Leto VII V Celju, dne 24. oktobra 1912. St. 43. izhaja vsak Setrtek; »ko je ta d»n praanik, poprej. — »Narodni List" ittoe £8 celo iete 4 K, » pol leto i K, *a Oglasi se raCunajo po 1.6 risarjev ena petlt »ruta. — V*e pošiljatre (dopisi, reklamacije, vprašanja Itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Am«rifeo in •Svnge de«ele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnal po dogovoru. Priatoj- aa naslov: »Isredn! L8»t" w Celju. — Reklamacije »o NaroSnina je plačuje vnaprej. — Ntantna itavllkc bins oglaae je plačevati po poŠti na naalov: „N»rodni poštnine profte. — Erfedništvo: Dolgo polje i>tev. 1. *t«ste 10 «1».___List" v Oeljtt._ Gospodarsko delo narodne stranke (Na glavnem strankinem zborn dne 6. oktobra poročal dr. Anton Božič.) Ustanovitelji narodne stranke so imeli pri ustanovitvi stranke v največji meri namen, da pospešijo gospodarski napredek spodnještajerskega slovenstva, da spodnještajerske Slovence v gospodarskem oziru utrdijo in s tem v narodnen!) oziru ponemčevanje našega ljudstva omejijo, če mogoče preprečijo. Gospodarska neodvisnost in Samostojnost je naš končni cilj. V prvih letih strankarskega dela je živela stranka s shodi in delom na zunaj. Naloga voditeljev je bila, pridobiti odločnih pristašev, zanesti med ljudstvo poznanji Stremljenj, programa stranke. Da se je ta naloga v splošnem posrečila, je gotova stvar. Da se ni posrečila v toliki meri, kakor smo želeli, ni naša krivda. Hoteli smo postati na mah vladajoča stranka, — pa dejanjske razmere so bile in so še take, da se to doseči ni dalo. Uvideli sriio, da ljudstvo v mnogih ozirih za popolen prevMt naša politike v naprednem Smislu še rii godno in da treba trdega, vztrajnega, temeljnega dela za dosego tega končnega cilja. K temeljnemu delu spada v prvi vrsti delb na gospodarskem polju. To delo se ne vrši z bučnimi shodi in navduševanjem, ampak mirno, tiho in polagoma. Vsak napredek v gospodarstvu, riko naj bo trajen — fnora vzrasti iž liudstva Samega, voditelji njegovi imajo pri tem nekako vlogo vrtnarja, ki naj vsadi in neguje, kar je Spozhal ža dobro in življerija zmožno. — Tako delo se' he vidi toliko ha zunaj, ne daje bleska, je pa bolj potrebno, važno ih uspešno, kstkor vsako drugo javno delo. Narodna stranka je po svojih somišljenikih v zadnjih letih gospodarsko delo v odlični meri vršila. V prvi vrsti je veljalo to delo našemu kmetijstvu, ker se zavedamo, da je narodna stranka v pretežni meri kmečka stranka iri da treba v prvi vrsti skrbeti za najmočnejši in najštevilnejši kmečki stan. Največ vredno je v tem oziru delo za po-vzdigo produkcije. Kmečkega stanu ne bodo rešile razne državne in deželne podpore, kmetu Ue bodo mogle izdatno pomoči razne stanovsko - obrambne in zadružne organizacije, ako se ne posreči, privesti kmeta do umnega, času odgovarjajočega, uspešnega kmetovanji Zboljšanje njiv in travnikov, zboljšanje živinoreje, sadjereje itd. je predpogoj vsemu napredku v kmetijstvu. In tukaj so posegli naši somišljeniki vmes z delom po poučnih shodih, posebno pa po časopisju in z lastnim umnim kmetovanjem, ker besede mičejo, vzgledi pa vlečejo. „Narodni List" je prinašal skoro v vsaki številki brez izjeme gospodarske članke, ki bi naj navajali kmete do umnega kmetovanja. Naša „Žadruga' je bila vodnica za naše zadružništvo. To drobno, pa potrebno in uspešno delo bo posebno „Narodni List" moral v še večji in sploš-nejši meri nadaljevati. Kazalo bi mu dodajati posebno gospodarsko prilogo. Kmetijsko organizacijo smo strnili v lepem številu naših kmetijskih podružnic, katere po veliki večini vodijo ali v njih delujejo somišljeniki narodne stranke. Slovenskih podružnic je pa šei vedno premalo in na mnogih krajih se jih bo dalo osnovati. — Čaka nas pa tudi delo, da damo našim kmetijskim podružnicam neko skupnost in s tem omogočimo enoten ter vsled enotnosti uspešen nastop pri centrali. Na tem mestu na široko o tem razpravljati iz razumljivih vzrokov ne kaže, ker bi stvari iz raznih ozirov le škodovalo. — Priporočam somišljenikom, da se z vso močjo posvetijo dalh i kmetijskih podružnicah. Zaptfšfeni smo bili v zadružništvu. ftstevito j« pfi fi&S deMrno žadrnžništvo, pridobitnega skoraj Bi. NSše hranilnice in posojilnice z Zadružno Zvezo vred so imele v zadnjih dveh letih vse rofee polne dela. Zato hi zameriti, ako še je morebiti dru6o delo zanemarjalo, ker delo v zadrugah je bilo brez dvoma prvo in tako, da je v veliki meri zaposlilo naše najodličnejše somišljenike. Denarna kriza je bila na Slovenskem — sploh na jugn, mnogo hujša kakor drugje. O vzrokih te krize ne bom razpravljal, ker je to že naš somišljenik M. Stibler storil v svoji znani brošuri. Dodam le to, da je krizo v veliki meri povzročilo naše kreditno gospodarstvo, ki se je v letih z dobrimi letinami prebujno razvilo. Vrednost zemljišč je prišla do nezdrave višine, zemljiška špekulacija je cvetela. Da te razmere trajno niso vzdržljive, je umevno. Kriza je v tem oziru bila ona zdravilna moč, ki nas je spravila realnosti bliže in nas streznila. Trdim, da kriza zadružništvu ni škodovala, ampak da je našemu gospodarstvu, zadiužništvu posebej le koristila. Naše posojilnice sa ne samo ves svoj denar »azposodile, mnoge so celo najemale kredit, da so lahko denar razposojevale. Zadružniki zopet so mislili, da so posojilnice samo zato, da jim denar posojujejo za vse mogoče neproduktivne namene iu da bodo ta posojila na večno. Oboji so prišli do zavesti, da se z dolgovi ne da gospodariti, ampak da je treba delati z lastnimi sredstvi. — Kriza je grozila upropastiti celo naše gospodarstvo. Bilo je treba v mnogih ozirih izvanrednega dela, da ni prišlo do polomov, ki bi imeli nedogledne posledice. — Danes lahko trdim, da se razmere v našem zadružništvu konzolidirajo in da je nevarnost odstranjena. — Pozivam pa somišljenike, ki delajo v zadrugah, da nadaljujejo s trdno roko delo kon-zolidacije. — Marsikoga bo sicer malo bolelo, pa potem bo organizem zdrav in krepak. Da pri tem delu, nad katerega uspešnostjo so mnogi črnogledi obupali, ni bilo misliti na ustanavljanje novih zadružnih podjetij, je jasno. — Nismo pa iz očij pustili našega splošno kmetijskega, pridobitnega zadružništva in delo prihodnjih dni bo, da zadružno organizacijo tudi v tem pogledu izpopolnimo. Ko govorim o delu narodne stranke in njenih somišljenikov v kmetijstvu, ne smem prezreti važnega dela posebno našega učiteljstva v čebelarstvu. Čebelarstvo sicer dosedaj hi velik ekohottski či-nitelj v pogledu na donesek, je pa veiev&žhega pomena za vzgojo ljndstva, za njegovo izobtazbo, za moralno povzdigo. V čebelarskem drilštvu za Spodnje Štajersko je delovala lepa vtsta haših odličnih somišljenikov in ko smo letos v Celju ob proslavi desetletnice našega čebelarskega društva na krasni čebelarski razstavi videli uspehe njihovega dela, smo se čudili in hvaiežhi smo jim vsi za njihov trud. Želim, da se to delo poglobi in izpopolni v bodočih dneh v korist celemu kmetijstvu. Manj uspešno kakor v kmetijstvu je bilo delo v obrtništvu. Organizacija obrtništva, stanovsko-obrambua in zadružno-gošpodarska, na-fefedije le zelo polagtfffia Se pri močnejših narodih Kakor srno tti Šlovefici. Krita teriJtf je indolenca, razcepljenost obrtniškega stanu * raznovrstnost interesov, proletarstvo v obrtništvu in veden pritisk veMridfištfije. Prt nas Šlovertcih pride k tetnn Še pomanjkanje lastnih Sredstev, žapuščenost od države in dežele, pomanjkanje plačanih stalnih organizatorjev. — So še trudili naši oatičfii somišljeniki Zflpafcc, Pinteri«, Oretnik, Žskfr«fee in drugi, da ustvarijo skupno nepolitično obrtniško organizacijo in trudijo se še sedaj, pa uspehi so v pogledu na ogromno delo mali. Obupati tudi tukaj ni, ampak delo je nadaljevati. Velikega pomena je bil obrtniški shod, ki se je vršil v letošnjem poletju v Celju. Na tem Številno obiskanem shodu se je začrtala pot za daljno delo, manifestiralo se je za skupnost, tesno organizacijo, nadelala se je pot bodoči Zvezi spodnještajerskih obrtniških zadrug. — Povdariti moram, da soglašam s tem, da se na tem polju dela skupno ž vsemi, ki so voljni sodelovati pri ustvarjenju obrtniške organizacije. Naši somišljeniki pa naj pri tem svoje politične navdušenosti za napredno stranko ne izgubijo, naj si bodo marveč svesti, da je edino napredna stranka tista, ki ne le spremlja njih delo z vsemi simpatijami in jifn utegne pomagati, ampak da je ie V napredku in naprednosti obrtništva njega rešitev. Kar se tiče obrtnega denarnega zadružništva, se naša splošua denarna zadružna organizacija tudi v tem oziru izpopolnjuje. Kaj smo tozadevno ustanovili in kaj hočemo še ustanoviti, — to v javnosti razpravljati za sedaj, ko je storjen še 16 mal začetek — ne kaže. Pridobitno obrtno za-družnitvo je žal nerazvito in se v tem oziru iž zgoraj omenjenih vzrokov ni dosedaj ničesar storilo. Da naše slovensko obrtništvo v javnih stanovskih organizacijah — v državnem obrtnem svetu i. t. d. — ni zastopano, ni krivda naše stranke. O tem se je v našem časopisju toliko pisalo, da mi ni treba izgubljati besed. Spomniti se moram še ene obrtniške zadeve, to je tiskarskega podjetja „Zveze slovenskih posojilnic v Celju". — Znano Vam je, da se je klerikalna stranka z besnostjo navalila na to podjetje; znano Vato je, da Se je vsled spletk klerikalcev in Nemcev celo zgodilo, da so Zvezna podjetja zaprli in da nam je grozil razpust društva, kar bi imelo za posledico izgubo za napredni živelj na Spod. Štajerskem prepotrebne tiskarske koncesije. Mnogo napornega in precej dolgotrajnega dela je stalo, da smo ta klerikalno-nemškntarski napad odbili in gre tukaj zasluga edino našemu predsedniku, ki je ž raznimi intervencijami in memorandi prepričal vladne kroge o nepostavnosti klerikalno- nemškutarske zahteve, ftazbiti se je hotelo od iste stfani društvo sauib in znan Vam je nastop dr. Benkoviča in tovarišev pri občnem zboru Zveze slovenskih posojilttic. Po vztrajnem delu, ki je zopet ležalo na ramah našega predsednika, se je posrečilo, ustvariti začetke konzolidacije tega podjetja in je opravičeno upanje, da se dovede tiskarna na zdravo, trdno podlago. Podružnica LJUBLJANSKE KR1DITNE BANKE, celje sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačujebankaiz svojega. 2 O O Posojilnica v Celju Sf AL: ČL*L° vloge do dne vzdiga po o s v lastni hiši NARODNI DOM Rentni davek plačuje sama. su 20-11 Rentni davek plačuje sama. Ker že govorim o delu, še mi je omeniti veliko in neobhodno potrebno delo za vzdrževanje našega časnikarskega podjetja. Kdor se zaveda, kako važno je časopisje za vsako politično stranko in posebej Še za narodno stranko, in kdor ve, kako težavno je vzdrževati naše časnikarstvo z Narodno založbo vred, ta bo umel ceniti to delo. Priskočili so nam naši somišljeniki tozadevno tudi gmotno na pomoč. Trgovstvo se je organiziralo v nepolitičnem trgovskem društvu. Naši somišljeniki sodelujejo pri tej organizaciji vztrajno in marljivo. — Izpopolnila se bo organizacija v zmislu sklepov splošnega obrtnega shoda od letošnjega leta, cilj seveda je še daleč. Manjka nam strokovna organizacija delavstva. To delo se je -- odkrito povedano — do sedaj Kakor smo že zadnjič poročali, je izbruhnila balkanska vojska na celi črti. Turčija je odpokli-cala svoja poslanika iz Sofije in Belgrada ter napovedala vojsko obema državama. Srbija in Bolgarija sta naravno odgovorili tudi z napovedjo in sta takoj zapovedali svojim armadam, da prodirajo čez turško mejo. Turčija je do zadnjega trenutka upala, da z raznimi obljubami Grško izneveri balkanski zvezi. Zato ji tudi ni vojske napovedala. Toda Grška ni prelomila zvestobe balkanskim državam in je tndi napovedala Turčiji vojsko. Tudi njene čete so začele nato takoj prodirati čez turške meje, njeno bojno brodovje je pa zaplulo v turško vodovje. In danes je balkanska vojska v polnem tiru. Ni še sicer nikakih večjih dogodkov, ampak dejstvo je, da armade štirih združenih balkanskih držav zmagovito prodirajo v turško ozemlje in da ni daleč čas, ko bo prišlo do velikih, odločilnih bitk. Ena se bo bila med Bolgari in Turki pri Drinopolju (Jedrenju), druga med Srbi in Turki na Kosovem polju, tretja med Turki in Črnogorci pri Skadrn in četrta med Turki iu Grki pri Bi-tolju. Bitke v teh krajih bodo odločilnega pomena za nadaljni razvoj vojske. Balkanske armade so doslej zavzele že več za Turke zelo važnih pozicij. Prvi uspehi balkanskih armad dajejo dovolj povoda za upanje, da se bo veliki boj za osvoboditev krščanskih narodov, ječečih pod turškim jarmom, srečno nadaljevala in končala. Črnogorci so že v bližini Skadra in ni izključeno, da se v trenutku, ko to pišemo, že bije odločilen boj za mesto samo. Tudi se menda že v tem trenutku bije strašna bitka med Bolgari in Tnrki pri Drinopolju. V sledečem nekoliko poročil: Napoved vojske. Carigrad, 17. okt. Turčija je danes ob pol 10. uri dopoldne napovedala vojsko Bolgariji in Srbiji. Obe državi sta odgovorili tudi z napovedjo vojske Turčiji. Atene, 18. okt. Ker se Grška noče ločiti od svojih zaveznikov, je ukazala svojemu poslaniku Gryparisu v Carigradu, naj v imenu Grške izroči Turčiji napoved vojske. Grška vlada je obenem brzojavno pozdravila svoje zaveznice Srbijo, Bolgarsko in Črno goro. Grški podaniki na Turškem so izročeni v varstvo Rusije in Francije. Manifest bolgarskega carja Ferdinanda. Sofija, 18. oktobra. Bolgarski car Ferdinand je snoči ob 7. prebral v glavnem taborišču manifest, ki se glasi: Bolgari, tekom 25 let sem se trudil za srečo in slavo bolgarskega naroda ter za mir in kulturno delo. Upal sem, da dosežem v miru napredek naroda. Toda usoda je hotela drugače. Prišel je trenutek, ko sem moral poklicati vas pod orožje, da rešite veliki problem in osvobodite naše brate onkraj Rila in Rodopa. 35 let po osvoboditvi Bolgarske ti naši verski in narodni bratje še niso tako srečni, da bi mogli živeti človeško življenje. Vsi napori, da bi olajšali njih usodo, vsi napori, da bi mogli ustvariti kulturne razmere, da bi krščanski narodi mogli uživati človeške pravice, so bili zaman. Žive milijoni našega ljudstva v sužnjosti in bedi, ter me pretresa spomin našega krščanskega osvoboditelja carja, ki je rekel, da moramo sveto delo dokončati. Zato vas poživljam, da prihitimo krščanskim pre- zanemarjalo. Vzglede imamo v Trstu in sedaj v Ljubljani, po teh bo treba tudi tukaj delovati. — Primanjkuje sicer organizatorjev, delo bo z ozirom na stališče socijalne demokracije trdo, pa uspeh gotovo tudi tukaj ne bo izostal. Gospoda! To poročilo je suhoparno, ne poda mnogo novega. Pa kakor gospodinja, ki se tvega noč in dan, ne more pokazati druzega kakor zdrava lica svojih otrok in snažnost v hiši in gospodinjstvu, — tako tudi naše mirno gospodarsko delo ne da pokazati drugega kakor to, da se v gospodarskem oziru tudi pri nas z našim delom napreduje. Ko bi ne bilo vednih volitev, vednih obramb proti napadom, bi se v gospodarskem oziru lahko mnogo več pokazalo. Kličem somišljenike k vztrajnemu gospodarskemu delu in upam, da se po letih vidrejše pokaže uspeh našega dela. bivalcem Turčije na pomoč. Nimamo drugega sredstva, kakor orožje, da ščitimo življenje in imetje svojih bratov v Turčiji. Anarhija v turških provincah pa ogroža tudi naše narodno življenje. Po masakrih v Štipu in Kočani je Turčija, namesto, da bi napravila mir in red, mobilizirala svoje vojaštvo. Človeška in krščanska čuvstva, sveta dolžnost nas kličejo na pomoč svojim bratom. Čuvstvo dolžnosti nam narekuje, da smo poklicali sinove domovine pod zastavo. Naše delo je pravično, veliko in sveto, ter živim v neomajni veri, da nam bo vsemogočni pomagal, da rešimo svoje brate. Naznanjam narodu bolgarskemu, da sem proglasil vojno za človeške pravice v Tnrčiji živečih kristjanov, ter poživljam svojo hrabro armado na pohod v turško ozemlje. Na naši strani stoje proti skupnemu sovražniku armade z Bolgarsko združenih držav Srbije, Črnogorske in Grške. V tem boju bo stal križ proti polumesecu, svoboda proti tiranstvu. Na naši strani stoje vsi, ki ljubijo pravico in napredek, ter vas, oprt na simpatije kulturnih narodov, spominjam na hrabre in junaške čine vaših očetov prednikov in našega učitelja, velikega ruskega osvoboditelja, ter vam kličem, da korakajte naprej od zmage do zmage. Bog z nami. Podpisani so kralj in vsi ministri. Zadnja ura Turčije. Bolgarsko vladno glasilo „Mir" priobčuje članek „Balkanska zveza", v katerem izvaja med drugim: »Desetletja so poslušale balkanske krščanske države obljube Evrope, da se bo brigala za usodo njihovih bratov v Turčiji. Toda te obljube so ostale samo obljube. Dolžnost človeško, bratsko in krščansko so prevzele nase balkanske države, ko so se prepričale, da ne morejo računati več na nobeno pomoč, ter sklenile, da prevzemo v svoje roke delo za osvoboditev svojih bratov v Turčiji. To je temelj balkanske zveze. Ta temelj je tako zdrav in vzvišen, tako naraven, da je brezploden vsak trud, da bi ta zveza popustila z vplivom tuje diplomacije. Ker je cilj svet, je oči-vidno, da se brez korenitih reform ne more uveljaviti red v Turčiji. Čim je postalo jasno, da se niti Turki, niti velesile resno ne zavzemajo za uvedbo neobhodnih reform, kako se more potem pričakovati od balkanskih krščanskih držav, da ostanejo brezčutni motrilci, ko se iztrebljajo njihovi bratje v Turčiji?! Kdo more kaj takšnega od njih zahtevati? Saj bi to značilo, da se od njih zahteva samomor! Visoko moralni in zdravi so temelji balkanske zveze. Težka mora duši od vekov balkanske narode. Trpka razočaranja, ki so jih doživeli v zadnjih desetletjih z evropsko diplomacijo, so jih naučila, da „soedinenijeto pravi silafa" (sloga ustvarja silo), kakor se glasi bolgarska deviza, in da pravica brez moči ni moč. In balkanske države so se združile, da postanejo sila, sposobna, da uveljavi pravico, da vzpostavi mir in civilizacijo na Balkanu in da ohrani Balkan balkanskim narodom. In ako je potrebno, bodo balkanske države tudi s krvjo zapečatile to svojo zvezo, da bo večna. In večna bo ta zveza!" Iz tega „Mirovega" članka sklepajo v političnih krogih, da se balkanska zveza ni ustvarila samo ad hoc za vojno proti Turčiji, marveč da so njeni cilji globlji. Splošno se namreč sodi, da imajo zvezane države v slučaju zmage nad Turčijo namen, da osnujejo balkansko konfederacijo po vzorcu nemške države. Ako se to uresniči, bo nastalo na Balkanu mogočno carstvo, ki bo napravilo kraj večnim zmedam in zapMajem na balkanskem polotoku ter uveljavilo načelo : Balkan balkanskim narodom! V istem listu je čitati tudi tole plamtečo molitev: „Pravični Bog, daj ognjene sile bolgarskemu meču, da bo porazil ljuteera sovraga ter se osve-til za toliko bedo in gorje, za tolike gorke solze, ki so jih prelivale v težkem robstvu bolgarske matere in hčerke, bolgarski starši in otroci! Daj silo tudi vsem balkanskim kristjanom, hrabrim našim zaveznikom, ki so zajedno z nami zdiho-vali pod turškim jarmom in ki se sedaj skupno z nami bore proti skupnemu sovragu, da osvobodimo zemljo svojih pradedov turškega gospodstva. To bo borba gigantska, borba med križem in polumesecem, borba med svobodo in tiranstvom, boj med svetlobo in temo, boj med kulturo in barbarstvom. Mnogo krvi se bo prelilo, toda koren vsega zlega bo izruvan, meč tiranstva bo zlomljen in na Balkanu bosta zavladala mir in pravica, a balkanski narodi, preizkušeni v krvavi borbi za skupne vzvišene ideale, bodo pričeli novo življenje v miru in spokojstvu, kakor se to spodobi dobrim sosedom in zvestim zaveznikom. Pohod balkanskih čet v Turčijo. Balkanske in turške armade so sledeče razdeljene : Pri Harmanliju na srednji Marici stoji okoli 250.000 Bolgarov. Njim nasproti pri Drinopolju ravno tolika, če še ne večja turška armada. Na macedonskem vojnem pozorišču stoje: pri Kjusten-dilu jugo/apadno od Sofije 80.000 Bolgarov in vrh tega kot pomožna armada 30.000 Srbov. 0-koli Vranje v Srbiji je okoli 90.000 Srbov. Proti tem četam stoji severovzhodno od Soluna na progi Strumica-Seres 40.000 Turkov, v okolici Skoplja pa nad 70.000 turških vojakov. Ob meji Sandžaka je zbranih pri Raški 30.000 Srbov, v okolici Užice v severozapadnem Srbskem kotu pa 15.000 Srbov. V Sandžaku je okoli 20—25.000 Turkov, ki so zbrani pri Prištini. Na tesalski meji je zbranih na progi Trikala-Larissa 60.000 Grkov, katerim stoji pri Janini in Bitolju (Monastir) 30.000 Turkov nasproti. Bolgarski armadi poveljuje kralj Ferdinand, pravi poveljnik nad celokupno armado je general Savov, šef generalnega štaba general Fidžev. — Prvi armadi pri Kjustendilu poveljuje general Ivanov, drugo južno od Plovdiva general Kutinčev, tretji pri Harmanliju general Radko Dmitrijev. Vrhovni poveljnik nad turško armado je sultan sam, faktični poveljnik vojni minister Na-zim paša. Armadi pri Drinopolju zapoveduje Na-zim paša sam, pri Strumici in Seresu Vasif paša, pri Skoplju Sekki paša. V Bitolju in Janini ko-mandira proti Grkom general Riza paša. Načrt balkanskih zveznih čet je kolikor mogoče hitro zavzeti Skoplje in Solun. Glavna bolgarska armada pa bo operirala naravnost proti Carigradu. Vojni načrt Turčije. Dunaj, 18. oktobra. Listi poročajo, da hoče Turčija izvesti vojni načrt, ki ga je izdelal najboljši turški strateg Goltz-paša, poslanik v Bero-linu. Goltz-paša je predlagal, da naj Turčija svojo glavno moč uporabi proti Bolgarski. Zlasti proti Jedrenju naj bi prodirala glavna armada Turčije, pustila pa naj bi, da bolgarska armada pride tik pred Jedrenje. Turčija naj posebno močno zavaruje vzhodni del Kirkilise do Carigrada, zlasti okrog Jambole. Druga armada naj se izkrca pri Burgasu na bolgarska tla ter naj prodira v sredino Bolgarske, ki tej armadi tako hitro ne more postaviti zadostnega števila vojaštva nasproti. Posebna kolona naj se izkrca v Varni in na severovzhodnem obrežju okolice Varne. Od tam naj prodirajo proti jugu. Baje so se vršili v zadnjih dneh brzojavni dogovori med Ta-laat begom in Goltz pašo ter je turška vojna uprava popolnoma sprejela predloge Goltz paše. Turčija slabo pripravljena. Carigrad, 18. oktobua. Turški listi pravijo, da vlada med turškim prebivalstvom velikansko navdušenje za vojno. Kljub temu pa priznava sama turška vojna uprava, da je disciplina med turškim vojaštvom zelo slaba. V turški vojski je namreč mnogo kristjanov, ki kršijo disciplino ter dajejo na ta način slab vzgled drugemu vojaštvu. Dezertacije so na dnevnem redu, ter Se turška vojna uprava trudi, napraviti vsaj v večjih gar-nizijah red s tem, da nastopa proti upornikom s skrajno krutostjo. Vojno navdušenje na Grškem. Na Grškem vlada med celim narodom veliko navdušenje za vo'no proti Turčinu. Za vojno Balkanska vojska. Turška napoved vojne Bolgarski in Srbiji. — Tudi Bolgarija in Srbija odgovorita z napovedjo. — Grška napove Turčiji vojno. — Balkanske armade prodirajo zmagovito v Turčijo. - Grške ladje proti Turčiji. — Turške ladje obstreljavajo bolgarski pristanišči Varna in Burgas. vneti so tudi duhovniki, pri čemer ni izvzeta višja duhovščina. Tako poročajo iz Aten, da je škof v Trikali, v mestu, ne daleč od turške meje, zbral močno legijo, ki jo tvorijo duhovniki njegove škofije. Ta legija gre v boj proti Turkom pod poveljstvom škofa samega. Ta korak trikalskega škofa ie vzbudil med ostalo grško duhovščino veliko "pozornost in najnovejše vesti poročajo, da so začeli duhovniki po celi Grški posnemati trikalskega škofa in njegovo duhovščino. Zanimanje za vojno proti Turkom in navdušenje je prevelo tudi Grke v Turčiji. Neprestano prihajajo v Atene turški ubežniki Grki, ki prestopajo v grško armado, ker se nočejo bojevati za Turčijo proti svojim bratom. Ti ubežniki so večinoma mladi, krepki ljudje in grško ljudstvo jih povsod živahno pozdravlja in izdatno podpira. Grški socijaiisti za vojno. Atene, 18. oktobra. ,.Zveza grških socija-listev" poživlja vse socijaiiste cele Evrope in Amerike na pomoč proti Turčiji in evropskemu kapitalizmu. Turčija brez evroskega kapitalizma ne more eksistirati. Simpatije javnosti morajo biti na strani socijalistov in balkanskih narodov ic držav, ki so prave proletarske države proti ostalim evropskim državam. Hm črnogorsko-turškem bojišču. Gusinje padle. Podgorica, 21. oktobra. Južna kolona severne črnogorske armade pod generalom Vukotičem je z novo silo obnovila prodiranje proti Gusinju. Po srditem boju so Črnogorci mesto zavzeli, turške čete so večinoma zbežale. Še isti dan so se pomaknili črnogorski voji proti Plavi. Tam je stala močna turška sila (nad 10.000 mož) in več tisoč Arnavtov plemena Rugova. Na vse zgodaj se je vnela strahovita bitka. Na obeh straneh so se borili naravnost z levjo hrabrostjo. Albanske žene in otroci so streljali na Črnogorce, ki so, po številu manjši, z velikansko bravuro napadali. Odločitev je padla v srditem bajonetnem naskoku. Ob enajsti je bila Plava v črnogorskih rokah. Turki so zbežali proti Peči, muslimansko prebivalstvo mesta večinoma z njimi. Izgube so na obeh straneh izredno velike. Črnogorcev je padlo nad 500, Arnavtov in Turkov nad 900. Črnogorske čete so zaplenile v Plavi mnogo streliva in živeža, zajele mnogo Turkov. Z ujetimi in ranjenimi sovražniki ravnajo Črnogorci izredno lepo in prijazno. Proti Skadru. Da se pripravljajo Turki v Skadru na odločilno bitko, je razumljivo, in gre tozadevno verjeti tudi carigradskim vestem, ki pravijo, da so zbrali Turki vso svojo silo, da ga ubranijo proti Črnogorcem. Črnogorci pa svojega sovražnika tudi nikakor ne podcenjujejo. Spoznali so, da se morajo pripraviti na hud odpor in da jim je treba vseh tehničnih pripomočkov moderne vojne, da zavzamejo Skader. Treba jim je pred vsem težkih topov, ki bi jih pa ne bili mogli spraviti zaradi slabih in zanemarjenih cest pred Skader. Zato so zgradili Črnogorci v naglici uporabno cesto, po kateri bodo pripeljali pred Skader topove za obleganje. Taraboš pred padcem. — Črnogorci pred Skadrom. Podgorica, 21. oktobra. General Martinovič je snoči ponovil napad na Taroboš. Vsak hip se pričakuje, da Taraboš pade v črnogorske roke. Podgorica, 21. oktobra. Med snočno večerjo je prejel prestolonaslednik Danilo nujno brzojavko, vsled katere se ie takoj odpravil k svoji armadi Črnogorski voji se pripravljajo na odločilen pohod proti Skadru in čete so se danes od vseh strani začele pomikati proti mestu. Severne čete pod generalom Lazovičem so odkorakale iz Tuzija ter stoje že prav blizu, južna kolona je zavzela danes po hudem boju vrhove okoli Belaja ob Bojani ter mesto zasedla. Še včeraj proti večeru je začela črnogorska artilerija obstreljevati Taraboš; bom-bardma je trajal pozno v noč. Vsak hip pričakujemo sporočila, da je Taraboš vzet. — S tem prične obleganje Skadra. Pobratimstvo v Podgorici. Podgorica, 21. oktobra. Snoči je priredil kralj Nikolaj v taborišču slovesno večerjo, na katero je povabil srbskega, grškega in bolgarskega poslanika. Pri večerji je kralj napil svojim zaveznikom ter slavil v vznešenih besedah balkansko zvezo. Prišlo je do ginljivega prizora. Poslaniki zveznih držav so obstopili kralja ter se pri njegovih besedah o bolgarsko-srbsko-grškem bratstvu objeli in poljubili. Med velikanskim navdušenjem zbrane odlične družbe je igrala vojaška godba narodne himne balkanskih držav. Z bolgarsko-turškega bojišča. Bolgari prodirajo proti Drinopolju. Sofija, 18. oktobra. Bolgarske čete v dolini reke Marice so danes zasedle važno stateyično točko na turškem ozemlju in sicer Kurtkoj-Kale pri Mustafa paši. Sofija, 21. oktobra. Bolgarske čete vzhodne armade so naskočile Mali Trnovo ter prodrle 25 km proti Kirkilisu, od katerega so oddaljene le še 8 km. Bolgarska centralna armada se nahaja že 12 km od Mustafe paše. Bolgarsko armadno vodstvo se pripravlja na obleganje Jedrenja (Drino- polja) ter si je v svesti, da je tam pričakovati velikanskih bojev. Sofija, 21. oktobra. Druga bolgarska armada, ki prodira proti Jedrenju, se je približala prvim sedmim utrdbam pri Jedrenju. Z bajonetnim naskokom je zavzela v strahovito krvavem napadu 2 trdnjavi. Tretja armada je zasedla Malo Trnovo tejr kakor poročajo nekatere vesti tudi Kirkiliso. Sofija, 21. oktobra. (Uradno). Bolgarske čete so v soboto popoldne zasedle oba bregova Marice pri Mustafi paši. Tekom popoldneva se je bolgarskim četam posrečilo zasesti tudi Mustafo pašo, kjer so zaplenili mnogo živeža in krmil. Turki so hoteli razstreliti železniški most čez Marico, kar se jim pa ni posrečilo. Most je bil le malo poškodovan. Električne naprave, brzojavne postaje in telefonske zveze so nepoškodovane. Turki so se umaknili proti Jedrenju. Sledil jim je močan bolgarski oddelek, ki je prodrl do prvih predutrdb. Bolgari so ujeli nad 100 Turkov, predno so dospeli do prednjih utrdb Jedrenja. Neprestano se bližajo bolgarske čete mestu ter so zavzele že več pozicij v okolici Jedrenja. Osvojeno mesto Mustafa-paša so Bolgari prekrstili v Ferdinandovo. Bolgari pred Drinopoljem. Sofija, 21. oktobra. Vzhodna bolgarska armada je dospela že tik pred drinopoljske utrdbe. Bolgari so danes po hudem boju z naskokom vzeli važni turški utrjeni postojanki Čirmen in Derviška. Splošno se domneva, da se bo Bolgarom posrečilo, Drinopolje obkoliti. Sofija, 21. oktobra. Bolgari so danes po jako krvavem boju zavzeli mesto Cirmeu ob reki Marici. Turki so se obupno branili. Na obeh straneh so precejšnje izgube. Boj je trajal več ui. Bolgarska artilerija je imenitno funkcijonirala. Turška posadka se je umaknila v Drinopolje. Takoj po zavzetju Čirmena, so Bolgari z vso silo naskočili tudi utrdbo Derviško. Turki se branijo povsod nenavadno hrabro, vendar ne morejo vzdrževati silnih bolgarskih naskokov. Carigrad, 21. oktobra. Turška poročila zatrjujejo, da pride najbrž že koncem tega tedna do odločilnih bojev pri Drinopolju, katerega okolico so Turki silno utrdili. Turki so pripravljeni na življenje in smrt in upajo trdno, da se bo pred Drinopoljem nehalo zmagonosno prodiranje vzhodne bolgarske armade. Sofija, 21. oktobra. Vesti, da so prve bolgarske čete že dospele pred drinopoljske utrdbe, se potrjujejo. Ni izključeno, da pride že tekom enega tedna do velikanske bitke, katere se bo udeležilo na obeh straneh pol miljona mož. Turške bojne ladje bombardirajo bolgarski pristanišči Vama in Burgas. Sofija, 21. oktobra. Bombardiranje obeh bolgarskih pristanišč se je pričelo. Burgas je dobro utrjen, Varna malo. Turki hočejo tam izkrcati svoje čete, da jih pošljejo v notranjost Bolgarske. Hočejo baje pasti bolgarski armadi v hrbet. Turške bojne ladje so blokirale bolgarsko obrežje. Da zavzamejo Turki Varno, nato so se Bolsrari že vnaprej pripravili, ker nimajo od tega nobene škode. Na srbsko-turškem bojišču. Odhod srbskega kralja na bojišče. Belgrad, 18. oktobra. Kralj Peter se je danes v spremstvu kraljeviča Gjorgja in ministrskega predsednika Nikole Pašiča odpeljal v glavno srbsko vojno taborišče v Niš. Na kolodvoru se je poslavljala od njega tisočglava množica. Na peronu so ga čakali razni državniki in politiki, poslanci in diplomatski zbor, na čelu z ruskim poslanikom Hartvigom. — Kralj se je posebno presrčno poslovil od navzočih poslancev. Poslovivši se od njih, je rekel s povzdignjenim glasom: „Grem k svoji armadi v krepki nadi, da se ž njo zmagovit zopet vrnem". Vsi navzoči so odgovorili: „Naj se zgodi božja volja!" Nato je metropolit Dimitrijev blagoslovil kralja Petra, ki je po blagoslovu s svojim spremstvom stopil v vlak ter se odpeljal proti jugu. Množica se je odkrila, mahala je z robci in klicala: „Kralj, vrni se z vencem zmage!" Srbsko-bolgarski vpad v Makedonijo. — Srbska armada na Kosovem. Belgrad, 18. oktobra. Istočasno, ko je bila proglašena vojna, se je celotna srbska armada odpravila na pohod v Staro Srbijo in Makedonijo. Srbska armada maršira v štirih kolonah. Prva kolona je vdrla v Sandžak pri Javorju in koraka proti Sijenici. Druga armada je vdrla v Staro Srbijo pri Vardarju in je na potu proti Prištini. Tretja kolona je prekoračila mejo pri Raški in je udarila proti Novemu Pazarju. Četrta kolona je vdrla na turško ozemlje in je na pohodu proti Skoplju. — Istočasno je vdrla v Staro Srbijo tudi združena bolgarsko-srbska armada, zbrana v Kju-stendilu na Bolgarskem, je pri Egri Palanki prekoračila mejo in je na potu proti Skoplju. Ze snoči se je pri Vardarju vnela med Turki in Srbi ljuta bitka. Srbi so poti-nili Turke nazaj, razdejali več turških utrdb in so že zvečer stali pred Prištino na Kosovem polju. Na čelu te armade stoji gener«l Živkovič, kateremu se je pridružil arnavtski vodja lsa beg Boljetinac z 10.000 možmi. Tudi armada, ki je pri Ristovcu prekoračila mejo, napreduje z veliko hitrostjo s-roti Skoplju. Zavzela je dve železniški postaji Žbevac in Bukarovce. V vsej Srbiji vlada nepopisno navdušenje, po vseh cerkvah zvone zvonovi, češ, da je srbska armada že na Kosovem in da je prišel dan osvete za Kosovo. Belgrad, 21. oktobra. Čete generala Živkoviča so včeraj zasedle Novo Varoš po hudem boju ter prodirajo sedaj proti Prepolju. Nahajajo se 15 km od meje. Belgrad, 21. oktobra. Srbska glavna armada je včeraj popoldne zavzela pod poveljništvom prestolonaslednika Bujanovce. Prestolonaslednik je kot prvi prišel v mesto ter ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. Belgrad, 21. oktobra. V Novi Varoši je sprejelo prebivalstvo Srbe z velikanskim navdušenjem. General Živkovič je takoj odstavil dosedanje turške oblasti in nastavil Srbe, nakar je takoj odšel s svojo armado proti Prepolju, kjer utegne tekom dveh dni priti do večjega boja. Namen generala Živkoviča je, v kolikor mogoče kratkem časa združiti se z vzhodno črnogorsko armado, ki operira okolo Belega polja. Belgrad, 20. oktobra. Armadi, ki koraka proti Prištini, so se pri Podujevu Turki energično postavili v bran. V mestu je bilo zlasti mnogo mohamedanskih Albancev. Srbski vojaki so naskočili Podujevo na vse zgodaj zjutraj in pozdravili Turke in Albance s topovi. Po krvavem boju so padali okopi, katere so napravili Turki pred mestom, drug za drugim v srbske roke. Turki so sprevideli, da bi bil vsak nadaljni odpor zaman in so zato proti večeru mesto zapustili iu se umaknili proti Prištini. Naslednjega dne zjutraj je bilo mesto že polno srbskih vojakov, ki so napravili silno bogat plen. Turki so morali mesto z največjo naglico zapustiti, kajti pustili so na licu mesta nad 100.000 patron in 80 šotorov. Srbi so zaplenili tudi eno turško zastavo. Belgrad, 21. oktobra, Iz Raške se poroča: Srbska armada, ki je udrla v Sandžak pri Raški, je že v soboto prekoračila mejo. Takoj prvi dan je naletela na hujši odpor od strani Turkov in mohamedanskih Albancev. Ko je stopila v akcijo tudi srbska artiljerija, so se Turki na vsej črti umaknili nazaj. Srbi so dosedaj zavzeli že vse postojanke do mesta Novi Pazar. Jutri pade tudi Novi Pazar že v srbske roke. Prve srbske čete so že dospele pred mesto, kjer se vrše silno hudi boji. Grmenje topov se sliši iz Novega Pazarja notri do Raške. Četa prostovoljcev — žrtev arnavtske verolom-nosti. Belgrad, 21. oktobra. Veliko ogorčenje vzbuja pri armadi in v celi javnosti naslednji dogodek: Močna četa srbskih prostovoljcev se je ob srbsko-turški meji spopadla z Arnavti. Že so bili Ar-navti popolnoma obkoljeni, kar razobesi njih vodja belo zastavo. Načelnik srbske čete se na to približa Arnavtom, da sprejme predajo. V tem trenutku pa mu arnavtski poglavar zahode nož v srce, Arnavti planejo na prostovoljce. Vname se krvavo klanje; srbska četa je bila decimirana, sto mož je obležalo mrtvih, sto je bilo težko ranjenih. Arnavti so s svojim verolomnim činom ustvarili nevarni položaj; nikdo namreč ne bo verjel njihovim belim zastavam, kar bo imelo dostikrat prav usodne učinke. Oprezno prodiranje srbske vojske. Belgrad, 20. oktobra. Srbske čete na vseh linijah korakajo silno oprezno in premišljeno naprej. Posebno pazijo na mesta, ki bi zamogla biti podminirana in se jim previdno izogibajo. Srbske armade vozijo za seboj ogromne zaloge za poprave železniških tirov. Uradno puročilo o akciji srbske vojske. Belgrad, 20. oktobra. Srbski generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo o prodiranju srbske vojske: Srbska vojska je včeraj na več krajih prekoračila turško mejo. Ko je prišla v Žibevce pri Ristovcu, je našla vsa turška uradna poslopja prazna. Turki so odnesli s seboj vse uradne spise in tudi brzojavne aparate iz poštnega urada. V skladiščih je našla srbska vojska ogromne zaloge premoga za lokomotive. Turki so most pri Kruševci podminirali, toda načrt se jim je le deloma posrečil. Most je zadobil le manjše poškodbe, katere so srbski vojaki takoj popravili, tako da je most sedaj zopet popolnoma poraben. Sploh pa Turki pri umikanju podirajo vse mostove; zlasti veliko mostov so podrli v novopa-zarskem Sandžaku. Most pri Bujanovcu, ki vodi čez Moravo in je velikega strategičnega pomena, je uničilo 500 Albancev. Naši vojaki so Albance pregnali in brez posebnega boja most zavzeli. Z grško-turškega bojišča. Grška vojna napoved. Atene, 19. oktobra. V včerajšnji seji zbornice je prebral grški kralj manifest na grški narod, v katerem napoveduje vojno Turčiji, ter utemeljuje ta korak Grške. Atene, 19. oktobra. V Phaleronu je kralj včeraj inspiciral zbrano grško brodovje. Kralj je izročil admiralu novo zastavo, ter ga nagovoril z besedami: Vam častnikom in moštvu izročam grško zastavo in upam, da jo prinesete nazaj častno in slavno. Prodiranje grške armade. Zavzetje mesta Elasone. Atene, 21. oktobra. Grška armada je po štiriurnem boju zavzela Elasono (turško mesto ob grški meji) ter pritisnila Turke proti Sardanr - poru. Tam se nahajajo grške zasede, v katerih se koncentrira vse severno grško prebivalstvo. ]Pri Elasoni so zavzeli Grki vse ljolme in se pripravljajo na odločilno bitko. Pozicije sovražnih armad v Epiru. Atene, 21. oktobra. Grška armada je koncentrirana v črti Grimbovo-Kostaki, taršfca vojska pa se zbira Strebini. Grški kralj pri armadi. Atene, 21. oktora. Tekom tega tedna odpotuje grški kralj k tesalski armadi. prško vojno brodovje pred Dardanelami. — Grško brodovje okupiralo Tenedos. — Grško brodovje pred Lemnosom. Carigrad, 21. oktobra. Šest grških vojnih ladij je priplulo včeraj pred otok Tenedos ter izkrcalo oddelek mornariške infanterije, ki prodira proti glavnemu mestu. — Grške vojne ladje so se ustavile pred vhodom v Dardanele ter hočejo preprečiti, d» pripluje turška flotila v Egej-sko morje. Zvečer so priplule nekatere grške yojne ladje pred otok Lemnos. 3z političnega sVeta. Avstrijski državni zbor se je zopet sestal 22. t. m. Na dnevnem redu bodo med drugim proračun, finančna reforma in novi davčni zakon. Proračun izkazuje za 37 miljonov več izdatkov, za 82 miljonov več dohodkov ko lani. Državni zbor. V seji 22. t. m. je vlada predložila proračun za 1.1813. Izkazuje 3 iniljarde 137,200.000 K in 3 miljarde 137,500.000 K pokritja. Železnična uprava zahteva 130 miljonov za izpopolnitev državnih železnic. Finančni minister Zaleski je v daljšem govoru razpravljal o proračunu. — Poljedelski minister je predložil poročilo o obračunu fonda za živinorejo v i. 1911. Ctajerska, ki ima 719.000 glav govede, je dobila 377.893 K, Koroška z 227.220 glavami 134.194 K, Kranjska z 253 839 glavami 133.443 K. Goriško z 75.759 glavami 38.828 K, Istra z 59.083 glavami 31.054 K. — Poslanec dr. Ravnihar je vložil interpelacijo zaradi zadnjih sodnih imenovanj v okrožju graškega nadsodišča. Za predsednika bosanskega deželnega zbora je cesar imenoval Hrvata dr. Nikola Man-diča, za podpredsednike muslimana Basagič^ in Srba Šola. Ogrski ministerski predsednik dr. Lukacs bo baje v kratkem povzdignjen v grofovski stan. BdežKe. Iz šolske službe. Imenovani so: suplentka Marijana Požar v Cirkovcih za stalno učiteljico ravnotam; učitelj Jožef Gorup na Polenšaku za nadufiitelja istotam; začasni učitelj Ernst Las-bacher v Cirkovcih za stalnega ravnotam; za učiteljico ženskih ročnih del v Topolšici Marija Trobej v Šoštanju; suplentka Adela Šmid v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu za stalno ravnotam. Premeščeni so: učitelj Fr. Karbaš od Sv. Miklavža pri Ormožu na Hajdino; učiteljica Ana Bezjak iz Št. Vida pri Ptuju na Hajdino; učiteljica Josipina Belšak od Sv. Bolfenka v Slov. Gor. v Št. Rok ob Sotli. V stalni pokoj sta stopila nadučitelj Janez Kotzmuth pri Sv, Urbanu blizu Ptuja in učiteljica Helena Jenko pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Hrvaški Ju slovenski klerikalci so priredili 20. t. m. v Ljubljani veliko politično komedijo. Združiji so se v eno stranko. Komedija je bila to zato, ker za nas Slovence ta združitev ne bo imela prav nobenega praktično-političnega pomena. Polagamo že danes roko v ogenj za našo trditev, da bo ponemčevanje pri nas ravno tako napredovalo ko dozdaj na vseh koncih in krajih, da bo pritisk nemštva vkljub klerikalnim zvezam vedno hujši. Zakaj ta zveza se ni sklenila iz odkritosrčnih razlogov, ampak edino iu izključno v povečanje dr. Šnšteršičeve politične slave. To je naše skromno mnenje o tem „zgodovinskem dogodku". Umrl je 21. t. m. v bolnišnici v Gradcu kaplan Anton Srebre v 35 letu statosti. Služboval je v Laškem trgu, v Šmartnem pri Slov. Gradcu, V Vuzenici in v Žusmu. Za župana v Gradcu je izvoljen dr. pl Fleischhacker. Jukič pomiloščen. Znanega zagrebškega dijaka Luka Jukiča, ki je streljal na hrvaškega cesarskega komisarja Čuvaja in je bil za to obsojen na vešala, je cesar pomilostil na dosmrtno ječo. Sliko dr. Kukovca, dr. Ploja, f Antona Aškerca, t R- Vrabla, f dr. M. Bergmanna in drugih vsebuje „Slov. kmečki koledar za 1. 1913". Zato sem prepričan, da ga bo že zaradi teh lepih slik obdržal vsakdo, ki ga sprejme. — V. Spindler. Ptujski „Štajerc" se je v svojih poročilih o balkanski vojski očitno postavil na stran Torkov. To so vam kristjani, ti gospodje pri ptujski cunji! Slab Izgovor. Že mnogokrat smo klerikal-cejp očitali narodno mlačnost, ker niti tega pje morejo doseči, da bi lavantiuska škofija izdajala slovenski šematizem. Klerikalni listi so na to očitanje dosledno molčali. Sedaj pa je priuesla isti očitek tudi „Sloga". In mariborska „Straža" je takoj dobila korajžo ter je udarila po „slo-gaškem" župniku Šeguli v Št. Roku ob Sotli in ga obdolžila, da je on to napisal. Pravi, da on, ki je nedolgo temu v popolnoma slovenskem kraju imel nemški nagrobni govor, nima pravice do takih očitkov. Mi smo bili prvi, ki smo Šegulovo dejanje svoj čas ostro obsodili, zavoljo tega pa svoje očitanje nenarodnosti napram klerikalcem seveda v polnem obsegu vzdržujemo. O balkanski vojski se danes govori povsod. Tudi mi prinašamo tozadevna poročila, ki jih naši čitatelji z veseljem prebirajo. Mnogo je imen krajev, ki našim preprostim čitateljem ne bodo znani. Zato svetujemo vsem, naj se podajo k enemu gospodov učiteljev domače šole. V vsaki šoli imajo zemljevid, in tam bodo gospodje učitelji vsakteremu radevolje pokazali dotične kraje na zemljevidih. Gospode učitelje pa iskreno prosimo, da to store. Svetovali bi celo, naj bi sklicali od nedelje do nedelje može, ki se za to zanimajo, skupaj in bi jim na podlagi zemljevidov razlagali razvoj vojske ter tudi podajali razne zanimive podatke iz zgodovine balkanskih narodov. Tako bodo vzbudili še več interesa za to vojsko, katere cilj je poraz barbarov na Balkanu in osvoboditev tamošnjib krščanskih narodov. Slovensko abderltstro. V nekem spodnje-štajerskem mestu je bil tamošnji odvetnik predsednik Čitalnice, narodno delo je pa opravljal njegov uradnik. Ko se je slednji preselil v drag kraj, ga je imenovala Čitalnica za častnega člana. Rodoljubnega odvetnika je to tako speklo, da je izjavil, da on ne more biti niti predsednik niti član društva, katerega častni član je njegov „šribar". In res je odstopil in izstopil. Če se še najde na Slovenskem kje bolj smešna prikazen, prijatelji pa poročajte! Družba sv. Mohorja šteje letos skupno 76.567 udov, za 6288 udov manj kot lani. La-vantinska škofija šteje 24.345 udov. Promocija. Dne 19. t. m. je promoviral ua graškem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva abs. med. g. Josip Volavšek, starešina akad. tehn. društva „Triglava" v Gradcu. Zveza narodnih društev na Štajerskem se je začela pridno gibati. Število članic raste. Kmalu bo doseženo število 100. Tekom letošnje zime se bo izvršilo več novih ustanovitev. Za predavanja ima društvo tudi skioptik na razpolago. Narodnjaki, izrabite v društvih jesenski in zimski čas za prireditve, posebej za predavanja! Delo v društvih, izobraževalno delo je podlaga političnih uspehov. Zvez« dramatičnih društev. Kranjska deželna vlada je dovolila ustanovitev te zveze, ki ima dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v restavraciji „Zlatorog" (Gospodska ulica) svoj ustanovni občni zbor. Namen zveze je združitev in podpiranje vseh slovenskih dramatičnih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg drp-zega gojč tudi dramatiko. Sredstva v ta namen so zvezna zborovanja, ustanavljanje novih dramatičnih društev, poučna predavanja iz dramatike, predstave, sestanki, poučni tečaji za režiserje, razpisi nagrad za izvirne igre, izdajanje Talije i. dr. Priglase sprejemata g. Fr. Govekar v Ljubljani in g. Ivan Kejžar v Mariboru (Dramatično društvo). ! Pozor1 naročniki! Hrvaški listi imenoma navajajo imena vseh tistih, ki so list na dolgu. To bomo storili nekega lepega dne tudi mi, da svet vidi, kdo se noče spomniti svoje dolžnosti napram listu, katerega čita. Opozarjamo že danes, da bomo za št je določila ua 50 vin. mesečno, ki pa se lahko posameznikom zniža. — Dr. Pivko je še poročal o "bližnjih občinskih volitvah v Mariboru. Njegov predlog, naj odbor novega društva za volitve v$e potrebno ukrene in pravočasno izda parolo, kako naj Slovenci postopajo, se sprejme soglasno, nakar predsednik zaključi zborovanje. — Podlaga za uspešno narodno delo v Mariboru in okolici je dana. Narodni Slovenci, podprite društvo z obilnim pristopom, da bo kos težki nalogi, ki ga čaka. Naprej! BrožiJki oKraj. V Brežicah zidajo novo nemško šolo; novembra bo baje že pod streho. Stala bo 90.000 K. Schulvereiu da 40.000 K. Oljski okraj. Dramatično društvo v Celju uprizori, ka£or smo že kratko poročali, to nedeljo, dne 27. t. m. v celjskem Narodnem domu Finžgarjev igrokaz „Naša kri". Začetek je točno ob pol 8. uri. Pri tej priliki se opozarja slavno občinstvo, da z začetkom ne bomo čakali, ampak igrali, če tudi bo še dvorana prazna. Od več strani se je namreč izrazila res upravičena želja, naj se z letošnjo sezono upelje v tem oziru neki red, kar stori ApoHo —crvece odbor rade volje. — Ker je zanimanje za igro naravnost velikansko, opozarjamo tndi na pred-prodajo vstopnic v Zvezni trgovini. Celje. Občinski zastop okoliške občine je imel v nedeljo 20. tm. sejo, v kateri se je sprejel proračun za 1. 1913. Dohodkov izkazuje 9815 K, izdatkov 51.621 K; primanjkljaj 41.866 K se pokrije s 75%no doklado na v občini predpisane cesarske davke ter z doklado na užitcjnski davek. Nemci, ki so ppi volitvah im$li polna usta o slabem občinskem gospodarstvu, so pri razpravi molčali ko grob. Heleni Pleterski se je podelila gostilniška koncesija. Rešile so se še razne lovske in domovinske zadeve. V nedeljo, dne 27. t. m. se uprizori v celjskem Narodnem domu Finžgarjeva „Nafa krj". Celje. Državni pravdnik dr. Bayer je odlikovan z redom železne krone. — Dela za upe-ljavo električne luči so v polnem teku. Dne 8. novembra so vrši oblastveno komisijoniranje nameravane napeljave od Westenove tovarne do mesta. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 24. oktobra v gostilni gosp. Pr. Confidentija v Zavodni pri Celju. Iz Savinske doline napada neki dopisnik v zadnjem „Slov. Gospodarju" liberalnega poštarja, ker se mu ni hotel uklanjati in ker ni delal po ukazih. V tem članku je pazvidno. kako hinavskega navdušenja so klerikalci, da ne poznajo nobenih mej — sredstvo njih je samo brezpomembno ovaduštvo in uničenje vseh tistih, ki se jim ne vklanjajo. Zraven tega pa si ni upal omeniti ne kraja — ne imena gotovega poštarja, kar dokazuje klerikalno lažnjivost. Iz Celja se nam poroča, da je za dve so-rodnici pokojnih slov. skladateljev Ipavicev šentjurski Artman naročil nagrobne spomenike pri nemškem kamnoseku Kullichu in da je dal iraena vtiskati s ,.tz" na koncu. Beležimo to kot go vorico in želimo od prizadete strani pojasnila. V Mozirju je 21. t. m. umrla gospa Josipina Blaž, gostilničarka in posestnica, iz znane rodoljubne hiše. N. v m. p.! Požar. V Dvoru pri Šmarju je 16. t. m. posestniku Mihaelu Drobnetu zgorelo gospodarsko poslopje. Javna zahvala. Gospodu Radoslavu Knafliču, nadučitelju na Gorici in tajniku občine Kokarje, katerega je bil občinski odbor lani imenoval svojim častnim članom, se ob njegovi preselitvi y Dobje izreče na podlagi sejiuega sklepa za njegovo tukajšnje 10-letno neumorno in plodonosno delovanje v šoli in pri občini tem potom javna zahvala ter mu kličemo srčni z Bogom! Ohranite tudi Vi nas v dobrem spiJftiinu! Županstvo občine Kokarje dne 13. oktobra 1912. Župan: J. Melavc. Krajni šolski svet na Gorici dne 13. oktobra 1912. Načelnik: Franc Cajner. Iz Šmarja pri Jelšah prinaša zadnji „Slov. Gospodar" veiezanimiv dopis, ki kaže, kako se klerikalno gospodstvo na vseh koncih in krajih krha. Pri zadnjih občinskih volitvah v okolici Šmarje so bilj izvoljeni glasom poročil klerikalnih listov sami „njihovi možje". Toda že pri velitvi župana jim je šlo navzkriž. Kaplan in dekan sta hotela imeti za župana zagrizenega klerikalca Stoklasovega Žepa, a celo „njihovi" občinski odborniki so te temu uprli in so izvolili za župan$ mirnega moža Jecla. Pozneje sp izvoljli „svoje" može v krajni šolski svet. In glejte, ti „njihovi" možje so se sedaj predrznili glasovati za noyo šolsko stavbo v Šmarju, proti kateri klerisalci že leta in leta ruvajo. In zdaj je občinski odbor izrekel tem svojim izvoljencem v krajnem šolskem svefn — nezaupnico, v „Slov. Gospodarju" jjpi pa bere levite o neznačajnosti in nehvaležnosti. Če bodo klerikalci s takim postopanjem te „svoje" ljudi bolj privezali na §yojo stranko, o item seveda isjsreno — dvomimo! y Grajski vasi je zaradi starosti odstopil župaq Bošjtjan Rezar. Na njegovo mesto je izvoljen Antop Lobnikar. V Rečici v Savinski dolini so bili pri občinskih volitvah izvoljeni sami klerikalci. Naprednjaki, ki jilj je v tej občini malo, se volite* niso udeležili. prujfoletie in druge prireditve. Požarna bramba v Gaberjih pri Celju prjrpdi v nedeljo, dne 10. novembra Martinoy večer v „Sokolskem domu". Sosedna društva se prosijo, naj na ta dan ne prirejajo veselic. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo je prejelo po g. Fr. Gradtu svoto 9 K, kateri znesek se je nabral v veseli družbi pri g. ROssnerju za tukajšnjo šoiarsko kuhinjo. Vsem, ki so v to prispevali, naj bo izrečena prisrčna zahvala in Bog plati. Šolsko vodstvo Braslovče, dne 10. okt. 1912. Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu blizu Šmarja namerava v nedeljo 10. novembra priredi veselico z običajnim sporedom. Čisti dobiček bi se porabil za nakup zimske obleke za uboge šolarje tukajšnje šole. Ker ima prireditev dobrodelni namen, se prosijo vsa sosedna društva, da bi na ta dan prireditve odložili na drugo nedeljo. Natančnejši spored veselice še poročamo. Upravništvo knjižnice. Akademično društvo »Slovenija" priredi svoj redni občni zbor v torek 29. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Leithner" (Auerspergstrasse). Dnevni red običajen. „Šentpavelski Sokol" priredi v nedeljo, dne 27. t. m. v gostilni ; g. Vedenika vinsko trgatev z zanimivim sporedom. Igra priljubljena godba. Člani in prijatelji, dobrodošli! T Prekopi pri Vranskem se vrši v gostilni pri Tenču v nedeljo 27. oktobra in 3. novembra kegljanje na dobitke v korist črnogorskega „R• 280 „ ,. „ 16 ,, „ ,, 250 „ Za večje mline cene po dogovoru. 624 6-3 gg Delikatesna trgovina gg M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26 26 (Najboljši češki nakupni vir. r Ceno posteljno perje: \V 1 kg sivega, dobrega, __ puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 b; prima polbelega 2 K 80 b ; belega 4 K ; belega, pnbastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pab 12 K, — Kdor vzame 5 kg, 443 ~ dobi franko. 50-15 Zgotovljene postelje is gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nackinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napolien z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm doige, 140 cm široke K 13"—, K 14"70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5"20, K 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, Bogato ilustriram ceniki zastonj r; Lan ■0» Trgovski učenec iz dobre hiše in z dobrim šolskim spričevalom, ter vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovini z mešanim blagom. dNIihael Sernc, trgovec, Ruše Štajersko. 626 3-2 Krajni šolski svet pri Sv. Barbari v Halozah da takoj v najem lepe — za trgovino primerne — prostore. 613 3-3 Načelnik: Anton Rakuš. K začetku sezone nudi pri nabavi SS klobukov za gospe in otroke mm modni salon Marije Smolniher Celje, Narodni dom naj novejše krasne norosti no znano nizkih cenah. GD GD 83 GD GD GD GD 622 3-3 Lepa, velika mesečna soba s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajutrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje). Revmatizem, !>rotin, H nevralgija in ozebline M povzročajo mnogokrat neznosne bolečine. Da se jih utiši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občutek, vpliva presenetljivo m m KONTU EV JI AN LJ besedna znamka za (mentolosa- ! licilizirani kostanjev ekstrakt). B pri ribanju, masiranju in obkladkih. 1 tuba 1 krono, Če se pošlje naprej K 150, se 1 tuba "j Cf>« » r „ » » 5-—, „ 5 tub > g J; v n n » m ^ , „ 10 „ Jo® Izdelovatelj ln glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik, Praga III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. V Celju v lekarnah 0. Schwarzl in M. Rauscher. 620 2 (I ■ SI m m m Prostovoljna javna dražba. posestva vi. št. 99 k. o. mesto Celje, obstoječega iz hiše v Celju v Graški ulici št. 8 z vrtom ki leži tik za hišo, se vrši v pondeljek, dne HT* 28. oktobra 1912 predpoldne ob 10. ari v pisarni c. kr. notarja Lovra Basa v Celju. Hiša je v središču mesta v najbolj prometni ulici. V nji sta dva trgovinska lokala z vsemi pogrebnimi stranskimi prostori. Vrhu tega je še poseben trakt na dworiš£u s stanovanji in obrtniškimi lokali. Izklicna cena znaša 56.000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni c. kr. notarja g. Lovra Baša v Celju, Rotovška ulica, v navadnih urah, kjer se dobijo tudi nadaljna pojasnila. 628 2-2 Svuji K svojim Največjo trgovina in velihansha zaloga up, zlatnine, l srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 68 51-42 Za ženine in nevestice ££^ ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom ■ ■■■lBRIIIBIIIIIIIIIIBIIIlBlBllllll9ljHSI9HHSie!IHeia! B Ti fc B e B Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega so-dišča ua Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-26 masova žlindra znamka Stern, zvezda 540 4-4 [P je najcenejše in skozi desetletja preskušeno najboljše fosfornokislo gnojilo za travnike, paš-— nike i deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi Kakovost rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi, učinkuje vidno še spomladi. Svari se presl manj vrednim blagom. — Naročila na cele vagone in na drobno sprejema veletrgovina z železnimi ^Merkur" iis kjer je zaloga in. prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35. SEjBBBaHBB^ ra55wSBSSBnSSE5lBB5nB JM IsKaTS?1^"*!!?**^- HLHL | Kupujte 519 18-10 ^^ ^ vedno le najboljšo in najcenejšo pratiko % imenom za katol. ljudstvo mr 37. letnik -m Varstv. znamka *§v. Jožef Založna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kaktfr tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. 654 52-8 Emil Brandeis s komisijska trgovina s hmeljem = Norimberk Mestna hmeljar na št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni eeni. Reelna postrežba. 513 20-11 Kulantni pogoji. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, pla-hiftske ln Sploh Vse vi-šte izdeluje Adolf Bursik v Celju Ceni zmenid. Postrežba točna mmmmm umumuimmum Edina 189 44-35 varstveno znamko u S — 42 u o •= 1 « i «I c E m j( c 35 » o C t|= uj o Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. Slovenci I Zavedajte se! Ivan Ravnika!* Celje Graška cesta štev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in Oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji HT dnevni ceni. Zaloga rudnin* s Kili voda Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v IJubljani Svojj 6 sy0jlm! priporoča svoje izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah. 126 47-38 347 Razpošiljaffta zaloga 59-25 dalmatinskih vin Giavttt trg 8 CClje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na v&liko in v steklenicah. Crtlo vino „Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. I!Zahtevajte COnik I! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov napfčj po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za flaravnost vina se garantira. V PFifibročam svoj vinotoč na drobno, -m mmmm lAMMMiiš M h Južnoštajerska hranilnica v Celju » v Narodnem domu, jg' Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ln jih obrestuje po 4 '/< "It od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica i£ma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena; iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-29 ■ tu ---I mi i 1 ---- - .T- -n, Jj.....m.in. f "pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 Kr U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hfanilnieo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema »udi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. mtu mm HMn