, ampak iz okolice Laškega, zato se ni znašel. Pri iskanju domov je le skrenil s poti in zašel tja, kamor ne bi smel. Policisti so mu pokazali pravo smer.
v banko brez maske!
Pustne masko znajo l)i(i včasih turli nasilne - V banke, {)0ŠU\ nienialni( e brez mask na ()l)razu
s pustom prihaja čas veselja, zabave in norčij, ki pa ga včasih posamezniki aii skupine izkoristijo tudi za kakšne nečednosti. Maske zagotavljajo anonimnost, z njo pa ponujajo idealno priložnost za morebitno nasilno vedenje. Sploh, kadar podprte z alkoholom preizkušajo svoj pogum.
C eprav na celjskem v zadnjih letih med pustovanjem niso za-Ixíležili kakih posebnih varnostnih odklonov, pa policisti pravijo, da je v tem Času dobro upoštevati nekaj nasvetov, da jih tudi letos ne bo. Denimo tegale: preden odprete vrata hiše ali stanovanja, se le pre-
pričajte, komu jih odpirale, v stanovanje ne puščajte neznancev. Ce se boste sami maskirali, pa preden boste stopili v banko, pošto, menjalnico, obvezno snemite masko! Te ne smele uporabljate tudi med vožnjo. V skladu 7.72. členom Zakona o varnosti cestnega prometa se z globo 20.000 tolarjev kaznuje voznik motornega vozila, ki med vožnjo uporablja opremo ali naprave tako, da bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pa so tudi maske na obrazu.
■ mkp
TO IN ONO
19
I
(T.T-Toro.koi^


wvti va ^•««•vi
f Tes
ř.^fi^ar;rl'f'i'î'nTu. 11 .'«Ti^^
'••iXiií' M; itTíí aa» issw» n r-rí*. s' ííimi ' í*- •
iT-w)«*^ »7 ft ».»I vr. »»1 wn «f»iii I». V; »
rBap	v:-,-v, x'-
•...... .
r««,- .. „r -
tffc «4 2a.ft. d« 20 .ft.
^^^^^^	* • •»,, bcW»» •>-1*" Ot
''	a ^^fsisr^'tr.-.icwi.rcstiziy
'■K • as^'i t)'» n tcofwo im ASCII VD itj
^^^^^^ ' . v rsfltf 9V !» ui^ia ZB» rr>a0 fQ lul st .'(«p s k	SI» <f c A* it/rc "SI
' I v "Cj^T.lf .fP^MM <Si>W ' «tfiT«
Dvol^ka «d 2U. d»
... i^PpiX' <	CWi, «3	"j »0 f I*
lav	'itrx' «dli a třrvMi' oOQt.*
ri' "aa^us^i»i"r9o>o."wtiaťr-r ťjí* ř	"TV J.* JCí" ^B
. . i.'.nwy«»» ; ftJváxiž ... •	fe-iMt^^ííTfť ji*! K ^

R^ •é22-é. de 22.7.
-TiO-TTísn^-Tiiaf 'O®«ífts r^-'tđS'C-i", «
«.'>' '"'-^síprti» ivx' «'feM • : . r. (O .T"^ L1. îf- ; ÍD:"^	ç
-.•-»iv-zv«'-'-í* vi" .'řdco.ítaiK^icaiíiiioÉi-íár.r^r r	^lii .'cteas»*"điiSD»»^	.•;•
do 23.8.
'rt í tíS'5 «ait-otv» »	.if' •>.: .
'«a; r^tti'craer-'*'''' "-"'i'::
«^b^^B/ c-- ||,v • - ; I ' I	Î
t*ii»CvJ7aíi iv^	....... r. I—çwccç^:;«-
D»¥l<o od 34.8. «k 33.9.
'•©toJo -rfPiVr.-te»:?.' rr»>aři;'r f;' VF».aawMpii	^.rrKf.ť
ciijEtï • .r.-irJ"*' Qř^uiip » w.vjíns'; r^' • '

r«Mnl<« od 24.9. do 23.10.
-»«^iiQKirris^íeVíai^ř rs.*^.-J. » lO» «Hi íSl-TV JM P'3'ítoa-!: ''a «J.-•"•.tlí Cd9 UTiJO'i^tBV.'M-tmP-feer« .. • Jwfe»
.vr rpta»»»	wrv.-i-j wiwa»si:9fH'
f^e;'» • » u.. J-, .-f '«w^	i.
ikorpljon od 24.10. do 22.11. ^^^^^^ I . •«,	anv, foeníi.	i)
J-'ii'n.Pii;'*')'?*^ »PMÍ^ilílÍyv.r' uwío
'/•	■■il &f» »HřťT v«j o/nj »••«(M	f^ «.
•* fVi	<í<m*< fiW M IV lU'o	I piv u
u^r^Kflv cwiJU»Iv.>ncřft:« ijvmiii 'a:'." îtjî'sîs v c-u'	í-vTT.idiírcuillK-i^jpíBí» KC«r>(»
I	I A^-vV' 'i o c»\ v '-"c	r •	.'^f
J
Str«lo« od 23.11. do 21.12.
p "ih (^^xTť ) B 1V flWLivi« •*;	"i
' ^.v.Ji	.7E ^cJJ"	' '	w*» jJ
. ^	C. ' *	âo^ Mk.i..
T:	oe 's- ' "AV • .m^ tm* uamrn»
m! -►•••il	' t.•->4C.'ï34 riřr>
AíViS' \ .s xfy^»:	• i» c^e a»}^ 11»-.-' - «r
7AS
Kolory od 22.12. do 20.1.
"X	Cf^ s tO «i-ii • «S'-p». '0 . JiivAj a
^^	» Yqs , ! .1.1 .0 c I«;-".-»« Uf V-rf	^iiiir
Sf 1 • J5<	. " N a^iy "uti».jift.L•»■ J '•
^ « y ^ M9 roA»3» . •	N) « fnoii ii» ' '
VT» tíMft/íBii Ci	»i.».!.'	; '
•I, i; t .. J. u ií;«	Cii'CTt'	•
»JC/oi. y tftrfc • l	-'V • . a«, "
.»•«p,
Vo^nor od 21.1. do 10.2.
MQt	" >T * \	v. I s ' . ' I.-——'	- '
«t StCfTT^i^' r___v !•	. •• '• '
i^rt • ••• '*.«>••.• • »	i r*.,.« • J-,- —I	, '4.	, ..•.,•,
: Jù-^« ,• "-il"» ^ AT« la.*^ J; & • ► ■ f^f«, , I^ .»" « — •-y«.'« », M- , ••,.!-' irwir • ;	_
> 1 ♦
R(bi od 20.2. do 20.3.
• «-in •
....	. . .. • .i; , . •»I - vot" • i'•■'3'
''• •. " ' i S»<uk(	^ ' •> -ill*. « -
••• , I	»4 «-iiíř iiO W^i« v'
'.«r'.-v-	f'ct-avLi O-;
/ I . 'a»	CM'J'I«^ • •
flMl') •« 'l.l •'! I. «»-Il' • -1

i: A I» I » v i; i. i: X j i

rriMfl.SlSfll Jsusrvttfi *CDH<iru4,ip 7 IS C«m n1i nuqit • fivntt* Av-7 9Û Amj^ r^OauhitaAm b««> fiůú řVfceto
Pni^iki Rib^BCftfaiuwfliOlninUeiJibvnirti ïoHidM 1000Naivid<ftD 1400 l4lOU4.Wi3ÍniiÍjn	jSOOlU>inn fS90Po-
mika l900Kdi|h«U	ITOOCAMitionfiSK* ^eO&KralMX.
nm. i u^fiMna
6 JS Na dmM iibn, T.OOHTHbt. MSPiiviůbAs^^rnfrnCKMSImiqnrrX^ Poni^ 7430s>iif«bjlifTiijlTf).BOÛ^rtT«ijl:ir SaOPiiii^ú OOC&BTiv (OOON^&rtJovi I^COPiMir M lOKtilQfBin(UfT
Msonio^ >SOMuAu IS30l$OOKJ«lr>:ii MViPttffU. (X> Gli^rwitQ l600Hidnhti><n TOClONj?ad(iic
*)OSCIA.$ MiMfo
I fiM Oin pim r t«^ t nn. (1«t 630 Pd-riiSli,	7 00 HiirMIofi. 7 IS C«4M fénnv.y • pi^^i^itii A«-
Tnfntnm-.vSVmnf«, 730 Prrc^ 7 OBUân kArt« Utt^ 8 00 Pi lrfk|«ni < HStttictniMrii	8	$OOSlj*ni*:<An
Mi» i:L*r r«»n loilni. lOOONdMdoy KOCPobln^ I4I0N.4rïii dsi UM^iK/b ]S0D41IMH<>'.	iSOOfUN. IQ«* ^
irrv«u5<im ir4}UrmUiď«hi>p l6C0Ax«U, 19 WNimM»^
NU)iUi 6.Mn«i|6
' 9M bitm	n»*'634 ^
r<M< 6 45ttjib(USrvd«i T CD H	7 IS C*«TMt rti nur«? • pimVh < Av-
Hi
nWíDlUElC 7. Uivvio
tiiivfi tvnSkirii««, 734Acni'ilj, 7 45OaiumiCnit 6 00 Zmwiv all,	9
nr>vabi.	t530FvWJa. leWKit« Iw ki|.	17»
Pr(Mk*Kv3v<t ISOOSaibnkravK«	i»i]0 fbMW«»
\om I Mudvw
I s K 0<irrr|iln«fi weIav nw dit* 9
kA lOOONdswbTK	14 45
KrmtMi. iSOOAkUdkv« IS30Piro/ilj f0J» Uii k« M
SKDJL« M-MTIB
! 8 OG Cktfbiutu« fvw «Ma 7 45 Dau^ kijuniuutp eas^iti^b rCDHiri«ki(v*1SC«9ma)li>in«ipAiliinK»inK»
ikD.I430Pir)i!hJ44SKirN«>aU ISOOUojdni» IS90S^«1 (SOOKiMiýkai irOOVInn' laCOSi^abClOCONii AKbv«»
, Julwpin:
VšakůanéYnc van$vmléí
snoci fiiOL
800g uhgSíTWr

L£I^OrrEL£T
.145,-
PAMETNI NAKUP
"PUSRTOSpr SOK HRUŠKA
12Sx6mt 20 I SÍT 220,-
esa


	
"OWZH	%
ÙAiSCiS'	
PiZZA	M
uzore	M
	
RISO
'Wom"SKmfim 2S0g To^Siï^W-
i SíŘ KNm fífioio
I ^^Og	^
\ žo^SílíM' ^
"ĎiXAfMtHCALK SfJPtR PHOF.
21 2ûlSir}20,'
ffáS^
IS
I Cï89:y ess:
ZMIZAIUI
OD 03. FEBRUARJA
ViNO CHÍANT} KAK.
750f7j 20 isn 639,-

SlUKOCKt
500q
akgSíll430r

ZAMRZNJWNt - tZD^LJCI
••22" KPOmfÚt/i KflOKfn	,
óOOg zol(iSfí4íS/ ^ B
------fc
.209:-
249:^
-•Ji-WZZA MARGHÍRnA 3/}
960g 2Qkg5l!676/
(M
649,-
••î^v^oi v smoav
1,000 g
«r
349
sríCii^fL! jfCífr^
600 g 20^5ir748r
EUROaPIN NiWIVE6tlA ITAUJANOKA VERIOA DtBKONTOV Z VEfi KOT 900 PROD#UNIMI MEBT1
-NOVA GORICA; Vojkova casta 49
delovni Cas: 6-80 ponedeilok-eotioca •VELENJE: Goriftka cesta
dalovni Caa: 8»&0 ponadaJJak-sabota •SLOVENSKE KONJICE: Delawako aaaca tS
dalovni ôaa: 7>1 9 ppnadaljak-pacak / 7-10 aoboca
ipln.i^
•TR2|6: Dacaljica, lO Biatrica prJ TrZI&u
dalevni fiaa: B-80 ponadaljak-aebofta a-18 nadalia
•PREVALJE: poataM 4
delovni Cae: 8-80 ponedellek-soboce
PONUDBA t/CLJA OD 03. DO 12. FeBfíUAfíJA 200S
20
TV SPORED
«"^CAS 3. februarja 2005
ČETRTEK, 3. februarja
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi
07.00 Porcčlla
07.05 Dobro julro
OS.OO Poročila
03.05 Dobro jutro
09.00 Poroûla
09.05 Male sive csllce, kviz
09.50 Hiša eteperimentov, 3/8
10.15 Pad žarometom
11.05 Izzivi
11.30 Omizje
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Peti element
14.15 Umenostigre
14.40 Odpeti pesniki
15.00 Poročila, iTomeî
15.05 Mostovi
15.40 Cedrik, 5/52
15.K) Risanka
15.55 Igrajmo se na Kosovu
16.10 Na liniji, oddaja za mlade
17.00 Novice, siovenska kronika,
šport, vreme 17.25 Geometrijske basni 17.30 Štafeta mladosti 1fl.20 Duhovni utrip 1S.40 Mojster MlJia. risanka 19.00 Dnevnik, vTOTe, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga meriebnga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasteri večer 00.05 Dnevnik, šport 00.55 Tednik 01.50 Dnevnik zamejske i/ 02.15 lifokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Intokanal
10.00 Otroški iriokanal
10.55 Tv prodaja
11.25 Športni studio
11.35 SPvalp. smue,.smuk(M)
za kombinacijo, prenos 13.00 Športni studio 13.05 Tv prodaja 13.35 lifokanal 14.00 So leta minila. 4/6 14.30 Circom regionai.tv
Maribor 15.00 ŠpoTtii studio 15.20 SPvalp.smuC,,SL(M)za
kombinacijo, 1. vožnja 16.05 Športni studio 16.30 Starodavne sknviosti, 4/5 17.^ Mostovi 17.50 Davi. izbor iz jutranjega
programa 19.00 Pod rušo, 5/13 20.00 Šport
22.00 DrugaĚna ženska, drama 23.45 Štafeta mladosti, ponovitev 00.30 Skupna miza in postdja,
franc, fi fm 02.05 Intokanal
07.55 03.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 00.00 01.35 02.35
09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 17.55 13.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.45 19.55 20.00
20.55 21.00
21.30 22.45 22.50 22.55
^ J
Ricid Lake Rubi, nad. Klor. nad Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjeva tiči, nad. Na kraju zfočina, ran. Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva iičl, lad. Zrelo srce, nad, Klor.nad. 24 ur - vreme Rubi, nad. 24 ur Trenja
Parčkanje, nati. Na kraju zEočina, nar. XXL premi a"e Zaliodno krilo. nan. Slutnja, amer, film 24 ur
Nočna panorama
kanali 27 46 S2
Pop Com, glasbena oddaja Vabimo k ogledu Odprta tema, ponovitev Naj spot dneva Videostranl. otwesîiia Vabimo k ogledu Mladi upi, otroška oddaia Regionalne novice Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva 50 zvezd za otroke Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Retocenter: pot iz zasvojenosti Ir odvisnosti Regionalne novice Vhannoniilznaravo, kmetijska oddaja Halo, halo, glas. oddaja Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostranl. obvestila
PETEK, 4. februarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Pisma, 9/10
09.20	Na liniji
10.05	Prisluhnimo tišini
10.35	Z vami
11.25	Preživetje v divjini, 5/8
12.15	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzorja duha
13.45	Duhoviiurip
14.00	Življefijev gorah
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Grimmove pravljice, 5/13
16.05	Iz popotne tofbe
16.25	Živalski vrt, 9/10
17.00	Novice, slovenska kronika
17.35	Velike gradnje, 5/5
18.30	Žrebanje deteljice
16.40	Medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.55	24.16/24
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni kiLb
00.05	Homo tuiisťcus
00.25	Dnevnik, vreme, šport
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	infokaial
10.00	Otroški infokanal
10.55	Tv prodaja
11.25	Športni studio
11.35	SPvaip.smuč..smuk(Ž)
za kombinacijo, prenos
13.00	Športni studio
13.05	Zabavni infokanal
14.30	Tv prodaja
15.00	Športni studio
15.20	SPvalp.smuč..SL(Ž)za
kombinacijo. 1. vožnja
16.15	Športni studio
16.20	Skozi čas
16.30	Glasnik, tv Maribor
17.00	Mostovi
17.30	Športni studio
17.50	SPvaip.smuč..SL(Ž)za
kombinacijo, 2. vožnja
18.40	Športni studio
19.00	Prevzetnost in prisfanost
20.00	Starodavne skrivnosti. 5/5
20.50	Slovenski magaán
2115	Nagrada GZS XXXVII
22.05	So leta ml lii a, 5/6
22.35	Praznota, amer, film
00.05	Ples smrti, amer, flm
02.00	Infokaial
07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.10 23.05 23.10 00.50 01.50
09.00 10.00 10.05
11.00 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.25 19.55 20.00 20.45 20.50 21.20 21.25 21.30 22.15 23.05 23.10 23.30
Ricki Lake Rubi, meh, nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce. nad. Vrtnarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce. nad. Klon, nad. 24 ir-vreme Rubi,meh, nad. 24 ir
Začetek konca, amer, lilm Vroče mesto, nan. XXL jremlere Tihi sprožilec, kanad, film 24 ir, ponovitev Nočna panorama
krnnail
27
46
^
Dobro jutro Vabimo k ogledu Retocenter: pot iz zasvojenosti in odvlsnosc Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš
Regionalne novice Rad igram nogomet Iz Olimp!jskili krogov Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Za oster vid Regionalne novice Alpska Slovenija Naj spot dneva Vabimo k ogledu Jesen življenja iz oddaje Dobro jufo Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostranl. obvestila
SOBOTA, 5. februarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Zgodbe iz škdjke
07.35	Male sive celice, kviz
08.15	Iz popotne torbe
08.35	V 80-tih dneh okoli sveta.
anim. film
09.55	Majšlbkejši člen. kvfz
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	hlomoluristicus
13.40	Slovenski utrinki
14.05	Ta moja drjana, 4/6
15.00	Moj oče, nemški (ilm
16.30	Mlad 90 let..., feljton
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sožitja, tv Maribor
18.40	PriliajaNodl, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Utrip
20.00	Se zgodi. 5. del
20.40	Hri-bar
21.40	Prvilndnjgl
22.05	Poročila, šport, vreme
22.40	Izbranec, 5/12
23.30	Laži, južnokorejski film
01.10	Dnevnik, vreme, šport
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.00	Tv prodaja
08.50	Športni studio
09.00	SP v smuč. skokih, prenos
11.20	Športni studio
11.35	SPvalp. smuč., smuk
(M), praios
13.15	Športni studio
13.20	Tv prodaja
13.50	Šport
20.00	Filmski jezik, dok. oddaja
20.25	Klasični Hollywoodski slog
danes, dokum. oddaja
20.55	Dnevnik nekega naroda
21.45	Prevzetnost in pristranost
22.40	Sobotna noč
23.45	Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Mama Greta. ris. film
08.25	Ogijeva dmSčina, ris. serija
08.35	Vrbja vas, ris. serija
09.00	Mala Kitty, ris. serija
09.10	Sjper punce, ris. serija
09.35	Tom in Jenv. ris. serija
09.45	Hikarian. ris. smja
10.10	Klic divjine, risani flm
11.00	Galidor - vanjh na vesoljski
meji, nan.
11.30	Glavca, nan.
12.00	Šolska košariiarska liga
13.05	Rosamunde Pflcher. film
14.50	Belf slon, dokum. oddaja
16.00	Madagaskar, dok. oddaja
17.10	24ur-vreme
17.15	Otrok za vselej, amer, lilm
19.00	24 ur
20.00	Naravne sile, amer, tilm
21.55	Mojih 200 let, amer, film
00.15	Ljjbezer na valovili. film
02.00	24 ur. ponovitev
03.00	Močra panorama
18.30 18.35
19.15
09.00 MIŠ maš. otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet.
otroška športna oddaja 10.15 Naj spot dneva 14.00 Videostranl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Alpska Slovenija,
dokumentarna oddaja Naj spot dneva Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev
Videostranl, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 1339 VTV magazin 20.25 Kultijra, informaivna oddaja
20.30 Sredozemska (primorska) Slovenija, dokumentarna oddaja
Naj spot dneva Posnetek slavnostne pnredltve ob 15 letnici lioni zrna v Sloveniji 22.00 Vabimo kogledu 22.05 PolkïTroll, glasbena oddaja 22.35 Naj spot dneva 22,40 Videostranl, obvestila
20.55 21.00
NEDELJA, 6. februarja
SLOVENIJA 1
07 30 Žiužav 09.55 Nedeljska maša 1100 S Tippl po svetu, 4/6 1125 Obzorja duha 12 00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 PriJožovcu z Natalijo 14.15 Tistega lepega popoldneva 1420 Poldnevnik 14,25 Človeški faktor 14,30 Nedeljsko oko 14,40 Pet minut slave 14.45 Planetv 15.25 Predmet poželenja 15.45 Žive legende 15-50 Šport Sang, nogometna liga
16.00 Šport na današnji dan 16.05 Whoopl.19.del 16.30 Lorella
17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Glasbeni dvoboj
17	35 Kek's 17,45 Vabilo za dva 18.05 Vroče
18,10 Družabna kronika
18	30 Žrebanje lota 18.40 Jani Nani, risanka 1845 Simon v deželi risb s
Kredo,risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo ledna 20-00 Ema 2005. pr^os 22.05 Intervju 23.05 Poročila, šport, vreme 23 35 Rdečapuščava, ital. flm 01 25 Dnevnik, vreme, šport 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
SLOVENIJA 2
06,30 Infokanal
07 00 Tv prodaja
07,45 Hri-bar
08.80 Športni stiJdlo
09-C0 SP v smuč. skokih
1120 Športni studio
11.35 SPvalp. smuč,, smuk (Z)
13.15 Športni studio
1320 Tv prodaja
13.50 Infokanal
16 30 Nagrada GZS XXXVII.
ponovitev 17.25 SP v rckometi (M), finale 19.15 Sport 20 00 Nil, 3/3 20,50 Brez sramu. 2/7 2140 Irena, porreînl film 22,35 Hamelinski pisani piskač 2325 Infokanal
07	30	Tv prodaja
08.00	Mawični plašč, is. film
08.25	Ogijeva dmščina. ris. serija
08	35	Vrbja vas. ris. seriia 09.00	Mala Kitty, ris, serija 09,10	Super punce. ris. serija
09	35	Tom in Jeny. ris. serija 09.45	Hlkarian, ris. serija 10-10	Jagcđka se predstavi 11.00	Galido'- vamh na vesoljski
meji. rjan.
11,30	Giavca, nan.
12.00	Šolska košarkarska liga
13	00	Na deželi je lepo, 20, del 13.55	Močno zdravilo, nan. 14,45	Samo prijatelja, amer, film 15 35	Sam v gozdu, amer llm 18 15	24ur-vreme
18 20	Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja
19,00	24 ur
20.00	Genij, amer, film
22.00	Športna scena
23 00	Veter, amer, film
01 15	24 ur, ponovitev
02,15	Nočna panorama
kanali 27 46
52
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09 40 Iz pan. oddaje Dobro jutro 10.30 1338. VTV magazin 10.50 Kultura 10.55 Športni torek 11,15 Iz dimpijskllT krogov 1120 Športni gost 12,00 Vabimo k ogledu 12.05 Za oster vid 12 50 Iz sredine odd. Dobro jutro 13,40 Jesen življenja
14	25 Videostranl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1339. VTV magazin 1825 Kultura
18-30 Iz petkove odd. Dobro jutro
19,20 Pop Com
20 35 Dober večer, gospod
predsednik 2135 Vabimo k ogledu 2140 Videostranl, obvestila
PONEDELJEK, 7. februarja
SLOVENIJA 1
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jjtro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jjtro
09.00	Poročila
09.05	Iz popotne torbe
09.25	Oddaja za otroke
09.35	Živalski vrt, 9/10
10.05	Tistega lepega popoldneva
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
14.25	Čari začimb
15.00	Poročila, promet
15.05	Dober dan. Koroška
15.40	Telebajski, 24/45
16.05	Risanka
16.15	Radovedni Taček
16.30	O ariiitelcturi. poučno-
zabavna oddaja
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.35	Preživetje v divjini, 6/8
18.25	Žrebanje 3x3
18.35	Žrebanje Astra
16.40	Lolek in Bolek, iisarka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	PrešK-nova proslava.
21.00	Portreti Prešernovih
nagrajencev
21.30	Izzivi
22.00	OdmevL šport, vreme
22.55	Umetni raj
23;20	Hawking, ang. film
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.45	Umetni raj
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.40	lifokanal
SLOVENIJA 2
06.30	lifokanal
10.00	Otroški Infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavni intokanal
13.25	Tv prodaja
14.00	Slovenski magazin
14.25	Irena, portrétní film
15.20	Hamelinski pisani piskač
16.10	NIL 3/3
17.00	Homo turisticDs
17.25	Dober dan. Koroška
17.55	Davi. izbor iz jutranjega
programa
19.05	Učitelji. 6/8
20.00	Osebno
20.30	Humailstlka
21.00	Studio city
22.00	Foo Fighters, glas. dokum.
22.25	Študentska
22.55	Brane Rončel izza odra
00.25	lifokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.40 01.15 02.15
Ricki Lake Rubi, lad. Klon, nad Tv prodaja Zrelo srce, nad Vrtnar jeva hči, nad. Špcrtna scena Tv prodaja Ricki Lake Winarjeva tiči, lad. Zrelo srce, nad Klon. nad 24 ur - vreme Rubl. lad. 24 ur
Sedma nebesa, nar Urgenca.nan. Cena strast, 4/4 XXL premiere Tretja izmena, nan. Težki časi, amer, film 24 ur
Nočna panorama
.karali
27 J 46 52
09.00 Dobro jutro, 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1339. VTV magazin 10.30 Kultura
10.35 Polk'nroll, glasbena oddaja 11.05 Naj spot dneva 14.00 ydeostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionaine novice 18.05 Odbojka, posnetek:
Šoštanj Topolšlca : Calcit Kamnik Naj spot dneva ydeostranl, obvestila Vabimo kogledu Ob slovenskem kulturnem prazniku: Poezija F. Preš&'na
Regionalne novice 50 zvezd za otroke Iz oddaje Dobro jutro 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostranl, obvestila
19.35 19.40 19.55 20.00
20.40 20.45 21.35
TOREK, 8. februarja
SLOVENIJA 1
05.30	Odmevi
07.00	Pedenjped, onoâkl muzikál
07.30	Pastirci, slovenski film
08.50	Pepivseve
09.05	Cendrik, 2/52
09.20	Risanka
09.35	Zgodbe iz školjke
10.15	Sožitja, tv Maribor
11.30	Pri Jožovcu z Natalijo
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Hri-bar
14.20	Se zgodi, 5. epizoda
15.00	Poročila, šport, vreine
15.05	Mostovi
15.40	Marjan, konj, ki pleše step
16.00	Risanka
16.tO	Naučimo se pesmico z
Mellto Osojnik
16.25	Obiskvakvarilu.6/17
16.30	Knlšga mene briga
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.20	Izobraževalna oddaja
17.35	Pogled na. ., dokum.
oddaja
18.05	Modro
18.40	Metka in zverinko zver, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pod žarometom
21.00	Dosje: eni in drugi
22.00	Poročila, šport, vreme
22.20	Dnevnik nekega naroda,
23.10	Pogled na,.., dokum. oddaja
23.45	Dnevnik, vreme, šport
00.40	Pod žarometom
01.30	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Športni studio
09.20	SP v alp. smuč., VSL (Ž),
1, voSija
10.25	ŠporCii studio
10.30	Infokanal 11.30 Tv prodaja
12.00	Infokanal
12.30	ŠporCii studio
12.50	SPvalp smuč., VSL (Ž)
13.55	Športni studio
14.00	Infokanal
14.45	Osebno
15.15	Slovenski utrinki
15.40	Humanistika
16.10	Foo Fighters, glas. dokum
16.35	Študentska
17.05	Studio city
1S.05	Mostovi
18.40	Gluhi mož na meji, tv igra
20.00	Frasier, 16/24
20.25	Prešeren, 4. del
21.35	Magonlja, nizoz, film
23.30	Na liniji
00.15	Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 01.20 02.20
09.00
09.40 09.45
11.15 14.00 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.50 21.30 22.00
22.30 22.35 22.40
Ricki Lake Rubl, nad, Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjeva hči Sedma nebesa Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce. nad Klon. nad. 24 ur-vreme Rubl, nad, 24 ur Preverjeno Jenifer, amer, flm XXL premiere Tretja izmena, nan. Čudni in bogati, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kwnû 27 46
52
Ob slovenskem kultumem prazniku: Poezija Franceta Prešerna Vabimo k ogledu Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšlca : Calcit Kamnik
Nal spot dneva Videostranl, obvestila Vabi mok ogledu TV Irštrukcija: matematika Naj spot dneva Zdravljica, dok. oddaja Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu 1340, VTV magazin Kuitira Športni torek Športni gost Asova gibanica Predstavitev poklicev: za izobraževanje invalidov Vabimo k ogledu Nal spot dneva Videostranl, obvestila
SREDA, 9. februarja
SLOVENIJA 1
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Naučimo se pesmico z
M^ito Osojnik
09.15	Gbiskv akvariju, 6/17
09.20	Risanka
09.35	Velike gradnje, 5/5
10.30	Ema 2005
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Nekaj minut za domačo
glasbo
13.35	Ljudje in zemlja
14.25	S Tippi po svetu. 4/6
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Jurij Drobižek, 6/26
16.05	Pod klobukom
16.35	Volkovi, čarovnice in
velikani. 36/39
16.45	Risanka
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.30	Z vami
18.20	Homo turistlcus
18.40	Trije agentje, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pollock, amer, film
22.10	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sveto in svet
00.20	Dnevnik, šport
01.15	Z vami
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
08.25 Tv prodaja
09.00 Športni studio
09.20 SP v alp. smuč., VSL (M),
1,	vožnja 10.25 Športni studio 10.30 Oroški intokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokana! 12.30 Športni infc^anal
12.50 SP v alp, smuč.. VSL fM),
2.	vožnja 13.55 Športni studio 14.20 Evrcpski magazin 15.00 R-asier, 15/24
15.20 Rimski jezik, dok. oddaja 15.45 Klasični Hollywoodski slog
danes, dokum. oddaja 16.15 Mostovi 16.50 Pijateljska nogometna
tekma, Slovenija : Češka 18.55 Slačenje. 5/20 20.00 SP v alp. smuč.. VSL (M).
posnetek 22.00 Slovenska jazz scena 22.40 Magonija. nizoz. film 00.40 Intokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 22.35 23.30 01.05 02.05
09.00
10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30
Ricki Lake Rubl. nad, Kloa nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vriiarievahči, nad. Preverjeno Tv prodaja
Ricki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva liči, nad, Zreio srce. nad. ICon, nad. 24 ur, vreme Rubi, nad. 24 ur
Ž^lno maščevanle, film Na kraju zločina, nan. XXL premiera Tretja izmena, nan. Pod nadzorom, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanal
27 46
52
Dobro jutro, informativno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1340 VTV magazin Kultura Šporini torek Športni gost Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vatsmo k ogledu Čas za nas: pustovanje Regionalne novice Alpska Slovenija Naj spot dneva Videostranl, obvestla Vatwmo k ogledu Pop Corn Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro jutro, Vatímo k ogledu Naj spot dneva Videostranl. obvestila
OD VSRPOVSOD
Oťlrlrk. 'A. ťťlmjiH'
18 00 Vila Mojca
&QIIU starie • Jana
Olrok»V4 lUfh« 2UÍ2 RsáQvracfJd Jsznc
Grl^ffft u stsr« m nlitfp if OCf KnjifiiKa Vfllfltit«
okKtiiA muA. otmv niojino^B |odri. DruQi cd ireh »KiQQlih m\ï » Qlivljinju
Conlnr]9V6 ulke.
la.M GlasMni VtIHfl vaiiK^
(Ivor dna
ZaUluini kOACor^ plonltlov. uilvistfinuv mo|!lrtJ(oon
ifiůejR pod voQiWQn LAazia Bflnnyflv*jg 2 âfifMii. (1,0. Ill kulturnifts HMiUvu KatiuturAljatiQ Primo2le
IVloK. 1. ťťhni4ir
Miaalfl?ktcflnTBrV«fen|e MlDIdipeliZaposlJIe» mladih, reinldnoii oli iluziji, orflafliAior:LQS*Miđfli tiboraini domoKnil SusMid Ufa VâiMie, orQtiâU
Orgeiilri lioneerl! Kerlifl Moinlli
2D 0Q Mladinski MnTorVf^Hú KlubíU voćor
Suhulii. !>. loimtčír
U'çç intor&psií VfiienjB
Putin» rftjatijQ. rinttQplll bnri» Ksnrnkl lirajhapji In mataríiXft. 6ifou pa bůOů
lililio ?apio»Bli I PIks
Kdai - kie - ka|
NůgaviCKů. ISiflÛ OvqiAnaKSSMfl I4r«»t4vvc Proslova obstn«ntkoni Kuitvrhoin pfamiku M 00 Re&Qvraci|aJo/aro
Pifii V maiHh, iébívai vai Bnumbirl FalotI MljûinsU unt« Vfl|flfl|0 Puswanje Posisrpropram In fzber 19 najiDBSkB I ViiftRo2lo.93n«nlDvk Deiavniun knauvno: íí mm uergflli lutii |bl 0«iđvnic8 orsoniilnno ViakO sbbOlO V í4l3nJBt|U. D'QinizafBr Volonjo
(>. frlHiiiir
BQô ûdnod lareo sola v VinsKi Son 17, lra<|leioiAÍnl poRAfl nH Rjiniflkflv vrh ISSft-IPQQ
RdeCa dvorana Vâlan[o DirDikb puitno rajanja. Propnimr Oimjana GoInVtfik. skupina Pupi, orkester IriiignariBv Aabfn» Gfllltnllra Juniorski fn Presni «ludlo H
l'olU'dvIjcK. 7. fobJiiiir
P«liii2nićnao4novnaiote VliKkJ
Liloperni «eter ob liovonibtm kuitvrnem çtptr\\io
I'oirk, It. ťiJini^ir
Vfllan[aki grid
Dan «dfiriiovtai Mu»ia
KINO VELENJE v h«teiu paka
Zgodilo seje...
^ (ul 4. do 10, Icbt^narj^i
iKÍťWihirJjt Iťtíí I'J'x^jc Nil DKiiiiVA^n.n&kupMřín.i tiiwcg;! vcUrnj* po^jiiiJ» (jíwjť JX'liw (v tiniji pol,win miiTfi UUi I'i'Ki stfjc p^djcijc pnrirDviufvalo v C>oroiijc !\>inl). ki»ta ^ji V(|H (íor^-njť tlirkininik" m Ot:]\u-. mi C>. Mfji svi'l» OhCini:	6. rdininrjti (rt\i 1VM, jť ncpcv«
klicno ihInI opii pivkhvklnii^ «avln iTiím* ivck>vml(i ;jpnln iv'itk hi) svťlňib nu íicji ?w.ui olvirtk* s<tsl;inj /u luwťjji pfcdm*«jiiik(i iimolilt	i^iJpicJ^'Unikii kVvUi AnUir^t sk^ini^ka;
tchrtmfju IvUi A:
^»fil^nij in ptíltí^i Dloka kTnuviuilir.tmc Âv^irinj. K. íiVť^nihi
Idiiliirnl prii/nib v «|Hrriùii nil iiiývcťji'};!«
řJoYcnvkcmi pvMitk» 1'ruiUTiii l'rť44'niik.y DOI'^'^IHI jr iiinrl nu diiiuiAnji «hiii Mil 1X4V v Km-
Ilju.: pifhiui» lu
pfuiJilkjH* J. rdmibr-ji\ kill ^i-l.eilJil.SI»* Vvnftkl nln1KlillN>^n»•
Milní fivfí, Prf^cm'»-
tc hu}:rnrir^ kl in
nn kiilliirhriii pu* ilni^Jii. Jv int'dln lili' nÍ>lrMvn m priH»vcin Mumrinc iliirfť Slu\i*iiijp Tvliruiirjii pni^ jMi<n rrr.4ťr> ntnu nn^nKiii pmU'Iih K. rvlirniirj» tvru IV^Ti • t, U'hnuirjii 170^ rurjc v Ardmu pri Vojniku roJU slovenski puli lijhtofí^ko in cnťikk^pťJíCiwv iisnixjrjjn nHr.svo^cvu: injkViko».' Iwcť i^ipfl Tiiptwl^; /hi nt I je r;i*t(inc in Mdkť.bilpnjc iu;lj v^ii^n pi^niivnlui* ^iih, kulL'ri* ««hiril \|iivcnsk:i jnicna; Ccprfivj« iMlMinKHik.j',' !> w^jimi iijunoviivnml do^icjgcl cvrnp>ki> rjiven, /Jila je J»'řf^ej Kupilur ozitJk'il /n mijvi\'^eiui uOc*n)nk:i liikralnu Avnlnj(\ < irhrimrjn	krt) jp	iVilklnrn;« ^Kupini Knlrtl/i pris
«laVîln 111, ohlvtnicn ik'lovnnjd« *>o kih prn/niiv;in|U
kuliumc^ii pc.i/nika ptvič p<xldili pri/nwjjk Kuluin^i;
ikupnosii Wlonjť • NupfUriilKwoprimsinj«.', N:ipv tnikíwíulipji». mo in Niipk^tnikovi) phikoifv;
|ii, řťbnmrjn U u\ JVK(i»,r)iMjinj/.vwlk>fcii»?v m uvuimclianikw nhćmi* Vdk^njp pn Sl$m*mj.i4ku pripmili pivi urndni vjem ml>«
Ijs'nib iiv^invnbiNw, ncuniJm s^íjgni pu Jv HI 2c (cOcn prcO lum:
10, fchrimrj;i 1995 jc lii) v 'U>pul^u;i o^nnovni kini^rvf^ Mnilikiitii prill«1^^ivflnj.) en.'ryi'wklh -»nrc^vin Sjov^^hijc - sPUJS; 10. ii'hrimi'ju ^<Kit ic jc / ^jikljuônim konii.Tit)in v st;K*njhkuni (lumu kuhu/v ki*ni.\kl;i M.ixdul>ju//klimk;i. tni^^lni^htJ' \Y.\ Sob inr/:\. kl f^in \o pnprnvilii uiknmi velenjski lurni cunur Ivfuui NhpJtiuk;i jn M.ix i'lul>; mliJim |h/v ^bsK-* nikoni »rt pr«liiv)ili pn/n:mi profcvjjii in |:l:H>hcniki v/ 1 in'jiîlee In Sl<ivt*nljc.
ffiprtMj9: Otmifcn w/«/«
VciBnjů. ÛD BiovB^ikbm
kuKurnarn »raníku tl lahko brazplacno oolBdar« iialna mujojika in galorijtko airvo
Muiflja Vfllenjo.
1MÛ Kr)|i?nica
Aiflonkg I tibu ne 1^ 00 t|(ov|rg, Veleny Pusi, putt, kriliti Uli Tradicionalno pusiovsnjo za
otroVo.
iň OQ Donil(iiltU!BVBl6(i]a
PrBilBva ot) ftBVQniR«m kuilurnom prainlku-TBim ja s<»vAfitiAi Qůvamik na protlovi bo Daml/in Kiiajlć. V prtgnmu ti tiotu prfldtiavlla Sevorjovo nagnienea Loori fil^noU |n Joto Robltfe. Sedelouah bodo igralci OloflRlIiêa Velenje, pl«dHll{(i Pod kBcgIccm Ir imoinBBa bd Paki ior 3opronilti(a Cordano l^ragram bo po^BJOvil Marko mm,
laao MladinskicantBtValBJijG
Fllmiiki voc»r
SrorfiV',^*- rpbriiiir đ d
Fnrca PratBrtri « UHdsbltv^ siovantxih uitiatniKav iUflJ ViraMoioa
P»lna tllco*iltiniOdChl; kuhamo I Ti de jem
IZJM KřiiuniM^fnaoino
&pvllnv un provljic: Pujin inigme ta soseda (C. îHot^ in
Rdo^g kokošk» (Ifska lludsk») JjLtó MiadinsuconiorVma
lm\t\t usivarjalrie delevnic»
(Viilťk. H), ivlinnir
imKnjitnIcj VBlanji
Okrogla m lia ÛMvIrev
nio«lnpga jedra, Trotjo, ladnjs okro^ta miu o o2kvl|Bn|u Cankitiovo ulic«. ifl M KuliurnICB
Milja FAJDiOA: Eflargijiki 2dravf1no(t zdraii hrant • prodavonje
V&ak dan, dg d leb(ujr|a, si lahko niQd IC. In 12 uro v Vil MoiCll lip«l0diu Hfl* (la kosiurne


Rezija: li^v hlvklorti
Vloga: Jami« Fûk Aaglnsi Kmi} Karrv
yVashlngion
Donna: 1&2niiflifr
četrtek. 3 Ž^cOŽOM
SoMa, S. i. ob tO.ûO
vtžm
PùMWfeÎt.7.tCÛÎO.OO
TOfVk. 8,1. AJ U.30
iauân]i tfdDui li najbolj rnn^ko
vtogO(JamleftM) HImimj6nomrnacij N iatP^niQ C!ik«)a PMBlir»vb927 fs-
b/kUi|a!
TI P\ T\\1
(slovenska irru kcmMIjj} Ro2)|a: rMB|a Okotn
Viogo! iCctT)on But^n, Mhi Buburj. TQRI Cjni/nak Adnan OmvDW D»l}inii:9P mM
Mek 4. ?,,oû2Ô.Qû-pf6inl9rispfsii' sfmUvifo tlfmke gklpg f
immoiiíím
tíus/io, 9.t. 00 lo.oúO}oň Id,00 PcfíVíím. 7,2, od
Sia/â, 9.1.96 t9,00iň^20,00 r^oi/ slDven^d flm mTodaija ilovenQkoQa
laAMcja Mir]ff Okuf na |b prví Mm. |u brat uiap^av P'kaz^je ^v(|en|e &lltih prifa(9i|«v in rtii^ovo uhv«, n mtno v ^aWWnjífD ilviionpu, ka v*tope|û V âVfll odrísllf) FlmíablorrKSBTinalBtDliiřBni tn-ii ?irďip6rTun^in|jiiamě!^kavr«' nObfl pí ga ni&o spf?|(dlndfa6M dBvfln-sKagatilma
VV«Qn|ki SO bo prúdstavld Mn:i likti-Ska «kipj. mM f*\n\ tud^ v»i Urn olavm igrđfci in rsžisar
/ \s\ \ í;i;\A
(komična drama)
Re^jn; Liu OhUn Kackftf (I
Vlogo; Gustav H.imnuisten LotlaCMIn
Stinshall
Doiítna. ddminut
Qň t9M

PDKVAřUENieoWtK (kđmiena kiminjikd) PHok. 4. l, ob IBM
ZAČ VSW 7.\\\\
Pílok. 11, ob tS.OOlnobSlOO Sibtí6.S. ob 10,00 Iff ^22,49 HvíBljB, l ?s oů /0 00
hfíoOoífík, 7.2. ob mo, ívQk $.2. M lOM'/imSKlMiUttUFPOUf-fí-a
SKKAÍ
fcomt&l|l|sirđl(omedl|ej D)L{ina; 95 minut
KúĎ f?,oo-orrcikam-
iw/a
lifomucijs, v U&u p(od»đv • S98 ?4 91,
ob d6l.iMilluri dopoidan • S9S 7/1 d3 Pied paxUjavsopnie njiBikgalr^ikina^vfitfu pndsuv) luirrani iri dru prvd pr^tivata* npnii
Oče in sin v mestni galeriji
- l^rvvl Fi'hrihirjnl vU IV Ii hitflir v mťNlnřf^ilrr^hMf|irÍÍ r)iy*ilu\o Aiiinnn in ,!(inv/4i Ht^iiiL»« VtiJlv.
Anum Ikpnikjci-dcn rudkili	^Luno*
ukov. ki mu je jv^uuidim /vca' ilrujitcv 5k>venskUi likm nih nniL'inikiiv. Prdill w je skn/i /elu^iviUislUi in ^l* lu dclsivo pnća if ksiililoli m i/viriuísti nÍoj;itvLiui UNlvarýinju, pruví líkí^vnii kti-tiCark;i Mnrivn l'n.iu»;<k, ki ^prc};ovt<rÍb (mlí
ntiovlprijii rn/vttavi:.	fJíkufljfi
Jc (lovck in kiir su i'lcic okolt njc^u, při
vmur ju i/r«;/ilo <iVTnrKki In oU nikii^<ir prvV/vl. Slikarstva .tune/.ii tiupi^îka ji: ^Icdi! mi kiimvpt l)líxu hlikum wojcgn p;i vender pui^d /iiKcb<ij v\íFp<kvxc.'n	fiscbncgii clo^fv*
Ijitnjh hutlc (^j»>vok:i, ki ju j^íjcr w-rriii olx'li *Jikiir|i^v, ]i;í u^\iu\vlj;i prnf. Mirk^i Jci-leiScki
'/a kuliumi prcij,rLiin nlitidprljii r;i/sUivc ho nh klavirju	i\lrti Dvliip.Ht. ni/Tíluvo pu Ix^
<^£ip^l Mibm Ki»|K(!iith
Koncert učiieljev velenjske filashene šole
Vťknijť - V piíOfWitťv 'ilovL^nskoj'ri kuUuiTie^ pru/nfkii IvxJopriprovili	(ud| u^ili^jjl^l^LS-
hyne ^nk Fffiivi Ki^iinii	S'o|t;n|c.
(ipc AHlp.u(ictř>niilni knntvn. nn kalťrumschi>« ito prvvlMitvili Ub^iidji skóruj v^v'h inldulkm*. nO pih.ll. iroHI. ihsirui^vii(i>vkiipkumi\lt) rulka) iii soJohncp j>lcKii. V ptfsifiim projiriimii riú bo
munjkiil'i dol i/ /4»ii!njojja Nir^ku do sklad:i(L*-ijuv	î'ûso. l'WQlji konctírUtnu
ojtfkipiil kiH M'Iisli in UkIí v rii/|ičmli k^wnimli
Ki'tiiurl hi» v piuiiHlv^vk. 7. ívhnniija. irl) N vvliM tlvuniiii oin^i^viiť	ink.
Nagradna križanka GARANT
GilIMNr

pW(llt«M MOuilHll edttiii	o 0.
industrijska prodajalna
TeL:tl37IJ37l30,70371 31 www.garaiil8í
Vabirix) m v ní^io IncIusUiiskn pra-diijalno.ki jo odprta udponAluljlQ dopflikaodd Ootâ urs vsobotowl $ do 18 Uïe
•	prnQTâm dnevnih sob OIJKA. SPAI-ntc Kaja In kuhinj PkmiA i dostavo rmnwižfl
•	16 % pc>pui»l n» nrogr^rn ADRIA
mm
•	ugudiii] ir^ pe«lra ponudlsa oUoâkili mmisQinskin sob
Nkifilmo pohlsivo opremo;
mmw sob, proosob, v thi-Krtli bai vail, kosovno DofiiéWíi, ku-hhfs, raCun»iiikik« In pisalna mua 1ZJEMND UGODNO: PREDALNIKI le ad 12.41100 lil dalja
?ohlltvo Garam • pohištvo za val if um I
rq$íTov l4i?<inko. oftfoniljone z va^kn (usfuvorn, m Kaš {»&. d. o. o, KldrlCQVd Vdonjo. s pripisom "Ga-rarr',n.i;kaRrw|&uo14 loliruvla tzr»* biili bnmo In ingrnda. kiubiUca milice K v buli Dđrvi
'^HjiS 3. februarja 2005
DEŽURSTVA
Zflr9vslv«ni dom Vsisnj«
omsnLo
$pcSK3>/ifle zâvinvinke
mifo^nci. otmSCim w. Sa le Isl: 1 f 2 rere/Vma Z9 s>u2ùo nuSf^ nviJ&iskepOTKičf. Niio»-tefonsio šmkopokJtčtíe SÂMO V Hmmf>fHM£fllH. t9f92íWi60-asil iS pcSkOCM OÇfOtSfK) 8v:í9-
m [e potrebno nfe ekipe m nuiM ii>e9cirisSfo pomoc. Pogcncre m Hj šttviK sns-msmo. Za Momacljs v mzi z rœ^diM sfíitho kiítQí n relC^ kfoko líema ms-m, cTé^r-
fw skiUio ía fí9 8995-44$.

S. in 6. tebnjdr j» - Mrosiav Pavlovic. Oř. stom.vdeíiiri zctxv arn> Curanii. VodniKovi 1, Zdravstveni 0Ofn Vieienis (od 8.
LelcWM v ¥ekii|ue
Lttama CBnttrVsi8n]g. ^AxlrAovA t Jídala ru^lh »rivii in zdravil na recefiB. prMpi&ana Istega Ora. OD nsdsilah in dr2avriiri prazniKiri \9 organiziran odmor za kosilo od 13,00 do UOO.aetofiSM-ifiW.
VstaniMnU ^tit SftilMit
Od 4, iebruar]a do lebrusrfa •
Franc QamiK. tir iti ni6d., 6sm. 04VS18'117.
Od 7. febfuatja do 10. lebruaria • Urten Hrušová?, dr vei. meti.,
Oeiovní tís: poned$J}ek • pew 04 7.d0 M.ur«. Ambulanta u male žívali • po-nedBi}ek. sreda fn perek od 8 do
T2. Ur ursk in c«irisK od Qo 17. ure lidaid itiravii in tdrav* sivenih spriCsval • od pcnMei^ do peVarnsd 7. In tû. iro tsr rneO i3.lrii4.uro).
GIBANJE PREBIVALSTVA
UptVMBtlBlfl V»ln|»
HaMf<(>âK.SciopiZ«9(TU& ItfiHí-m Hdin w, Nemilu Onv Joflu fmi Sut* » J^ Pr«i9Ui< Witin-vflOta ulíD« 1 i otMVutdví
imrfi
Nodu ^lear ifi t»30, V^Jenie. TmSttoac B:MKnK3aMLrri 1941. ^tfpriC>Jlv ČiytjK«ul Marfa Vr»nnvnili mj. I911 LíkmKdSl. Q a: SUiisldvIff
iTiJ , n	Kdfíě/ti
l905,ValBrw. Ttnáťcva KSJ 7, «ngda f4»ra&.
bcc.mi idas.viMte.Cies&nvit^o S.IvtfiKifijnnt.rq 1644 Skmvipil $aU<s«t25.Sl<nsL»C«».rn 1928. ViM«.UiK)inv«iJu43 MffosbHR» "If. Cd|o, CiBum^ pnt S Manin 1912. ShJs 83. FfM HnbcrMLMT
i»26.VcKn^ tUtfh fà cssU 26: Manid Jiíusda Kik^r tq 1921,C4>.Z«aú9r.AfuMám rnj 1915 GmiiiGríd.TIAd?!
U
»CDMUMLM POPJFNC
POGREBNO POKOPAUiKA DEJAVNOST
Teleton:
03/6919153,03/891 31 S4 GSM:
031/041 390138,031 37Ô 041
POGREBNE STORITVE USAR
W4SKAÛ0AA6.392aVELQilE,U.:Q3/BS1 003D, moO.: 041/636 939
•	POGREBNE BRITVE V CEIOTI tPKBVOZI
•	UREDITEV DOKUIđENTACUE
•	NABAVA CVETJA
I KI IN POZNAMSTVA^HKUPIM
wàmnMu
U^NAOKOV
P8SUÍJQI0
»URONEVNO
Nagraianci nagradne kfUanbe
Mizarstva Meti,
oogvijefle v teoniKu Kal
20. lanmria so:
1. rmorada; iMicv)r»njes"k v w«4-rustl 5.000 Sit Vida Karlovćic, Roritf i85,àoltar| liugrattiiAkwiariřsIk vviM-nosl 4 CCO Sil Mytja Kramar, Jm-kOM 9, Velani«
3.ni)grMa:irtk«irBri|estikv viM-noili 3.000 Sil. EdD Jan, C«>la
Nagrdfřnct bo« nagrade oooih na sedeZu Meri na CkQ bi-ccvdvViKniu Zaintormdailltfh kopQk1ie»U Cm9730^041 TTaoce
NUMERO UNO
Rob9f1 KuWWC l.p. miMA uila 22 Maribor
Ugvdrt flotmMd tf raiK*MJ l(M(lu<to 6 M a vM apMtM » upelnftoe«. hidl 09. Sttr kndft rt «v»«. moteM
MtMOde90%. PrHlmetud nitfcn. Uflodor odkup In pnd«ía
ribttHilhntoniMllpv.
msB2/S92 48S6 Ml rSO 960, Ml Ml PD: 02/ 262 48 23

Izžrebane vstopnice
naťnalu6. Mednarodnega pnfens^a Slovenije v namiznem tenisu 15. januarja 2005» ki jih srečni dobitniki še lahko dvignejo: nagrada Mervisa vsiop-nlc 38, 410, 879): rtâQfâéa PhilJps (šL 313); nagrada vikend paNet 231 osebo v Ter-maň TopoSica (ši 238): nagrada cslocfnevno kopanje s tôsiiomza 1 osebo v Termah Topol&Jca (§T. 136 i: nagrada monia^ii Ciazsn ($1.
Magrade lahKo dvignete v ndsif chflani v kJLfbsMl> pros-torin NK Tempo vsaici sredo v mssecu f8brudrju od 18. d) 16.30 ur9 (s seboj Imejie davC no številko in osetrti do-Kliment}
mali OGLASI
ŽENITNA posredovalnica '^dupa-n|Q' ur<)3 poèiene ^ee u v$e starosti. Gsni'CQI/505-495 UPOKOJENEC 50-tet!il.sstano> van^, iSčalmsko staro od 40 do 50 lei li skupno Jlvltenje Gsm: 031/826^.
HIŠO Ta dva tiruilnl. možnost mirne obriL v âKafâti vricu) prodan». Tei»ton.SB93-718,Qsm. 04i;568.iia
3-SO8N0 slanovanje. 75 m-, 4 nadsti9p]9. tipalo, na Serce^i pn>flam. Gsm: (Ml/771-732. 3-SO8N0$i3fH)van|e. na GortikI cesti v Velenju, ugodno prodsm. G$m: 041/299-919. HIŠO v Velanlu, Stari trg. ugodm prvùm, Gsm: 04(^876-633. 0V0DRLI2INSK0M&OVPM-rovCah, 70C rrr zemlje, prodam za 18.OGO.000,00$it. Gsni:041,?99.919. ZIDA^vikeFKl.7xSm.v3, gc ta> ZÍ, 1450 m^ Z€mi)e, StuOena pn Cmovt, ugodno prodam Gsm.04&87&-633
MANJŠO rtiiodUCMvainfviKend nied VeVNem n Slovenj Gradcem kuptm. Gsm* 04i;«0'4M. TOČILO za med in a2 panj$. 10 wfov. kupim. Gsm. 041/814.416, teieion: 5082.6?7.
ODDAM
GAASO»UEROvVel^n|ti (sQrw dard) oddam. 041;^9S-299. telalon: 8911-036. UGODNO Oddam stanovar^e v najem Gsm:04i;3?3-843. STANOVANJE,dvosotino.všlršl (^fia šo&tanja, oddamo. Gsm. 041/554.306.
RENAULT LAGUNO. i 95,
11S.00Q km. (Hixbm. Cena po doçKJwru 041/776-276, iBlotT 5382-780. G0Lř4.1.4,l 98.2ef0{foSr0 ohranjen, prodam. Telefon' 5869-954, Gsm: 041/374-114.
PRENOSNI RAČUNALNIK (Up-Top) AcerTfïrtl Mate EXC. C^ror2GI^.15'TFT.266 MB
RAM. 20 G6 HO. OVD/CO-RW. modem. l^. 3*LIS8. Ilrevrire. S-VKS.AT1r33eort7ô00 32UB DDR, zvočnakai1lcai8Ut,avd» DJ koicoË prodam za 140 000,C«Slt t»sm. 04^*222-532. fiOZDARSKIviteritajlunEGVSOA prodam Gsm 041/759-469 UGODNO piodam vzidan Siediinik. Tetefon: 5865-344 SNEŽNO frezo, žirire 130 cm. 2a iraUorTomo Virkovï, if 818 ab 821 pfodam. TelMlorr 5893-769. gsm' Q41/335-694 NOV p/alni strej Zanussi. model EDV 5S, pnxtam po zelo ugodni ceni Telefon'5874-174 SOBNO kob prodam. Gsm: 040^48-5%.
MtXER BEHRINGER Eun>QCkMX 800Q, kanalov, pnmenn za studio in koncerte, prodam za samo 109.000,00 SfT Gsm-041/22-53?
[onis^^H
ŽOAfilE. t^oieniinírebcaslo-bp, starega dve In pol, prodamo. Osm: 041/344-883. VEČJO količino jabolćnrltt In sad-
ZAH\AI-A
Tiha,bf«7.sl0vcsii sej^poskwii
MAKSIMIUAN-MAKS MUCI K
Iskreno scxahvnijijjemo sorodnikom, wt«£ćom, prijateljem. skx3<!avccm In ^iinnMnv ki sie r>;im i;r<kli ur dnrcvHlí svtíčť incvđtjij. Posebno 4?ahvn{u úrckanv^ pnm. ZupunciLdr. med., ki muJevâiKu njegove bolezni stni ob:»irnni 1er mu$ku$al
boleCinc. Pr»v iskovelJa/ahv.iJ:^ Lovski ctnižini ^ki^le. njiM'im ru^iisLom. pevcvm. gtwtvmjku VorAJtiku inčastru straži 1er vsem. ki sic ga v ta}:o velikem števjlu pospremili na njegovi ZACinji pcHi. ilvsla ludt govx>rniku ç Semetu. g^^spodu Župniku iz S.ikka a opravljen corkwni obred lerpoprebnisluîbi Kotnutîatnegapodjeija Velenjv.
«»rrer DaňnkfíUi ùmi .Wriwzifntiffífrnui
ZAHVA1.A
Ob hi>Ii2^i i/.gubi drage ^tsnc*, mame, stare m:)me in sestre
HELENE - JELKE ŠKRUBA
ii Topolftice
H. 2. im-24.L2tm
se Ukrenu/ahvAijijjemo vsem sorodnikom, '«oseclAni, prq^teljem in znancem. ii$w jo pospremili n^ njvni zadnji poil PÔwhno « zahv'aijujcmo I^grebnt službi {.^sar, gospodu dekanu in pospodu kaplanu	pogrebni obred, pesirem i» odpete žalo^tmke in
gmomiku a kpe po.<iovilnc b«4eile. V^m ins'snkemu «ecakri: H>'nkt.
ùiùiioàii uu>i Mi/ioel. h/erkf Ajtiea, Monaka, Oaita. Tuikatnsin Branko zdruHwni. smH Kolka
M Monjo irr brru Irtm : tfruiinrnru
O
Mfjr prcir ions fiii*'l t» On, v prmaiH/' AVitt*
mj J« nr^ •V^fi' monntn ivjil.' tmio mtb mW'f. •Jtiaiti lie smiiinto mtnt ftí Af.4fco/»A'IiV
SLOVO
ALBIN VENIŠNIK - ZORKO
1926-2005
zadnjo pot ga bomo p<«premiJi v četrtek. 3. februarja, ob 15.30 uri ni» polcop3Í35íu v Podkniju. bo od 9.00 ur« dalje na d:in pogreba v lamkjJtnji niri(ikiv<iiicè.
Vsi »v
wviAV*nas<as«si
[Iflno nagrajuje naročnike Našega laso
mtàat smo: Cveta PodKoriti^K, UTfta 30. VSsnfr Rane Vocovn», Gomi OoMC 65. VfstTf» fT Stm Mrak. LoKovn» 13?. Uá»9it\ (potidaa o nsgad prejmeu na dom)
nega îganja prodam. Telalon' $893-261
8£l kronvlrza ozimnkĐ. pradam a 40,00 ter plug IMT12*. bpootirarien prodam za 500(»,00sll Gsm: 041/749-818.
moUA nesnlcvrtedei^.6.2.. odâ.do8.30v$d}eku Tefefgn; 02/'5761-201 t^AilČE Švede. Iežkeod20do 25C kg, prodam. Lahko oíéiene. debljam rudi na dom Gsm- 041,^39.651. NEMŠKE ovCai^. mladičke, i leh)-krvne, z nxJovnilom. odilčnli sbšev, prodam. Telelon, 5899-299, çsm' 041/966-252 ROTHWAIlERJA,siaíega4et2L bni rodovnika, prodam Gsm: 031/650-481 milČA. težkega okoli 140 kg, pn^&mo. Gsm: 041/554^ TRI čistokrvne psiike. pasme roinwailer. siaie 6 lednov, prodam a 20.000,00 sH^mn^. Gsm: D41.543.2M, BIKCA srvca, tsíksgaoKolí 130 »g. piodam. Gsm. œiy62C-258
ONESNAŽENOST ZRAKA
V{9tliv 0ÍÍ4. ianvsfii 2005 oo 90. fiBOfiíí ÍQOS nisopovpitCn t!09¥m koocenincgi S02. lims/t»ne v iVTûfBitikih paliisfi íAMPi ns obmotiu/nesi» cbcim Veier^, obólnaSoíHolífíoúClm énafíoocb Píil. nikjer prtsegsis MjM 24-uf/v Ironeenffidle 125 nlli/o-g S02Jni3 iQka.
MeSTtiAOBĆmveLSHJl UfíAD ZA OKOUe W PfíOSTOfI

I I ; I
! M H
I I s ; ř • • * s * Í s I * 5	'
;
(■24 len mH.w an 127.m an w Un

OBVESCEV4LEC
ZAHVALA
Oh holih^ izgubi
/e fas, fJ do. In /9 ioi. lá vzanit. Pravijo, da jt fot. ki in jo fag. i(j itikdof en mna. ko rasanjaš so v spcminf -
ANICE GRIL
iz
Jý.2. !924'2S. /. 2005
iskreno ahsTiljujemovsuin $or(Klnikom> scveUam. pnjaieljcm in manc^oi. ki sis nnm pisne aii osmo izr»?tlt daroval i	icr jopa^premill m ûj«ni
radnji pod. Hvala ïi>grebni $lužhi Uar.Z/iJ Vinska Gora, govornikoma g, Kobrjo mg. Jovanu, piívcemm kvarieiu imbil Kvaia u vso ponoć družini Id Majdi Kriber^k.
tuilttp>íí I« njeni
Src^ tvoie re»^ ns /v/«. bo)QÍÍn n» irpíi. r"in> /«o io{'>gî Of *Tsn. scltaUisit oii. (ÍKMI it piazan In oioi^iu krrlt wod panu ni.
ZAHVAl-A
Ob boleli izgubi moža. oćeca, cledk.i inpncledka
EMILA SALMIČA
2. z 1920-25. l. 2005
s€ iskri^no zaliva)jujcmo son'Klnikom, prijai^tj^iri. Sost^clom in znancem zi izrečena	dorovono uveije in sjcće.
I^Kúbna znlwaLi velja ZupanřiOu. dr, med,, in paironažni scáiri AJcnki^ nesebično pomoć, Zahvala tudi pomiku, po^bni slu2hi »TiSna«. piscem in v&cm. ki sic ga pospremili na njegovi nji poii.
'ÁíIhJoíú tttfo ^v/o. siinnv Emilia fhiian /erfiči MÚJnna ztfndiifomt. vnuki inpntmitki
Ni)j<)rH7jeniu dťdíju
IVANU ŽUŽA
é
Hvala It. da si namii brezoiejno podarjal Ijubczi^n inioplinov(ollk§ni meri. Ponosni sva, da A'» imeli lakSneg^i dedijn.
Zelo ic bciva i^ogKàali. Del tebe bova za vcdr^) mKili v svojib srcih.
T^vji rnukiiiji Hva i» ^p^a
Kogafftnaš rod, nikaii no uinn, lo '}aloč }9...
ZAHVALA
Ob txvlcdina^iii'idnl	braîa
IVANA ŽUŽA
borca J . bâtAiJoca IH. brigade VDV
M bkruo xahvnJjiijcmn vseu\ t^rndmkooL pr^ulifljeux sosédrai in /nxxcm, k[»t«T»jnv ic.'kihtivnutkih bol«iin« Aniiob sinni, nam izrekli sožalje. besede tolažbe, durcpvâlt cvetje, sve^« in «>2slne tctefiprdfflt*. IjvaJa a v«o podpc^ro, ev«tje m svej« ff&novalcun Sercerjeve 15v VelOJju.
^poMbtfjg. Ljubi^u Milcnkoviiu» sodclsrvcempodie^a Gorenje, d. d^ k<'nir(>{ing in mřunnv^ldvo. Oi KarUi Dealovnika Kbjulu ^oiiaoj. borc^ lil. bntt»Je VDV ?ostfbna bvnla ^ P«im ^'ri&avcu, dr. med., ia ekipi nujne jncdicnike ponio^i Zdravsrveite|;i doma Velenje. neutttioticcgij oddelka foloBnice Celje zjí zddnjo pomo^. po&ebcj	^koiji. dr.
med. Zadol^ldnoTdravtJciiicscr^hvaljujcizic^.Apvlorju Maroltu.dr.
Ivani Rani^- >^il6r.dr.ined. BoruiuSmvníku. dr. nwd.g. Aloj/v	dr. nwd.. ^ MAk5ÍmUijanu Bergunlu»dr. mvd., gc. Ivani!
Npvak. V^meOKÍnsti-fftíSn. Hvnh Aodrcji l^her, Mihdi Qítirin Ivfci '/if^áfj /9 pmnoi ob slůvčAu, Iskrena bVBÍ:i gosorrtikoma ^ Kariu Dr^tgu Smelii jb g. Joieiu Pc»«'ieTu.predstHlnikn<!>0%ve7,eborc«v Velenje, za j^nljiv» poslovilna jtovora. kvi\t<iu Fliimingv. prapur^^Iakom in f^grcbni
Uar.
vwnv^iste pavl.s^co lepon 4l«v9iipo«^ren)ill na adnJipAiL Mlujoii: iena O^. hirrifa Ventnzániiifío.sinJaHrizdfiíifxiiffftvmManGa zàruiino
ZAHVALA
VK5. letu siarosii nas je zapustil naiîdoisri mc^ oĆ4 in siar rb
JOŽEF PRAZNIK
i7.LokoviuSl.63 Î7. 3.1919-23. i. 2005
Iskreno se ^nbvaljujemo za dolgoleino zdravljenje g. Lazarju, dr. med, Pawnaini sluíbí Zdravstvenega cenira Velenje in Bolnitnici TcpoSicd'pljučni oddelek. invsem.Kitie nnmob leskih (renuikih
siali ob sirani. Hvala gospcxlu duhovniku za opravljen obred iû Pogrebni sJužbi l^sar. Hvala Eudivsem. ki sie darovali cvetje insvećc.
t^na Marija in hii t^iea z átxiiÁno,

f
L
koi^muttTu/iiC »r> mi iiBpniir Urt^tiún m c^i so mi ouah ul*if m-i Sm, du^ir mi tu i¥ p<nni' ptdlo t »tnen vn/n vtjinnt*^ 'rj po Mf^i 61 crr^ je vz}jfki mnia nof ic kfiMuh kdmrfngii'*r\ hjVnr.
7>do1 sem laspul
Xoprlsmt »ň in /in«*.
IPnUoNénjriot
ZAHVALA
Ta vedno je odiel mc^o^ dedek tnsvak
JOŽE DAJ DE
2l.3.)947'Ifi. 1.2005
Iskreno se 7i»hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za i;:r:ue sožslja. darovano cveijc. ^će ter denarno pomoi. Hvala ptispodu ťsarju. gcwmiku gospodu Marjanu Knáaju. kviiriotu irobil m gc^podu župniku Marku
Leva opravljen po^uviloi obred. Hvala vsejTi. kisle g^ v lako velikem SieviJu po^^remili na njegovi prerani 7.adnji poli.
ialNjoii: teno Nfxtnko. sin in hiiJuUja z éfniinnniû
ZAHVAI.A
Ot) bolefi r neprikSkuvaniG',9ibidra)i«)0nicv^, o^la, di.HlLastna m brula
LUDVIKA GOMBOCA
9 C«le afi V(ta(e 3
IS. S. I93S-26, /. 2005
16 ixkreoo ubvaljujeino vrr>dnDa)m» pr^atdjem, zuuiicerti Id vMOLki sfle
Imeti rod, le no^a^Je flan/n Ko tifnihii. kuruimul nojr^jv. iiguba
Osiaae îa Up«^ d'ilQ m Wcw, h boli.
ga pcsprmil kve&ienii poMúi,fl.im izraUisoialje, dori^vall cvije ia »re^ ia bili 2 oaoiivnnjietiihireouikih. t^^aebej hvctiu prnanju Janezu PoIe«u, dr. mř<]_ io ;dÂvwenemu osebju Boloišnic« rop<4ika. KvHla dobrim wsedom. Majji.*tkimm s^dclavcen El^ Preskrbiu ccnicr in bitnim sodcinvccm S^^jusJ». }{vaia govorniku 2:1 obftlciie Iq ganljive besede ob dov«$u. joapodu řupeíku VQjeau Kau^ífu ui opravljea obred in pogrebno maAs.
Ýieiujoíi: îfna Krivina, stn Mado.Hfrrho Marjftkn. zn Vo^û. vnukinji Alfi in TjoÍQ. numw JttfzijB in
hrtu JirU * daliafiiL
Vekaj«. ÚAma]ÍDelRaiUjevjiinuiu3ii2C05
ZAHVAI.A
Mno^ pnsz^aj na.'ije/ApuiSiii dragi ate in stari ate
STANISLAV OŠTIR
JS. /i. 1928-27.12005
Iskreno zahvaljujemo vsetn. kiste bili 7. nami in Čutili naSo bokííno. PhsrCna hvala s-sem sorodnikom, sosedam, prijaicljem inawncem/anesebuMoijomoiiervscm. ki ste ga pc«premiii na t^egovj zadnji poti. mu poklonili In cvetje. Posebna hvala osebju Doma za varstvo c*lrw!ih \felenji OoxiUVemu druirvu Pwje in osialitr druàcvom icr lisotchu. Hvolo ludi go^idoma ^pu.^ku in Boro%'niku za poslovilne besede, obema duhovnikoma cerkvenemu zboru SoStđnj ler Pog/cbni ^užbi Usar.
'/afujuih hfi Hedťike, sin Sliiťk<izien<K tviOU Ramnnn z Jankoiim m pmtvnkinj" Mojto.
fnnn z fíiifiijcm. litmtti i» Mojeo

Minile zaie so boleiine, v srcu pmdi si hpi sporrans, iepn ^ A more/ veliko bolHin iTpftí, s leboj noBi jo bito ÍQIÍO ill'Of?.
Ne samo uspešni, tudi inovativni
Velenje, 28. januHtja - V orgelski dvorani velenjske glasbene Sole so se na svečanosti ob 15-Ictmcj Dni^tva za boj prolj raku Velenje zbrali tisti, ki vedo, kakScn pomen Imajo upanje, boicCina, spoznanje, ki Sil združili mt'>čl v boju ti kruli bolezni, in lisii. ki se zadevajo pomena preventivnega delovanja.
Kol jcob icj prlložnosii poudarila predsednica velenjskega drusiva za boj proll raku Branka Drk sodi daiŠlvo mod najprizadevnej^a v /.vezi lovrstnih d ru.^ le v Slovenije» aklivnosll pa izvajajo na Irch ravneh: na primarni, sekundarni In terciarni ravni. »Upanje je kol
lemno nebo. Nikoli ni latóno, da ne bi na njem odkrili kakšne zvezde.« je med drugim poudarila Branka Drk.
Podpredsednika /veze druSiev za boj pmli raku Slovejiije přím. dr. Vida Slranar je pohvalila delo velenjskega drusiva z besedami: »Niste samo uspešni, ste ludi a?lo incv vativni. Vaše delavniec z ljudmi, ki ^.e doživeli takšno l/.kusnjo» In lisilml. ki želijo delati preventivno. so prave, ker širl}(^ znanja in vedenje o raku. Spletna stran, na kateri odgiwarja na vprašanja slrtîkovnjak. je samo ena livalev-redna dejavnost. » ?iy mnenju predstojnika Urada za
negc\spt>darbke javne .sliižne Mestne občine Velenje Darka Llhlc-nckerja opravlja društvo pomembno pt^slansivo. Bolj pomembna kot denar .sta - po njegovem mnenju —energija in pozitivno razmišljanje. Oesar članom ne manjka.
V nadaljevanju sveCanosti^ ki so jo s Čudovitim programom popestrili uCenci In učitelji velenjske glasbene šole, .so podelili vsem predsednikom drusiva spi"^minska darila. Za tvorno sodelovanje pa sose zahvalili še Amaliji Zdeláar In latjanl Patur z /veze društev za boj proll raku Slovenije.
■ Tp
Velenje prepoznavno kot stičišče različnih kultur, jezikov ...
Velenje, 31. januarja • Na področju Šaleške doline deluje šest različnih registriranih verskih skupnosti. od katerlii je najštevilnejša katoliška cerkev, sledijo pa ji islamska skupnost, advontistična cerkev, slovenska binkošina evan^^elijska cerkev, krščanska .skupnosl In jehovove priče - krščanska verska skupno.st.
Predstavnike posameznih verskih skupnosti je v ponedeljek zaradi odsi^tnost I župana Mestne občine Velenje sprejel podžupan Bojan Kontič. V svojem pozdravnem govoru je poudaril pomen sodelovanja na vseh področij - »Sprejem za vse predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na našem območju, smo pripravili znamenom, da lako Še utrdimo nase vezi na vseh področjih delovanja v naši občini -sprejem je namreč odlična priložnosl za iti, da na-
vežemo nove slike, da poklepetamo o skupni problematiki Poudaril je, da je »... naše mesto v Sloveniji prepoznavno kot stičišče različnih kultur, jezikov, verskih prepričanj in vrednot. Občanke in občani mestne občine Velenje smo lalikt> pi>ni«nl. da smo uspeli ohranili strpnost in p(>sluii do drugačnosti.«
Vsi predstavniki verskih skupnosti so na kratko predstavili delovanje posamezne verske skupnosti. Prav vsi so se strinjali, da je sodelovanje med lokalno sk'upnostjo in verstvi dobro in hkrail ludi Izredno pomembno, saj vsi »delamo za Isle ljudi«. Ob tem so pcutdarili pomembnost dela z mladimi, da jih tako odvrnejo od prepovedanih substanc. Razšli so se z željo, da se v podobnih okoliščinah Še večkrat srečajo.	■
Mini otroški karneval
Tutislirno olcpši^valrio driišlvo Sošlanj iii Vrle(^ Soslanj sla v niMieljo pi ipr avila drugi Mini pusliii karjieval - V s|)t evodu (Icvctnajsi skupiiiskiti mask
Milena Hrstic - Pfaninc Foto: Stane Vovk
Šoštanj. januarja - Pustni čas je poseben čas v lelu. Veseli sega staro In mlado, povsod po Evropi In ludi v Šoštanju. Karnevalskemu dogajanju, ki ga skrbno negujejo že vrsto let, so v Šoštanju leios drugič - in to nadvse imenitno - dodali Mini otroški karneval, (irc za prisrčno predhodnico velikemu, ki bovSošta-nju lo nedeljo spričelkom ob 13. uri, že 52. zapovrstjo. Na mini karnevalu so sodelovali otroci z vzgojiteljicami iz vrtca
Za nedeljo vse nared
V Turistično olepševalnem drušivu Šoštanj zatrjujejo, da je vse nared ludi za nedeljo In 52. pasinl karneval z naslovom Pust Šošianjskl. Začel sc bo ob 1.^. uri.
Št^štanj, enot Lučka, Brina. Urška iz 'IbpolŠIce, Maje iz .^marlnega ob Paki. pa oddelka Barbka in otroci Iz vrtea v Gaberkah. V Sprevodu so se predstavili šc učenci 1. razreda devet let ke OŠ Karla Deslovnika Kajuha, i. in 2, razreda OŠ Biba Roecka, 1. ter 2. razreda devetletke in 2. ter
razreda osemletke Iz Raven. Organizatorji,starši in otroci, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izpeljavi šoštanjskega mini karnevala, si zaslužijo v.so
Danes kosi in kure. nekdaj svatovski sprevod
v knjigi Maske slovenskih pokrajin piše. da jc najstarejši tamkajšnji pustni lik Svatovski sprevod iz Zavodenj. Znan je bil že leta ] 920. Pusti s^i se oglašali po raztresenih zavo-denjskih kmetijah, d<imačini pa so jih z veseljem gostili s sadjevcem in kroD.
Danes začetek pustnih norčij
Mozirska pustna bratovščina s svojimi najmlajšimi Clanl jc pustne prireditve začela že v soboto in nedeljo z gostovanji na karnevalih na Reki, sosednjih Matuljih In Lovranu, pravi pustni spored pa začenjajo danes, na debeli četrlek, DoJgoletna navada je, da za uvod podelijo trške pravice prišlekom v Mozirje, ki so se izkazali z delom na različnih krajevnih pc^dročjlh. Letos bosta irške pravice prejela Rczika in Lojz Plaz-nik.
VNoboto bil v velikem Ši">toiu na sejmišču oh Savinji velika ma.ika-rada z obilnimi nagradami, v nedeljo popoldne pa še otroška maškarada. Zaradi torkovega kulturnega praznika so ponedeljkov spored morali spremeniti- Tako bodo tega dne ob l2-tX) Izjemoma prevzeli občinsko oblast, saj v torek hipana in ostalih v občinski .stavbi pač ne bo. Ker je torek dopoldne tako prosi, bodo namesto v nedeljo obhodili trske meje. popoldne pa je seveda na vrsti vsakoletni karneval. Letos pričakujejo okrog 20 skupin s preko 6i)0 nastopajočimi iz vse Slovenije In različnih dr?av. Takoj po karnevalu bo v Šotoru velika puslna veselica, opolnoči preminulega Pusta pa bodo v sredo zjulraj položili na oder sredi Mozirja, ga popoldne po stari navadi krcmirall in prebrali njegovo oporoko.
■ jp
pohvalo. V pustnem sprevodu se je zvrstilo devetnajst skupinskih mask. načelu je korakal mladinski pihalni orkester Glasl^ene šole Frana Koruna Koželjskega, manjkali niso niti šoštanjski koši. ta glavni pa so bili 'ta mali\ SI zaslužijo,da jih naštejemo: snežaki, pol?,ki z gobami» metuljčki z rožicami, pikapolonice, sončki, račke in racmani, žoge, irobentl-ce, čebciice in troti, kuharji, Indijanci, kavbojci. žabe. mušnice. kmečka dekleta in fantje, bibe, čebcliee, ptičja strašila, Cvro zastave In mobilni telefoni. »Priprave na mini karneval so se začele že prej. V skupinah so najprej izbrali masko, ki jo bodo predstavljali. 7. izborom smo na roditeljskih sestankih seznanili starše. Takrai smo jih zaprosili, da pomagajo pri nastajanju skoi-pinskc maske. Sledilo je nabavljanje materialov, krojev in začelo seje šivanje. Sodelovali so starši, babice, tele in Še kdo,« je vsa zadovoljna. ker je znova lako dobro uspelo, pripovedovala Vesna
Žerjav, ravnateljica Vrtca Šoštanj.
Mini karneval so organizatorji popestrili s pustnim rajanjem v velikem ogretem šotoru na bazenu, kjer so se rdečellčni -nedelja je bila mrzla - pt>-sladkali s krofom in ogreli s čajem.